Narodno edinstvo in naš stanovski program. »Medju svima članovima našega naroda možemo nači dva nacionalna uvjerenja. Jedno se iztiče narodnim jedinstvom, a drugo plemenskom pos dijeljenošču. Jedni su uvjererti, da su Srbi, Hrvafi i Slovenci jedan narod, drugi drže, da su to tri naroda. Sva Udruženja, koja u nas javno rade, osnivaju svoja nastojanja ili na jednoj ili na drugoj osnovici. Sad je pitanje, da li on time unosi politiku u učiteljske redove i stalešku organizaciju? U normalnim prilikama nikako. N o u naš im prilikama , gd j e ni j e riješeno nacionalno pitanje i gd j e se ono por adi toga smatra i eminent nim poli tičkim p it anj em, f- otreOan je u tome oprez, jtdnu rezervu, koja če sačuvati sta: l e š k e or gani z aci j e o d u no: š en j a pol i t ičkih stranačkih momenata. Tu treba dobro raz= likovati, koliko je to staleško i pro= svjetno pitanje, a koliko čisto polh tičko, stranačko.« Josip Skavič, poverjenik UJU.—Zas greb v »Narodni Prosveti«, št. 39. od 27. V. 1926. Med nas so v zadnjem času vrgli kost o narodnem in državnem edim stvu, ki jo naj glodamo. Ta kost je slo; venska specialiteta in je, žal, začela že segati v naše vitalne interese. In zaradU tega ni umestno, da gremo mimo nje, ker ne spada v tesni okvir našega stEi novskega edinstva, ampak je potrebno, da smo si na jasnem. Duhovni proletarijat našega naroda se deli v tem vprašanju v dve skupini. Cilj, ki ga zasledujeta, pa je isti. Obema skupinama leži na srcu skrb za bodoč= nost našega naroda, naše dvzave in na= šega jugoslovanstva. In trdim že iu, da ga ni Slovenca, ki bi zastedoval s tem kake prekucuške senzacije, ni ga, ki bi se mu moglo očitati protU državnih tendenc. Najbolj krivična je domneva, da je državotvornost privile; gij skupine z »napredno« miselnostjo, kakor ni bila v predvojnih in vojnih časih okrasek Ijudi »nazadnjaških« sku: pin. Umetna delitev SLovencev v državotvorne in protidržavne je rodila že dovolj zla Od l. 1919. je že marsikatera skupina in stranka prišla v bližino držav; nega krmila ter dokumentirata svojo državotvornost. Po tej konštataciji bi bilo logično, da bi morali Slovenci ostati v očeh Srbov to, kar so bili takoj po osvobojenju: osvobojen del Jugoslovat nov, ki se zaveda svojega osvobojenja. A ne! Danes nas prefežni del Srbov smatra za malkontente, ki ne znajo ce; niti svobode. Kje iiči vzrok, ni težko izs slediti. Nobenemu ni usmerjala taktike blaginja Slovencev, ampak moč in korist stranke, ki je zahtevala, da svoje Ijudi nadcenjuje, ostale pa črni. Na zunaj je razlika imenovanih dveh skupin le nebistvena: izgleda, kot da se delimo Slovenci v dva dela, ki sta si le v tem različna, da smatra en del Jugoslovane za en narod, drugi pa za tri. Če bi šlo le za tako ločitev prepričanj, bi bilo škoda izgubljati besed zaradi njih. Ali stvar je globlja! Skupina Ijudi, ki je za en narod, je izgubila vero v našo, slovensko, življem sko moč in zahteva vsled tega, da se Slovenci asimiliramo delu sodržavlja* nov, ki so kvantitativno močnejši in ki imajo v svetovni zgodovini svoje častno mesto in v inozemstvu ugled. »Eno samo drevo z močnim deblom tev daleč vidno krono, ne pa troje različnih, še tako zdravih.« Ta skupina smatra vsakega za izda* jico, kdor ne čuti v šebi sile, za to skupno stvar žrtvovati svoj jezik, svojo kulturo in duševnost. Gre torej tej sku* pini za oficielno in resnično asimilacijo našega jezika, kulture in duševnosti s srbsko. , Smer druge skupine je smeri prve diametralno nasprotna. Njen kredo je: »Naš narod je pokazal v dobi zadnjih stoletij toliko odporne sile in moči, da si je v tej dobi ustvaril svojo lastno, če ne veliko, pa častno zgodovino! V kuU turnem oziru stoji v ospredju, ker si je znal prisvojiti kulturne dobrine velikih narodov. Kdor nas hoče siloma asimilU rati s Srbi, ki po tem niti ne hrepene, kaže robstvo svoje duše in je izdajica svojega naroda. Švetopolkove tri palice bodo združene isto opravile kot ena sama močnejša.« To bi bila, po mojem, načelna vaz: lika obeh skupin. V taktiki pa sta obe megleni. Prva izdaja svoja načela le med vrsticami, kakor da ji vest ne dopušča odkritosti, druga premalo odločno po; vdarja svoje, kot bi se bala očitka ne* patriotizma. Pred obema skupinama stoji pa tretji faktor: ustava, ki govori o narod' nem edinstvu in državi S. H. S. Smatra torej Srbe, Hrvate in Slovence za uje> dinjene, enakopravne državljane; ne zat hteva nikakih samomorilnih žrtev, arm pak postavlja le bazo, ob kateri naj se srečajo vse plasti našega naroda. Kakšno je stališče, ki ga moramo zavzeti mi, učitelji, v tem boju dveh struj? Kot učitelji naroda ne moremo stati v tej borbi ob strani in je treba, da se odločimo! Ne da bi hotel vsiljet vati svojega mnenja, se mi zdi potrebno opozoriti na dejstvo, da je edini uspeh »jugoslovenske« skupine ia, da je odbila od sebe največje naše može in jih pru bližala izključno »slovenski« tezi, četudi se drugače ne strinjajo s programom in svetovnim naziranjem stranke, ki se oficielno danes edina ponaša s progra* tnom druge skupine. To da misliti! ln je naša državljanska dolžnost, da uve: liavljamo vsak v svoji stranki to, kar smatramo za pravo. A uveljavljati se ne smemo z borbenim načinom Ijudi, ki hočejo, da jih posnemamo! Nikoli se ne smemo ponižati za opravljanje policij* ske službe proti Ijudem, ki niso našega misljenja. Strankarska strast nas ne sme nikoli tako daleč zapeljati, da bi n. pr. pljuvali na Ijudi, ki so nam jezik ustvarili in nam takorekoč inicirali na* cionalizem. Kdor blati Prešerna v svoji slepi strasti, ni vreden, da ga slovenska zemlja nosi. « Kako bodi pa naše stališče kot or* ganizirani člani UJU? Predpogoj zdravega naroda in zdrat ve države so predvsem ujedinjeni tet meljni stanovi države. Tem iščimo skupne platforme; bazo dela za povzdU go šolstva, prosvete in učiteljstva. To je v organizaciji naša naloga in ničesar drugega! Ne naše in nobene druge organizai cije drž. uradništva naloga ni, da bi opravljala policijsko službo proti lasU nim stanovskim tovarišem. Nobeni on ganizaciji državnega uradništva ni treba podčrtavati v stanovskih programih za* dev, ki so predvidene z ustavo. Uradt niške organizacije, ki se v svojih načeb nih in oficielnih programih izrekajo proti določbam ustave, smatramo za nemogoče. Dolžnost države je, da odstrani iz državne službe vsakogar, ki mu dokaže, da ne izvršuje svoje službene dolžnosti v zmislu prisege, saj ji člen 4., toč. 5. činovniškega zakona jasno ukazuje, da ne sme biti državni uslužbenec oni, kdor javno izraža načela zoper obstoječe dr* žavne oblike ali načelo protipravne iz? premembe državnega reda. Iz tega sledi, da ne more biti učh teljstva, ki bi bilo proti narodnemu edinstvu in ne moremo pripoznati, da bi obstojalo protidržavno učiteljstvo. Š e m a n j mor emo dopustiti, d a b i p oni z ali instavilisvojo or<ganizacijo i n sebevpolicijt skoslužbodržaveterbimi hot teli izvajati te njene naloge i n d ol ž no st i i n b i s p o s e b nim povdarkom narodnega e d int s t v a v svojem stanovskem p r o gr amu hoteli v zbu j at i s um , d a s o v si oni, ki ni s o š e v naši or gani z aci j i, pr oti na* r o d n e mu edinstvu, i n b i j i h s t e m h ot e l i žigosati z a p r o t U d r ž a v n e. Več pozitivnega za narodno in dvs žavno edinstvo dela oni, ki hoče združiti ves naš stan za skupno stanovsko in strokovno delo v okrepitev in blagor naroda in države, kakor pa oni, k i h oč e im e t i nar o d no in dv z av t n o edinstvo v n a š e m stanov ske m p r o gr amu s amo z at e gat d e l j , d a bi pr epr e čil prisiop enemu delu našega stanu v na š o stanovsko organizacijo i n b i g a n a p o dlagi tega la h k o š e nad alj e p roglašal z a protU državnega. Nar o dno edinstvo s e j e p r ičelo izrablja ti kot bojno ge s l o politiških strank i n s e h o č e na p odl agi pr ip adno sti e ni ali dr ugi s t r anki br e z p o* z i t ivnih slu žb e nih d okaz ov signirati en d el uradništva kotprotidržaven in uporabi l j at i zop ev t a d el ur ad ni št v a d ol o čil a z akona. Pri vsakem koraku zadenemo ob posledice centralizma. Gorje mu, ki se glasno spodtakne! Proglašen je za protU državnega kot federalist in autonomist. To je zlo, ki ga moramo pobijati, ne pa podpirati. Kdor točno vrši svoje dolžnosti, kdor gleda, da se točno izvn šuje zakon, stoji na najpozitivnejši in najrealnejši podlagi državotvornosii. Dvigniti stroko in stan, to bo državo najbolj utrdilo in edinstvo stanu bo utn dilo državno edinstvo, da bo učiteljski stan steber države. N aj l e p š e p o zit t iv no d el o z a nar odno e dim st v o p ok a ž emo, ak o zdvuiii m o p r av v s e u čit e l j e v d r z avi podsvoje o k r il j e in od s t r at nimo vsezapreke, da se to na* r o d n o edinstvo i ž v e d e v n as š e m stanu na t emel j u st anovs ske ga e dinstva v povzdigo n a š e stroke, kar b o utrdilo d r ž av n o edinstvo in n a s pvi* bliž al o cil j u kulturne ga in duhovnega edinstva , k i sta predpogoj enotnejši dr ž av s no-nacionalni ind ividu alnos sti. lznesel sem te misti, da izzovejo stvarno debato, ki nam je nujno po* trebna. J osi p Ribičič.