Poštnina plačana v gotovini
Mariborski
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 224
Maribor, sobota 3. oktobra 1931
»JUTRA«
2ha. a >azun nede ie n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pr< pošinem ček. zav v Ljubljani it. 11.409 »■eiia mesečno preietian v upravi ali po poSh 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica Si. 4
Za stabilno gospodarsko politiko
Izredno težek gospodarski položaj na celem svetu in v zvezi s tem tudi v naši državi nujno terja, da se potiskajo vsi drugi interesi in vsa druga vprašanja ob stran in da se prvenstvena skrb posveča sanaciji gospodarskih, prilik. Tako se je zgodilo celo v Angliji, v tej deželi, najstarejšega in najtipičnejšega parlamentarizma, da so šli predstavniki vseh treh strank v veliki nacijonalni kabinet, ki ima takorekoč diktatorsko o-blast. Tudi v Nemčiji je danes parlament potisnjen ob stran in ima vlada skoro neomejena Pooblastila. Nikjer skoro se danes ne računa z državnopravnimi in strankarsko-političnimi vprašanji, povsod končen* trirajo vse sile v enem cilju: za sanacijo gospodarskih prilik. Tudi v Avstriji je heimwehrski puč končal smešno žalostno ne morda radi pomanjkanja pristašev heitmvehrske ideje, ampak radi tega, ker ima svet danes drugih skrbi nego stran-karskopolitična razračunavanja.
Pri nas gospodarsko stanje niti ni tako kritično kakor v mnogih drugih državah, vendar pa so gospodarske prilike in gospodarski problemi po vsem svetu v tako tesni medsebojni zvezi, da je nujno potrebno, glavno pozornost posvečati gospodarskim in finančnim prilikam in vprašanjem. Ne sme nam iti za državno-pravna vprašanja, ampak za to, da usposobimo našo državo, da bo izšla iz splošne gospodarske krize s čim manjšimi škodami. To pa bomo dosegli predvsem, ako bomo vzdržali strogo štednjo v državnih financah in ako bomo davčna bremena znosno in pravično razdelili na vse kraje in na vse stanove. Zlasti pa tudi, ako bomo v privatnem gospodarstvu izvedli načelo prilagodevanja proizvodnje in potrošnje stanju na trgu.
Seveda je še mnogo drugih važnih vprašanj finančnega in gospodarskega značaja. Toda njih rešitev ni odvisna samo od naše države, ker so splošna po vsem svetu.
Za izvajanje tako zamišljene in v svojem bistvu gotovo pozitivne politike pa je v prvi vrsti potrebna popolna in absolutna stabilnost političnih prilik. Vlada mora biti absolutno neodvisna od demagogije, ker je samo tako mogoče izogniti se dragim in nevarnim eksperimentom. Država, kjer je vlada izpostavljena pogostim spremembam, ne more voditi premišljene finančne in gospodarske politike. To je pa seveda ravnotako nemogoče tam, kjer mora vlada, samo da si zasigura naklonjenost seda; te sedaj one male frakcije, dajati koncesije glede svojega programa na škodo celote.
To dokazuje, da je zlasti v današnjih Prilikah mogoč samo sistem velikih in močnih strank z izgrajenim stalnim finančnim in gospodarskim programom. Ua se to tudi pri nas v tej smeri izvede jn da se ustvarijo nove zdrave prilike, .Ki bodo omogočile zdravo gospodarsko J*>'itiko, to zadačo ima novi način voli-tev »mmhavanskega parlamenta
Novi davki v Avstriji
DUNAJSKA VLADA SE JE SPORAZUMELA Z VEČINSKIMI STRAN-KAMI IN BO REŠILA FINANČNO KRIZO Z ZNIŽANJEM URADNIŠKIH
PLAČ IN Z NOVIMI DAVKI.
DUNAJ, 3. oktobra. Kriza avstrijske vlade, ki se je že včeraj videla neizogibna, je danes srečno prebro-dena. Po dolgotrajnih pogajanjih med vlado in strankami se je dosegel sporazum, ki omogoča zaželjeno finančno sanacijo. Socialne demokrate je kan-celar dr. Buresch pridobil s tem, da je dovolil neke ugodnosti za brezposelne. Tudi Velenemci so se izjavili za vladni predlog, tako, da so zanj vse grupacije razen Heimatblocka.
Skrčenje plač državnih uradnikov se giblje med 4, 5 in 6 odstotki. Prihranki v osebnih izdatkih bodo vrgli državi 80 milijonov šilingov. Ostanek za potrebno 200milijonsko skrčenje proračuna se bo stekal iz novih
davščin. Uvede se takozvan davek krize, davek na samstvo, nov premoženjski davek, dalje razni dodatni davki, med drugim tudi nov davek na pivo, sladkor in bencin.
Avstrijski parlament se sestane danes popoldne ob 15. Vlada ima pri glasovanju o sanacijskem predlogu zagotovljenih 150 glasov. S tem je sprejetje zakona zasigurano in kriza preprečena.
DUNAJ. 3. oktobra. Finančni minister dr. Redlich in kancler dr. Buresch se bosta takoj po glasovanju v parlament odpeljala v Ženevo, odnosno v Pariz, kjer se bosta pogodila za novo posojilo Avstrije z zapadni-mi državami.
Črtanie vojnih dolgov?
PRVA VSEBINA SESTANKA LA VALA S HOOVROM.
PARIZ, 3. oktobra. »Petit Parisien« poroča, da se pripelje angleški zunanji minister lord Reiading 14. oktobra v Pariz, kjer se bo pred odhodom Lavala v VVashington razgovarjal o nejasnih problemih angleško-franco-ske politike. Govori se tudi, da je pre zident' Hoover izdelal nov načrt, ki predvideva 50% črtanje vojnih dolgov, pod pogojem seveda, da se Anglija, Francija in Nemčija zavežejo
omejiti izdatke za oboroževanje za 25 odst. sedanjega stanja. To je poglavitno vprašanje, ki se bosta o njem posvetovala Hoover in Laval v Wa-shingtonu. Če se bo v tej smeri dosegel sporazum, bo kmalu sklicana konferenca, ki bo obravnavala konkretizacijo teh vprašanj. Obenem se bo nanovo uredilo vprašanje repara-cijskih anuitet in vprašanje nove ureditve reparacijskega problema vobče.
Svetovna gospodarska konferenca
VRŠILA NAJ BI SE VZPOREDNO Z RAZOROŽ1TVENO KONFERENCO
FEBRUARJU 1932.
WASH1NGT0N, 3. oktobra. Kakor se govori v napol službenih krogih, bo Hoover predlagal Lavalu sklicanje svetovne gospodarske konference, ki se bo ba-vila s celim kompleksom svetovnih gospodarskih problemov. Konferenca na] bi se sestala istočasno kakor razorožlt-vena konferenca, t. i. v februarju 1932.
PARIZ, 3. oktobra. Francoski listi objavljajo iz službenih virov, da se bo ministrski predsednik Laval vkrcal v petek, 16. t. m. na ladjo »Isle de France« z?, potovanje v Ameriko. Več ameriških mest ga je pozvalo na obisk, a Laval je mora! povabila odkloniti zaradi izredno kratko odmerjenega časa, ki ga more prebiti onstran morja.
WASHINGTON, 3. oktobra. Na odlo-
čilnih mestih izjavljajo, da ni bil izdelan za poset Brianda v Washingtonu noben podroben načrt. Gotovo je samo to, da ne bo niti eno aktualno vprašanje izključeno od razprave med francoskim ministrskim predsednikom in državnim poglavarjem Amerike.
WASHINGTON, 3. oktobra. Predsednik Hoover je konferiral z državnim pod tajnikom za finance Milsonom, z guvernerjem sveta Federal Reserve Bank Mayerjem, z državnim tajnikom za trgovino Lamonotom ter drž. tajnikom za zunanje zadeve Stimsonom. Razgovori so se verjetno sukali okrog gospodarskega položaja. Hoover je baje sklenil položaj popraviti, kako, to pa se drži v največji tajnosti.
BANČNA FUZIJA V AMERIKI.
NEWYORK, 3. oktobra. National Bank of Ne\v York in Bane of Amerika sta se združili v eno ustanovo. Oba zavoda razpolagata z rezervo 2.31 milijard dolarjev in stojita tik za največjo banko sveta, Chase National Bank. National Clty Bank ie bila kakor njena nova po-sestrima ustanovljena 1. 1812 in je delaila dolgo pod Rockefellerjevim vodstvom. Združitev obeli zavodov je zelo ugodno vplivala na delnice obeh bank, ki so na borzi takoj poskočile,
0 MEJITE V BOMBAŽNE PROIZVODNJE.
NEWYORK, 3. oktobra. Država Mis-sissippi je s posebnim zakonom prepovedala več nego 30 odst. zasaditev dosedanjega bombažnega ozemlja. Sličen zakon je bil pred nekaj dnevi sprejet tudi v Texasu. Zakonski osnutek pravi, da je treba tudi z omejevanjem bombažne produkcije omejevati krizo bombažne industrije, ki je posebno v zadnjem letu utrpela strašne izgube.
MEIHLOVE
Industrializacija Rusije
MOSKVA, 3. oktobra. V Kaplanbeku,, 25 km od Taškenta, je zgradil profesor VVeinberg prvo napravo v sovjetski Uniji za izkoriščanje energije solmčnih žarkov. Pod njihovim vplivom izžareva stroj temperaturo do 140 stopinj.
MOSKVA, 3. oktobra. Včeraj se je otvoril obrat dveh velikanskih ruskih podjetij. Prvo je moskovska avtomobilska družba Amo, ki lahko proizvaja letno 25.000 tovornih avtomobilov, drugo pa so Harkovske tvornice za traktorje, ki lahko izdelajo na leto 50.000 najmogočnejših traktorjev.
JUGOSLOVENSKO - AVSTRIJSKA TRGOVSKA ZBORNICA.
DUNAJ, 3. oktobra. Kakor se izve, bo v pondeljek tu ustanovna skupščina jugoslovensko-avstrijske trgovske zbornice. Predsednik bo princ Edvard Lioh-tenstein, podpredsednik Bajloni, posle-vodeči podpredsednik baron Stirling, se-dajni ravnatelj družbe Holzverwertungs-gesellschaft na Dunaju.
MANJŠE DIVIDENDE.
NEWYORK, 3. oktobra. V tukajšnjih finančnih krogih sodijo, da sc je v tretjem četrtletju tekočega leta izplačalo 175 milijonov dolarjev dividend mank kakor v istem času lanske ga leta. Skoro vsa podjetja kažejo v tem pogledu nazadovanje.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žieze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji, »Fran« Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. •
Sobotni trg v Mariboru
Vkljub začetku meseca je današnji trg bi! slabše založen nego tninolo soboto. Na Glavnem trgu je bilo 27 mesarjev. Prodajali so govedino po 6—14, teletino po 10—16, svinjino po 16—18 in ovčje meso po 10—12 Din kg. Dalje so bili 4 prekajevalci, 3 vamparji, 38 branjevcev, 1 mlinar, 7 oljarjev (1 1 bučnega olja 13 do 14 Din). Na trgu je bilo 58 kokoši (30 do 45 Din komad), 570 piščancev (po 25 do 50 Din par), 11 živih gosk (po 40 do 60 Din komad), zaklane po 22 Din kg, 28 rac (po 18 do 22 Din komad), 23 puranov (po 40 do 60 Din komad), 45 domačih zajcev (8—40 Din komad). Sadja je bilo 16 vozov različnih vrst. Grozdju se že pozna, da dozoreva. Surovi kostanji s o se prodajali po 2 Din kg, pečeni po 6 Din liter. Brusnice z Velike Kope so bile po 9 Din liter, med po 14 Din kilogram, surovo maslo po 28 Din kg. Čebule je bi'o 7 vozov, kg po 4 Din, venec po 2 do 4 Din, zelja 16 vozov (0.50 do 0.80 Din kg, krompirja 42 vozov (merica 6 Din, kilogram 0.80 do 1 Din). Na se-nenskem trgu je bilo 6 vozov sena (met. stot 80—95 Din, 6 vozov otave (mst po 70 do 75 Din), 2 voza detelje (mst 90— 100 Din), 1 voz škopov (po 0.50 Din komad), 18 plaht kožuhlink (po 10—60 Din plahta). Gob je bilo v izobilju in lepih (golobame, lisičke, snežnice, maslenke, medvedove tačke, kupček po 1—2 Din). Izmed divjačine so bili zajci po 25—30 Din komad, jerebice po 10 do 12 Din, farani po 17 do 22 Din komad, srnjaki po 10 do 16 Din kilogram. Na Vojašniški trg so pripeljali 3 mesarji 1 govedo po 10 do 12 Din kg, 1 te’e po 10—12 Din in 1 ovco po 6 do 8 Din kg (teletina in ovč'e torej ceneje nego na Glavnem trgu). Dalje so pripeljali 7 prešičev. Cene so poras'e, ker nam je dovoljen izvozni kontingent v Francijo in Avstrijo. Pripeljalo je dalje 30 Čanov Vnovčevdnice 92 prešičev po cenah kakor prejšnjo soboto.
Jakčev film o Ameriki
Novomeški rojak. akad. slikar g. Božidar Jakac je imel sinoči v mariborski Ljudski univerzi predavanje s projekcijami o Ameriki. Predavanje, ki ga je otvoril s kratkim uvodnim nagovorom v 10. jubilejno leto ustanove g. inž. Kukovec, je bilo izvrstno obiskano. Predavatelj je najprej v besedi orisal novi svet, skiciral življenie Američanov in Slovencev ter Jugoslovanov onstran morja in podal temeljno razliko med našo in ameriško miselnostjo, ki sta si daleč narazen. Omenil je delo naših rojakov v Ameriki, ki se trdo borijo za ohranitev narodne individualnosti, katera pa spričo spretne ameriške asimilacijske metode na žalost bolj in bolj izginja. Stike med našimi ljudmi in Amerikanci bo poživelo društvo Ivan Zorman, ki se bo v kratkem ustanovilo in ki mu bo namen posredovati rojakom onstran morja našo duševnost, po kateri čutijo potrebo.
Sledile so filmske projekcije, ki so nazorno pokazale to, česar ni mogla podati beseda: ogromno ameriško tehniko, veličastno divjino narave in vlogo človeka v ameriških mravljiščih. Predavatelj je vpletel povsod kjer je le mogel, podatke o naših rojakih, stalno je v občinstvu še bolj dvignil itak napeto pozornost napram predmetu. Na koncu je avditorij nagradil predavatelja s ploskanjem. Ljudska univerza ni mogla srečnejše začeti svojega 10. leta kakor z Jakčevim predavanjem. Danes predava g. J a k a c v Konjicah.
Češkoslovaški legijonarji na potu zkozi Maribor
Včeraj popoldne s praškim brzovla-kom se je vozila v Beograd skozi Maribor delegacija češkoslovaških dobrovoij-cev, ki se bo udeležila proslav 15-letnice bojev v Dobrudži in na Kajmakčalanu. Med njimi so bile odlične osebe češkoslovaškega javnega življenja, kakor narodni poslanec dr. Patejdl, predsednik legijonarske zveze, njen tajnik Jožef David, sanitetni polkovnik dr, Treja in drugi. Že v obmejnem Šentilju jih ie ta-mošnje slovensko ljudstvo prav iskreno pozdravilo. Obsipali so drage goste s cvetjem in jih bogato založili s polnimi košarami grozd a iz naših goric. Na mariborskem kolodvoru, nad katerim so
mogočno vihrale v pozdrav državne zastave, se je zbrala precejšnja množica narodnega občinstva, na čelu zastopniki državnih oblasti (banski svetnik dr. Poljanec, sreski načelnik dr. Vrečer, obmejni komisar Krajinovič, davčni inšpektor Prelog in drugi), zastopniki vojske (polkovnik Putnikovič in več drugih), zastopniki občine ravnatelj Kochler, obč. svetnik Grčar itd., za Sokolstvo dr. Kovačič in drugi, Češki klub pod vodstvom Bureša in Knopa, Jugoslov.-češko slovaška liga s predsednikom dr. Reis-manom, Narodna Odbrana z dr. Kukov-
Mariborski h
Poštna hranilnica
kraljevine Jugoslavije obvešča tem potom vse interesente, da ostane obrestna mera za hranilne vloge pri Poštni hranilnici nespremenjena in znaša prej kakor slej 6, 5 in 4 od sto.
Stanje naših vinogradov se je v zadnjih dneh nekoliko izboljšalo. Grozdje pa precej gnije zaradi nedavnega deževnega vremena. Lastniki ga čisto pravilno skušajo čimveč spraviti na trg, da pridejo vsaj do nekaj gotovine. Kupčija z moštom je slaba. Mošt se prodaja po 1.50 do 2 Din za liter.
Ceneno meso.
V pondeljek 5. t. m. se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo od 7. naprej 190 kg govejega mesa po 6.— Din ter 100 kg svinjskega mesa po 8.— Din in sicer na osebo po 1 do 2 kg.
Na mariborski svinjski sejem v petek, 2. trn. je bilo pripeljanih 400 svinj. Prodajali so jih živo težo po 7—8 Din kg, mrtvo težo pa po 10—12 Din kg. Prodanih je bilo 155 svinj.
Kakšen bo letos pekrčan?-
Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah pri Limbušu sporoča, da se e u-gotovilo pri poskusnem določevanju slad korja in kisline posameznih vrst grozdja v pekrskem vinarskem okolišu sledeče: Povprečna kvalitativna pridobitev znaša v drugi polovici septembra 3.5"6 slad korja, dočim se je v istem času zmanjšala kislina za 0.5%. Če bo lepo vreme trajalo še 14 dni, je upan'e, da bo pri dovolj pozni trgatvi vinski pridelek prav zadovol ive kakovosti.
Skupščina »Napredka«.
Danes je v Mariboru letna skupščina SJSU Napredek. Opozarjamo nanjo vse interesente.
Z nožem v srce.
Pri posestniku Štefanu Dregariču v Razvanju pri Mariboru se ,e primeril žalosten dogodek. Pri njem se je zbralo 8 fantov iz Hoč. Imeli so s seboj harmoniko, ki je privabila na zabavo tudi dokaj domačinov. Naenkrat pa je vroča mlada kri zavrela. Fantje so se spoprijeli in u-darili. Zabliska! se je tudi nož — kuhinjski nož za rezanje kruha — ki je obtičal v srcu 24!etnega Hočana Feliksa Pukla. Orožniki na Teznu so imeli težko delo preden so izsledili storilca v osebi 231et-nega Marka Boraca. Morali so zasliševati 20 ljudi, ki so bili ob času pretepa ziaven. Po zabodeno žrtev je prišel rešilni voz, pa je bilo že prepozno. Pukl je izkrvavel preden mu je mogel pomagati zdravnik, ki je ugotovil, da ima presekano dovodno žilo v pljučih.
Kolo so mu ukradli.
Ko se je v sredo večer železniški u-radnik g. Oton Zeilhofer, ki se vozi dnev no v službo iz Poljčan na postao s kolesom, hotel odpeljati domov, je osupel zapazil, da ni kolesa tem, kamor ga je bil prislonil. Med časom, ko je bil on v pisarni, mu ga je predrzen uzmovič izmaknil. Kolo je ostalo kot navadno zunaj na peronu. Spredn i del kolesnega o-gredja je rdeče prepleskan.
Opozarjamo na nocojšnjo premijero
Anzengruberjeve komedije s petjem »Slaba vest«,
ki jo je zrežiral Bratko Kreft kot gost. Prestavil je njeno dejanje v Prlekijo.
Veliko javno tombolo
priredi v nedeljo, dne 4. oktobra 1931 ob 14. pop. Savezna streljačka družina v Hotinji vasi z 10. tombolami, im s. 4 kolesa, prašič, 2 vreči moke itd. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačitev dolgov že zgrajenega strelišča, k obilni udeležbi uljudno vabi Odbor.
cem in prof. Kendo na čelu, rezervni oficirji pod vodstvom Perhavca, zastopnika katoliške cerkve ravnatelj dr. Cukala in stolni župnik Umek, za pravoslavno cerkveno občino prota Trbojevič, ter delegacije raznih narodnc-kulturnih organizacij. Vojaška godba je zasvirala pozdrav, dr. Pivko je imenom Saveza dobrovoljcev bratske goste toplo pozdravil, zahvalil se je za prisrčen sprejem dr Treja. Skupno z našimi dobrovoljci, ki se udeleže slavnosti v Beogradu, so se gost e po kratkem postanku odpeljali nar *'
r dneoni drobii
Danes veliki oratorijski koncert »Samson«
v veliki Unionski dvorani z začetkom točno ob 20. uri. Izvaja ga Nar. železničarsko glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane ter solisti-umetniki: ga. Lov-šetova, ga. Škerlj-Medvedova, gg. Go-stič in Rus. Ta koncert, o čegar izvajanju se je že drugod vsa kritika nad vse laskavo izrazila in ki je pri nas zbudil mnogo zanimanja, je velike, neprecenljive klasične vrednosti. Vsebina oratorija in vstopnice po običajnih koncertnih cenah v predprodaji v trgovinah Brišnik in Hofer, zvečer pa pri koncertni blagajni.
Filmski operaferli hof čudodelni zdravniki.
Dva filmska operatorja sta vztrajno živria dolgo časa v deželi Eskimov, da bi filmala običaje prebivalcev. Ker so pa Eskimi nezaupljivi sta morala uporabiti zvijače, da sta premagala strah pred kamero. Ko so postali prebivalci bolj zaupljivi, so smatrali tujce kot »medicince«, od katerih so pa tudi zahtevali zdravljenje, K sreči sta imela >' zalogi »Asplrin«-tablete. ki pri prehlajenju, influenci. gripi, revmatizmu itd. vedno pomagajo. Tako sta olajšala marsikatero bolečino, pridobila sta si hitro zaupanje Eskimov in z bogato zbirko sta se povrnila v svojo domovino.
Odpri srce, odpri roke 1
Letošnja nenavadno huda suša ,:e uniči a vse poljske pridelke v zetski, vrba-ski, primorski in deloma savski banovini Narod n In la re hrane, ne klaje za živino.
Naša narodna skrb in naša človeška dolžnost nam veleva, da pomagamo tem nesrečnim in revnim ljudem; brez tuje pomoči so izrečeni stradanju.
Centralni odbor Rdečega križa, ki je po svojih pravilih poklican, da pomaga narodu v slučaju ve'ikih nesreč in v splošnih potrebah, je vzel v svo e roke nabiranje prispevkov za naše nesrečne brate. Obrača se na vsakega posamez-n:ka s prošnjo, da izroči čimpreje — ka ti dvakrat da, kdor hitro da — svoji nabiralni skupini (podjetja, trgovine, o-brti, uradi, šole, vojaške komande itd.) svoj prispevek. Nabiralna skupina pa naj pošle sprejeti prispevek banovinski hranilnici v Mariboru, katera bode odposlala vse prispevke skupaj centralnemu odboru Rdečega križa.
Prebivalci Maribora in okolice, vsik-dar ste še pokazali, da imate sočutno srce in odprte roke za nesrečo svojega bližnjega! Krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru je zato uverjen, da bo tudi sedaj, kljub gospodarski krizi, sprejel znatne prispevke, ki bodo skupno s prispevki iz vseh krajev naše domovine pomagali omiliti bedo obupanih bratov.
- Za krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru:	Predsednik: Dr. Jančič. —
B’agajnlk: Dr. Kovačec.
Vinsko trgatev
priredi Podporno društvo paznikov moške kaznilnice v Mariboru dne 4. oktobra 1931 ob 16. uri v novi dvorani g. Renčelja na Pobrežju. Za dobro postrežbo in zabavo je preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prllave za lov na sulce.
Gospodje, ki bi želeli ribolov, karto na sulce, se naprošajo, da to do 15. t. m. prijavijo pismeno na naslov: »Ribsrsko dru štvo Maribor« ali pa ustmeno društv. blagajniku gospodu Ferdo Greiner-ju, trgovcu v Mariboru, Gosposka ul. 2. Tudi se gospod e naprošajo, da pri avijo imenovanemu gospodu blagajniku njim potrebno števila piškurjev.
(Daribursteu gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 3. oktobra, ob 20. uri: »c!aba vest«. Premijera.
Nedelja, 4. oktobra ob 20. uri »Volpone« Pondeljek, 5. oktobra. Zaprto.
Torek, 6. oktobra ob 20. uri »Mayerlin& Premijera. Proslava 25- etmee umetniškega delovanja Eda Groma.
Prva nedeljska predstava letošnje sezone bo v nedeljo, 4. tm. Vprizori se sijajna satirična komedija »Volpone«, ki je pri svoji premijeri dosegla velik uspeh. Vsebina komedije je zelo zanimiva in napeta ter pridejo tudi ljubitelji zabave v polni meri na svoj račun.
Proslava 25-letnlce igralca Eda Groma bo v torek, 6. oktobra. Juhih: it nastopi kot prestolonaslednik Rudolf v zgodovinski žaloigri »Mayerling«, ki jo je po istoirrenem romanu dramatiziral francoski pisatelj Claude Anet. Za to igro, ki je že v Zagrebu žela velik uspeh, vlada silno zanimanje. Priporočamo takojšnjo nabavo vstopnic.
Invalidska tombola.
Opozarjamo mariborsko občinstvo na jutrišnjo tombolo Udruženja vojnih invalidov, ki bo ob 14. uri pop. na Trgu Svobode. Dobitki tombole so zelo bogati. — Tablice za tombolo se prodajajo po 2.50 Din komad.
Godbeno društvo »Lira« sprejme učence v uk (pihala in lok). Interesenti naj se zglase v ponedeljek ali v četrtek ob 7. uri v glasbeni sobi otroškega vrtca v Melju. Vabi tudi k sodelovanju godbenike na pihala in lok. Z orkestralnimi vajami se bo pričelo takoj. Podrobnosti izve vsak v pondeljek ali v četrtek v glasbeni sobi.
Danes večer vsi v Narodni dom na prireditev »Jadrana«.
Ljudska samopomoč v Mariboru
naznanja vsemu cenj. občinstvu Dravske banovine, da je ustanovila s 1. okt. 1931. peto skupino z oddelki A-IV B-lV C-IV D-IV. V te oddelke se sprejme o do preklica vse zdrave osebe od 51. do
90 leta in sicer za Din 1000.— 2000_________
4COO.— 10.000.— Din oz. iz vseh oddelkov za 17.000.— Din podpore. Ker se spre-rre v vsak oddelek od starejših oseb le omejeno število starejših članov, je takojšnji pristop jako priporočljiv.
Sobota	racSefa
VINSKA TRGATEV
kaba>et	preš
Razna razvedrila
Velika	Kuvarna
V nedeljo, dne 4. oktobra t. !.
se vrši prvi sokolski nastop v Limbušu ob pol 15. uri popoldne. Igra vojaška godba. Po nastopu veselica s srečolo-vom.
Trgovska in obrtna mladina v Mariboru
otvori tudi letos, kakor vsako leto, v nedeljo, dne 4. oktobra ob 15. uri svo o plesne vaje. Tovarišice in tovariši vabljeni. Odbor.
Krajevni odbor Rdeč. križa v Krčevini
priredi v nedeljo 4. okt. v gostilni Kličete »pri Treh ribnikih« trgatveno veselico » razno prosto zabavo. Svira znani kvartet Richter. Začetek ob 15. uri. Dohodek se porabi za obeko ubogi šolski deci.
Iz Ptuja
Koncert vijolinista Karla Rupla. Letošnjo koncertno sezono otvori Gl. M. v Ptuju s koncertom našega najboljšega vijolinista Karla Rupla, ki si je s svojim lanskim koncertom namah pridobil noše glasbo ljubeče občinstvo. Od takrat e nadaljeval svoje Študiie v Parizu in s® vrača med nas kot zrel umetnik. V petek 9. t. m. bomo imeli priliko slišati ga v dvorani Glasbene matice, ko se nam bc predstavil s sporedom, ki bo gotovo zadovoljil vse poslušalce.
Ženski zbor Gl. M. v Ptuju bo imel prvo vajo v torek o. t. m ob 2D. uri — Pridite polnoštevilno in točno! — vovodja.
VMarlSoru, cine 3. X. '1931'.
flffarlBorstf VEČERNIK Jutra
Stran 3.
Nova mestna osnovna Sola na desnem bregu Drave
ZADOVOLJNOST VSEGA PREBIVALSTVA NA SREČNI REŠITVI PEREČEGA VPRAŠANJA. — KJE NAJ STOJI NOVA ŠOLA? - KOLIKO RAZREDOV BI ŠE DANES POTREBOVALI?
Torej desni dravski breg dobi novo osnovno šolo. Kljub temu, da se to vprašanje vleče že leta in leta, vendar je prišla ta vest dokaj nepričakovano, ker pri sedanjem gospodarskem stanju mestne občine ni nikdo pričakoval tako hitre rešitve. Ta novica je pred vsem razveselila, starše, ki stanujejo v magdalenski mestni četrti in ki morajo pošiljati svoje malčke preko s prometom že itak preobloženega glavnega mostu v posamezne razrede, kateri so raztreseni in zasilno nastanjeni po raznih zavodih na levem bregu Drave. S pridobitvi o nove šo!e bode vsaj prenehala tista večna njihova skrb, ki je dan na dan spremljala nedorasle deco, ker so se zavedali, da je na poti v šolo in domov vedno v resni nevarnosti. Res pravi čudež je, da doslej ni bilo ob takih prilikah na mostu in raznih križiščih resnejših nesreč in upajmo, da se jim izognemo tudi še v tem kratkem času, ki nas še loči od nove šo e.
Nič manj se te vesti ni razveselilo učiteljstvo, ki se sedaj često muči z deco v nehigijenskih in pretesnih prostorih ter ne more izmučeni deci privoščiti niti ne ob lepih poletnih dnevih najmanjšega prostorčka, da bi se razgibala in osvežila v toplih solnčnih žarkih ter tako posta'a dovzetnejša za vzgojo in pouk obenem pa tudi krepkejša in odpornejša proti raznim boleznim. Seveda je v takih razmerah, kakor vladajo sedaj pri nas, pouk zelo otežkočen in naravno, da vsled tega trpi tudi uspeh, ki bi bil ob znani požrtvo valnosti našega učiteljstva lahko še lepši in boljši kakor je itak že.
Končno so se pa pri sedanji rešitvi tega vprašanja prav pošteno oddahnili vsi občinski davkoplačevalci bodisi neposredni, kakor tudi posredni kot konsu-mentje. Saj pri sedanjem nevzdržnem stanju naših šolskih razmer vendar ne bi bilo moglo ostati še dalj časa in treba bi bilo zopet na kakšen način iz njih iztisniti nekaj miljončkov, kar bi pri sedanji gospodarski krizi mnogim prav občutno vrezalo v kožo. Zakaj našenra občinskemu gospodarstvu ni ravno postlano z rožicami in bode stalo še vedno dovolj truda in žrtev, da se bode moglo obrestovati in amortizirati že dosedanje dolgove. Razen tega bode novi čas in njegove potrebe prav gotovo terja! tudi novih žrtev, katerim bode neobhodno potreba vsaj kolikortoliko zadostiti.
Tako je torej Mestna hranilnica ob svojem 701etnem jubileju res napravila lepo gesto, katere so se razveselili vsi sloji našega mesta.
Tako važno vprašanje, kakor .e postavitev nove osnovne Šo’’e v našem mestu pa se mora vsekako rešiti kolikor je mogoče najbolje in najprimernejše za naše razmere in ne samo polovičarsko ali eno stransko. Zato e prav, da se o tem javno razpravlja. Za danes hočemo opoz iti le na nekatera glavna dejstva.
V pvi' vrsti pride v poštev prostor. Nekatera poročila so se glasila, da se namerava nova šo'a postaviti pri sedanji tretji deški šoli. Ta namera, če morda res obstoja, je docela zgrešena. Zakaj pri sedanji tretji deški šoli bi se morda res še dobil vsaj za silo potreben prostor za stavbo; a samo za stavbo brez neobhodno potrebnega dvorišča, ki mora biti dovolj prostorno, da se šolska deca ob od-odmorih razgiblje in razigra. Če bi postavili novo šo’o res na tem prostoru, bi u-ničili dvorišče sedanje šole in brez dvoma tudi šolski vrt, ki je namenjen kot u-čiio in neobhodno potreben zlasti za mestno deco.
Pa tudi, če bi bilo dovolj prostora za stavbo, dvorišče, igrišče in za šolski vrt, bi bil prostor pri tretji deški šoli kljub temu neprimeren. Saj bi potem stala nova šola zopet ob robu svojega teritorija in ne v centrumu, kamor prav za prav spada. Pomisliti moramo namreč tudi na pot dece, ki jo mora napraviti vsaj dvakrat dnevno skoro skozi osem let. V tem slučaju bi bil največji pritok šolske mladine in južnega dela magdalenske četrti; torej onostran železniške proge. Glavna prometna žila tega dela mesta pa je Fran-konanova "lir* s svoiim nesrečnim že-
lezniškim mostom, kjer se cesta zoži, da je prehod pod mostom zlasti ob jutranjih in opoldanskih urah že sedaj življensko nevaren. Promet pa bode z naglim širjenjem mesta na to stran od leta do leta vedno večji in posebno pod mostom vsled tega tudi vedno opasnejši.
Torej spada nova šolska stavba na vsak način na južno stran železniške proge, ne pa na severno.
Ako se že gradi nova šola, naj se zgradi tako prostorna, da bode zadostovala vsaj za par desetletij, ne pa, da bi bila že takoj po otvoritvi pretesna. Saj vidimo, kako težko je pri nas priti zlasti do finančno nerentabiine šolske stavbe. Ako bi nas sedaj ne bil rešil iz zagate jubilej Mestne hranilnice, bog zna, koliko časa b? še čakali na njo kljub veliki telesni in duševni škodi novega pokolenja in na sramoto našega mesta, ki sicer uživa v vsej državi in še ce'o v inozemstvu sloves, da stoji njegovo šolstvo vsaj idejno na višku.
Kakor se je pisalo, nameravajo zgraditi šo'o s 16. razredi. Vsekakor je število razredov že danes prenizko in bi ne zadostovalo. Magdalenska dekliška šola ima namreč že sama 12 razredov. Od deške re pa že sedaj 5 razredov »na letovišču« na levem bregu Drave. Torej že danes rabimo nujno 17 razredov. Da bi se še nadal e namreč uporabljalo starinsko, pretesno in nehigiensko poslopje dekliške šole, menda ni misliti. Saj to bi bil naravnost greh na naši mladini V bodo-
Sudan i%mtiemaSpdm
6. Zvečer.
Zvečer pa zala Špelica Prav mirnim srcem spat je šla.
Za njo dan velikega j’ pranja,
Zdaj lahko si privošči spanja.
In sladko sanjala je vso noč -------
To »Albus«-mila je čudežna moč.
Vsaka gospodinja lahko mirno zaspi, ako vporablja za veliko pranje perila Albus-milo. Ne dajte se premotiti in ne sprejmite mesto davno preizkušenega Albus-mila nobenega na videz poceni mila. Kajti na videz ceneje je često dražje, radi tega ne izpostavljajte svojega perila nikakim dvomljivim eksperimentom, temveč vporab-ljajte samo
ALBU
če pa je pričakovati prav sigurno še večjega narastka pomladka.
So pa še druga vprašanja, katera bode potreba rešiti s stavbo nove šole. Tako n. pr. ali naj se zgradi samo eno poslopje za deško in dek'iško, ali pa vsako za se. Upamo, da bodo merodajni krogi ukrenili vse potrebno, da bode nova šola lahko mestu v zadoščenje in v ponos.
Jadralno letalstvo In ml
POZIV MLADIM ŠPORTNIKOM, KI IMAJO VESELJE DO ZRAČNIH POLETOV.
»Večernik« je že poročal o tehničnem delu jadralnega in drsalnega letala' in njegovem pomenu. Oglejmo si na kratko današnje uspehe inozemstva in jih primerjajmo z domačimi uspehi.
V sredini avgusta se je raznesla vest o novem rekordu jadranja v zraku. Znani letalec Gronhoff, znan z Wasserkup-pe, se e dvignil v Monakovem potom vlačilnega letala do višine 500 m, ter nato samostojno plul po zraku. Pozno zvečer je prekoračil češko mejo ter dosegel daljavo 265 km! Tudi po'et preko Ro-kavskega preliva z gore Jungfrau, poleti nad Newyorkom in evropskimi mesti, uspeh Amerikanca Bowlus-a, ki je ostal v zraku 15 ur, kažejo triurni jadralnega letalstva. —
In vsi ti možje so nekoč začeli ravno tako kot mi. Mlad 'etslec si mora svoje športno sredstvo, letalo, sam izdelati ter tudi vsa izboljšan a na n:em sam izvesti. Tehnično ustvarjanje, znanstveno mišljen e in športno udejstvovanje se v tem slučaju združijo. Tako smo začeli — mariborski akademiki-tehniki — s pokroviteljstvom in razumevanjem ter podporo Aero-kluba tudi debati v prvi akademski letalski skupini v Jugoslaviji.
Zgradili smo Šolsko drsalno letalo, ki je namenjeno samo šolanju v kratkih skokih in poletih, traja:očih nekoliko sekund. V Slovenskih goricah, lepem mirnem kraju Sv. Marjeti pri posestniku g. Schickerju smo naredili naš letalski tabor ter seveda uredili »hangar«. Vremenske, posebno pa vetrovne prilike (od zadn ih smo popolnoma odvisni) nam žal niso bile naklonjene, tako, da je bilo efektivnega letenja le 6 dni V tem času smo napravili 29 startov brez najmamše nezgode, kar nam je v popolno presenečenje in zadovoljstvo.
S tem je dosežen za naš dvomesečni obstoj in enotedensko letenje popolen uspeh.
Kronfeid, jadralec, ki je preletel Ro-kavski preliv in ima ime svetovnega slovesa, pravi: »Kako neumorno, naporno in preračunljivo delo dela;o moji tovariši v letalskih skupinah (Kronfeid ja tudi prišel iz teh) mora samo oni soditi, ki ve, kako težka je pot začetka in kako važn° zs> letalsko b^dočnostf domo-
vine.« S tem naj bo povedano, da drsalno in jadralno letenje ni nobena igrača, temveč resno in prevdarno ter odgovorno delo, katerega sad ne more izostati! Hočemo mlade ljudi navaditi delati, v inženjerskem in športnem udejstvovanju napraviti iz njih naše bodoče avijatike ter ustvariti v njih istočasno ljubezen do 'etalstva, zato vi mladi, ki imate smisel za naše delo, istočasno pa voljo in moč, stopite v naše vrste!
Cand. ing. Boris C.
Drobiž iz Račuanja
Občinska sefa. Na zadnji občinski seji je občinski odbor sklenil podariti za enkrat tukajšnjemu Sokolu vsoto 850 Din, k', jo dolguje občini posestnik Potočnik. Sokol je o tem sk'epu že obveščen. Nadalje 'e bil na tej seji sestavljen volilni odbor in volilna komisija. V občinsko zvezo pa so bili soglasno sprejeti: g. Poj z družino, g. Aleš z družino in g. Ponde-Iok z družino.
Prva lutkovna predstava v Radvanju.
Tukajšnje pevsko društvo »Lira« si je nabavilo krasen lutkovni oder, ki ga je napravili gosp. L a j n š i č iz Studencev. Oder sto i v dvorani g. Lobnika. Te dni je bila otvoritvena predstava. Igrali so igro »Sv. Genovefa« v 6 slikah. Lahko rečemo, da je bila predstava senzacija za Radvanje, le škoda, da je bil obisk minimalen.
Lep uspeh sta dosegla člana tukajšnjega kolesarskega društva »Poštela« g. Florjane in g. Ramftl. Zasedla sta pri nedeljski medklubski dirki mariborskega pododbora pri junioriih prvo in drugo mesto. Vrlima dirkačema naše iskrene čestitke.
Redukcija pri svinčenem rudniku v Mežici.
Svinčeni rudnik v Mežici je s 1. okt. odpovedal službo 27 rudarjem na .14 dni. Nekaj brezposelnih rudarjev je dobilo deio pri gradnji vodovoda, vprašanje pa je seveda, kaj bo potem, ko bo vodovod
Premeščenje učiteljev
Prestavljeni so z odlokom prosvetnega ministrstva: Hilda Klun iz Makol k Sv. Juriju ob Pesnici, Rudolf Zupančič iz Št. lija v Slov. goricah v Črnečo vas, Ljudmila Župančič-Kovač iz Sladke gore v Črnečo vas, Bela Horvat iz Pincev v Krog, Marija Horvat-Rock iz Dolnje Lendave v Krog, Miroslav Viher iz Be-nice v Loke pri Št. Juriju ob Taboru, Pavla Obran-Grobin iz Črne v Kamnico, Pavla Strehovec iz Male Nedelje v Poljane pri Škofji Loki, Pavla Fras iz Maren-berga v Maribor, Ana Ivančič iz Fekšin-cev k Sv. Urbamu pri Ptuju, Elizabeta Kac iz Dobrovnika v Št. Ilj pri Velenju, Martin Sreš iz Doline v Tišino, Josipina Sreš-Zupan iz Doline v ,Tišino, Božena Muc iz Špitaliča v Vitanje, Rudolf Šte-vančec iz Šalovcev v Koprivnico, Frančiška Bratanič iz Ormoža v Konjice, Helena Prebevšek-Čuček iz Gerlincev v Dev. Mar. Brezje, Janko Lešnik iz Hajdine v Ptuj-oikolica, Ljudevit Tamari iz Dolnje Lendave v Špitalič, Olga Pečnik iz Guštanja na Tolsti vrh, Karol Berdan iz Pečarovcev k Sv. Jakobu v Slov. goricah, Marjeta Hajn iz Doline v Križevce, Elizabeta Kert-Zega iz Tolstega vrha v Središče, Ignacij Petje iz Sv. Jakoba ob Savi v Hajdino pri Ptuju, Olga Čotar iz Sv. Barbare v Velenje.
Nouice iz Konjic
Zborovanje agrarnih Interesentov v
nedeljo 27. septembra tJ. v konjiškem Narodnem domu je poteklo vsestransko uspešno. Občinstvo, po ogromni večini kmetje in kmetice iz bližnje in daljne konjiške okolice, je napolnilo do zadnjega kotička veliko dvorano ter pazljivo sledilo predavanju tajnika zveze agrarnih interesentov v Ljubljani g. Milana Mrav-ljeta, ki je v preko enournem poljudnem govoru obrazložil likvidacijo agrarne reforme in pokazal rezultate dela na tem vprašanju. Zborovanje je vodil tukajšnji župan in notar g. Rado Jereb, ki , je pred omenjenim predavanjem opisal položaj v državi in razmere ter pokazal pota, po katerih nam je hoditi, da bi se težka gospodarska kriza kolikor mogoče omilila. Po zborovanju se je vršil ožji sestanek zastopnikov iz posameznih občin v srezu, na katerem se je razpravljalo o političnem položaju v državi. Popoldne istega dne je g. Milan Mravlje imel polnoštevilno obiskano zborovanje v Vitanju.
Zanimivo predavanje priredi tukajšnije Sokolsko društvo v soboto, 3. oktobra tl. ob 20. uri v dvorani Narodnega doma. Pripoveduje akad. slikar Božidar Jakac, »O Ameriki« s spremljanjem filma. — Bratje in sestre ter prijatelji Sokolstva, pridite polnoštevilno!
Za jesen in zimo velika izbira Ulil
NOGAVIC IN PLETENIN
Slavko Černetič, stolna ni 1 Priznano nizke cene m dobre kval tete. Ročna dela. Predtiskarija.
Sokol	kraljevine Sago stavi je
V. H.:
Sokolska ljubezen
Ljubezen — koliko ugank, čarov, upov in obupov skriva ta beseda. In vendar je ljubezen življenje in življenje ljubezen ali — iz ljubezni izhaja življenje, iz življenja ljubezen. Beseda »ljubezen« ima globok pomen, ki se pravilno ne razumeva niti pravilno ne razlaga. Ljubezen je žrtev: njo doprinaša žena možu in mož ženi, človek človeku. Sokolsko delo je izšlo iz žrtve, katero je dala ljubezen: ljube zen je rodilo življenje, ki je nastalo iz ljubezni. Sokolska misel je ljubezen sama, torej stalna žrtev, katero zahteva njena eksistenca; to žrtev doprinaša vsakdo, kdor je postal njen pripadnik in kdor ima na njenem obstanku interes, ki vodi k vsakdanjemu neprestanemu delu, da bi sokolska stvar postala imovina vsega naroda, vsega ljudstva jugoslo-venskega. Ako zasledujemo dogodke krog sebe, tedaj spoznavamo, da se Sokolstvu pripisuje velika važnost; zlasti tujina posveča telesnovzgojnemu vprašanju po-višeno skrb, s čimer priznava njegovo poslanstvo in njegov pomen za usodo na roda in s tem za bodočnost človeštva vobče. Zato nam je treba več ljubezni, več žrtev, podvojenega dela, telesnega in duševnega naprezanja za življenjski boj, za ozdravljenje razmer, v katerih živimo, za njih zboljšanje, za počlovečenje življenja, za ljubezen, ki jo je življenje dalo, da bi se iz nje nadaljevalo življenje, da bi živeli skupno, ne drug poleg drugega, da bi živeli drug za drugega, v medsebojnem podpiranju, da bi se bolj cenilo človeško življenje, katero je v današnji dobi osobito težko za poedinca, vsled česar trpi celota, ker se pozablja na bratstvo, najplemenitejšo vrlino sokolsko, ker se pozablja doprina-šati žrtve, katere bratstvo zahteva, — iz ljubezni z ljubeznijo, ljubezni za ljubezen.
^ Ljubezen je etična sila, katera žene človeštvo naprej; ako izhaja iz čist?, poštene, iskrene zavesti delanja dobrega, tedaj ustvarja z nezadržno močjo predpogoje za radostno, plemenito, Sokolstva dostojno življenje z doprinašanjem žrtev na; oltar domovine, v prospeh človeštva, za bližnjega, za slabega, ki bije boj za potrebe vsakdanjega življenja. Ona dela. te predpogoje dosegljive vsakomur, kdor stremi po dvigu duševnega nivoja, po telesni sposobnosti vsakega poedinca. Ako hočemo doseči pozitivne rezultate, tedaj začnimo pri sebi, da bomo spoznali, da gre samozatajevunje pred žrtvijo, naloženo po ljubezni, ki jo
je dalo življenje.
Mnogo se sliši tožba na mentaliteto današnje mladine; zdi se, da je drugačna, nego se je domnevalo, da bo — toda po zabija se, da je mladina odraz miljeja, v katerem je vzrasla, ali — z drugimi besedami — zasezajoči jo vplivi jo ustvarjajo takšno, kakršno se ona kaže v svojih slabostih, ki jih ima, in v stvareh, za katere se zanima.
To mladino pridobiti je velika in težka naloga, ki zahteva zopet žrtev in lju bežen, razumevanje, spoznavanje in vestno delo, napor in sebezatajevanje.
Ljubezen je kakor solnce, izvor življenja, brez katerega bi bil svet mrzla in mrtva puščava; ne bilo bi cvetja, ne bi lo bi plodov, ker bi ne bilo toplote, enako potrebne človeku kakor rastlini in živali. Komur je usoda napolnila čašo življenja s trpkostjo, mu podelila samo obu-povanje ter vzela duševni mir ali mu dodelila bedo, ranila srce ali ga dohitela drugače — tak naj ne izgubi zaupanja v cebe: v delu je mogoče vedno najti uteho, v prirodnih krasotah osveženje in pozabljenje. Ne zdvajaj v mislih; življenje je vedno vredno, da ga preživimo do konca: da dajemo ljubezen, s katero je treba živeti.
Iz življenjske navdušenosti vzrašča ljubezen do domovine, do zemlje — matere vsega stvarstva. Iz spomina na šolski obisk jemljem po njegovi vsebini nepozabni mi dojem. Teda; nismo pravilno razumevali pesmi: »Domovina, mili kraj, kjer visoke so gore...«
Koliko ljubezni vsebuje ta pesem. Krasna domovina! Mi to krasoto gledamo, navdušujemo pa se za tujino; ta nas privaja do stanja, v katerem pozabljamo na krasote domovine — da nam potem včasi tujci odkrivajo njene bisere, na katere bi morali biti ponosni. Kakor ti biseri, takšna nam bodi tudi misel sokolska — ona objemaj drago, milo nam domovino: ona bodi njena straža, katero vodi stremljenje, da bi se po vsej očetnjavi oglasil šum sokolskih kril, da bi te-ovadci križali svoje lehti povsod, da bi reklo »Kar Jugosloven — to Sokol!« postalo resnica. Tako skušajmo počastiti spomin Tyršev; tako izkažimo hvaležnost svojemu ustanovitelju in njegovemu sodelavcu Fugnerju, to bodi priznanje za delo onim, kateri doprinašajo žrtve, ki jih zahteva ljubezen, rodeča življenje, v katerem je ljubezen vez brez konca in kraja... Sokolska misel postani vodnica na življenjskih poteh! Hodimo po njih trdno, navdahnjeni z duhom Tyrševim in ravnaje se po njegovih ge-
slih! Širimo njegova vodilna stremljenja, predvsem pa ga Spoznavajmo z zavestjo, da moramo spoznati same sebe, da se moramo s svojim lastnim življenjem približati njegovemu hotenju: krepiti se telesno in vzgojiti se duševno z discipliniranjem svojega življenja v nravno krasnega, močnega in plemenitega človeka, v čigar srcu bo ljubezen do bližnjega, zmožna vsake žrtve za blagor naroda in človeštva -r- iz ljubezni, ki jo daje življenje.
(Po češkem izvirniku priredil A. J.).
Sokolsko društvo Studenci
se udeleži korporativno nastopa svojega odseka v Limbušu. Zbor vseh oddelkov je ob pol 13. v telovadnici ter je obvezen za vse telovadce.
Šport
5port u nedeljo
Ob 9. na igrišču SK Rapida: lahkoatletski dvomatch ISSK Maribor:SK Železničar.
Ob 10. na igrišču ISSK Maribora: prija teljska nogometna tekma ISSK Maribor mlad. : SK Železničar mlad.
Ob 14.15 na igrišču SK Rapida: prvenstvena nogometna tekma SK Rapid I : SK Železničar rezerva.
Ob 15.30 na igrišču SK Rapida: prvenstvena nogometna tekma SK Mura (Murska Sobota):SK Svoboda.
Turčija:Jugoslavija 2:0 (2:0).
V okviru Balkanijade se je včeraj v Sofiji odigrala nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Turčije. Naša reprezentanca, ki ni nastopila v najmočnejši postavi, je bila poražena v razmerju 2:0.
V kolesarski dirki na 185 km je zmagal Bolgar Nikolov. Od jugoslov. dirkačev sta se plasirla edino Jokovič in Mi-lec, ki sta zasedla 5. oziroma 7. mesto.
Medklubski odbor LNP, službeno.
Za pondeljek dne 5. t. m. ob 19. sklicujem sejo medklubskega odbora. Dnevni red je konstituiranje odbora. Og. odborniki se naprošajo, da se seje polnoštevilno udeleže. Predsednik.
SK Železničar, lahkoatletski odsek.
Atleti, ki so nominirani za nedeljski miting, naj bodo točno ob 9. na igrišču SK Rapida. Načelnik.
SK Svoboda.
V nedeljo 4. oktobra ob 3. popoldne imajo biti sledeči na igrišču Rapida:
Kropf, Gruber, Friček, Breznik, Sinkovič I, Ružič, Sinkovič II, Stroh, Cafuta. Brača, Haberl in Harner.
Drobne športne vesti.
JNS je daroval Jug. lahkoatletskim sa-vezom na pripomoč za balkanske igre v Ateni Din 2000.—.
Tretja in odločilna tekma za srednjeevropski pokal med praško Šparto in dunajskim WACom se vrši dne 7. okt. v Curihu.
Carnera in Sharkey nastopita 12. okt. v Bostonu v borbi za naslov svetovnega prvaka v boksu.
Madžar Darany je postavil nov svetovni rekord v metu krogle z dvema rokama z 28.67 m. Prekosil je dosedanjega rekorderja, Američana Ralpha Rose-ja, za 67 cm.
Nemški zimsko športni savez je sklenil, da se radi težke gospodarske krize ne udeleže zimske olimpijade v Lake Piacidu.
Jugosl. teniški prvak Kukuljevič je o-cenil sledeče 15 najboljše tenis igralce Jugoslavije. Njegova lista izgleda takole: 1. Schaffer, 2. Kukmjevič, 3. Fridrich K., 4. in 5. Radovič in Radovanovič, 6. Kukuljevič T., 7. in 8. Antolkovič in inž. Malenčec, 9. Punčec, 10 H i t z 1 (Rapid, Maribor), 11. Černojonev, 12. prof. Fridrich D., 13. Šeleketinski, 14. Kumanudi in 15. Bojovič.
V bazenu so bili krščeni.
V londonski Kristalni palači so. imeli nedavno nenavaden dogodek. Pred 15.000 privrženci neke verske sekte se je dalo krstiti 50 novih vernikov, ki so v ta namen stopili v kopalni bazen in čakali, da jih polijejo z vodo. Med krščenci so bili ljudje najrazličnejše vrste: bogataši in siromaki, stari in mladi, bolni in zdravi. Vse je združila nova vera za srečno življenje na zemlji.
Medalja za napovedovalce.
V Ameriki je običaj, da podele vsako
eto najboljšemu napovedovalcu zlato tolajno. Domislila se je tega ameriška znanstvena akademija, ki vrši to svojo nalogo že od leta 1929. Kandidatne liste se zaključijo spomladi, nakar razglasi posebno razsodišče, ki ga tvorijo odlične osebnosti, med njimi nekaj stotin vseučiliščnih profesorjev, izid natečaja. 3rez dvoma je članov razsodišča več nego kandidatov.
Francija ima najhitrejše železnice.
Brzi vlak Pariz—Bordeaux prevozi progo 584 kilometrov v 5 urah 48 minutah. Vozi torej nad 100 km na uro. Lokomotiva, ki vleče vlak, ima 3000 KS in je največja te vrste.
l
Or. O. Tlaunlg.
Dva soseda
Povest iz preteklega stoletja.
»Oh, to je strašna noč,« jadikuje mati, »mogoče pa je le malo preveč pogledal v kozarec in zašel ali pa padel v vodo, ker je vsled sneženih zametov zgubil pravo smer.«
»V vodo oče niso mogli pasti, ker je debel led na površju, pri mostu pa se tudi niso mogli ponesrečiti, zato ne obupajte, mati, oče se že vrnejo zjutraj.«
»O, da bi bilo res,« vzdihne mati ter se spravi v stransko sobo. Tone pa se v sprednji sobi vleže na široko klop pri peči, da bi bil takoj po koncu, če bi kdo trkal na okno ali dveri.
Dolgo je še bdel, saj negotova očetova usoda ga je vznemirjala. Nazadnje ga je le premagala utrujenost in je zaspal. Sanjalo se mu je, toda te sanje niso bile prijetne. Zagledal je očeta, kako je taval po visokem snegu navzdol, videl je, da se bliža robu globokega prepada, hitel je, da bi zadržal očeta, toda noge ga niso nesle. Hotel je kričati, a glas mu je obtičal v grlu. Oče pa je taval dalje, bil je že blizu roba, a ni opazil nevarnega položaja. Stopal je dalje in naprej —, zdaj pa zdaj se bo pogreznil v prepad. Napel je vse sile, da bi zaklical očetu ter ga odvrnil. Ze je videl, kako je dvignil oče v strahu roke, že se je začel pogrezati.
»Oče stojte,« zakriči z močnim glasom, a v tem trenutku se tudi prebudi, ves prestrašen sl mar-
oče, pred njim je stala njegova mati vsa preplašena.
»Kaj je Tone,« vpraša tresoča se po vsem telesu.
»Oh, strašne sanje sem imel,« odvrne Tone ter pove, kaj se mu je sanjalo.
»Gotovo se je očetu kaj primerilo, glej, že se dani in še vedno ga ni domu.«
Tone je vstal, pogledal po vsi hiši in okoli nje ter tudi po hlevu, če bi našel kje očeta. Ker je bilo vse iskanje zaman, se je odpravil takoj na pot, proti trgu, da tam izve kaj natančnejšega.
Gazil je po močno zasneženem potu, dokler ni prišel do ceste. Gledal je na vse strani, če bi videl kakšno sled, pregledal je tudi pri mostu vse, če ni kaj sumljivega, a debela plast snega je pokrivala na obeh straneh mosta led na potoku. Le pod mostom samim je bila voda še nezamrznjena.
Šel je dalje ter prišel do Severjeve gostilne. Ves razburjen je vstopil ter vprašal po očetu. Zvedel je kmalu, da je odšel s sosedi domu. Bežal je takoj k Mlinarju, a tam zvedel, kako se je ta poslovil od očeta.
»Očeta ni bilo domu,« je bolestno vzkliknil, »o, jaz slutim nesrečo, uboga mati, če izve resnico.«
Ves vroč od težke hoje je bežal dalje k sosedu Potočniku, nato k Oblaku, a tudi od teh ni izvedel nič več kakor od Mlinarja.
Ves potrt od žalosti je dospel domu. Le po ovinkih je sporočil svoji materi, kaj vse je izvedel. Obupno je zaplakala Dolnikova, se zgrudila na klop od teže žalostnega poročila.
»
* •
Kakor blisk se je raznesla novica, da Dolnika po-
grešajo. Ker je prodal prej ta dan vole in imel precejšnjo vsoto denarja pri sebi, se je mislilo takoj, da ga je mogoče kdo napadel, oropal, ubil in spravil truplo na kakšen samoten kraj. Orožniki, ki so bili o tem obveščeni, so začeli poizvedovanja. Iskali so na vse strani, toda vse je bilo brezuspešno.
Ljudje so ugibali to in ono.
Mogoče je padel kje v vodo, pa kje, ko je bil povsod led. Vendar so pri Oblakovem mlinu spustili za-ježeno vodo. Struga se je izpraznila, Dolnikovega trupla pa niso našli.
Nekateri so zagonetno namigavali, kdo bi moge) biti storilec, a glasno si nihče ni upal kaj ziniti.
Žalovanje za uglednim županom Dolnikom je bilo občno, najbolj pa je bilo vsem težko, da niso mogli najti trupla, kajti, da je bil mrtev,, to je bilo vsem jasno. Čakali so nestrpno, da izgineta led in sneg, potem mora priti vse na dan.
XII.
Zagonetno vedenje.
Kam naj bežim, kje iščem tolažila?
Zapustil znana med ljudmi sem pota.
Stritar.
Radovedni tržani pa so vsled tega dogod' a pri^i ob užitek, ki so ga pričakovali za dan Sv. Barbare, ko bi se imela vršiti kazenska razprava o tožbi Cestnika zoper Dolnika. Če tudi so bili skoraj vsi na Cest-nikovi strani, saj bi vendar radi vedeli, kaj bo povedal Dolnik. In pričakovali so nekaj posebnega, ker drugače bi se bi! Dolnik že prej poravnal. To bi bil zopet predmet za razpravljanje za nekaj mesecev, * čimur bi si kratili dolgi zimski Čas.
klobas, pristna vina in priporoča za obilen obisk gostilničar BERANIČ.
Pišite na Inteifilm
Studio'
Liihterfelde
Novo skladišče tevl.ev „AKRIS“
Kranjske industrije, Vam nudi dobre, trpežne in elegantne Čevlja po novi nizki ceni, kakor tudi vse vrste domačih, hišnih čevljev in tosoče parov krasnih nogavic od 4 Din naprej.
MarfoorsU V F C F l? N T K Mra
Stran 3.
In .asanta ali inkasantko
pridnega in zanesljivega, iščem. Naslov in informacije v upravi lista.
3000
Vajenca za krojaštvo
sprejme Cverlin, Gosposka ul. 32.
2843
Abiturjentka
išče učenca za instrukcijo. Naslov v upravi »Večernika«. ____________________2920
Iščem prazno sobo
ali kuhinjo in sobo v bližini Glavnega trga in plačam za pol leta v naprej. Ponudbe pod »Krojač« na upravo »Večernika«.	2918
Pouk posameznikov
v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci. Začetek 1. oktobra. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6,
Nemščino
govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	2789
Baržunasta obleka
je lepa. Novi vzorci, najnižje cene pri Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka ul. 5.	2904
Za plašče in obleke
najlepši vzorci, najnižje cene pr: Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka mk 5.	________________________ 2903
Delovna miza
zelo močna, 2.7 m dolga, ceneno na prodaj. Naslov v upravi lista. 2907
Oskrbnika
(majerja) ter 5 do. 6 delavcev iščem z-a 1. november. Vpraša se: Pugel, Maribor, Trg Svobode 3.	2908
Pred eventuelnim nakupom
izvolite si ogledati mojo veliko zalogo, v kateri imam veliko izbiro najboljših vrst emajlirane posode, med katerimi najdete tudi znamko »Herkules«, to je ono, za katero jamčim in jo, če bi pri normalnem kuhanju pokata, zamenjam brezplačno za novo. Nadalje imam prvovrstno aluminijasto posodo, prvovrsten porcelan karlovarskih združenih 6 tovarn »EPIAG«, nadalje enostavno in brušeno steklo, namizno orodje vseh vrst, leseno robo itd. Od mojih itak nizkih in konkurenčnih cen Vam pri eventuelnem nakupu dam od celokupnega' zneska še 5% popusta v blagu ali gotovini. Najtopleje se priporočam in ostajam z odličnim spoštovanjem Albert Vlcel, trgovina s kuhinjsko posodo in hišnimi potrebščinami, Maribor. Gosposka ul. 5.	2906
Vintoč Zorko, Košaki,
podaljšan.
LOMI K
KOROŠKA 9
Stanovanje
dve solnčni sobi, kabinet s pritiklinami, oddam s 1. novembrom. Vrbanova ul. 61.	2854
Oddam takoj
lokal, skladišče in stanovanje. Vpraša se v upravi._____________________2857
Gospodična
vešča slovenske stenografije in strojepisja želi službo v pisarni. Naslov v u-pravi »Večernika«.___________________2884
Učenko
z 2 do 3 razredi meščanske šole sprejme Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
2880
»Marstan«, Maribor.
Posredovalnica: hiš, posestev, lokalov, itd. Posredovalnica v denarnih, sploh raznih življenskih vprašanjih. Posluje odslej Koroška cesta 19. (Priložiti 3 znamke).	2909
Vajenca za klobučarsko obrt
sprejme takoj Ivan Kvas, Maribor, Aleksandrova cesta 32.	2890
Prodam zidano hišo
z gospodarskim poslopjem s tremi stanovanji in velikim vrtom. Pobrežje, Stanko Vrazova ul. 23, Maribor. 2911
Želim se učiti
srbohrvaškega jezika v večernih urah. Ponudbe na upravo Večernika pod »Večerne ure«.	2910
Elektromotorje »Škoda«,
0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren In stanovanjskih poslopij Na zahtevo brezplačne ponudbe.
Furei
v gostilni pri »Zlatem levu«, Vodnikov trg!
Danes in jutri pojedina Tscheligijevo pivo. — Se
Zir
Novo skledice Čevljev ,AKRIS‘
KRANJSKE INDUSTRIJE
Trgovski dom — Maribor
Pozor!
Naznanjam cen), občinstvu, da izviSujem od danes naptej sledeča čevljarska dela po zelo znižanih cenah, m	Novi lanski podplati Din 18*—
Novi molki podplati	„ 28*-
Zansko pata	S*—
Molka pata	l(	10*—
Stefan M&stnak, favljaritvo. Maribor, Vrtna ulica štev. S
Hočete k
Berlin, W 17
rai
v Studencih bo v nedeljo, dne 4. oktobra
Godba s plesom! Za jedačo in pijačo bo pie skrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča
gostilničar.
Pisalni stroj rabljen,
a dobro ohranjen, boljši fabrikat, kupim. Cenj. ponudbe z označko znamke in cene je poslati pod šifro »B. D. 1.500« na upravo.	2923
Rabljene avto in moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va u' 14	1566
Velijo izbiro
vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročiia po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno.	2491
500 dinarjev plačamo tedensko
zgovornim osebam s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana. Poštni predal 307. Znamko za odgovor. 2360
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Ako hočete,
da bodo Vaši ovratniki, ki jih daste v pranje, tako lepi kakor novi, potem jih oddajte samo k Triumfu, Pavel Nedog.
XIV.
Stanovanje sobo in kuhinjo
takoj oddam. Železnikova ul. 8, prej Stanko Vrazova ul. Pobrežje pri Mariboru.	2912
Perica
vzame perilo za pranje na dom. Vrbanova ul. 21.	2913
Predtiskarija.
Novi vzorci došli! Entlanje in ažurira-nje se izdeluje hitro in natančno. C. Biidefeldt, Gosposka 4.	2847
Angležinja
daje pouk v angleškem jeziku po lastni lahko razumljivi metodi. Miss Edith 0x1 ey, Gosposka ul. 52 I, od 10. do 12.
in 4. do 6. ure.______________________2895
Iščemo gospodično za pisarno in gospodične za streženje strank. Plača mesečno Din 500. Ponudbe na upra-ov lista pod »Pisarna«.___________________2879
Sobo opremljeno
oddam enemu ali dvema boljšima delavcema. Glavni trg 4, dvorišče, desno.
2873
Hiša z lepim velikim vrtom
v brezprašni legi na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«.____________________2869
Salon za klobuke
z inventarjem, radi bolezni ceneno »a prodaj. Ponudbe pod šifro »Mala najemnina« na upravo »Večernika«.
2866
Moderno spalnico
iz trdega lesa, skoraj novo, beta ple-skano kuhinjsko pohištvo, otomano in druge reči prodam. Kosarjeva ulica 42, skupina vil proti Kamnici. 2862
Stanovanje.
Veliko sobo s štedilnikom takoj oddam. Pobrežje, Zrkovska 33.	2897
Nagrobne vence
iz umetnih cvetlic v veiiki izbiri, trakove z& vence z zaželjenim napisom dobite pri C. Budefeldt-u, Gosposka ul. 4.	2868
Kupujte za Vašo ženo Kupujte za Vašega soproga Kupujte za Vaše otroke Kupujte za Vaše starše Kupujte za Vaše sorodnike pri
Srečku Pihlarju
MARIBOR, Gosposka ul. S. Jamčim, da boste zadovoljni!
tar ii not cvetlic
Blumenhof, HelUgom, Holland
1911-1931
Naša splošno znana cvetličarna, slovita po svojih krasnih cvetličnih kulturah in udeležbi na razstavah v Antwerpenu, Londonu in Parizu nudi letos ob svoji dvajsetletnici obstoja svojim cenjenim odjemalcem Jubilejsko cvetlično zbirko.
Bogata bo v barvah, vonjave bodo mile
Naj ob tej priliki nihče ne pozabi počastiti nas z naročili. Ljubiteljice in ljubitelje cvetlic pa posebej opozarjamo na omenjeno našo jubilejsko zbirko, ki je sestavljena strokovno-znan-stveno in bodo v njej zastopane izbrane barve, kakor: rdeča, bela, modra, rumena, roza, violptna, vijoličasto-modra in črna. Pri pošiljatvi se vsaka vrsta rastlin posebej ovije in opremi z imenom.
Zbirka bo obsegala:
40 tulipanov, navadnih, in 40 polnih v 4 barvah; zelo lepe.
10 hijacint, navadnih, in 10 polnih v 4 barvah; edinstveno tako glede barv kakor finega vonja.
15 narcis, navadnih, in 15 polnih '• 4 barvah.
25 Crocus ali zimske kraljice, 25 hoardskih Iris.
25 Muscarius (zelo ljubke), 30 zvončkov.
10 Madona-lilij, 25 Scilla Siberica.
50 cvetličnih čebuljic, prepariranih za sobno kultino, in sicer od hijacint, tulipanov, narcis in Crocus (sestava od nas).
RAVNANJE s cvetlicami je zelo priprosto in bo opisano v naših navodilih (v nemškem, francoskem in angleškem jeziku).
POGOJI: Naprejšnje plačilo 12 R. M. franko na dom. Nagla pošiljatev blaga po pošti. — Dvojna zbirka 22 R. M. — Za trgovine na debelo posebni pogoji in ce» e. — Vsaki pošiljatvi dodamo zastonj 10 Pola Neg-i-telohov (cvetočih ob Božiču).
Martfiorsic! v E C C 1? N T K Tufra
Proti večletni pogodbi iščemo
večje stanovanje
Posteljno perle in puh
nudi po nizkih cenah
Franjo Majer, Glavni trg 9
Naznanilo in priporočilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela staro, znano restavracijo
C. Čolnik, vTvorniški 30
nasproti tovorniškega koroškega kolodvora ter naznanjam cenjenim gostom, da točim pristna ljutomerska vina, kakor tudi postrežem vsak čas z dobrimi mrzlimi in toplimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča	2888	gostilničarka.
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ali vilo v najem. Posredovalci se nagrade.	Cenjene
ponudbe na Mariborsko tekstilno tvornlco, Maribor— Melje.	2894
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja«
primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij: to-nizatorjem za elektriziranje po poškod bah in ohlapelost! čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno iz žiganje; žarnico »hala« za revmatična it' druga boleča vnetja:	»enterocleaner*
jem za notranje črevesne kopeli pri za peki, napihovanju in za splošni telesu podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-, drugi razred 80.-. tretji razr. 60.-.
Klobuki moški! Klobuki ženski!
za obleke in plašče v veliki izbiri pri
Najnovejši pariški in dunajski modeli. Popravila se izvršijo hitro in ceneno!
IVAN in HELENA KVAS, Maribor. Aleksandrova c. 32
J. N. Soštarič-u
Maribor, A!eksandiova13
Kot takozvane
šlagerje
Včeiaj so bili izžrebani naslednji večji dobitki državne razredne loterije:
2X Din	40.000	13820 22363 26120 79066
2X Din	10.000	44100 58555
2X Din	4.000	2302 2432 16528 18237 22160	55291	61489
75507
2X Din	2.000	128 2325 5276 10485 13028	13658	20089	20933
27955 28077	31189	31871	32181	32284	33414	34021	34755	35955
36970 37029	40576	41440	42208	42939	467'34	49126	49145	50855
52481 56262	56456	56645	63794	66317	66396	66408	67430	67524
67708 76939	77067	77935	79563	84193	84320	84725	84878	S5818
87049 88955 91185 91310 93435 96033.	2805
Zaradi telefonskega sprejema ne jamčimo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije: BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, MARIBOR. Gosposka ulica 25.
nudimo
krasne zimske damske plaiče po
Nadalje veliko partijo krzna, pliša in sukna za plašče od Din 63“- naprej. — Velikanska izbira samo v
Trgovskem domu
Maribor
2a Solo kupujemo samo na
Slomškovem trgu štev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
Opravilna številka: E IX 2557/31
je prispel
Dne 16 nov. 1931 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga: k. o Mesto Maribor vi. št. 13,324
Cenilna vrednost:	Din	ll	1.011.13
Vrednost pritikline- Din
Najmanjši ponudek: Din 55.506
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd IX
Velika izbiia čaja v zavojčkil «nanih svetovnih znamk v vse-cenah.
Okraino sodišče v Mariboru odd. IX.
dne 16. 9. 1931.
SLIVOVKA RUM KONJAK LIKER
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Na debelo I	Na drobno I
i»daja Konzorcij »Jutra« » Ljubljani; predstavnik	ta	urednik;	STANO	KOSOVEL	v	Mariboru,	liska	Mariborska	tiskarna	d.	d,	predstavnik	Si	ANKO	UEl	tLA