Slev. 87.
V LloMlani, V iorefc dre 15. aprila 1924. Posamezna steuiroa stane 1 "50 Din. LClO Lil.
Naročnina
za državo SHS: na mesec	Din 20
ica pol leta ..... .120
ca celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno ... . Din 30
Sobotna izdaja; celoletno f Jugoslaviji ... Din 40 v Inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpnu petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 250, veliki po Din 3 - ln 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6;—.
Pri večjem naroČilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v gotovini.
UredniStvo je v Kopitarjevi ulict 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 528.
Političen list za slovenski nmt
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.565. Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797.
na
DR. KOROŠEC V AVDIENCI PRI KRALJU. - PAŠIČ NI BIL KLICAN NA DVOR — RAZOČARANJE MED MINISTRI. — KON3TERNIRANI VLADINOVCI. — PRIHOD GENERALA STIPANOVIĆA.
Konec klevetam!
Državnozborske volitve v Italiji so dale jugoslovanskemu časopisju povod, da je planilo z neverjetnim srdom po krščansko-pocialistični struji na Primorskem. »Jutro«, »Narodni dnevnik«, »Kmetijski list« in »SI. narod« so dvignili krik o izdajstvu, ki da eo ga zagrešili primorski »klerikalci« nad našim narodom v Italiji. Vstalo je celo ^Starešinstvo Jugoslovenskega sokolskega eaveza« v Ljubljani in izdalo proglas na narod, v katerem govori o »izdajstvu za-slepljencev (krščanskih socialistov), ki hočejo potegniti za seboj svoj narod, da razdvojen in razcepljen utone in izgine v povodnji tujinstva.«
Kaj se je vendar zgodilo? Kako je mogoče, da so možje, katerim so priznavali tudi liberalci sami velike zasluge za ohranitev našega naroda v Italiji, postali čez noč izdajalci?
Da bo naša javnost spoznala nemoralne, ogabne, nizkotne metode slovenskega liberalizma, hočemo obrazložiti na tem mestu politični položaj na Primorskem.
Po prvih poročilih sta bila izvoljena pri volitvah v rimski parlament dva slovanska poslanca in sicer krščanski socialist dr. Besednjak, ki je baje dobil 12.154 pred-npstnih glasov in liberalec dr. Stanger, ki Je odnesel 11.907 preferenc. Dr. Wilfan je pa podlegel, ker je imel 316 glasov manj ko njegov somišljenik Stanger.
To golo in preprosto dejstvo, da je dobil krščanski socialist od našega naroda največje število prednostnih glasov, in da je dr. Wilfan podlegel, je zadostovalo, da je nastal v slovenskem liberalizmu vihar ogorčenja in se je dvignila proli krščanskim socialistom na Primorskem poplava psovk, žalitev in obrekovanj.
Krščanski socialisti so baje prelomili pakt, ker niso glasovali, kakor je bilo domenjeno, za Wilfana, Besednjaka in Stan-gerja, ampak so dali prednost Besednjaku. Krščanski socialisti so vrgli Wilfana in povzročili s tem nepreračunljivo škodo za naš narod v Italiji, zanesli so v njegove vr-ete razdor, oslabili njegovo odporno moč. Tako je vpilo liberalno časopisje Slovenije.
Kitemu moramo ugotoviti, da ni res, da je dr. Wilfan padel, temveč, da je po uradnih poročilih poleg Besednjaka izvoljen za državnega poslanca. Besednjak je dobil 14.120 prednostnih glasov, Wilfan pa 13.719 (Stanger le 13.311). Izvoljena sta torej, kakor določa sporazum, prva dva poslanca.
Glede kršil/e discipline in besed olom-etva moramo pa brezobzirno razkrinkati vso hinavsko kampanjo, ki so jo vodili liberalci na Primorskem proti krščanskim socialistom, odkriti moramo njihovo brezvestno sistematično borbo, ki so jo vodili pri teh volitvah, da bi se polastili vseh mandatov in poteptali sklenjeni sporazum v blato. Torej je res vprav naspiotno temu, kar so poročali nasprotni listi z namenom, da prikrijejo delovanje svojih somišljenikov na Primorskem.
Oglejmo si številke, ki govore jasno govorico. V mestu Trstu so imeli Slovenci 2577 glasov in pri tem je dobil Wilfan nič manj ko 325 glasov več ko Besednjak. Torej več ko 20 od sto Wilfanovih pristašev je pogazilo v blato sklenjeni sporazum in prekršilo brez sramu podpisano pogodbo. V celokupni tržaški pokrajini ima Wilfan 377 prednostnih glasov več ko Besednjak, torej zopet očitno kršenje sporazuma. V Istri ima po dosedanjih poročilih Wilfan tudi več preferem ko Besednjak, kajti Wil-fan je dobil 2036 preferenc, Besednjak pa le 2011. Tudi iz tega je jasno razvidno, kdo je lomil in kdo ni lomil sporazuma.
Iz tega sledi jasno ko beli dan: Ko bi ne bili Goričani tako pametni, da bi dali iz previdnosti svojemu kandidatu nekaj več prednostnih glasov, bi bil hinavski liberalni načrt popolnoma uspel in Goriška bi bila ostala broz poslanca. Dežela, ki je dala 60 od sto glasov slovanski listi, bi bila prvič izšla iz volivne borbe potlačena, osleparjena, ogoljufana od lastnih bratov. Pa ne le to! Najmočnejša in najbolje organizirana struja med Jugoslovani v Italiji bi bila ostala po zaslugi bcsedolomnih liberalcev broz zastopnika, ki ji pritiče po njeni moralni in številni moči.
Sedaj pa prihajajo tržaški liberalni gospodje in imajo drzno čelo vpiti v »Jutru«, »Slov. narodu«, »Narodnem dnevniku« in »Kmetijskem listu« o izdajstvu krščanskih socialistov na Primorskem! Ali si more človek misliti večje nesramnosti in predrznosti? Vprašamo »Starešinstvo sokolskega saveza« v Ljubljani: Ali bi bili vi, gospodje, izdali proglas na narod tudi tedaj, ko bi se bil liberalni načrt posrečil in bi bili ostali Goričani brez poslanca? — Nikdar! Nikoli!
Zato lepo molčite in ne žalite ter ne zarTnujte tisočerih množic primorskih Slovencev in Hrvatov! Molčite lepo o izdajstvu krščanskih socialistov! Ali veste, da je v Italiji slovenski fašizem oportunislični izrastek liberalne stranke? Izdajica Peter-nel je bil liberalec, odpadnik Bandelj je bil liberalec, fašist in župan v Vipavi Pe-trovčič je bil Sokol in liberalec, izdajalec učitelj Trošt je bil Soko! in liberalec, podpredsednik rihemburškega fašia in propa-lica Cigoj je bil starosta Sokola in liberalec, fašist Lulik je bil liberalec, vodja banj-ških fašistov učitelj Vuga je bil liberalec, vodja kanalskih fašistov Muznik je bil Sokol in liberalec, vodja tolminskih fašistov Mrak je bil liberalec, fašistovski agitator v Grgarju, učitelj Makovec jd bil liberalec, odgovorni urednik »Nove dobe« Jožef Sokol je bil liberalec, bivši čepovanski župan, sedaj fašist Andrej Podgornik, je bil liberalec, podporočnik fašistovske milice v :Brdih, učitelj Sfiligoj je bil Sokol in liberalec, vodja fašistov v Dornliergu učitelj Vo-dopivec je bil Sckol in liberalec, fašistovski agitator na Krasu učitelj Ščuka je bil liberalec. Fašistovski agitator v Avčah je liberalec Brajda. In kdo je pretepal skupne z italijanskimi fašisti med volivno borbo zavedne slovenske kmete v Brdih? Zastavonoša Sokolov, veleposestnik Jaša. Kdo je teroriziral naše vipavsko kmečko ljudstvo v času volivne borbe in pretepal osem-desetletne slovenske starčke v Dornbergu? Liberalec, Sokol in nedavni ravnatelj Vilfanove pisarne, zaupnik tržaškega društva »Edinost«, sedaj podporočnik fašistovske milice Kalin! Kamor človek pogleda, povsod vidi v vrstah izdajalcev in odpadnikov same liberalce in Sokole, same liberalce in zopet liberalce. Ali veste gospodje, da so pri teh volitvah popolnoma odpovedali liberalni učitelji, liberalni trgovci, sckolski gostilničarji in mesarji? Ali vam nič ni znano, da je vsa volivna berba na deželi slonela s par lastnimi izjemami samo in izključno na kmečkih možeh in fantih krščanskega naziranja? Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo je. da je bila borba proti elovenskem fašizmu v glavnem borba proti bivšemu liberalizmu in sokolstvu!
Tem svojim ljudem naj dajejo »Jutro«, »Narod«, »Narodni dnevnik« in »Kmetijski list« ter »Sokolski savrz« lekcije o narodni zvestobi in disciplini, ne pa voditeljem krščanskega socializma, ki so se pri teh volitvah postavljali v življenjsko nevarnost za tlačeno slovensko in hrvatsko ljudstvo, braneč se pred b a -tinami i rt samokresi slovenskih liberalnih odpadnikov.
Vaša brezvestna pisava pomeni vnebo-vpijoče žaljenja najzavednejšega dela našega naroda v Italiji, pomeni sramotenje tisočerih mož in fantov, na katerih sloni glavna obramba naše narodnosti proti fašistov-skemu navalu.
Če imate še kaj časti in vesti v sebi, morate storjeno krivico takoj popraviti in dati polno zadoščenje obrekova-nim goriškim Slovencem. Vrnite čast, ki ste jo umazali in kradli ljudem, pri katerih se lahko učite, kaj je narodna dolžnost, narodna požrtvovalnost in narodno delo.
Grška - reniihlfka,
LJUDSKO GLASOVANJE. — 75 ODSTOTKOV GLASOV ZA REPUBLIKO.
Atene, 14. aprila. (Izv.) Ljudsko glasovanje o državni obliki je poteklo povsem mirno. Po dosedaj znanih rezultatih je 70 odstotkov glasujočih glasovalo za republiko. Ko bodo znani vsi rezultati, se bo ta odstotek povišal skoro gotovo na 75 odstotkov. Monarhisti so dobili večino le v nekaterih krajih Pcloponcza. Za začasnega predsednika republike bo imenovan dosedanji regent admiral Konduriotis.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Danes okrog poldne je bil pri ministru dvora g. Janko-viću načelnik Jugoslovanskega kluba g. dr. Anton Korošec, i'opcldne neposredno po avdienci g. Ljube Jovanoviča je bil g. dr. Korošec ob četrt na 7 sprejet v avdienci pri kralju. Avdienca je trajala do pol 8. Dr. Korošec o poteku konference ni nikogar obvestil. Jutri z jutranjim vlakom se g. dr. Korošec odpelje v Ljubljano, kjer bo prebil velikonočne praznike. Tekom prihodnjih dni bo kralj sprejel tudi ostale voditelje opozicionalnih strank.
Eelgrad, 14. aprila. (Izv.) Dočim prvi dan krize ni prinesel nobene spremembe in v pogledu reševanja krize ni bil storjen od merodajnih krogov noben korak, je bil drugi dan že bolj živahen. Okrog poldne so režimski agentje raznesli vest, da je poklican na dvor g. Nikola Pašič. Ta vest se je izkazala kot neresnična, kajti Pašič ni bil poklica:;, niti ni bil na dvoru, pač pa je v tem čar.u bil pri ministru dvora načelnik Jugosl. kluba dr. Anton Korošec. Popoldne okng 5. ure je bil poklican na dvor predsednik narodne skupščine g. Ljuba J o v a n o v i č in ostal na dvoru kake pol ure. Posebno se je opazilo, da po avdienci Ljuba Jovanovič ni odšel k Nikoli Pašiču, kar je sicer bilo običajno, temveč da je cdšel v parlament, kjer je časnikarjem izjavil, da je bil pri kralju, da ga obvesti o položaju, da se kriza razvija normalno in da bo kot prvi od političnih voditeljev sprejet v avdienco načelnik Jugosl. kluba g. dr. Korošec. Kakor javljamo na drugem mestu, se je to v resnici zgodilo in reči se mora, da je bilo v vseh parlamentarnih krogih sprejeto kot prava senzacija dejstvo, da je bil dr. Korošec sprejet pred drugimi posebno to, da je bil dr. Korošec sprejet pred g. Nikolo Pašičem, čegar avdienco so posebno radikali in drugi reži-movci pričakovali takoj po avdienci predsednika narodne skupščine g. Ljube Jovanoviča. Smatrali so namreč, da bo krona po dosedanji praksi sprejela predlog Ljube Jovanoviča, ki ga je ta brez dvoma stavil v predhodnem sporazumu s Pašičem. Dejstvo, da se to njihovo pričakovanje ni izpolnilo, je na njihove kroge delovalo porazno, kar se je še posebno opazilo po sestanku bivših ministrov, ki so bili ae-primirani. Ministri Pašič - Pribičevičeve
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Včeraj je bila obletnica »Markovega protokola«, obenem prvi dan nove krize, ki je nastala s tem, da je kralj odrekel Pašič-Pribičc-vičevi vladi zaupanje in mandat, ker je bila najvišja želja izigrana, dano zaupanje izigrano. To dejstvo najbolj karakterizira dosedanji režim in sedanjo krizo in kakor rečeno je to dejstvo najbolj porazno delovalo, da je krona odvzela mandat in da je Pašič neprostovoljno podal demisijo. To dejstvo priznavajo celo sama radikalna glasila. Tako n. pr. piše o tem nemilem in v novi državi še ne zabeleženem slučaju vladno glasilo »Vreme« v posebni notici, kakor pravi samo da po zanesljivih informacijah, da je demisija Pašič-Pri-bičevičeve vlade posledica kraljeve želje. Pove torej ravnoisto, samo z malo bolj blago frazo. Nasprotno jc »Politika«, katere zveze z dvorom so znane, v komentarju o demisiji naglašala, da je vladi dano nezaupanje, ker je prekoračila mejo, deloma pa postopala svojevoljno. V istem smislu in brez olepšavanja piše o sramotnem porazu tudi »Pravda« in ostalo časopisje v prestolici, razen glasila Pribičeviča in njegovih tovarišev, »Reč«, ki jc v danes popoldne izišli številki prinesla znani komunike in skrajno klavern komentar, v katerem piše, da bo vsled ostavke vlade mogoče vsestransko pre-motriti in razčistiti Dolilični in oarlamen-
vlade se še vedno vsak dan sestajajo na «seje«, na katerih se pogovarjajo o svojemu porazu, se tolažijo in razpravljajo, kako bi prišli iz brezupnega položaja, kajti merodajnih sklepov ne morejo delati kot člani vlade, katere demisijo je zahteval in sprejel kralj. Kolikor izvemo od dobro poučene strani, je bilo na taki seji, ki se je vršila od 5. do 8. ure, konsta-tirano, do krona ni sprejela predloga Pašiča oziroma Jova.loviča za nove volitve. Nasprotno se je na tej seji ugotovilo, da se dela natem, da se ustvari močna delovna vlada, ki bi imela dovolj za-slombe v parlamentu samem in tudi dovolj ugleda v državi in v tujini. Za tako vlado pa je PašićPribičevićev^ koalicija diskvalificirana, ker je dokazano, da nima večine v parlamentu, ker je zlorabila dano ji za-i upanje, ker ne daje jamstva, da bo pone^ hala neznosna korupcija, ki se je izvrševala od stebrov režima in največ škodovala ugledu naše države v inozemstvu. O tem so si vse dosedanje argumentacije na jasnem, zato so sklenili, da vsi odstopivši ministri prosijo za avdienco, in da delajo na to, da se Radiču in njegovim poslancem v nobenem slučaju ne zaupa. V tej smeri so imeli dosedaj zelo slabo srečo, posebno z znanim komunikejem, kjer pravijo, da so nove volitve potrebne vsled tega, ker so stare stranke izmenjale svoje programe, na. temelju katerih so bile izvoljene. To so v. merodajnih krogih tudi tolmačili na ta način, da je Pašič s tem mislil na hrvatske poslance, ki so prišli v parlament in prisegli kralju. Tri krogi mislijo, da bi volitve v tem značile, da se na hrvatske poslance izvrši pritisk, da morajo ostati pri svojem prvobitnem programu. Argumentacije re* žimovcev so si s to intrigo zadale nov udarec. Precej poplašenosti je med radikali izzval prihod znanega generala Sljcpana Stcpanoviča, kraljevega prijatelja, za ka-, terena mislijo radikali, da je prišel v Belgrad zato, da na merodajnem mestu založi' svoj vpliv proti njim. Brez dvoma ta prihod ni brez veze s sedanjim položajem. Ponekod so ga spravili v zvezo z vojaško-uradniško vlado. O tem za sedaj ne more biti niti govora, kajti dosedaj se stvari razvijajo v normalni smeri močne delovne vlade.
— KORUPCIO-
tarni položaj in napraviti pravo rešitev, In pravi dobesedno: »Z ostavko vlade je odprta kriza in za sedaj se ne more reči, kako dolgo bo trajala.« Ta velika poniž« nost in skromnost dvoreznega glasila Pri-bičevićevih demokratov je značilna posebno z ozirom na dosedanjo ošabnost, s katero so nastopali, češ, da imajo volivni mandat. Z današnjo ponižnostjo samo se bo dementiralo in dokazalo, da so v po-: slednji krizi ostali verni svoji metodi la-i ganja in varanja javnosti. Pa ne samo gle< de pisanja o neprostovoljni demisiji je g< Pribičevič tako ponižen, ampak tudi vj proglasu, ki je izšel v isti današnji po-, poldanski številki, ni opažati običajne borbenosti. V tem proglasu, ki ga je so* podpisal Jožef Reisner, se skušajo oprati očitkov, da so izdajalci, ki so se prodali za Judeževe grošc korupciji in na^ silju. Vendar ta njihov zagovor šepa, ker sloni na njihovi denunciaciji o antidržav« nosti velike večine ljudstva, ker hočejo še nadalje pljačkati s svojo teorijo o cen* tralizaciji, kakor jo je zamislil g. Pašič. Ker o tem njihovem stališču tudi dosedaj ni nihče dvomi!, jc ta proglas napravil in utrdil tudi splošen vtis, da je Pribičevič vrgel svojo poslednjo karto in to tudi zaigral in na ta način v splošnem interesu končno doigral svojo žalostno bolitično vlogo.
SOGLASNA POROČILA: PAŠIČ JE MORAL DEMISIONIRATI.
NISTI PEREJO ZAMORCA.
SESTANEK NAČELNIKOV OPOZICIJE.
Belgrad. 14. aprila. (Izv.) O včerajšnjem sestanka načelnikov klubov opozicionalnega bloka prinašajo listi sledeče informacije: »Načelniki opozicionalnega bloka nimajo nobenega razloga izbegavati nove volitve, kor se njihov parlamentarni po-louij ojačuje. Ker obstoja v parlamentu parlamentarna večina, ki je sposobna za delo in voljna prevzeti odgovornost, bi bilo v državnem interesu, da se predhodno izvršijo vsaj nekateri neodložljivi državni posli.« Te informacije je smatrati kot odgovor na komunike Pašičeve in Pribičevi-ćeve vlade, ki se je postavila na stališče potrebe novih volitev. Ona ima ozek program, dočim jo program opozicionalnega bloka širši, kot samo volitve delati.
ZAGREBŠKI DEMOKRAT JE ZA DAVIDOVIČA.
Zagreb, 14. aprila. (Izv.) Včeraj je fmel glavni akcijski odbor neodvisnih narodnih organizacij (stranka politike srednje linije) svojo sejo, katere sc je udeležil tudi dr. Ivan Ribar. Sprejeli so soglasno resolucijo, v kateii se odobrava akcija opozicionalnega bloka in izreka zaupanje Ljubi Davidoviču. Nocoj od 5. do 7. tire je vršil ustanovni sestanek zagrebške demokratske organizacije. Predsedoval je dr. Ribar. Izvoljen je bil začasni odbor z dr. Ante Paveličem na čelu. Iz Pribiče-vičeve organizacije je takoj izstopilo 130 članov in vstopilo v Davidovičevo organizacijo.
Resen opomin fašizmu od katoliške strani.
Milan, 14. aprila. (Izv.) Povodom volitev so fašisti uničili do sto katoliških društvenih prostorov in ustanov, večinoma v Milanu, zgornji Milanščini in Liguriji. Pretepli so več duhovnikov in drugih katoliških oseb. Proti temu nasilju so se končno oglasili tudi cerkveni krogi. Milanski die-cezanski odbor je sklenil oster protest, *» provikar msgr. Cavezzali je v spremstvu njegovega predsednika odv. Colomba osebno posredoval pri prefektu generalu Nasa-lliju. Kardinal nadškof je poslal generalnemu vikarju pismo, v katerem izraža nad dogodki svoje obžalovanje ter protestira proti nasiljem. »Osservatore Romano« prinaša o vsem izčrpna poročila in zaključuje z mirnim, a odločnim opominom fašizmu: Treba, da se razumemo. Naj nihče ne misli, da more nadaljevati z nasilji, zanašajoč se na prizanesljivost in oliko drugih in na pomanjkanje vsake zakonitosti. Prizanesljivost in olika katoličanov pričakujeta sedaj gotovo, jasno in takojšnjo uporabo zakona za vse. Katoličani ne zahtevajo zase nikakih privilegijev; toda na drugi strani mora privileg nekaznovanega nasil ja nad dobrim državljanskim pravom in dobrimi državljanskimi običaji na škodo katoličanov absolutno nehati.
BELGIJSKA VLADA SPREJELA REPA-RACIJSKl NAČRT STROKOVNJAKOV.
London, 14. aprila. (Izv.) »Times« poročajo iz Bruslja, da je belgijska vlada brez pridržka vzela na znanje poročilo strokovnjakov o reparacijah.
PROTEST PROTI ZATVORITVI FRANCOSKIH ŠOL V TURČIJI.
Carigrad, 14. aprila. (Izv.) Višji komisar je pri angor. vladi vložil protest proti zatvoritvi 36 francoskih šol.
DELEGACIJA RUSKEGA SINODA NA POTOVANJU.
Moskva, 14. aprila. (Izv.) Delegacija sinoda bo v kratkem potovala v Nemčijo, Francijo in Anglijo. Namen potovanja je,
da pouči evropsko javnost o položaju ruske cerkve.
JAPONCI NE SMEJO V AMERIKO. Pariz, 14. aprila. (Izv.) Listi poročajo iz Washingtona, da je ameriški senat kljub protestu japonske vlade sprejel priselje-valni zakon, po katerem je priseljevanje Japoncev izključeno.
PRINC ROLAND BONAPARTE UMRL.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Princ Roland Bonaparte je umrl.
VELIKA NESREČA V BARCELONI.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Listi poročajo iz Barcelone, da se je pri neki podzemski železnici zrušil obok v trenutku, ko je vozil vlak. Sedem oseb jc ubitih, 37 pa težko ranjenih.
Razkoi v češki »narodni
Odkar je srbski patriarh Dimitrij posvetil češkega »narodnega« škofa Pavlika-Gorazda, se ostreje pojavlja notranji razkol med pristaši »narodne« cerkve. Na Češkem je vedno imel večino svobodomiselni dr. Farsky, na Moravskem pa se »pravoslavni« Pavlik-Gorazd z veliko težavo bori za obstanek. Pred dvema letoma se mu je izneverila večina njegovih prejšnjih pristašev. Gorazd se je umaknil v Ameriko. Ko e* je vrnil na Moravsko, je z veliko težavo dobil na svojo stran večino zastopnikov moravske ) arodne cerkve. Letos pa je sam dr. Farsky prišel na Moravsko agitirat proti »pravoslavni« smeri Pavlika-Goraz-da; posrečilo se mu je, da je premagal pristaše »pravoslavne« smeri. Dne 6. aprila se jo vršil občni ?>or moravske »narodne« cerkve v Olomucu; zbor je s 350 glasovi proti 290 izvolil svobodomiselne člane v škofijski odbor in kot delegate za cerkveni zbor. Češki listi trdijo, da češka vlada podpira smer dr. Farskega in mu daje potrebna denarna sredstva. Pravoslavni Pavlik-Gorazd je zapuščen od vlade in od ljudstva. To je rezultat agitacije niškega škofa Dosi-teja na stroške naše države. Češka »narodna« cerkev je odklonila zvezo s srbskim pravoslavjem. Število pristašev češke »narodne« cerkve se je že jako skrčilo; zaradi velikega notranjega nereda in nesoglasja ie izgubila prejšnjo privlačnost in podjetnost.
v Dalmaciji.
Poročilo iz Splita.
Središče zajemljivosli in nepretrgan predmet vseh razgovorov je samo in izključno politični položaj. Razgovarjajo ko o tem in poslušajo te razgovore z veliko napetostjo po vseh kavarnah, gostilnah, uradih in trgovinah. Kar je v Dalmaciji demokratov, so vsi brez izjeme zavzeti za politični pravec Ljube Davidoviča. Srbskih demokratov v Dalmaciji ni mnogo, a kar jih je bilo, so že prej šli povečini v radikalno stranko. Hrvatski demokrati so vsi za opozicijo. Poslanec demokratske stranke iz Dalmacije g. dr. Prvislav Grisogono pa se je priključil Pribičeviču in postal pravosodni minister. S tem je nastal razdor v stranki v Dalmaciji in je stranka poklicala g. dr. Grisogona na odgovornost, on pa je sam naznanil svoj prihod, da poagitira, toda ni še prišel. Če bodo dalmatinski demokrati ostali Davidoviču zvesti, o tem je težko presoditi, toda je zelo verjetno. Težko je tu katero reči zgolj radi tega, ker se Dal-matinci niso pokazali kot ljudje s politično stalnostjo. Predsednik demokratske stranke za Dalmacijo g. dr. 0. Majstrovič ni pred nikomur prikrival svojega nezadovoljstva ter je postopanje g. ministra ostro kritizi-
ral. Pa tudi drugi izrazitejši demokrati v Splitu in okolici so se dvignili proti dr. Gri-sogonu ter bo ta imel dovolj posla, da pomiri člane demokratske stranke, kakor majhno je njeno število. Radi tega razdora je začasno prenehal izhajati »Život«, glasilo dalmatinskih demokratov.
Radikali začno te dni izdajati svoj list, ki so mu dali ime »Država«. Po vsej priliki bo dnevnik. Ker je treba danes za časopisje mnogo denarja, ni potrebno niti vprašati, odkod imajo radikali sredstva za tako draga podjetja, ko je jasno, da ta list ne bo imel niti dovolj čitateljev, kaj šele naročnikov za vzdrževanje. Vsekako bo za tem listom »Srpska banka«, ki je popolnoma v radikalskih rokah kakor »Jadranska«, ki je s spojitvijo s »Podonavskim društvom« prešla v interesno sfero radikalne stranke.
Koliko je škodovala abstinenčna politika Hrvatom v Dalmaciji, dokazuje prodiranje radikalov v dalmatinske gospodarske zavode. Tako so v radikalnih rokah, bodisi neposredno bodisi posredno, mnoge banke in zavodi, h katerim pa še pridejo Hipotekama, podružnica v Splitn, Zemljoradni-škac in »Zanatlijska«.
Radikali se pripravljajo na volitve. Uradnikom se že namigava, da je treba pristopiti k radikalni stranki in nižje uredništvo tudi pristopa. Razume se, da tu ne more biti govora o prepričanju, ali strah pri nesamostojnih ne pozna такопа. Pričakovati je tudi, da bodo razvili radikali pri volitvah velik teror, toda žr dares se more reči, da bodo relativno slabše odrezali kakor pri zadnjih volitvah, ker bo volila sedaj tudi tretja cona in eo desničarji — Pmodlakovci — razpršeni, oboje pa je na škodo radikalov. Dr. Smodlaka je namreč razdvojil zemljoradnikcv eno krilo potegnil za seboj in s tem stranko oslabel. Radikali so s tem dobili en mandat več. Smodlaka pa je postal diplomat in zastopnik naše državo pri Vatikanu.
Dokaz za slepca celo, kam vodi centralizem, se nudi sedaj uprav te dni v Dalmaciji. V Zadru je biln pred državnim preobratom »Poslovniea •ramaljskog gospodar-skog viječa«, ustanovljena in podpirana prej od vlade v ta namen, da nabavlja kmetu dobro in poceni blago, ki ga potrebuje pri svojem gospodarstvu. Svojo nalogo ie vršilo odlično. Imela je krasen dom s prekrasnim pohištvom, bila je to ena najlepših in najbolje urejenih poslopij v Dalmaciji. Pet let že deluje ta zavod sedaj v Splitu, brez dovoline državne pomoči, pet let že obljubuje država pomoči, pa ostalo je tudi samo pri obljubah. Načelnik dotičnega ministrstva se zares trudi, da v tej stvari kaj doseže, pa zaman. Pa ne samo to. Imetje te Poslovnice je ostalo v Zadru in je cenjeno po naši komisiji globoko pod ceno tako realne kakor prometne vrednosti. To je zahteval »veleinteres države«. Prekrasno pohištvo so vzeli Italijani — »ta stvar je bila zanie vprašanje (sporazuma«), navaja za izgovor g. dr. Metličič, načelnik naše delegacije, a prepustili so nam pohištvo »Ze-maljskega vjeresijskega zavoda«, sedanje Hipotekarne banke. Vsakdo bi bil pričakoval, da bo dobila Poslovniea odškodnino za svoje Italijanom brez lastnega privoljenja prepuščeno pohištvo. Niti govora o tem! Ne samo to. Ta za dalmatinskega kmeta koristen zavod — ker splitska Zadružna zveza se ne peča z blagom — je prosila za kredit pri Narodni banki, za pokritje pa je dajala svoje zahteve napram državi iz svojega zadarskega imetja in je bila slovesno odbita. Istočasno pa je Narodna banka delila privatne kredite v velikem obsegu.
Dne 15. t. m. bi morala iziti prva številka novega hrvatskega dnevnika »Hrvatska riječ« pod uredništvom g. Kerub. Šeg-vića. Navdušenje za to akcijo je veliko, pa se zna hitro poleči, kakor je v Dalmaciji že
navadno. Dalmatinec ni za vztrajno delo, a kadar se tak vztrajen delavec dobi, potem je to zboren delavec, ki je temveč vreden, ker združuje z vztrajnostjo običajno dalmatinsko invencijo in talent. Če bo »Hrv, riječ« uspela po svoji vsebini in tehniki, bo brez dvoma »Novo doba«, sedanji splitski dnevnik, mnogo izgubila. »Nova dobac je krenila na levo in odkrito prešla k Davidoviču. Značilna pojava za današnje čase, ak-cija opozicije je pa s tem mnogo pridobila, ker je »Novo doba« eden izmed najboljših provincialnih listov.
Politične vesti.
+ Previdno priznanje. »Jutro « poro. ča, da se je v soboto pred demisijo vršila seja ministrskega sveta, nakar je Pašič odšel na dvor. Nato pa pravi: »Ta avdi-jenca ni vzbud'la nobene pozornosti.« Res je, da Pašičeva avdijenca ni vzbudila nobene pozornosti, ker nihče ni zanjo vedel, tudi Pribičevičevi ministri ne. Seja, o kateri poroča у-Jutro«, se namreč sploh ni vršila. Potrebno pa je bilo o njej poročati, da stvar izgleda bolj verjetna in ne preveč tragična. Toda dejstvo ostane, da so ministri izvedeli za demisijo šele pozno popoldne ter so bili radi nje in okoliščin, v katerih je bila podana, resnično kon-sternirani. In tako je umljivo, da Pašičeva avdijenca izprva pri njih ni vzbudila nobene pozornosti, zato pa je bila pozornost toliko večja potem, ko so izvedeli gospodje, da so padli iz sedla na tla.
4- Posl. dr. Kraft o nemslcem stališču. Novosadski »D. Volksblatt« priobčuje po-govor z načelnikom nemškega parlamentarnega kluba dr. Kraftom o nemškem stališču v sedanji notranjepolitični situaciji Dr. Kraft je izjavil, da je nemška parlamentarna skupina topot stopila na stran opozicije iz načela, da brani parlamentarni sistem. Sioer pa si je v smislu svojega programa ohranila popolnoma proste roke. V ureditev državnopravnih vprašanj se Nemci tudi v bodoče ne nameravajo mešati ter prepuščajo to slovanskim državljanom.
Pod nesrečno zvezdo rojen. Odkar ima g. Pašič za zaveznika g. dr. Žerjava, ima v politiki smolo. Tako lepo je imel zasnovan načrt, kakor so povdarjali listi slovenskih uskokov 1 Dne 3. maja se bo vršila samo še formalna seja nar. skupščine, na kateri bc prebran ukaz o razpustu parlamenta. Nabiti je dal to celo že v parlamentu, pa mv pride na pomoč ta nesrečni dr. Žerjav in Pašiču vse pokvari. Zlobni jeziki so že kai vnaprej povedali, da bo Pašič izgubil drugo bitko, ko so slišali o Žerjavovem pohodu v Belgrad. Kjer je dr. Žerjav zraven, sc dejali, tam bo polomija. G. dr. Baltič, napol-imenovani veliki župan, je začel svoje že pripravljene stvari kar zopet spravljati, ko je slišal o Žerjavovi pomožni ekspediciji v Belgrad. In ljubljanski mestni župan, ki je pričakoval že za soboto napovedano odstavitev, je takoj sklical sejo občinskega sveta za v pondeljek, ki se je včeraj tudi vršila v popolnem redu brez vladnega komisarja. Ubogi dr. Žerjav! Saj ni on kriv, da je pod tako nesrečno zvezdo rojeni
Drugi dr. Žerjav. Bernotovo glasilo, socialnodemokratski »Naprej«, sprašuje: »Kdo izmed teh (dr. Korošec, Radič, dr. Spaho L dr.) je sposoben za delavstvo, nameščence, železničarje, sploh za delavno ljudstvo kaj storiti.« Odgovor: Nobeden! Sposobnosti za to je dokazal samo g. Zvo-nimir Bernot, ko je bil poslanec v narodni skupščini!
»Konstemacija«. Že cel pretekli teden je liberalno časopisje z debelimi in drobnimi črkami pisarilo o »konsternaciji v
Dr. V. Holzer:
P. Boskovič.
Med može, ki s svojim duhom za stoletja prehite svojo dobo in katerih dela vedo prav ceniti šele daljni potomci, spada nedvomno matematik, fizik, prirodoslovec in pesnik p. R. J. Boskovič, jezuit, po rodu iz Dubrovnika. Znanstveniki ga uvrščajo v Isti red z New-tonoan, La Placcm in Leibnizom. Pravkar je jugoslovanska vlada s pomočjo nekaterih premožnih ljudi omogočila novo latinsko-angleško izdajo njegovega znamenitega dela »Theoria Philosophiae Naturalis« ter postaja s tem Boškovič po skoraj poldrugem stoletju zopet žarišče celokupnega znanstvenega sveta.
Tem povodom piše J. Walsh, dr. med. et phil., v ncwyorški jezuitski reviji »America« med drugim:
Glavni razlog za novo Izdajo tega dela (e njegova veleaktualnost. Boskovičeva teorija o sestavi materije je namreč odločno prehitela današnje teorije o tej stvari. V svojem biografskem osnutku o p. Boškoviču, ki ga je pred skoraj dvajset leti v reviji »Catholic En-cyclopedia« objavil, piše vodja observatorija na Janikulu in profesor astronomije na gre-gorijanski univerzi v Rimu p. Adolf Muller o Boikovičevi teoriji sledeče; Veliki matematik je zastopal mnenje, da telesa ne morejo biti iz nepretrgano tnaterielne snovi niti ne
iz drug poleg drugega ležečih delcev, pač pa iz neštetih, točkam podobnih sestavov, katerih posamezne komponente niso ne raztegljive ne deljive. Ker označuje iz grščine izvedena beseda atom nekaj, kar se ne da dalje deliti, so Boškovića tod in tam smatrali za golega atomista. Toda Boskovič je znatno več in bi danes njegove ideje mnogo bolje razumeli, ako bi ga označevali kot jonista v smislu moderne matematične fizike, posebno negativnega jona. Po Boskovićevem nauku obstoja med posameznimi delci snovi odbijanje, ki — dasi neskončno majhno — ne more izginiti, ne da bi vse prešinilo. To odbijanje je pa odvisno od sil, ki so zvezane s temi elementi. Nagiba se k neskončnosti, ako so drug drugemu blizu, v nekih mejah pa z rastočo razdaljo pojema ter se končno izpremen! v natezanje. Komur so sedaj znana moderna razmišljavanja o sestavi snovi, bo takoj spoznal, kako je Boskovič tudi že te najnovejše ideje, prehitel. Kajli matematični fiziki ravno povdarjajo, da je snov komaj kaj drugega nego sila in zakon. Na prvi pogled bi se zdelo, da jc ta podobnost v izrazu samo slučajna, obstoječa bolj v rabljenih besedah nego v temeljnih mislih. Kdor pa pozna druga Boškovičeva dela, ne bo izlahka tako mislil. Ko je 1. 1788. dovolil prvo izdajo svoje »Theorije«, je v svojih predavanjih učil, da je vzrok toplote »močno notranje gibanje«, mraz je pomanjkanje Je-tega in zvok podolžni tresaj zraka ali kakega dru-
gega sredstva, V matematični teoriji je po vsej priliki pred Lobačevskim in Boylio spoznal nemožnost dokaza za Evklidov paralelni postulat ter tako prehitel zelo važne razvoje v matematiki.
Boškovičeva razmišljavanja o prostoru in času nemalo prehitevajo relativitetno teorijo. Najbrže je bil on prvi, ki je resno razmotrival vprašanje logaritmične teorije negativnih števil. S svojo teorijo o prirodnem modroslovju, ki jo je izvajal iz enega samega zakona sile, si je pridobil znaten ugled. V čudoviti sinopsi svojega dela izjavlja, da stoji njegova teorija sredi med Leibnizom in New-tonom.
Zvezek obsega skoraj četrt milijona besed. Ima 230 strani, a na vsaki pač nad tisoč besed. Kljub temu imenuje delo v svojem posvetilu dunajskemu kardinalu-nadškofu majhno knjigo in prosi vsled tega za prizanašanje. To ni bila licemerska skromnost. Kajti bogoslovne in modroslovne knjige one dobe so redkokdaj obsegale manj nego pol milijona, velikokrat pa nad milijon besed. Boškovič je pa razen tega spisal 37 latinskih in 18 italijanskih del ter 5 zvezkov latinskih pesmi, ki so navdušile Evropo. Dalje je Boškovič avtor 1. 1785. objavljene »Opera Pertinentia ad Op-ticam et Astronomiam«, ki obsega pet zvezkov.
Njegovemu znanstvenemu delu so odgo-varialc časti, s katerimi so ga odlikovali: vse
učene družbe v Evropi so ga izvolile svojim članom, ne izvzemši Academie fran<;aise in Royal Society of England. Le-ta ga je hotela imeti celo za opazovanje Venerinega prehoda v Kaliforniji
Razpust jezuitskega reda je seveda Bo« škoviča težko zadel, saj mu je pripadal od svojega 14. leta. Prosil je za olajšavo, da b smel svoje dni — dasi šestdesetletnik, je bi še na višku svoje duševne in telesne moči — preživeti v svojem rojstnem mestu Dubror niku.
Boškovič je v marsičem kričeče nasprotj« splošno razširjenih mnenj. Zgodaj zrel je osrtal kljub temu do visoke starosti duševni vodi telj. Številni otroci vodijo v degeneracijo! Toda Boškovič je bil med šestimi brati naj mlajši. Bil je zelo velik, pa je jedel samo en krat na dan in ostal do svojega 72. leta zdrav Bil je velik teoretik, a nič manjši kot praktik On je navedel sredstva, kako obvarovati cerkev sv, Petra v Rimu, ki je bila dobila razpoko, pred razpadom. Podal je nasvete z» osušitev Pontinskih močvirij. Napravil je na črte za observatorija v Milanu in Rimu. Nje gove so razne iznajdbe na polju mikrometra ravnotako tekoče lečo za preprečenje abera* cije. Njegov globoko segajoči vpliv se pozne celo v delu p. Secchija o »Enotnosti fizičnih sil«.
opociji«. V resnici pa je konsternacija doma med vladinovci. Ko se je v soboto zvečer v Belgradu izvedelo, da je Pašič podal demisijo, so se pri večerji zbrani režimski gospodje krohotali gospodu, ki je povedal, da je Pašič demisijoniral Ko so pa to vest potrdili še drugi, so se režimovci konster-nirani, to se pravi s pobešenimi glavami, izgubili v mrak.
Razkrinkana laž. Kdor je bral zadnjih 14 dni »Jutro«, »Narod« in drugo liberalno časopisje, ve, da so ti listi svojim bralcem neprestano v vseh durovih in molovih akordih peli pesem, da imata Pašič in Pribičevič od kralja že podpisan volivni mandat v rokah, ln kdor jo bil tako lahkoveren, da je tem jutrovskim prerokom veroval, ni mogel razumeti, znkaj opozicijski blok sploh še živi in eksistira. Saj je »Jutro« proglašnlo, da opozicijski blok leži strt na tleh, poteptan v prah. Toda v soboto opoldne je Pašič podal demisijo. Čemu pa jo je dal, če je imel volivni mandat že v žepu? Sedaj so pričeli dobrodušni »Jutro-vi« bravci, ki marsikaj verjamejo in prene-so, kimati z glavami in začeli dvomiti. Kajti tudi za »Jutrovega« čitatelja je sedaj jasno, da Pašič ni imel volivnega mandata in da je »Jutro« ves čas debelo lagalo, kar smo mi tudi vsak dan konstatirali.
Grožnja navzgor. Kdo bo sedaj dobil ' vlado v roke, to je odvisno v sedanjem trenutku le od kralja. Zato je zelo značilen stavek, ki ga je v razburjenju in strahu zapisalo nedeljsko «Jutro« v uvodniku. Tam pravi: »Postavitev vlade s federalističnim značajem bi bila pravo revolucionarno dejanje,« «Jutro« je pripravljeno že dvor šteti med protidržavne elemente, če ne bo ugodil volji korupcionistov in znorelih nasilnikov. Gornji stavek v »Jutru« pa je dokaz, kako zmešani so bili gospodje, ko so izvedeli, da je Pašič de-misioniral. Saj so tudi lahko: od koruptne-ga Pašićevega režima je za vedno odvisen obstoj jutrovške prodane klike.
Nekatere ugotovitve. Dne 10. t. m. je pisalo «Jutro« z debelimi črkami: »Volilni mandat Pašič-Pribičevičeve vlade.« Dne 11. t. m.: «Kralj je podpisal formalno pooblastitev?« Dne 13. t. m. — po demisiji
—	pa piše: «Pašič-Pribičevičeva vlada dosedaj ni imela pooblastila, da pristopi k tej konzultaciji (volitvami).., Politični krogi so vsi prepričani o tem, da bo Pašič-Pribičevičev kabinet sedaj dnbil tudi formalno pooblastilo za razpust parlamenta«.
—	Te ugotovitve zadoščajo, da vsakdo ve, koliko so vredne »Jutrove« informacije in nade Pašićevih kulijev.

Za včerajšnjo sejo ljubljanskega občinskega sveta ni vladalo tako veliko zanimanje med širšimi krogi kakor za zadnjo, čeprav so bila na dnevnem redu prav zanimiva vprašanja občinske uprave. Malo senzacijo so vzbudile vesti o nekih nameravanih demonstracijah brezposelnih delavcev pred magistratom, za kar so agitirali zlasti v Šiški. Policija se je bila previdno pripravila na vzdrževanje javnega reda in miru, ni pa imela končno povoda za nastop, ker so pričakovane demonstracije izostale.
Župan dr. P e r i č otvori sejo ob 6 popoldne in da besedo magistratnemu nadsvetniku g. Govekarju, da poroča o prošnjah za priznanje domovinske pravice v Ljubljani. Po uradnem poročilu je prosilo za sprejem v ljubljansko občinsko zvezo 63 oseb. Na predlog poročevalca je občinski svet ugodil 47 prošnjam, 15 prošenj je odklonil, 1 prošnjo pa odobril proti plačilu običajne takse.
POLICIJA JE V DEŽELI!
Magistratni nadsvetnik g. Govekar še ni dobro končal svojega poročila, ko pride v dvorano občinski svetnik dr. L e m e ž , ki se takoj oglasi k besedi in intcrpelira g. župana, kaj pomeni veliko število policajev v pritličnih prostorih magistrata.
Zupan dr. Perič odgovarja, da je dobil obvestilo od policije, da so razni ljudje delili dopoldne zlasti v Šiški letake, v katerih se pozivajo brezposelni delavci, naj pridejo zvečer demonstrirat pred magistrat. Da se preprečijo morebitni izgredi, je policija poslala na magistrat potrebno število stražnikov za vzdrževanje reda. — S pojasnilom g. župana se je obč. svetnik dr. Lemež zadovoljil.
IZPREMEMBA V MESTNI HRANILNICI.
Pred prehodom na dnevni red poroča obč. svetnik Pir.c o nekaterih spremembah v poslovanju Mestne liranibiice glede dovoljevanja kreditov. Da se olajša tozadevno poslovanje, predlaga poročevalec v imenu personalno-pravnega odseka, naj odloča pri dovoljevanju hipotečnih kreditov do zneska 100 tisoč Din ravnateljstvo, nad 100 tisoč Din pa upravni odbor. Ravnotako se odobri sprememba pravil Kreditnega društva mestne hranilnice v smislu predlogov upravnega odbora.
Proti predlagani izpremembi omenjenih določil ugovarja obč. svetnik T u r k, češ da ni predlogov dobil pravočasno v roke, da bi jih mogel dovoljno proučiti. Predlaga, da r,e njegov ugovor vzame na znanje. (Klic iz skrajne levice: »Šmorn se vzame na znanje!< — Predloge odseka občinski svet odobri.
ZGRADBA NOVIH KANALOV.
Občinski svet je bil postavil svoječasno v proračun vsoto skoro 2 milijonov dinarjev za zgradbo novih kanalov. Ta denar bi si občina izposodila. Pokrajinska uprava pa najetja tega posojila ni odobi-ila. Z ozirom na vedno večjo brezposelnost pa predlaga obč. svetnik T o k a n, da se tozadevni sklep občinskega sveta ponovi in izraža upanje, da bo tudi pokrajinska uprava uvidela socialno potrebo teh del, za katera pa ce ne more najti kritja v rednih dohodkih.
O raznih tekočih finančnih zadevah, ki se tičejo mestnega gospodarstva, je poročal finančni referent obč. svetnik Albin Zaje.
UVOZNINA IN TRZNINA.
Občinski svet sklene na predlog g. poročevalca pobirati še nadaljnih 5 let uvoznino ln tržnino v dosedanji izmeri.
GOSTASČINA IN VODARINA V NOVIH STAVBAH.
Glede gostaščine, vodarine in kanalskih pristojbin v novih stavbah predlaga g. poročevalec znatne olajšave, ker so v novih stavbah stanovanja že itak tako draga, da jih ne kaže še z raznimi dokladami preobrenienje-vati. Zato se mora delati razlika v tem oziru med starimi in novimi stavbami. Predlaca, naj
se pobira gostaščina v izmeri 3 odstotkov pri stanovanjih, ki dosegajo ceno C000 Din, kjer pa je cena višja, pa 4 odstoke. Kanalske pristojbine naj znašajo 1 odstotek. Za lastnike hiš se zvišata prvi dve postaviti za 1 odstotek.
Obč. svetnik Pire ni za preveliko obremenitev onih, ki so pokazali svojo dobro voljo s tem, da so zidali nove hiše. Drugod plačujejo gostaščino od števila sob, oziroma po številu oseb v stanovanju, in ne po višini najemnine. Tudi pri nas bo treba misliti na potrebne izpremembe glede osnove, na kateri naj se te dajatve odmerjajo. Določbo, naj plačujejo hišni posestniki za svoja stanovanja, smatra za neprimerno in za tehnično težko izvedljivo. Prosi tudi pojasnila, kaj naj se razume v danem slučaju pod »novimi stavbami«: ali hiše, ki so zidane šele po 1. juliju 1920, ali pa vse hiše, ki so zidane po prevratu?
Obč. svetnik R u p n i k predlaga, naj se zniža zlasti gostaščina pri malih stanovanjih v novih hišah. V novih hišah veljajo tudi mala stanovanja z 1 do 2 sobama po 3300 K mesečno, z dokladami vred do 4000 K. Takih dohodkov vagonarji iu barakarji za enkrat nimajo. Najbolje bi bilo torej, da se mala stanovanja v npvih hišah gostaščine oproste. Zato predlaga, da se predlog vrne odseku, da ga nanovo formulira.
Poročevalec obč. svetnik Albin Zaje ugotavlja, d- predlog odseka ravno najemnike ščiti. Po novi naredbi bo gostaščina v novih hišah nizka. Od principa, da se mora gostaščina plačevati, pa občina ne more odstopiti in zato ne more nikogar od nje oprostiti, ampak jo more le znižati v gotovih slučajih. Ravnotako zavrača predlog obč. svetnika Pirca, naj se hišnim posestnikom ne zaračunava gostaščina
1 odstotek višje. #
DAVŠČINA NA VOZILA.
Davek na prevozila ostane neizpreme-njen.
TROŠARINA NA VINO.
Glede trošarine na vino se je obrnila go-stilničarska zadruga na mestno občino s prošnjo za pojasnilo. Poročevalec obč. svetnik Alb. Zaje ugotavlja, da so vse vesti o povišanju trošarine gole izmišljotine in da ue smatra za vredno take vesti še posebej zavračati.
DAVEK NA STAVBIŠČA.
Živahna razprava se je vnela o davku na nezazidane parcele, ki je svojčas zlasti med posestnik, vrtov napravil mnogo hude krvi.
Poročevalec ugotavlja, da se je ta davek sklenil leta 1922., ostal pa je brez zaželje-nega efekta. Ni se niti zidalo več, kakor se je pričakovalo a tudi davčni elekt je bil nezadovoljiv. Zato predlaga, da se ta davek ne pobira več.
Ukinitvi tega davka se protivi obč. svetnik d.-. Lemež, ki začne na dolgo in široko utemeljevati opravičenost tega davka z zemljiško rento.
Ob. svetnik Turk: »OjejI«
Dr. Lemež: »Vi nimate pojma o narodnem gospodarstvu!«
Obč. svetnik Turk: »Več kot Vi še zmeraj!«
Po daljšem prerekanju nadaljuj« dr. L e -mež, da bodo parcele go' >vt cenejše, če ta davek ostane, ker bodo špekulantje prisiljeni parcele prodajati, vsled česar bo cena padla in se bo stavbena delavnost olajšala. Predlaga, da se predlog vrne odseku, ki naj tozadevni davčni načrt reformira.
K besedi se oglasi obč. svetnik O r e h e k, ki ugotavlja, da davek svojega namena ni dosegel. Danes se ne zida. Po parcelah ni nobenega vpraševanja, ponudb pa je na stotine. Če bo davek ostal, parcele zato ne bodo cenejše, ampak toliko dražje, kolikor višji bo davek. Zato je za predlog finančnega odseka, naj se davek črta.
Obč. svetnik Tavčar je za davek na stavbene parcele. V Ljubljani je mnogo parcel, ki sploh niso naDrodai in take je treba ob-
davčiti, da se zadenejo špekulanti. Posebna komisija pa naj bi določila, kaj je stavbena parcela in kaj ne, da ne bi bili zadeti zopet vrtnarji.
Obč. svetnik Pire je mnenja, da je bil prvotni namen zakona dober, izvršitev pa je bila slaba, ker zakona ni izvrševal občinski svet, ki ga je napravil, ampak vladni komisar. Le tako so bile mogoče razne abnormalnosti kakor ona glede vrtov in pa glede humanitarnih zavodov. Izmed pritožnikov proti temu davku jih dve tretjini ne spada ined špekulante. Če pa naredimo ra/.liko med parcelami špekulantov in mod ostalimi, bomo videli, da se davek ne izplača. Poleg tega pa imamo že itak davek na prirastek k vrednosti zemljišč, s čemer so zemljišča dovolj obremenjena. Zato je za odpravo tega davka.
Obč. svetnik dr. L e m e ž se strinja s predlogom obč. svetnika Tavčarja.
Obč, svetnik dr. R a v n i h a r zavrača teorije dr. Lemeža, ki so mogoče pred vojno držale, danes so pa padle pod mizo. Če bi se dalo s tem davkom zadeti samo špekulante, bi bil on tudi zanj, tako pa predlaga, da se ukine, ker je tehnično neizpeljiv.
Poročevalec obč. svetnik Albin Zaje ugotavlja, da cene parcel vseeno padajo, če je ta davek ali ne. Tako n. pr. je mestna občina dobila svet za pogrebni zavod za 300.000 Din cenejše kot je bil isti svet vreden pred nekaj meseci, ko so ga cenili na 1,050.000 Din. Občina bo plačala za svet le 750.000 Din. Sicer pa nima nič proti temu, če se predlog vrne odseku. — Sklene se vrnitev predloga odseku.
Občinski svet sklene dalje, da se parcela med Poljansko cesto in nekdanjo prisilno delavnico da vknjižiti kot občinska last in dovoli za popravo vojašnice kralja Aleksandra 4000 dinarjev.
TISKARSKA DELA.
Na predlog poročevalca sklene občinski svet o ldati nekaj tiskarskih del, za katera so stavile ponudbe skoro vse ljubljanske tiskarne, »Narodni tiskarni« kot najcenejšemu ponudniku. Obenem pa sklene, da se dela ne oddajajo ze eelo leto naprej, ampak vselej, kadar se nabere dovolj inaterijala.
Obč. svetnik Turk: »Aha, Jugoslovanska!«
MESTNO KOPALIŠČE.
V imenu stavbenega odseka predlaga obč. svetnik T o k a n , da so kopališče primerno razširi ш izpopolni. Stroški za nameravano razširjenje bi znašali okoli 375 tisoč dinarjev, ki se bodo pa gotovo obrestovali. Predlaga dalje, naj dela izvrši gradbena družba, ki je tudi že prvo stavbo dovršila. — Se sprejme.
JAVNA STRANIŠČA.
Isti poročevalec predlaga dalje zgradbo dveh podzemnih stranišč v Ljubljani in eno nadzemno stranišče za Šiško. Podzemna stranišča bi v ljala \sako po 210 tisoč dinarjev, ono v Šiški pa 70.000 Din.
Obč. svetnik Pire predlaga, naj bi se stopilo glede zgradb, podzemnega stranišča pred kolodvorom v stik z ravnateljstvom cestne ž leznice, ki bo mor'^o graditi čakalnico, da se obe deli združita. — Sprejeto.
MALE ZADEVE.
Trgovski akademiji se odpiše davek od prirastka na vrednost v znesku 4984 Din. — Najemniku hotela »Tivoli« g. Dolničarju se odda hotel »Tivoli« v najem do leta 1930. proti temu, da sme občina najemnino primerno zvišati ali znižati in pa, da g. Dolničar letno investira okoli 10.0Q£) Din. — Ponudba za nakup Marčanove parcele v izmeri 28.000 kvadratnih metrov v vrednosti 130.000 Din se odkloni, ker je cena previsoka. — Prošnja g. Rohrmana glede Strojarske stezo se odgodi do prihodnje seje. — G. dr. Meglerju se naroča, da mora zazidati okno, ki ga je bil brez dovoljenja dal napraviti. — Kanal na Dunajski cesti se trenotno ne bo gradil, ker bi bili stroški previsoki.
PROTI BREZPOSELNOSTI V LJUBLJANI. Ekspoze o pravilniku za podpiranje brezposelnih v mestni občini ljubljanski.
Za socialno-politični odsek je poročal občinski svetnik Josip Pire: »Vprašanje brezposelnosti je poleg stanovanjskega vprašanja danes najaktualnejši socialno-politični problem. Pereče je to vprašanje že več kot pol stoletja, zato so mu po vseh modernih iu kulturnih državah posvečali zadnja desetletja tudi veliko skrb in je tvorilo sistematično podpiranje brezposelnih eno izmed najvažnejših vprašanj komunalne socialne politike.
Po vojni pa postaja ta problem tudi pri nas dan za dnem aktualnejši. Delavstvu je skoro onemogočeno izseljevanje, radi neurejene gospodarske politike propada trgovina, obrt in industrija in to je vzrok, da ostaja dan za dnom več ljudi brez dela in brez jela na cesti, ki potem propadajo fizično in moralno. Prav povsod je že davno prodrlo načelo, da jo za te dolžna skrbeti javnost, to je občina, pokrajina in država, ker niso sami krivi svoje nesreče, kajti brezposelnost je zgolj izrazila ekonomska nezgoda.
Desetletne izkušnje so pokazale, da ima socialna politika glede skrbstva za brezposelne zgolj dve učinkoviti sredstvi, to je:
1.	sistematično organizirano posredovanje dela, in
2.	sistematično organizirano podpiranje, oziroma zavarovanje za brezposelne, h kate-
remu bi prištevali lahko tudi takozvana zasilna dola.
Posredovanje dela se je pri nas po vojm precej lopo organiziralo in za silo šo danes izpolnnje svoj namen. Popolnoma neurejeno je pa ostalo podpiranje brezposelnih. Sicer je po vojni ljubljanska deželna vlada uvedla tudi podpiranje brezposelnih, toda z naraščajočo centralizacijo vse uprave je ugašalo polagoma tudi to ter končno docela zamrlo. Tekom lanskega leta jc potoni država vnovič uvedla podpiranje brezposenlih, toda to podpiranje je tako omejeno, da pač ne tvori pri današnji kritični brezposelnosti nobene efektivne pomoči. Zato je prisiljena priskočiti na pomoč občina, ki je že v smislu zakona o doinovinstvu končno dolžna skrbeti tudi za te svoje občane. In ta zavest ter kritična aktualnost tega problema sta rodili tudi pričujoči pravilnik, ki je lo lopjčna posledica v proračunu za leto 1924. sprejete vsote za podporo brezposelnih v znesku 150.000 Din.
Pri sestavi tega pravilnika je vodila so-cialnopolitični odsek trdna volja, da pride tozadevna podpora korist zgolj res delavelj-nim brezposelnim ter ozir na finančno stanje mostne olsčin«. Zavedamo se, da je glede na občutno brezposelnost, ki vlada pri nas že danes in ki bo, če se vse razmere radikalno ne izpremenijo, narasla jeseni morda do uprav katastrofalnega obsega, ta znesek §e mnogo premajhen, zato apeliramo na državo, da priskoči v tem pogledu s čim izdatnejšo subvencijo na pomoč mestni občini, dokler se pa to ne zgodi, je pe kako zvišanje podpore, pomnoži-tev podpirancev in podaljšanje podpiralne do be iz finančnih razlogov nemogoče.
Glavni principi, na katere je ta pravilnik zgrajen so naslednji:
1.	Kakor po vsem kulturnem svetu, tako moramo tudi pri nas končno vendar le že začeli z organizacijo stalnega podpiranja brezposelnih, zato tudi predvideva ta pravilnik podpiranje brezposelnih kot stalno občinsko institucijo in nikakor ne kot enkratno zasilno akcijo. Stojimo na stališču, da se mora to podpiranje že v bližnji bodočnosti razviti v komunalno zavarovanje za brezposelne, kakršno imajo uvedeno v vseh kulturnih državah že mnogo neznatnejše občine, nego je Ljubljana.
2.Podporo	naj dobivajo le najpotrebnejši in delavoljni brezposelni, zato je z vsemi preventivnimi sredstvi onemogočiti -zlorabljanje te podpore od strani delamržnih elementov.
3.	Vsa organizacija podpiranja mora biti navezana na čim najtesnejše sodelovanje a delavskimi strokovnimi organizacijami, brez katerega nobeno socialno politično delo ne more uspevati in ki se je po desetletnih izkušnjah po vseh kulturnih državah izkazalo za najplodonosnejše. Prvo pomoč mora nuditi delavcu v vsakem slučaju vedno strokovna organizacija, zato se je delavcu obračati vedno v prvi vrsti nanjo, vsa javna socialna politika mora pa v čim najvišji meri pospeševati to samopomoč, ki je končno edini moralni in etični temelj tudi vse socialne politike.
4.	K stroškom za podpiranje brezposelnih so dolžni prispevati delavci sami, delodajalci, občina in država. Dokler ni uvedeno zakonito zavarovanje za brezposelne, tvori oblika, kakor jo predvideva ta pravilnik edino efektivno sredstvo za delavčevo sodelovanje pri podpiranju brezposelnih. Delodajalec se namerava pritegniti k temu sodelovanju na ta način, da se uvede primeren davek, ki bi zadel le tega in ki bi se stekal v predvideni stalni fond za brezposelne.
To so splošni principi, na katere je ta pravilnik zgrajen, tehnične strani so pa posnete po najmodernejših oblikah, ki jih imajo uvedene v tem pogledu občine po tujih državah. Pri nas doslej na tem polju nimamo še nobenih praktičnih izkušenj, zato moramo seveda upoštevali desetletne izkušnje drugih držav na tem polju. Upam zato, da bo občinski svet sprejel ta pravilnik soglasno.«
Po referatu obč. svetnika Pirca se oglasi obč. svetnik dr. Lemež, ki predlaga, naj se kredit v znesku 150.000 Din čimprej likvidira. Posebno važnost pa polaga na pospešitev zgradbe stanovanjskih hiš.
Obč. svetnik Tavčar imenuje načrt kon» fuzen. 150.000 Din bo zadoščalo za 2000 brezposelnih komaj za 8 dni, če dobi vsak 10 Din dnevno. Podpore bi moral deliti socialno-politični urad, ne pa kakšna komisija. Ugovarja tudi, naj se ozira pri sestavi komisij le na 4 organizacije, ampak tudi na ostale.
Obč. svetnik Pire zavrača očitek konfuz-nosti in ugotavlja, da ravno zastopnika narodnih socialistov skoro nikoli ni bilo zraven pri sejah odseka.
Nato se preide v podrobno razpravo. Za« čelkom te predloga podžupan dr. Stanov-n i k naj se vsi paragrafi pravilnika sprejmejo en bloc, k posameznim točkam pa naj poedini svetniki stavijo izpreminjevalne predloge.
Več izpreminjevalnih predlogov je stavila skrajna levica, ki jih je pa večina skoro vse odklonila.
Predlog odseka jc bil na to sprejet.
IZ DRUGIH ODSEKOV.
Prošnja dimnikarske zadruge za spremembo ometalnih okrajev se odgodi, ravno tako prošnje nekaterih humanitarnih zavodov za razne uuodnost^
NUJNI PREDLOGI IN INTERPELACIJE.
Obč. svetnik Pire je stavil sledeči nujni oredlog:
Obč. svetnik skleni najeti posojilo v znesku 1,500.000 Din za zidavo stanovanjske hiše na železničarje cestne električne železnice. Nujnost je podana v stanovanjski mizeriji, kritje na amortizacijo posojila je dano v stanovanjskem fondu, ki ga poseduje družba v to evrho. Stanovanjskemu uradu se naroča, da izdela do 1. maja 1924 načrt. Za nakup parcele se pooblašča g. župan.
Obč. svetnik Orehek pa je stavil sledečo interpelacijo na g. župana glede delovanja g. tržnega nadzornika P1 e m 1 j a :
>V ljubljanskih dnevnikih je bilo čitati, 'da sprejema g. tržni nadzornik Plemelj v svojih uradnih prostorih prijave za službe kuharic uj služinčadi na dvoru.
Vprašam g. župana, če je dobil g. Plemelj tozadevno dovoljenje, da sme privatne posle vršiti v uradnih prostorih med uradnimi urami in vršiti posredovalca za službe v času, ko je trg v neredu in se čujejo z vseh strani pritožbe o nerednostih na ljubljanskem trgu?
Ako župan ni dal tozadevnega dovoljenja ali je pripravljen, da se uvedejo proti njemu uradne poizvedbe?«
G. župan je na to interpelacijo odgovoril v tajni seji, da ni dal g. tržnemu nadzorniku ni-kakega dovoljenja.
IZ TAJNE SEJE.
G. župan poroča, da je po g. obč. svetniku Orehku ponudil neki bančni koncem občini posojilo proti temu, da občina pristane na dva in pol procenta provizije za slučaj, da se inozemsko posojilo realizira. — Odobreno.
O imenovanjih itd. poro'-'no na drugem mestu.
Dopisi.
Ii Šmarja pri Jelšah. V Slovencu z dr e 80. marca sem podpisani »Taboru« in »Domovini« odgovoril, da pozivam dotičnega dopisnika, ki uojo osebo na skrajno umazan in lažniv način napada, naj podpiše svoje cenjeno ime. To se do danes še ni zgodilo. Dobro znani hinavec me sicer po imenovanih listih na-
—	Kralj ▼ preplavljenih krajih. Dne 12.
t m. dopoldne je kralj Aleksander v spremstvu podadmirala Priče in poljedelskega ministra Miletića na parniku »Zagreb« obiskal preplavljeno Zabrežje do Obrenovca. Ob petih popoldne se je kralj vrnil v Belgrad.
—	Državna himna. Ministrstvo za vere je Odredilo, da naj se petje državne himne ob koncu božje službe ob državnih praznikih opusti, dokler ne bo nova državna himna predpisana.
—	Službeno razvTŠčenje duhovnikov. Ministrski odbor za razvrstitev uradnikov je priznal duhovnikom pri razvrstitvi v skupine vsa leta župnijske službe, za stopnjo osnovne plače pa samo v državni službi prebiti čas.
—	Istrski vpokojenci. Po novi odredbi bodo prejemali istrski vpokojenci svojo pokojnino iz Zagreba in ne več iz Ljubljane. Zato se bo nakazilo bržkone nekoliko zakasnilo.
—	Oglase za velikonočno številko »Slovenca*, ki izide v mnogo večjem obsegu in znatno zvišani nakladi, sprejema uprava do četrtka zvečer. Izvzete so seveda osmrtnice in pa važna, neodložljiva naznanila.
—	Profesorske honorarne ure. Prosvetno ministrstvo je odločilo, da se ob delitvi honorarnih ur vpoštevajo v prvi vrsti profesorji, potem suplenti in končno novi suplenti.
—	Kdo se ne spominja, kako veličastno |e donel Šmarnogorski veliki zvon! Postal je s stotisoči vred žrtev svetovne vojne in nadomestka zanj žal še danes ni. Oskrbimo mu vrednega naslednika. Prispevke zanj radevolje sprejema uprava »Slovenca«.
—	Imenovanja ▼ diplomatični službi. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenujejo: Radomir M. L u k o v i ć , svetnik na sofijskem poslaništvu, za delegata pri generalnem tajništvu Društva narodov v Ženevi; Vla-dislav Š a v i ć , ravnatelj v zunanjem ministrstvu, za generalnega konzula v Monako-vem, na njegovo mesto v zunanjem ministrstvu pa pride dosedanji monakovski generalni konzul Jovan M i 1 a n k o v i č j Milan Stan-k o v i ć , tajnik na poslaništvu v Rimu, za tajnika na poslaništvu v Pragi; Fotije S t a n o -j e v i ć , generalni konzul v Solunu, za generalnega konzula v Budimpešti, za podkonzula pa Ivan Kovačević, dosedaj podkonzul v Monakovu; Stanoje M i h a j 1 o v i ć , svetnik na poslaništvu v Berlinu, za generalnega kon-tula v Solunu; Spira 2 e 1 a 11 ć za podkonzula v Berlinu; Dušan Stepanovič, tajnik poslaništva v Bernu, za konzula v Trstu; Dimitrije ćohadžić, generalni konzul v Smirni, za generalnega konzula na Krfu.
—	Šolske poliklinike. Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo pravilnik za sno-vanje šolskih poliklinik. Prva taka poliklinika •e je ustanovila v Belgradu. Tekom leta se osnujejo enake ustanove po vseh večjih me-•tih države.
—	Nova Izdaja kolkov. Kakor znano, izda oprava državnih monopolov nove kolke, to pa samo one večje vrednosti: od 10, 20, 50, 100. 250. 500 in 1000 dinariev. Kolki oo 10.
pada Se naprej, a svojega imena pa ta ne-značajni strahopetec ne upa izdati Vsled tega si dovoljujem vprašati, ako v Smarji pri Jelšah sploh obstoja kako načelstvo JDS in ako to take umazane osebne napade odobrava. Potem imam pač tudi jaz za prihodnjič primeren odgovor. Na vsak način pa bi bilo »zna-čajno«, ca bi pravi demokrati (katerih je pač že povsod v Sloveniji, posebno v Smarji p. J. le prav malo) .silno duhovitega birokratskega dopisnika opozorili na to, da so njegovi napa-j dalni članki tako izredno spretno sestavljeni, ! da nimajo »ne repa ne glave« in da si njih vsebino pač gotovo niti on sam v pravem pomenu ne more raztolmačiti. Kdo dn je hinavski obroki ji vec in lažnivec in kdo »značajen« in poštenjak, ali tisti, ki se kot bojazljiva skriva za hrbtom urednika kot neimenovan, ali pa oni, ki si upa svoje ime javno podpisati, o tem naj javnost sama sodi in bodo to pokazale tudi prihodnje občinske volitve. Kar pa 6e tiče požrešnega napada na trafiko in konsum-no društvo, bi pn silno učenemu in bojevitemu dopisniku nasvetoval, naj se v navedeni zadevi kar javno pritoži na srezko finančno upravo ali pa še celo dalje na finančno ravnateljstvo. Prepričan sem, da bo finančna oblast tozadevno pritožbo njemu v prilog najkrajšim potom takoj rešila. Pri tem ga celo lahko doleti sreča, da mu bo zato lakomnokratsko delo še nakazana nagrada, sicer ne v denarju, ampak dobil bo doprsno sliko »Afrikanskega osla«, katera mu bo potem pri občanih služila kot legitimacija v svrho dokazovanja njegove oslovske duhovitosti. — Ivan Anderluh, župan trga Šmarje pri Jelšah.
Ajdovec. Naš veliki bronasti zvon je 922 kilogramov težak in je bil po prizadevanju g. dr. Mantuanija vrnjen iz vojnega skladišča radi umetnosti in starosti. Vlit 1697. leta. Star je letos 227 let. Na tiho nedeljo je dobil dva jeklena tovariša; pokopališka cerkev na Selih pa je zopet sprejela nazaj zvon, ki ga je župni cerkvi posodila in je še stareji; vlit i. 1613., torej 311 let star. Mali zvon te cerkve pa nosi letnico 1534, star 390 let.
Murska Sobota. V pondeljek, dne 7. t. m. je umrl v naši bolnici oddelkovodja finančne straže v Trdkovi g. Franc O z i m i č, star šele 26 let. Zapušča vdovo - - Prekmurko, s katero se je šele pred šestimi meseci poročil.
novice.
20, 50 in 100 dinarjev bodo v dveh barvah, ostali v treh. Načrte napravi grafik Draguiin Wagner v Belgradu, a za tisk je naročila monopolna uprava stroje, da se ponarejanje čim najbolj otežkočL
—	Kvota za Ameriko do julija izčrpana. Izseljeniška kvota naše države za Združene države Severne Amerike je do julija t. 1. izčrpana. Izseljenci naj torej ne pošiljajo novih prošnja za potne liste, dokler ministrstvo za socialno politiko ne naznani, da take prošnje zopet sprejema.
—	Prodaja cerkvenih šum. Kakor poročajo iz ministrstva za vere, je le-to sklenilo, da začne s prodajo večjih in manjših samostanskih in cerkvenih šum.
—	Za vpokojence. Iz Belgrada poročajo, da je začela poslovati komisija za izmeno zakona o draginjskih dokladah uradnikom in vpokogencem. Delo bi bila morala komisija dovršiti že do 10. t. m. Po izjavi finančnega ministra dobe vpokojenci lOOodstotni povišek na draginjske doklade. Če bo le res!
—	Tarifa za avtomobile in vsa druga vozila ▼ Belgradu. Belgrajska mestna uprava je določila vozne cene za avtomobile in druga vozila. Obenem je izdala prepoved, da vozniki začasa službe ne smejo vživati alkoholnih pijač. Kršitve se kaznujejo z globo in zaporom.
—	Živinski sejm v Ljubljani. Uradno se naznanja, da se v sredo, 16. aprila že zopet vrši sejm za konje, govedo in prašiče v Ljubljani.
—	Zadružna zgradba uradniških stanovanj v Belgradu. Uradniška zadruga za zgradbo stanovanj v Belgradu je minolo soboto na svojem občnem zboru izvršila spojitev z Glavnim uradniškim savezom. Zadruga je prevzela obvezo, da vsem svojim članom zgradi stanovanja.
—	Njegošev mavzolej na Lovčenu. Kakor znano, so Avstrijci v svetovni vojni prenesli ostanke črnogorskega kneza, vladike in pesnika Petra Njegoša z Lovčena na Cetinje. Ti ostanki se še tekom letošnjega leta preneso zopet na Lovčcn. V to svrho bo zgradil kralj Aleksander na Lovčenu na lastne stroške mavzolej. Delo je poveril mojstru Ivanu Me-štroviču.
—	Zveza vojvodinskih mest. Zastopstva vojvodinskih mest so uvedla akcijo za ustanovitev zveze teh mest. Za 15. L m. je sklicana v Pančevo pripravljalna konferenca, na kateri sklenejo vse potrebno za sklicanje ustanovnega zbora, ki se naj vrši še to pomlad.
—	Skupno potovanje v Svieo. Švicarski konzulat v Zagrebu pri.edi v mesecu maju t. 1. skupen izlet v Švico. Nameu izleta je, da se posameznikom v Jugoslaviji ne glede na veliko razliko v valuti na razmeroma cenen način omogoči poset Švice, z druge strani, da se pri tej priliki seznanijo tukajšnji industrijalci in finančniki z razmerami v Švici in da se tako poglobijo gospodarski stiki med našo državo in Švico. Cena za Dotovanie znaša
460 švicarskih frankov za osebo. V tem znesku je zapopadena vozna karta Podrožca—Buchs, železniška karta po Švici, hrana in stanovanje v Švici, švicarski, avstrijski in italijanski vizum, vodiči po švicarskih mestih, prospekti, brošure itd. V ceni ni pa vračunana karta do Podrožce, obratna karta od Chiassa do doma, napitnine v Švici, nosači in eventuelne vožnje do kolodvora v raznih mestih. Število udeležencev mora znašati najmanj 61. Potovanje krene iz Zagreba, a udeleženci iz Slovenije se bodo priključili v Ljubljani. Potovanje se konča na švicarski meji v Chiassu, kjer se družba razide. Prijave za potovanje je vposlati najkasneje do 5. maja L L Zvezi za tujski promet v Ljubljani ali pa najkasneje do 8. maja neposredno švicarskemu konzulatu v Zagrebu. Obenem s prijavo se naj vpošlje vsota 460 frankov v frankih ali pa v protivrednosti po dnevnem kurzu v dinarjih. Vsa podrobna pojasnila daje na zahtevo švicarski konzulat v Zagrebu in Zveza za tujski promet v Ljubljani.
—	Poziv k glavnim naborom češkoslovaških državljanov v Sloveniji in Prekmurju. Dne 23. in 24. aprila 1924, vsakokrat ob 9 dopoldne, se vrše glavni redni nabori letnikov 1902, 1903, 1904 v prostorih konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani, Breg št 8, I, nadstr. in sicer: Dne 23. aprila za vse češkoslovaške državljane rojene v letih 190?, 1903 in 1904, prebivajoče v Ljubljani, oziroma v najbližji okolici in dne 24. aprila za vse naborom obvezne letnike, stanujoče izven Ljubljane. Vsak naborom obvezni se mora izkazati z rednim potnim listom ali pa domovnico ter prinesti s seboj 40 Din kot pristojbino za zdravniški pregled. Naborom se imajo odzvati tudi vsi oni letnikov 1898—1901, ki dosedaj svoji naborni obveznosti iz kateregakoli vzroka niso zadostili. Zoper vsakega, ki ne izpolni svojo naborno dolžnost, se bo kazensko postopalo v smislu brambnega zakona.
—	Češki bazalt za tlakovanje zagrebških ulic? Kakor poroča neki zagrebški list, je zagrebška mestna uprava sklenila, da za letošnje tlakovanje ulic in cest v obsegu nad 10 tisoč kvadr. metrov naroči potrebni material iz Češkoslovaške. To se dejansko glasi čisto neverjetno: da Jugoslavija uvaža kamen za tlakovanje svojih mest iz daljnje Češkoslovaške. Stvar je po pojasnilih zagrebške uprave ta: Doslej je dobival Zagreb za tlakovanje cest granitni material s Pohorja na Štajerskem, in sicer iz kamenolomov v Josipdolu pri Ribnici. Material je bil prvovrsten in mestna uprava se je tudi letos obrnila z vprašanjem zaradi nadaljnje dobave materiala. Podjetje pa da je odgovorilo, da ne more dobaviti niti približne množine zahtevanih kock. Nato se je mestna uprava obrnila na inozemska podjetja in sprejela najugodnejšo ponudbo za češkoslovaški bazalt. — Upajmo, da v tej stvari še ni izerčena poslednja beseda.
—	Gluhonemnica r Zagrebu. Kakor smo svoj čas poročali, je hotela vlada »reducirati« tudi gluhonemnico v Zagrebu. Vsled energične protiakcije zagreške javnosti se je vlada tega svojega čina vendar začela sramovati in je sedaj obvestila upravo zavoda, da bo dala za nadaljnje vzdrževanje zavoda potrebna sredstva na razpolago.
—	Povodenj v Hercegovini. Vsled neprestanih velikih nalivov je tudi Neretva prestopila svoje bregove in preplavila polja. Posebno je prizadeta občina Opuzen. Vsled letošnje mrzle spomladi trava še nikjer ne poganja in čredam silno primanjkuje paše.
—	Promet z vrednostnimi pismi v Bolgarijo in Turčijo se je otvoril prve dni t. m.
—	Poštne pošiljke za selski dostavni okoliš. Stranke, katere stanujejo v selskem dostavnem okolišu, smejo hoditi po svoje poštne pošiljke na pristojno pošto ob dneh, kadar selski pismonoša pri njih ne dostavlja, ne da bi jim bilo treba za to plačevati tako-imenovano predalnino.
—	Spor med belgrajsko občino in vojnim ministrom. Vojno ministrstvo je za vojaške svrhe zasedlo obširne komplekse zemljišč, ki so last belgrajske mestne občine. Predhodno se je sporazumelo o tem z mestno upravo samo zaradi Banjice, ostala zemljišča je zasedlo na svojo pest, ne da bi plačalo mestu kako odškodnino. Mestna občina se je bila v zadnjih dobah opetovano obrnila na državo za večja posojila, a dobila je le nižje vsote. Sedaj mestna občina potom mestnega sodišča zahteva, da ji vojno ministrstvo zasedena zemljišča vrne.
—	Od mrtvih vstala. V Grobinem pri Reki je te dni po kratki bolezni umrla 65 letna Romena Miculini. Položili so jo na mrtvaški oJer in bližala se je ura pogreba. Ljudje so bili pri službi božji v cerkvi Tedaj je dospel neki sorodnik pokojnice ter je šel v sobo, da jo pokropi. Tu pa je našel »mrtvo« na nogah, korakajočo sem in tja. Zarjul je od strahu in tekel v cerkev, kjer je povedal ljudem, kar je videl. Vsi so hiteli gledat čudo. Prišel je tudi zdravnik in stvar se je pojasnila tako, da je bila žena samo navidezno mrtva ter se je na srečo še pravočasno prebudila, predno so jo pokopali. Umevno, da ni bila malo razburjena, ko je zvedela, kako strašni usodi je za las ušla.
—	Kratek čas milijonarka. Svoj čas smo poročali, da je neka revna dekla v Novem Sadu podedovala po svojem bratu v Ameriki veliko milijonov. Sedaj javlja novosadski >D. Volksblatt«, da se je pri natančnejši preiskavi dognalo, da to ni bila prava dedinja, marveč ima z nio samo isto ime. Uboga ženica se ie
udano vrnila v svojo službo kot navadna dekla. Največ preglavic ji napravljajo neštevilne prošnje, ki jih je prejela od vseh vrst reve« žev za podporo: >Kako naj tem ljudem sedaj pomagam, ko sama ničesar nimam?« Koliko je ljudi, ki bi v enakem slučaju mislili tako kakor ta žena?
— Oddaja lova v zakup. Direkcija šum f Ljubljani bo oddala v zakup za dobo 5 lel verskozakladno lovišče Vogel—Suha—Notranji Bohinj v izmeri 4227.71 ha. — Ponudbe, opremljene s kolekom 100 Din in za tuzemce z 10%, za inozemce z 20% vadijem, treba vložiti do dne 28. aprila 1924 dopoldne pri Direkciji šum v Ljubljani, katera daje, kakoi tudi šumska uprava v Bohinjski Bistrici vse predmetna pojasnila.
š Javna produkcija dramatične šole Ljudskega odra v Mariboru se vrši v torek, dne Ш t m. Na programu so deklamacije, pevske iJ glasbene točke ter odlomki raznih iger.
š Razstava »Kluba mladih« preložena, Vsled Šimenčevega koncerta je preložena razstava »Kluba mladih«, ki bi morala biti otvor-j jena v pondeljek. Otvoritev se vrši v sredo, j 16. t. m. ob 10 dopoldne. Na razstavi bo za-; stopana najnovejša slovenska umetnost skupno z okoli 200 slikarskimi, grafičnimi in pla stičnimi deli.
š Zadružna zveza v Celju je imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 13. t. m. v prostorih Mestne hranilnice.
š V mariborski bolnici je imenovan za začasnega sekundarija g. dr. Milan Gregorič.
g Carinska konferenca v Ljubljani Uprava glavne carinarnice v Ljubljani opozarja in-teresirane gospodarske kroge, da se vrši prihodnja carinska konferenca v četrtek, dne 17. aprila, ob pol 6. uri popoldne v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornice.
g Občni zbori. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani 26. aprila; Zadružna elektrarna v Trbovljah, registrovana zadruga z a z. 8. maja.
g Likvidacija. Kmetijska nabavna in pro* dajna zadruga, reg. zadr. z o. z., je prešla ▼ likvidacijo.
g S tržišča jajc. Produkcija je normalna«
V	Zagorju se je plačalo za prvovrstno blago
1 do 1.05 Din komad. V Sloveniji se plačuje komad 1.10 Din. Izvoz je kolikor toliko slab. Iz Slovenije se je v zadnjih dneh dnevno izvozilo 2 do 3 vagone. Večinoma gre blago v Nemčijo. V Francijo in Anglijo i se skoro nič ne izvaža.
g Industrija Bosne. Po statistiki delavske zbornice je bilo v Bosni in Hercegovini 1. junija 1922 v industrijskih podjetjih zaposlenih 64.713 delavcev, od tega 57.813 moških in 6900 ženskih. Na posamezne stroke odpada sledeče število: lesna industrija 20.458, rudarstvo 7068, železnice 12.002, po ostalih industrijah in obrtih 25.185. Želeti bi bilo, da »• tudi za Slovenijo sestavi taka statistika.
g Produkcija surovega železa v Narešu je dosegla lani 23.026 ton. Litega železa se je lani produciralo 3256 ton. Leta 1922. je znašala produkcia jsurovega železa 5348 ton, litega pa 2452 ton.
g Olajšanje prometa z devizami. Iz Belgrada poročajo, da namerava finančno ministrstvo v teku meseca izvršiti gotove spremembe pri pravilniku o prometu z devizami
V	glavnem bo namen te spremembe olajšati promet malih nakazil v tujih plačilnih sredstvih ter odstraniti razne komplikacije. V ostalem ostane pravilnik nespremenjen.
g Uvedba nove valute na Poljskem. Ka« kor smo že poročali, se vpelje na Poljskem nova valuta. Osnovna edinica te nove poljske valute bo poljski zlat, ki bazira na protivrednosti približno 1,800-000 poljskih mark. Fir nančno ministrstvo fe že izdelalo načrt za za-i menjavo. Z 20. aprilom, ko prične delovati Bank Polski, postane poljski zlat edino plačilno sredstvo. Zamenjava za novo valuto na zlati podlagi se prične s 1. majem in bo trajala približno eno leto.
g Carinska nesoglasja med Turčijo ln Bob garijo. Ker je Bolgarija prepovedala uvoz suhega grozdja iz Turške, je angorska vlada prepovedala uvoz bolgarskega sira, moke in perutnine.
g Svetovna produkcija premoga. U. S.
Geological Survey, severoameriški geološki urad, ceni svetovno produkcijo premoga letu 1923. na 1335 milijonov ton, medtem ko se je nakopalo premoga leta 1922. 1223 milijonov ton, pred vojno, t j. leta 1913. pa 1342 milijonov ton.
g Slavenska banka d. d, Zagreb. Dne 12. t m. se je vršila plenarna seja upravnega sveta tega zavoda, na kateri so bili predloženi zaključni računi za leto 1923. Iz računa bilance je razviden znatni napredek v vseh vrstah poslovanja. Vsevkupna aktiva banke so narasla za Din 150,000.000-— ter iznašajo z dnem 31. dec. 1923 Din 457,860.376-42 napram Din 306,126.072-88 v letu 1922. Posebno znaten porast izkazuje zaloga lastnih bančnih efektov, kar je pripisati sodelovanju banke pri povišanju glavnice Trboveljske premogo-kopne družbe. Izredno povoljen je tudi porast vložkov, ki so navzlic splošne denarne krize od Din 127.856.827 24 Dorasli na Din 206 mi-
lijonov 948.255-18, torej izkazujejo porast od Din 89,091.427-94. V bilanci izkazani čisti dobiček za leto 1923. iznaša Din 6,463.50809 napram Din 4,296.013-40 v letu 1922. in bo občnemu zboru delničarjev, ki je sklican za 28. t. m., stavljen predlog, da se za minulo leto izplača dividenda od 9 odstotkov, to je Din 9'— od dtfinice. Z ozirom na dogovor, ki je bil sklenjen z zavodom Banque des Pays de 1'Europe Centrale v Parizu, bo upravni svet predlagal občnemu zboru izpremembo pravil v smislu povišanja delniške glavnice in sc bodo obenem izvršile volitve zastopnikov francoske skupine v upravni svet in nadzorstvo.
BORZA.
Zagreb, 14. aprila, (zv.) Italija 3.5776—3.6075, London 350.25—353.25, Newyork 80.35—81.35, dolar 79.3750—80.30, Pariz 4.8550—4.0050, Praga 2.3975—2.4275, Dunaj 0.1133—0.1153, Curih 14.175 do 14.2750.
Curih, 14. aprila. (Izv.) Pešta 0.0080, Berlin i.23, Italija 25.32, London 24.70, Newyork 570, Pariz 84.45, Praga 16.90, Dunaj 0.008050, Bukarešt 3, Sofija 4.15, Belgrad 7.10.
Ljubljanske novice.
lj Polkovnik Miroslav Polak f. V nedeljo sjutraj je po daljšem bolehanju nenadoma umrl vpokojeni polkovnik gospod Miroslav Polak, brat bivšega župana v Kranju gosp. Ferdinanda Polaka. Kot topniški oficir je služboval skoro po vseh avstrijskih deželah, največ pa na Hrvatskem, kjer se je tudi popolnoma priučil hrvatskemu jeziku. Po pre-,vratu je prišel v Ljubljano, kjer je prevzel mestno poveljstvo. Dolgo pa ni rstal na svojem mestu, ker ga je doletela nagla vpoko-jitev, dasiravno je bil pokojnik vedno odločen Slovenec in svojega prepričanja tudi v najhujših časih ni nikdar zatajil. V službi je bil itrog, toda pravični predstojnik, v družbi pa ljubezniv in dobrosrčan, ki je rad pomagal, kjerkoli je mogel. Pogreb bo v torek, dne 15. t. m., ob 15. uri iz garnizijske bolnišnice. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin!
lj Letošnja potresna procesija, ki je doslej šla vsako leto na Kongresni trg do nunske cerkve, se bo letos vršila v cerkev sv. Jožefa.
lj Iz tajne seje občinskega sveta. Pogodbeni uradnik Franc Selan se s 1. majem .1924 stalno namesti v stalež magistratnih uradnikov X. čin. razreda, kat B. Všieije let se izvrši ob uvrstitvi. — Začasni magistratni lton-cipist Franc Čehun se s 1. januarjem 1921 stalno namesti v stalež magistratnih uradnikov IX. čin. razreda, kat A. Prošnja glede vštetja let se upošteva pri splošni uvrstitvi. — Jerneju Boltarju, pisarniškemu ravnatelju v p. se prizna pokojnina tretje stopnje VII. čin. razreda. — Milici Ilešič, suplentki na mestni ženski realni in ref. gimnaziji se podaljša dopust do konca šolskega leta 1923-24. — Alojziju Vavpotiču, cenilcu mestne zastavljalnice, se spregleda strokovni pisarniški izpit Vštet-je let se izvrši ob uvrstitvi po novi službeni pragmatiki. — Darinka Gartner, pomožna uradnica Mestne hranilnice, se imenuje s 1. majem 1924 za stalno pomožno uradnico Mestno hranilnice. — Začasni prejemnik mestnega dohodarstvenega urada Josip Hribar ter začasni pazniki istega urada Ciril Oman, Miha Tome in Ivan Hribar se imenujejo z dnem II. februarja 1924 za stalne uslužbence mestnega dohodarstvenega urada Prošnja Hribarja za vštetje službene dobe pri finančni kontroli se upošteva pri uvrstitvi po novi službeni prag-matild. — Nadpaznika mestnega doh. urada Valentin Sitar in Aleš Lukman se s 1. majem 1924 stalno vpokojita. — Mag. oficijantka Ma-nica Koman se uvrsti s 1. majem 1924 v XI. čin. razr., kategorije C magistratnih uradnikov. — Sitar Stanko se imenuje za stalnega slugo s 1. februarjem 1924.
lj Cvetlični dan >Akad. društva jug. tehnikov v Ljubljani«. ADJT priredi v nedeljo, dne 11. maja cvetlični dan v prid izpopolnitve svoje strokovne knjižnice. Ker je to edina knjižnica te vrste na univerzi v Ljubljani ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati brez vsake državne podpore, prosimo cenj. občinstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. Istočasno prosimo vsa društva, da se ozirajo na naš cvetlični dan in ne prirejajo istodobno sličnih prireditev. Odbor.
lj Rdeči križ. Dne 5. maja ob 6 popoldne ee bo v Mestnem domu ustanovil »Ljubljanski oblastni odbor društva Rdečega križa kraljevine SHS v Ljubljani«.
lj Umrl je včeraj popoldne g. K. F. R u d -ho 1 z e r, urar in trgovec z zlatnino. Zadela ga je kap.
lj Dovtipnl vlomilcL V noči od sobote na nedeljo sc je v Ljubljani zopet zgodil vlom, ki po svoji izvedbi ne dokazuje le predrznosti ▼lomilcev, ampak tudi njihovo dovtipnost. Skozi streho Panholzerjeve hiše v Cigaletovi ulici so tatovi vlomili v podstrešje, nato šli v pritličje ter se lotili blagajne. Ker tu niso imeli sreče, so se od lastnice blagajne poslovili z besedami, ki so jih pustili zapisane na listku: »V tej kaši se ne izplača.« Nato so preobrnili predale po mizah ter odnesli za 300 Din trakov za čevlje. Ta ne pretežki plen so gospodje vlomilci lahko mirno odnesli. Ni dvoma, da sc take partije za tako ceno no izplačajo. Da so tudi tatovj tega mnenja, dokazuje puščeni listek. Tudi 'vlomilci imajo menda evoio larLLtv
lj Nesreča. V Stritarjevi ulici je avtomobil, ki ga je vozil šofer A. Figar, podrl posestnico Frančiško Marinko. Marinko je dobila k sreči le neznatne poškodbe. Šoferja ne zadene nobena krivda.
lj Tatvine. Avgustu Homovcu na Vodovodni cesti št. 203 je bilo iz drvarnice ukradenih pet zajcev v vrednosti 125 Din. — V soboto je bilo v Šelenburgovi ulici pred Ti-čarjevo trgovino Karlu Steinerju ukradeno kolo znamke »Puh«, vredno 10.000 K. Kolo Ima številko 1,927.019.
lj Aretacije. Na Starem trgu je stražnik aretiral mizarskega pomočnika Jožefa Magistra, ker jc beračil, — Aretiran je bil kurjač Kle, ki je jeseni ukradel pečarskemu pomočniku Ivanu Hrašovcu nahrbtnik z raznim orodjem v vrednosti 700 Din.
ij Policijske ovadbe. V nedeljo in včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: 1 radi vloma, 1 radi kaljenja nočnega miru, 17 radi prestopkov cestno-policijskega reda, 1 radi prekoračenja poljcijske ure, 2 radi pasjega kontumaca, 1 radi nedovoljene vrtne veselice, 1 radi nedostojnega vedenja,
LJudsM
Torek, 15. aprila, ob 8. uri zvečer: »PASIJON. ali »KRISTUSOVO TRPLJENJE IN SMRT« v desetih sl'kah. P. n. občinstvo se opozori, da je to zadnja predstava v tej se-ziji. Predprodaja vstopnic danes od 8. do 12. ure dopoldne in popoldne od 2. ure naprej do začetka predstave v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom, I. nadstropje).
Narodno eMIšče.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
15.	aprila, torek: DOM, premijera. Izven.
16.	aprila, sreda; KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Red B.
OPERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
15.	aprila, torek: FAUST. Red A.
16.	aprila, sreda: SEVILSKI BRIVEC. Izven.
Premijera v drami. V torek, dne 15. apr., igrajo v ljubljanskem dramskem gledališču prvič izvirno slovensko noviteto »Dom«, ki jo je spisal mladi in nadarjeni slovenski dramatik Janez Jalen. Snov drame je vzeta iz gorenjskega življenja Ln slika tragedijo bogate kmetske družine, ki je na tem, da izgubi svoj dom, a ga končno vendar reši in ohrani sebi. Ljubezen do doma, matere in domače zemlje sploh je glavna nit, ki prepleta ceto delo. V glavnih vlogah nastopijo: ga. Marija Vera, ga. Juvanova, g. Gregorin, g. Skrbinšek, g. Danilo, g. Peček itd. Režira g. Fr. Lipah. Začetek ob osmih zvečer.
	
	® U veli« nrazslkB a 36 reSito skrbi najceneje, ako el resnično poceni kupite oDla&la, lsgotovllena po najmodernejših krojih pri tvrdki mm iSKic. Pred Shoftio i».
Prosveta.
J. Jalen: Dom.
Janez Jalen ni še literarno ime, Dom je dramatični in pesniški prvenec, skrbno izdelan. Stilizirano gorenjstvo v vsem ponosu, močnih čuvstvih, ulomljenih mislih in tihem trpljenju. Zgodba v tej igri se ne razširi v glasno dejanje; nič izrednega se no dogodi, le kos sveta, v katerem živi velika kmečka družina, postane v posebnih okoliščinah bolj živ, in razmere, ki so se v svojem teku zapletle, se morajo razpletati v močnejšem poudarku, upu in brezupu, — zraven pa krvavi mnogotero srce. Predvsem materino srce. Dramatičnost v Domu temelji zlasti na dejstvu, da pisatelj ni osredotočil pojma doma v očetu, temveč v materi - vdovi, v ponosni a mehki ženi, ki na velikem gruntu gospodari med kopo otrok v enaki ljubezni do vseh, a skrbi le preveč za zunanji ugled hiše; študira otroke, pri tem pa propada dom. V ozadju stoji jerob, ki se redi ob posestvu, ob strani trpi stari stric Tonej, ki mora molče gledati, kako piščeta razgrebajo domačijo. Vrne se od vojakov Tine, Tonejev zadnji up. »Dve uri sem visel navezan poleg svojega konja na manevrih na Ogrskem, ker sem preveč mislil na dom in sem preslišal trobento, ki nas je klicala. Takrat mi je pisal Stanko, da ste Lom v frato posekali. Ali veš, kaj se pravi višati privezan?« — Tu se začne drama, boj med tistimi, ki dom raznašajo in med tistimi, ki dom hočejo rešiti. Tine pridobi sestro Angelo, da gospodinji, on gospodari. Na Trati se začne delo, samo delo, za ljubezen ni časa. Ta neiz-I prosen realizem zadene najhuje Mirka, ki študira na Dunaju in lahkomiselno ravna z materinim denarjem in dela dolgove. Ko se Trata začne gibati — se oglasi varih — jerob. Ze se zdi, da je bil ves trud zastonj, dn dom pride na tujo — nihče se ne ukloni — tu se dvigne Angela do zadnje odločitve, — odpove se mestnemu ženinu in vzame polgruntarja — dom je rešen z delom in žrtvami, pa ne še pridobljen. Vsak izmed ljubečih in sovražečih mora še skozi svoio nreizkušnio. kier se naj-
dejo tisti, ki jim je odločeno, da skupaj gredo i skozi življene. Drama se sicer ne završi v zaokroženi zgodbi, le dramatična črta jo na svoji valoviti poti odnehala po najhujši napetosti. Srca so se premaknila hi solnce jo posijalo. Jesen — zima — pomlad — poletje gredo mimo Trate, domačnost božiča in velike noči ogreva in poglablja skrb in trpljenje; tako tesito gre vse življenje ob tradiciji in naravi, da bi Dom po pravici lahko imenovali naš mali »Cešnjev vrt«, če bi bil pisatelj šel naprej do tragike. Ganljivo se je pojem doma odprl najmlajšima dvema, ki še študirata, Stanku in Tončki. Dom jima no ostane v hiši, seže jima v srce in gre z njima. Tončka : Naš dom je tako velik, da ga ne bom ne jaz, ne ti in nihče nikdar vsega obsegel. Hiša je samo drobec Trate. Kje je visoko pod nebom, naša planina? Kje naši gozdovi? Tn žito na polju, čebele na vrtu; ali jih moreš prešteti? In moje uho, kdaj bo ujelo ubrane neštete glasove, pogovore ljudi in živine, kobilic in murnov v travi, nevidno brenčanje v zraku in drugo in drugo. Vse to je moj dom in ni ga šo konca. Se bolj ste mi dom bratje in sestre in oče v grobu in najbo'i ti, mama. Stanko : Pa še nisi vsega naštela. Tončka: Pa ti daj, če moreš. Ana : Edino vidva sta Še — samo moja. — Jalen obljublja še dmge drame. Pravkar je dovršil »Srenjo«.
Fr. Koblar.
* * *
pr Na Dvofakovo »Stabat Mater« je »Gl. Matica« tudi to pot lahko ponosna. Zbor jo donel kar moči mehko, polno, veliko veČino svoje nalogo je odpel izborno, lepn so bila posebno čisto ^kalna mesta, najlepše se je pa morda slišal zbor v 6. točki. Sam ženski zbor, ki je v c^.Mi zelo sočno zvenel, je včasih vendar "ч malo na kratko odrezoval. Izmed solistov omenimo najprej go. Borovo, ki je navzlic bole'ni z največjimi žrtvami omogočila, dn se je veliko delo meglo brez občutnih okrnitev izvesti. G. S i m e n c je imel bržkone težavo s prehlajenim grlom. Odtod prav lahko razumemo, zakaj jo bilo, kakor da njegov del pojeta dva popolnoma različna pevca: nekatere stvari čudno nežno, tako toplo, nato pa zopet povsem krhko ali pa a preobilno nosno resonanco. Ko bi se njegovo tehnično znanje moglo meriti z nenavadnim naravnim bogastvom njegovega organa, bi bil bržkone v vseh slučajih mogel premagati odpor v grlu. In kakšen neprekosljiv pevec bi bil tedaj, ko že zdaj samo z naravnimi zakladi prezirajoč pomoč umetne pevsko tehnike poslušavce tako razvnema. Seveda bi mu pa popolna tehnična usovršenost po eni plati glas vsega pozlatila, po drugi plati pa objeklila in mu lepoto in prožnost najmanj še enkrat tako dolgo ohranila. In tega njemu in sebi prav iskreno želimo. Sijajna sta bila ga. Lovšetova in g. Betetto. Zcpet smo se vendar enkrat mogli opajati s pre-čudno sladkostjo njenega glasu, občudovati izredno čisto intonacijo, ki ga ji ni para, zvočno jasnost in milobo. Marijino bolest smo težko kdaj tako iskreno čutili, bolest, ki je duši tako bridka, pa srcu hkrati tako sladka. O kakšna nepopravljiva škoda, da je smel taki odlični umetnici v hram modric brezobzirno zastopiti pot človek, ki se imenuje ravnatelja, pa je — kot kažejo dejstva, vsemu svetu znano, bolj rabelj kot ravnatelj naše opere. Ali se Ljubljana in Slovenija res še ni zavedela, kaj ima v ge. Lovšetovi? Ne more se; zakaj 6e bi se, bi se bila že davno dvignila in človeka s herostratskimi nazori, ki se je pred verodostojnimi ljudmi bahal, da je soglasni odpor slovenskih glasbenih krogov proli njegovi osebi preprečil podržavitev našega največjega glasbenega zavoda, konservatorija »Glasbene Matice« — in bi bila pravim — kvarivca že davno izpodrepila, da bi po njem niti dlake ne ostalo. Sicer pa še vedno upamo, da se bo našel človek, ki ima oblast, in udaril, da bo zavora odletela in bodo mogli v hram modric vsi ti, ki jih tako težko pogrešamo : ga. Medvedova, ga. T h i e r r y -Kavčnikova, ga. Lovšetova in druge resnično dobre slovenske moči, ki vsakršno sodelovanje odklanjajo, ker pod jarem sedanjega ravnatelja ne gredo pod nikakim pogojem; in ne bomo venomer v, strahu, kdaj nam zopet izgine v tujino naš največji mojster g. Betetto, ki mu hočejo vrnitev v tujino kar moči posladili, doma pa vse store, c!a mu življenje in delo kar le moči zagrene. — Saj o Betettovem sijajnem petju smo tudi nameravali besedo in o njegovem silnem, plemenitem patosu. Betetto združuje z izvrstnimi naravnimi darovi prvovrstno, usovršeno pevsko tehniko in ne samo veliko inteligenco, ampak nekako umetniško intuicijo, ki vselej izvoli tisto sredstvo, ki je najprimernejše in najbolj učinkovito. In takega pevca naj pustimo? Ali smo postali res žo vsi skup prave pravcate šalobarde? Hkrati naj šo to poudarimo, kako silno blago in veličastno so učinkovale orgle. Kakor bi se olje razlilo nad orkestrom in zborom, kakšen silen učinek ob koncu, ko so v mogočnem plenu zavalovale polne orgle 1 Skoda, da jih niso bolj izrabili. Vtis bi bil neprimerno večjL Kakor žejna zemlja po dež-" ju, so žehtela naša srca po božajočem zvoku orgel. Orkester izpočetka ni bil uglašen; bržkone bo vzrok to, ker orgle v mrazu višino zelo izpremene, pa so ji zlasti pihala težko 1 prav točno prilogode. Pozneje so je hitro po-I polnoma ugladil. Cerkev je bila natlačeno polna verno poslušajočega občinstva. G. Ma-
tej II u b a d si ta koncert lahko zapiše me« najlepše svoje iu matične.
Naznanila
Obfni zbor koureptniti uradnikov politične
uprave v Ljubljani jo danes, dne 18. t. m. ob pol 10 dopoldne v knjižuični dvorani pokr. uprave.
Veliko javno tombolo priredi dne 27. aprila društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužboncev ob 3 popoldne na Kongresnem trgu. Tombole so sledečo: 1. moška zlata ura z verižico, 2. sobna oprava, 3. šivalni stroj, 4. moško kolo, 5. sukno za dva moški obleki in ženski čevlji, 6. voziček, obložen z jedili, 7. kuhinjska garnitura iz medenine, poleg tega Se mnogo kvatern in činkov. Dobitki bode razstavljeni od 15. t m. daljo v trgovinah: Griča« in Мејаб v Selenburgov' ulici in »Eliie« v Pro šernovi ulici. Karte po 3 Din prodajajo vsi pismo-nošo v Ljubljani, Mostah, šiški in na Viču. — Td dan pustite vse zabavo in se udeležite tombole, da odpomorele bolnim iz težkega položaja. — Odbor,
Uradniška monza sprejema na hrano polej državnih namcžčencev tudi zr.sebne nameščenci uradniškega značaja. Informacije se dobivajo v pl sarni Prešernova ul. 9 od pol 19—20.
Učiteljski "vestnik.
Zborovanje »Slomškove zveze« se bode pričelo v sredo ob po! 10. uri in nc šele ob 10. uri. kakor je bi!o prvič naznanjeno. Priporočamo točno udeležbo. Vršilo se bo v Akademskem domu.
Dijaški vestnik.
d Seja podružnice SDZ za Ljubljano in okolico je jutri v sredo 16. aprila ob 7 zvečer v Ljudskem domu, II. n. Vsi odbornik? točno. — Tajnik.
d Kamniška podružnica SDZ ima svoj redni občni zbor jutri, 16. t. m. ob 1 popoldne v Društvenem domu v Domžalah. Radi važnosti zadev prav vsi in točno!
I Vam mora pritrditi Vaš čevljar na čev- 1 i Ije, ker s tem ne štedite le z denarjem | I ampak varujeta tudi nage in obuvalo, ц
M;aiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii:uiiiiuniiniiiiiMiini»mimun'3
Turistika in šport.
PLANINSTVO IN NAŠE LJUDSTVO.
Z brzimi koraki se bližajo solnčni dnevi lepe pomladi ter toplega poletja; naši vrli' planinci že komaj čakajo, da pohite na deželo v prelepo božjo naravo.
Slovensko Planinsko društvo ima v glavnem nalogo, da popelje planince po najlepših krajih do najlepših razglednih točk. Pa to n/ glavni namen planinstva.
S tem da hodi planinec po naših lepih4 krajih, se mu vzbuja ljubezen za lastno slovensko grudo. Med potjo spoznava ob enem šege in navade našega krepkega slovenskega rodu, uživa njegovo gostoljubnost in s tem vzljubi svoje ljudstvo, svoj narod. Razen tega pa ima vsak planinec neizmerno korist v tem, da si s hojo utrdi svoje šibko človeško zdravje. Pljuča vsrkavajo čist in svež zrak dežele in planin.
Neglede na vse druge velike koristi, ki jih nudi planinstvo človeškemu rodu je jasno, kako važno je gojenje planinstva za zdravje slovenskega naroda. Razven tega se pa razvija s turistiko zelo živahen tujski promet Le-ta jo važen v dvojnem oziru za naše, ka< kor ludi ostale jugoslovanske krajo. — S tem da posečajo tujci našo zemljo, spoznavaj« naše lepe kraje ter naše krepko in dobrn ljudstvo. Tako pa se zamorejo spoznati razn! narodi in vzljubiti. Brez tujskega prometa pa bi to ne bilo mogoče doseči. Iz narodnogospodarskega stališča pa pomeni poset naših krajev po tujcih velik uspeh zu naše ljudstvo v gmotnem oziru.
Zato naproša Slovensko Planinsko društvo naše dobro kmetijsko ljudstvo, da naj vpošteva te važne okolščine našega planin* siva.
Dogaja se, da neznani zlikovci markacije,
ki jih S. P. D. s težavo in velikimi stroški napravi v kratkom času popolnoma uničijo. Markirana mesta po drevju se izsekavajo, marka-cisko tablice se razbijajo itd. In zakaj? Le iz neke popolnoma neutemeljene nenaklonjenosti napram planinstvu.
Dogodi se tu pa tam, da kak planinec po zabi zatvoriti leso na planini. Živina uido Moj Bog, radi enega nepazljivega planinca s« pač ne smemo maščevati nad celokupnim pla ninstvom in uničiti težko delo marljivih, po. žrtvovalnih in idealnih ljudi. — Markacij* so ravno oni kažipot, da pomoreja planimn,
đa pride po najkrajši poti na mesto, kjer lah-k" občuduje vso krasoto svoje rodne grude — prelepe slovenske zemlje. Markacija popelje sigurno tujca-turista na točko, kjer lahko presoja te nepoznano lepote naše mile domovine. Ta poroča potem v tujini o lepoti naših kraje . Zato prosimo naše zavedno kmetsko ljudstvo sirom Slovenije — ter naprošamo naše občine — zlasti v gorskih krajih, da podpirajo blogonosno delovanje S. P. D. za slovensko zemljo in slovensko ljudstvo in preprečijo po možnosti vsako poškodovanje markacij.
Tudi naše vrlo učiteljstvo in duhovščino naprošamo — zlasti v gorskih krajih, da pouči otroke, da v kažipote in markacijske tablice ne mečejo kamenja.
Na ta način bo prihranjeno našim idealnim planincem mnogo truda in nevolje, tujci bodo pa videli našo veliko planinsko kulturo.
Osrednji odbor Slov. Plan. društva v Ljubljani.
Poizvedovanja.
Dotična oseba, ki je v dramskem gledališču v nedeljo zvečer v garderobi na galeriji pomotoma zamenjala damski dežnik, se prosi, da ga prinese vratarju v dramskem gledališču.
Dežnik je pustila neka gospa v sredo, 9. t. m., na trgu. Dobi se Sv. Petra cesta 49 pri Ani Plešec.
Izgubil se je v soboto 100 Din bankovc.
Pošten najditelj Lovraču, baraka
se prosi, da na klavnici.
ga odda Franc
Najcenejše obleke
kupite samo pri
JOS ROJINA, LJuhllana,
Najbolj iskani izdelki Mestne lekarne v Zagrebu so: Iron proti slabokrvnosti, Markove kapljice za želodec, Itonmntis proti trganju in revmi, dr. HavliSka faj za čiščenje. Da so občinstvu olajša nabava in prihrani ooštnina, je sedaj 7,a Ljubljano in okolico glavna zaloga teh zdravil v lekarni L e u s t e k.
Meteorologično poročilo«
ijjnbliann »16 ra n. m. vlš. Normalna barometerska višina 786 mm.
Ca« opazovan a	Ha lome te < v mm	Хогши-me tej t C	fmuruii, itilerenon v 0	M*bo, vetrov	l'auarin« T mm
13.4. 21 h	<32 8	8-5	0-7	d jas. zah.	
14./4 7 h	736-6	8-1	07	obl.	—
14., 4. 4 h	.35-7	11-2	11	v. jas. j. zah.	
Poravnajte naročnino'
tet*
Potrta globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj iskreno ljubeči soprog, gospod
Anton
dne 14. aprila po daljši, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega bo v torek, dne 15. aprila ob 17. uri iz hiše žalosti, Sta-retova ulica 13 v Ljubljani (ob Jeranovi ulici), na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. aprila 1924.
REZI VRBNJAK,

za izdelavo načrtov za novo palačo ministrstva fisiane.
Ministrstvo financ razpisuje natečaj za izdelavo načrtov za novo palačo, ki se ima zgra diti v financijskem parku v Beogradu. Za ta namen je osnovan odbor, ki je določil tudi celoten program dela.
Pravico do natečaja imajo vsi arhitekti naši državljani in ruski arhitekti, ki poslujejo v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Za nagrade je odločenih 285.000 Din.
Podrobnosti s potrebnimi podatki, kakor tudi programi gradbe se dobe pri ekonomatu generalne direkcije držav, računovodstva ministrstva financ (stara skupščinska zgradba).
Rok za izročitev načrtov je 15. avgust t. 1.
I TapetniSha frćSSI JelžfCr delavnica i = Uubilana. Molodvorsha niica 27 «=
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela kakor izdelava KLU80VIH GARNITUR, DIVBNOV, 0T0MAN0V, vseh vrit ilMNIC, naprava OKENSKIH ZAST0R0V in ZALUZIJ. ZIMA vseh vrit - vedno v zalogi. Cene konkurenčne. -
Zelo ugodna prilik*
GOSTILNI-
m. se vrši prodaja
■C z gospodarskim poslopjem, vrtom ter
Dne 16. t.
SKE HIŠE -1
lepim kegljiščem v Mlinski ulici, in siccr pri tukajšnjem sodišču ob 10. uri v sobi štev. 25. Ta hiša bo prodana z gostilniško koncesijo, katera ostane na hiši. Kupec dobi vse prostore takoj na razpolago. Zelo pripravno je tudi za mesarsko obrt oziroma tudi za kakšno industrijsko podjetje, ker sta dvorišče in vrt precej obsežna, vrhu tega pa jc tudi v bližini glavnega kolodvora.
Ostalo bi eventuelno še nekaj vknjiženega na hiši, tako, da nc bi bilo treba kupcu položiti cele vsote.
Take prilike ni za zamuditi. Natančnejše informacije ee dobijo pri gospodu Dr. I. BOŠTJANČIČU, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 34.	2127
družba za elektrotehnično industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke, — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. Telefon 88. fOBOR, Veterinjska ulica 11. Telefon 239.
se izurjena kavarn.
NATAKARICA
irvovrstna epriče-onudbe s pre-
Sprejme plačilna
ki ima pi
vala. OseD. ponudbe s pisi spričeval najkasneje do 24. t. m. na upravo hotela •UNION« v Ljubljani.
SPREJME SE
0RGANIST
in CERKVENIK na IGU -Prednost imajo obrtniki. — Nastop po dogovoru. 1769 i
CECILIJ ANEC
IŠČE službe organista. Ima obenem svojo krojaško obrt. Ponudbe na upravo lista pod «CeclIijanec it. 2112«.
KUHARICA
srednjih let, ZELI mesta v župnišču, kot gospodinja in kuharica. Ponudbe na uprav, pod šifro »ŽUPNISČEi.
ODDAM
z vsem inventarjem DOLINA 257.
TRGOVINO
ROŽNA 2115
Prodam PAR KONJ
srednje velikih, trpežnih, ev. samo enega; oddam HLEV v najem. A. T., Poljanska c. 12
PRITLIČNO HIŠO
v Sp. Šiški z veliko svetlo delavnico in malim stanovanjem takoj prodim radi selitve. — Naslov v upravi •Slovenca« pod it. 2110,
MEBLOVANA SOBA
in celodnevna hrana sc odda 1 ali 2 gospodičnama. Naslov pri upravi pod 2120,
KDO ZAMENJA?
stanovanje: soba s štedilnikom z enakim ali večjim? Sposobno za vsako družino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje«.
Prvovrstno
banafeho moho
št. 0 k Din 575 za 100 kg nudi »Goban« d. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 45.
Kupim enodruž. stanovanjsko
HIŠO ali VILO
z večjim vrtom, v bližini kake želez, postaje na Štajerskem. Ponudbe pod «Mir« na upravo lista.	2136
Najceneje
CEMENT
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila sprejema
H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16 1. - Tel 343
Modni salon
m. $тј-$гпад
Smbljana, Prešernova ulica з
priporoča francoske in dunajske modele. Solidne cene!
Prvovrstno domače delo Solidne cene!
IVAN ZAROTNIK
Telefon št. 379	mestni tesarski mojster	Telefon §t. 379
Ljubl|ana, Dunajska c
Vsakovrstna tesarska dela. kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja hiše, vile, tovarne, cerkve In zvoniki; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, Jezov, mlinov.
Parna žaga	Tovarna furnirja
Oblastveno dovoljena
POPOLNE RHZPRODHJH
našega oddelka za pletenine, trikotažo in perilo. Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga kakor:
Za mame: perilo, bluze, predpasniki, nogavice in rokavice. Za gOSpOde*. triko
jer.lo. sviterji, srajce, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamaše in dokolenice. Za ofrohe ln CSOSentfte: perilo, osobito znamke »Tetra«, pat. nogavice, sviterji, čepico i. dr. — drisače, različna galanterija in kosmetika, — Vse to b ogo razproda-jamo pod tržnimi cenami, samo dotlej dokler traja zaloga.
A. & E. ШДМ1Ж, LfisDljana. Mestni frg 10.
FRANC R A VB AR,
posestnik v Jurkivasi št. 27,
in ključavničarski mojster v Ljubljani, Gosposvetska cesta 6, je radi zapravljivosti in pijančevanja OMEJENO PREKLICAN. - Njegov pomočnik jc Јагко STUP1CA, trgovec v Ljublj., Sodna ul. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I, dne 11. aprila 1924.
a
i
o
o
"кГ
E
CJ
cement, katranske proizvode in ves ostali gradbeni materijal dobavlja
Zagreb.
Oddelek za gradbeni materijal
Strosmayerova ul. 6.
Telefon 16-11, 27. Filiale: Beograd, Sa
Saj ni res
kar trdijo mnogi nepoučeni ljudje, ki ne poznajo pomena inseratov, češ, da jc proč vržen denar, ki ga izdaste za reklamo v časopisu. Treba pa je seveda, ako hočete,
da ima reklama
za Vas pravo korist, da jo naročite o pravem ča. su, da je ista namenu primerno sestavljena in natisnjena v časopisu, ki ga največ bero na deželi. — Na vse to Vam da točna, zanesljiva pojasnila uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo stroškov in truda ter zajamči
velik uspehi
.ss ш
m i Munmfirrni
o £=
(M >
e« i™ IM
st-OJ oo
00 I
Tovarna
Tržič Slovenija
Ul
cs i—
Ш
co
CD
ss, i/s
o
fflL
Ko želi da proda kolonljalnu robu? Manufak-turu? Raznu kožu, poljo-privredne mašine, hranu, motore, razne mašine, da kupi zcmlju, placcve ili treba razne informacije na teritorije Stare Srbije i Makedonije, neka sc obrati i koristi komlsionim magacinima i lo-kalima za mustre; Privredne Banke za Jnžnu Srblju u Skoplju.	2143
Najnovejši izdelek Original Goodyear VVeltshoe za gospode. Za dame lahke galanterijske čevlje najboljši kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke.
Prodaja na malo in veliko:
Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova c. 1
- Prešernova ulica (Seljak) Podružnica: Zagreb, Račkoga ulica br. 3
i Л
i zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestopanla vlog, nalmp In prodaja psatio-vrstnih prednostnih panlriep, rtepiz In ualut. borzna naročila, prudulml In hrediti psahe prste, eshompt In Inhaso menic ter nakazilo p tu- In Inozemstpo, safe-deposltl Itd. Itd. Brzojaphe: Hredlt Ljubljana Tel. tO, 157. №

Izdaja konzorcii »Slovenca«.
Odgovorni urednikfFranc Krcmžar v Ljubljani"
'nUoslovanska tiskarna v Ljubljani.