72, štev. V Ljubljani, petek 21. marca 1919. H. leto. Velja v Ljubljani: celo teto ... K 56-— pol leta . . . ., 28'— Jetri leta . . . „14-— *n mesec. . . „ 5’— Velja po pošti: sa celo leto naprej K 60— u pol leta „ „ 30— za četrt leta „ „ 15*— sa en mesec „ „ 5-50 Uredništvo j© na Starem trgn Štev. 19. Telefon 8>tev. 36(1, Upravnlštro je nn Marijinem trga -—J—štev. 8. Telefon Ste?. 44. — narodno predstavništvo za enotno edreso!—Odstop vlade? —Za koroške internirance. Boj za adreso. (Od našega parlamentarnega poročevalca.) Belgrad, 19. marca 1919. Parlamentarna navada je, da odgovarjajo zastopniki naroda na važne prestolne govore, zlasti kadar prvič nastopi kak vladar, s posebno spomenico, ali kakor se navadno imenuje »adreso". Ta ima namen orisati stališče narodnih zastopnikov do programa,'ki ga je razvil vladar, in postaviti poleg zahtev vladarja ali vlade — zahteve naroda. Zaradi velike politične važnosti take adrese je umljivo, da se mnogokrat ne morejo zediniti vsi narodni zastopniki na enotno besedilo. Ako manjšinske stranke vztrajajo na svojih posebnih zahteval), sestavijo po navadi lastno manjšinsko adreso, tako da odgovarja parlament na prestolni govor v dveh, treh ali še več adresah, seveda pa to zmanjša vpliv In pomen izjav Narodnega predstavništva in se kaže zato v vseh parlamentih tendenca, doseči kolikor mogoče popolno enotnost. Tudi naše Narodno predstavništvo odgovori na regentov prestolni govor s posebno adreso. Ta bo tem važnejša, ker bo prva spomenica celega jugoslovanskega naroda in jo zato z napetostj« pričakuje politična javnost cele Evrope. Vsled tega je umevno, da posvečajo vse stranke sestavi adrese kar največjo pazljivost, posebno v teh dneh, ko stojimo tik pred odločitvijo naših mejnih vprašanj in je zato neobhodno potrebno, da nastopijo naši zastopniki kar najbolj eno-dušno in odločno. To potrebo priznavajo vse stranke Narodnega predstavništva brez izjeme in se zato trudijo, da bi našle za adieso tako obliko, ki bi jo lahko sprejele vse skupine. Narodna predstavništvo je izvolilo že na pondeljkovi seji poseben ad-resni odbor, ki naj sestavi adreso v sporazumu z vsemi strankami. Slovenci so poslali v ta odbor dva za- stopnika naših obmejnih pokrajin — j (VLS koroškega poverjenika Smod e ja, JDS Goričana dr. Puca), da bi s tem dokumentirali svoje stališče, da smatrajo danes za najvažnejše vprašanje — vprašanje naših mej, vse drugo pa je podrejenega značaja. Adresni odbor se je poprijel takoj dela ter poveril poslancem: D raško vi č-u (DK), dr. Dri n ko vi č-u (NK) in P o p o v i č-u (Srbski op. klub) sestavo načrtov za adreso, ki jih potem predlože 'odboru v razpravo. Vsak izmed imenovanih je izdelal načrt po intencijah svoje stranke in tako so bili predloženi adresnemu odboru trije načrti. Elaborata poslancev Drasko-viča in Popoviča sta se razlikovala saino v podrobnostih, tako da ju je adresni odbor lahko združil brez posebnih bojev. Težje pa je z elaboratom hrvatskih avtonomistov, ki ga je izdelal dr. Drinkovič. Tudi Starče-vičanci in njih separatistični zavezniki v Narodnem klubu priznavajo sicer resnost našega mednarodnega položaja j ter potrebo enotnega in odločnega nastopa Narodnega predstavništva, a v svoji strankarski zagrizenosti so tako zaslepljeni, da se ne morejo ločiti od nekaterih svojih državnopravnih zahtev, ki so pa ^več ali manj teoretičnega značaja, Se vedno se držč metode in taktike, ki je bila pač morda umestna v boju proti tuji državni oblasti, ki pa nikakor ne odgovarja več današnjim razmeram, ko dela vlada ravnotako, kakor stranke, z vsemi močmi na tem, da si uredimo svojo državo čim lepše in krepkejše. Glavne zahteve Starčevičancev so sledeče: Adresa Narodnega predstavništva naj svečano proklamira suveren i t e t o konstituante, naj določi natančen rok za sklicanje kon-stituante in določi za volitve v kon-stituanto propoicijonaino volilno pravico. O vseh teh točkah bi se dalo govoriti, ker se z bistvom vprašanj strinjajo vse stranke, gre le za obliko, kako se naj te zahteve izrazijo, da se ne ustvari prejudica, ki bi otežkočala parlamentarno delo. Glede suverenosti obstoja morda razlika samo v tem, da razumejo Starčevičanci suverenost — predome-jenost, dočim sloje skoro vse ostale stranke na stališču, da je smatrati gotova dejstva že za definitivna in da o njih tudi konstituanta ne more več razpravljati. Sem spadajo pred vsem dejstva narodnega in državnega uje-dinjenja in pa državna oblika (monarhija) ter zatrjujejo Starčevičanci vedno z nova, da niso nasprotni ne enemu ne drugemu. V tem oziru pač ni mogoče doseči trdnega kompromisa. Da adresa ne more že sedaj določiti natančnega kompromisa, kedaj naj sc sestane konstituanta, je pač samoumevno, ker je to vprašanje odvisno od sklepa miru. Za proporcionalno volilno pravico so se izjavile vse večje parlamentarne stranke, posebno JDS, ki ima to točko v svojem programu. Treba pa je pomisliti na velike težkoče, ki jih stavijo praktični Izvedbi slabo razvite kulturne razmere v nekaterih krajih naše domovine, posebno v Macedoniji, Črnigori, pa tudi v Srbiji In na Hrvatskem. Volilni proporc je lahko izvesti tam, kjer znajo vsi ljudje Citati in pisati, težko pa po onih pokrajinah, kjer je število analfabetov izredno veliko. Vkljub temu bo poskušalo Narodno predstavništvo najti pota, da omogoči tudi pri nas volitve po tem razmeram najbolj pravičnem načelu. Ravno zaradi teh velikih ovir pa mora imeti Narodno predstavništvo popolnoma proste roke in se ne more vezati že vnaprej na gotovo rešitev. Zato odklanja večina Narodnega predstavništva Starčevi-čanske zahteve, naj se vstavi proporcionalni sistem že v adreso. Starčevičanci so ostali dosi ‘j v svojih zahtevah nepopustljivi, zato se je delovanje adresnega odbora nepričakovano zavleklo. Prvotno so računali, da bo adresa končana v 2-3 dneh, a kakor se kaže sedaj, zna trajati delo celi teden na veliko škodo naše države, za katero je ravno v teh kritičnih dneh vsak trenotek tako dragocen. Seje Narodnega predstavništva so za tako dolgo odgodene, da predloži adresni odbor svoj elaborat. Poslanci se v interesu dobre stvari za trdno nadejajo, da se bo to zgodilo vsaj v pondeljek. Komisija štirih generalov. Zaloški in ljubljanski dogodek. — Prva seja. Ljubljana, 20. marca. Ljubljanski dopisni urad poroča: Včeraj popoldne ob pol treh se je v dvorani ljubljanskega dvorca pričela prva sejamedzavezniškekomisije, da se preiščeta takozvani zaloški in ljubljanski dogodek. Člani medzavez-niške komisije so: general Gordon kot zastopnik Britanije, general Savy kot zastopnik Francije, general Segre kot zastopnik Italije ter general Tre at kot zastopnik Amerike. Kot najvišji po činu predseduje komisiji italijanski general Roberto Segrč. Italijanske obtožbe. Italijani so dvignili obtožbo, da so 12. februarja t. J. nekateri jugoslovanski civilisti in vojaki na železniški postaji Zalog pri Ljubljani napadli v Trst vozeči vlak tržaških civilnih beguncev italijanske narodnosti, ker so bile na njem poleg emblemov italijanske vladarske hiše italijanske zastave. Italijani trde, da so Jugoslovani vlak obmetavali z blatom in kamenjem, razbili mnogo oken, šiloma sneli italijansko zastavo, jo polili s petrolejem in jo sežgali. Prisoten jugoslovanski častnik, da ni interveniral. Italijani trde, da so se radi tega dogodka napadeni begunci pritožili pri vojaškem postajnem poveljništvu na VLADIMIR LEVSTIK. 51. nadaljevanje Višnjeva repatica. Gospod svetnik mu je ogorčeno presekal besedo : on vendar vidi, 8 kom ima posla, in siromak ki bi komaj čakal na »bore par tisočakov«, tudi ni, hvala “ogu. Mic are in nič odlašanja, ako nima gospod grof tehtnejših vzrokov; vsak ve, da je prijetneje živeti med lastnimi štirimi stenami nego v zoprnih i-°u .luknjah, kjer se je valjal pred njim kdove kakšen cigan... še danes mu postavi pohištvo na dom, in kar Be tiče računa, je čisto postranska stvar: »To bo, kadar bo, čez mesec ali ob letu, kadar izvolite; Pavlinu je do časti, za denar ni prav ni-kake sile.« In tako se je zgodilo; ali, še preden je stalo pohištvo v grofovih sobah, so prisopihali drug za drugim ostali trgovci izražat svoje obžalovanje, da uiso vedeli prej, ker bi lehko postregli enako dobro, če ne še bolje od reklamarja Pavlina. Večina jih je mencala okrog visokorodja tako dolgo in ma pihala tako milo na mehko srce, da je dokup 1 še marsikaj potrebnega in nepotrebnega. Čez dobre tri dni je bila Telbanova hiša na Francoskem nabrežju dom, opremljen z bogastvom, o kakršnem se naš m ljudem ni sanjalo do tistihdob; grofu samemu je prihajalo tesno, kadar j« stopal po kneževskih sobanah, na- polnjenih z izbranim pohištvom in nastlanih s finimi preprogami, ki so diskretno požirale glas stopinj; manjkalo ni niti kipcev, vaz, umetno vezenih blazinic in ljubko neslanih slik. Stanovanje je bilo podobno razstavi slehernega razkošja; grof se je dostikrat čudil, odkod se je vzela v tako malo razvajenem kraju toli pestra izbira lepih reči. In za vse to ni bil potrosil niti vinarja, razen napitnin za postreščke! Smučiklasov klubni blazinjak bi se bil zdel beraški poleg udobnega in dragocenega usnjatega brezdna, v katerem je zehalo visokorodje vsako dopoldne ter prebiralo jutranjo pošto. Inozemska pisma so kar izginjala med grmadami trgovskih snubitev, zlasti pa še parfumiranih, zelenkastih, rožnatih in višnjevkastih ovojev z zelo enolično vsebino. Bile so pisavice, katerim se je poznala na prvi pogled muhavost gospodskih hčera, polusramežljiva priznanja, začrtana s krepko roko slovenske gospodinje, nepravopisni, tu osladni, tam šegavi izlivi tipkaric in modistk ter razodetja zblaznele preparandke, ki je ponavljala svoje naskoke dnnzadnem in jih pod-pisavala s polnim imenom. Čimdalje bolj pogosto so se oglašali postreščki z anonimnimi cvetlicami; namizni šopki so bili vsako jutro sveži in zastonj. Nekatere izmed neznanih zaljubljenk so pošiljale sladkarije, druge cigarete, nabasane z lastno nežno roko; celo izvrstna orehova potica še je našla med darovi. . . Grof je živel kakor sultan v bajki; sem- tertja je napisal par vrstic na kak posterestantni naslov; sestanka, po katerem so zdihovala in rjula izpovedljva srca vseh teh »Vijolic«, »Markiz«, »Ciklam«, »Afrodit«, in »Tihih sreč«, pa ni obljubil nobeni. »Prezgodaj bi bilo,« je svaril sam sebe, vstajaje z blaziranim obrazom od branja. »Kdor hoče imeti pravo ceno, se ne sme vdati na prvi klic.« Eno izmed pisanj pa je nosil v naprsnem žepu; na močnem belem papirju skoraj nežensko velike oblike je pisala samovoljna roka v ponosno strmih vrsticah: »Da, ljubim tel Zakaj? Ker sem čakala nate, blodni vitez iz neznane zemlje; še majhno dete sem vedela, da prideš in boš moj prvi. In ker si lep; in ker te poznam, da je tvoja duša neutešna in razdvojena kakor moja in se smeješ tem tepcem v dnu srca! Pa saj ne ugibljem, čemu ; Čakam, smejem se in plakam. Včasih bi te najrnjša ubila, ker boš moj prvi... i oda sojeno je; spoznala sem te na prvi mah. Ko udari ura, boš moj za malo Časa, in pojdeš, in za tabo, v božjem imenu, naj pride svojat. Ne, ker si grof; ne, ker bi hotela biti tvoja za zmerom; imej me za vse, le ne za žensko, kakršnih vidiš na kupe. Da me hočeš, vem; in jaz te ljubim . . .« Brez podpisa; toda grofu ga ni bilo treba. (Dalje.) Na pismene Haročbe brc« pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino ptgT" po nakaznici. '&1I »asi se računajo po polnem prostora in sl-"isok ter 63 ram za enkrat '-'opust. Izhaja vsak dan zjutraj- Posamezna številka velja 80 vinarjev. Vprašanjem glede inseiatoT 1. dr. loži za odgovor dopisnica ali znamka. naj so frankirajo. — Jtokopisl so no vt,. ljubljanskem kolodvoru in jim je tam bilo dano zadoščenje. Jugoslovani pa trde nasprotno, da oo zdaj o kaki prijavi onega dogodka pri ljubljanskem postajnem poveljstvu sploh ni nič znano. Se manj pa o kakem opravičenju, ki naj bi ga bilo to poveljništvo dalo beguncem. Tako stoji trditev proti trditvi. Preiskovalna komisija je sklenila kot priče zaslišati vojaške in železniške funkcionarje in pa take osebe, ki so bile takrat na zaloškem in na ljubljanskem kolodvoru. Drugi predmet preiskave te med-zavezniške komisije je takozvani ljubljanski dogodek. Kakor smo svoj-čas že poročali, je namreč dne 20. februarja t. 1. podkomisija italijanske misije za provedbo premirja morata zapustiti Ljubljano. Da se pojasnijo vzroki tega izgona, jc medzavezniška komisija sklenila naprositi ljubljansko deželno vlado in tukajšnjega vojaškega poveljnika, naj ji naznanita, zakaj se je italijanski subkomisiji velelo, odstraniti se iz Ljubljane. Istotako naj se pojasni, zakaj se je italijanski subkomisiji prepovedalo šifrirano brzo-javljenje in zakaj se je nekemu italijanskemu častniku zabranilo potovanje po ozemlju kraijevine SMS. Ob šestih zvečer se je seja zaključila. Pod italijanskim jarmom. Trnjeva pot slovenskega delavca, Nemci denuncirajo naše ljudi. Delavec Vinko Rebenšek iz Rablja nam poroča: Nedavno sem bil v Ljubljani, kamor sem šel po rokodelskih opravkih. Ko sem se vrnil domov, so me že prijeli, češ, da sem šel delat v Ljubljano propagando itd. Čez par dni sem bil po telefoničnem ukazu od višje italijanske oblasti aretiran. Kara-binerji so obkrožili mojo hišo od vseh strani, kakor da bi bil kak ropar v nji. Gnali so me na orožniško postajo, kjer so mi zvezali noge da ne bi mogel uteči. Prihodnji dan so rne zavili v plahto, naložili na voz in me odpeljali v Trbiž na brigadno poveljstvo. Med vožnjo sem bil izpostavljen surovostim italijanskih vojakov k> so mi grozili z bajonetom. Iz Trbiža so me poslali v Chiusafate, kjer so me gonili od enega urada do drugega. Od tu so me gnali v Gemcno, kjer so me potisnili v neki prostor, ki je bil podoben grobu. V njem je bilo vse polno mrčesa in človeških odpadkov. Drugi dan so me peljali pred generala Diaza, Kjer sem zvedel, da sem obtožen jugoslovanske propagande. Dokler ne pride nadaljno povelje iz Rablja — sem bil interniran v zasebni hiši, kjer sem dobil delo pri domačem čevljarju. Ker mi niso mogli naprtiti nobene »veleizdaje*, so me gnali nazaj in sicer v Rateče. V Rabelj me niso več pustili. To vse sem moral pretrpeti vsled denuncirania nesramnih Nemcev, ki pomagajo Italijanom, da preganjajo Slovence in jih izganjajo iz njihove domovine. Naše severne meje. Za koroške internirance. n Ljubljana, 20.marca. (LDU.) Deželna vlada za Slovenijo je poslala dne 20. t. m. nemško-koroški deželni vladi v Celovcu nastopno brzojavko: Po došlih uradnih poročilih so bili brez vsakega vzroka Internirani Agneza in Marija Schwarzova, Eliza Furlanova in Marija Grilova. Deželna vlada za Slovenijo protestira najodločneje proti tej internaciji in zahteva takojšnjo oprostitev Imenovanih. Nadalje zahteva, naj se ji naznani oprostitev najkasneje do jutri 21. marca opoldne, ker bi sicer bila deželna vlada za Slovenijo prisiljena, poseči k strogim p ro ti odredbam. Odškodninske zahteve se bodo naznanile kasneje. Koroška fronta. n Ljubljana, 20. marca. (LDU. Uradno.) Dne 19. marca ob pol 3. popoldne se je približala nemška pa-trola naši predstraži pri Lušniku. Ustrelila je nekolikokrat iz pušk in se nato vrnila pioti severu. Na ostali fronti nobenih važnejših dogodkov. Mirovna konferenca. Sporazum v dveh točkah I LDU. Pariz, 19. marca. (DKU.) Kakor poroča „Temps“, kaže, da so se načelniki zveznih vlad v včerajšnji seji sporazumeli glede dveh glavnih točk in sicer: 1. glede potrebe, da se v kratkem sklene pogodba, ki jo bo konferenca predtožila Nemčiji, da jo sprejme in ki vsebuje poleg določb o vojaštvu, mornarici in letalstvu, tudi točke glede ureditve mej in financ ter končno določbe o zvezi narodov; 2. glede potrebe, da sc hkrati pripravi tudi pogodba, ki določa italijansko moj«. List meni, da bo mogoče izdelati ti dve pogodbi tekom 14 dnevnega roka, o katerem so govorili Clemenceau, Wilson in Orlando v svojem pismu, naslovljenem na L!oyd Georga. Politični pregled. p Amerikanci proučujejo naše Primorje. LDU. Bern, 19 marca. (ČTU.) „Times“ poročajo iz Geneve, da potuje ameriški polkovnik M i 1 e s po Istri in Dalmaciji in proučava narodnostne razmere. p Jugoslovansko vprašanje odloženo. — Italija se ruši. LDU. Haag, 19. marca. (ČTU.) Iz Pariza poročajo: Dasi je ureditev meje med Italijo in Jugoslavijo že delj časa na dnevnem redu mirovne konference, so jo sedaj odstavili, ker smatrajo, da sta notranji položaj Italije in preskrba obeh dežel sedaj mnogo važnejša in ker se je bati, da sc Italija zruši, a ko ne dobi pomoči. Vsled tega je imel ministrski predsednik Orlando zo;'et daljši po-razgovor s predsednikom Wilsonom o italijansko - jugoslovanskem vprašanju. p Italijanske grožnje. LDU. Rotterdam, 19. marca. (ČTU.) Brezžično se javlja iz Amerike, da se upira Italija Wilsonovim zahtevam in žuga zapustiti konferenčno mizo, ako mir z Nemčijo ne bo sklenjen istočasno tudi z Avstrijo. Nadalje žugajo Italijani, da se polaste z orožjem ozemlja, Id se jim jc od ali-iranccv priznalo z londonskim paktom. p 17 milijard odškodnine bosta morali glasom poročila »Narodnih Listov" plačati Nemška Avstrija in Ogrska Čehoslovaški republiki. p Odgovor naše delegacije na italijanski memorandum. Bern, 19. marca. (ČTU.) „Neue ZUricher Ztg.“ poroča iz Pariza: V odgovor na italijanski memorandum je včeraj prvi tehnični sosvet SHS delegacije obrazložil pred zbianim francoskim občinstvom srbske zahteve takole: Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je trdno odločeno, da tvori v bodočnosti enotno državo s 14 milijoni Jugoslovanov, zahteva (ne glede na nesporna ozemlja) Trst, Gorico, polotok Istro, Dalmacijo in temešvar-ski ISanat. Glede zahtev Italiji po delu Dalmacije in predležečih otokov, odklanjajo Srbi, Hrvati in Slovenci te zahteve in naglašajo narodno enotnost tamošnjega prebivalstva, kjer je komaj 3 odst. Italijanov. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev želi živeti v miru s sosedi. Italijanska bojazen v tem pogledu nikakor ni utemeljena. p Pri pisanju belgrajskih poročil bi želeli, da gotovi gospodje informirajo slovensko javnost objektivno in ne morda v luči strankarskega egoizma. „Dobra vera in nepoznanje pravih razmer" ne moreta biti merodajna za dokaz resnice. Zahtevajte »Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah/ d iz Hrastnika. Kdaj se bo pognalo proslulega denuncijarita učitelja Wolza iz Trbovelj? Ali ga res drži njegov brat, ki jej kot uradnik v Ljubljani, ali se pa zavzemajo zanj možje, kot je učitelj L. iz L., ki pravi, da zahtevajo odstranitev nemškutarjev samo prenapeteži?! Mi vzamemo take izjave naznanje, kljub temu pa vztrajamo pri načelu: nemškutarji in de-nuncijanti proč iz Jugoslavije. d Iz Koprivnika pri Kočevju. Kužni bacili protidržavne agitacije se širijo pri nas vedno bolj. Voditelji ljudstva sejejo med prebivalstvo nezadovoljnost in odpor proti vladi SHS. Naše ljudstvo še ne ve ničesar o proglasitvi vlade SHS, o razglasu regenta Aleksandra itd. Vse to je izostalo v naši župni cerkvi in v naši šoli. Slika regenta Aleksandra se je od krajnega šolskega sveta kratkomalo zavrnila. Tukajšnji gospod župnik porabi vsako priliko, da agitira proti obstoječim zakonom naše nove države. Večina ljudstva se je odločila, da ne bo hodila več k službi božji in k pridigam. Intrigam raznih voditeljev ljudstva je pripisovati, da je več tukajšnjih vpoklicanih vojaških obvezancev pobegnilo v Nemško Avstrijo in se nahajajo sedaf na koroški fronti v vrstah naših sovražnikov. Šolska mladina nosi nemške znake in popeva vse-nemške pesmi. Aprovizacijski odsek deli povsem krivično živež med prebivalstvo. Za to prosimo vse tu bivajoče slovenske družine našo vlado, da napravi red. Sedanji g. župnik naj se odstrani in nadomesti z duhovnikom, ki bo vzgojeval mladino v pravem duhu. Učiteljsko osobje naj se razdeli tako, da se ne bo mladina vzgojevala v sovraštvu do naše svobodne domovine. Občinski odbor naj se nemudoma razpusti in postavi na njegovo mesto zaveden slovenski ge-rent. Aprovizacijski odsek naj se takoj odstavi. Upamo, da stori ljubljanska vlada svojo dolžnost drugače bomo primorani poslati posebno" deputacijo v naš Belgrad. d Proti pohlepnemu Italijanu. (Celje, 18. marca). Vest o izgubi jugoslovanskega Primorja je tudi med našim dljaštvom vzbudila hudo ogorčenje. V odmoru smo se zbrali na šolskem dvorišču, da damo duška čustvom, ki nam polnijo srca v teh usodepolnih trenotkih. Različnim govorom je sledilo popevanje narodnih himen, nakar smo sklenili sledečo resolucijo: »Slovensko dijaštvo prisega pod milim nebom, bojevati se z vsemi sredstvi proti verolomnemu Italijanu ter podpirati med zasužnjenimi rojaki mogočno irredento. Odnehali ne bodemo preje, dokler se ne bode po naši sinji svobodni Adriji vila jugoslovanska trobojnica. V to nam pomagaj Bog in sreča junaška 1“ d Zagreb. Kakor je poročala .Jugoslavija" ima zagrebška tovarna za usnje za 50 milijonov kron izgotovljenega blaga, katerega pa noče prodati. Je to zopet znak grozne korupcije na Hrvatskem. Gotovo je ravna-telj tovarne žid Žiga Štern podkupil kako uplivno osebo pri zagrebški vladi, i vsled česar je slednja prepovedala izvoz surovih kož iz Hrvatske. Vse surove kože hoče imeti Žiga Štern za svojo tovarno, gotovega usnja ne prodaja in tako hodijo prekupci iz Hrvatske na Štajersko po usnje, katerega prodajajo potem po 85 kron za 1 kg. Belgrajska vlada bi storila edino pravilno, da bi vse usnje v zagrebški tovarni zaplenila po maksimalnih cenah kakor so bile veljavne meseca oktobra 1918 kajti le te bi smele biti merodajne, neopravičeno pa je vsako naknadno povišanje, katero je n. pr. tudi dovolila ljubljanska vlada, to je katero je dovolil poverjenik inžener Remec svojemu svaku tovarnarju Pollaku v Ljubljani, kar je bilo potem kot merilo za vse druge tovarnarje. Upamo, da bo belgrajska vlada z dejanjem pokazala, da ni koruptna, da bo ta koj v Zagrebu vse usnje zaplenila (po maksimalnih cenah bo mesto 50 milijonov le za 15 milijonov kron vrednosti), saj se to blago posebno v Sr- biji, Bosni Hercegovini kakor po vsej ostali Jugoslaviji nujno rabi fn da bo žida Žigo Sterna eksemplarično kaznovala. d Ptuj. V raznih uradih je še vedno mnogo Nemcev, posebno nem-čurjev, tako na okrajnem glavarstvu kakor pri mestnem uradu. Tudi nemških „frajlic“ ne primanjkuje. Povsod jih je še dovolj: na glavarstvu, pri davkariji in tudi v mestnem uradu. Na mesta teh bi že davno spadali Slovenci, posebno invalidi. V vseh uradih se še pridno ščeblja blažena nemščina. Skrajni čas je že, da se odslovi vse, kar ni slovensko. Zdaj bi vsak rad jedel še slovenski kruh; ali vse, kar je slovenskega jim smrdi, naj torej puste tudi kruh Slovencem! Pa tudi v šolah v Ptuju in okolici ni vse tako, kakor bi moralo biti. d Iz Maribora. Siovenski ma-gistratni ulužbenci, ki so prevzeli mesta odslovljenih nemških tovarišev, so osnovali stanovsko društvo pod >»^ro^ek mestnih uslužbencev v Mariboru." Zavedni javnosti priporočamo, da to društvo podpira. d Sv. Barbara v Slov. Goricah. Ko smo dobili novega g. župnika so vsi govorili kako prijetno in veselo bo sedaj. Res jc! Bralno društvo se jc že malo vzdramilo, toda čisto iz svojega trdega spanja še ni vstalo. Še vedno boleha! Kaj pa ie 7. igrami? So pa zopet na to pozabili! Govori se lahko dosti, toda stori pa malo ali pa nič. Hej, Barbarčani, vzdramite se in pomislite, da živite sedaj v drugi dobi in ne več pod tisto prokleto habsburško vlado! Gospod župnik in g. nadučitelj pa na noge, sedaj je čas zato, da se nam enkrat kaj prijetnega priredi 1 d V mestu Slovenji Gradec potrebujemo nujno 1 peka, 1 mizarja, 1 kolarja, 1 kovača, 1 čevljarja, par trgovcev z mešanim blagom, 1 knjigarno. Zavedni Slovenci oglasite se, ker tu bo za vas mnogo dela in obilnega zaslužka. d Vuzenica. Tu se je vršil občni zbor podružnice Družbe sv. C. in M. za Vuzenico, Muto in okolico. Pri tem in potem se je nabralo udnine in prispevkov lepa vsota, skoro 500 kron! Podružnice, posnemajte! Dnevne vesti. dn Vseučiliška komisija ima svojo XI. redno sejo v soboto, dne 22. t. m. ob 5. uri pop. v dež. palači, Bleivveisova cesta 10/11. dn »Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko" razpošilja ptujsko in menda tudi druga štajerska glavarstva občinskim uradom. V tem listu so ukazi in naredbe, izdani po 1. novembru 1918 in podpisani od Kaana, Wutteja in drugih. Tiskan je dvojezično. Čudimo *se, da glavarstva ta list sploh še razpošiljajo! Kaj nas vraga brigajo ukazi kakega Kaana? V posameznih naredbah se omenja Maribor, Radgona in drugi v našo državo spadajoči kraji, pa bi se že zategadelj moralo tak list zavreči in ga ne razširjati uradno! dn Naslovljajte pisma slovenski I Raztrgali smo tuje okove. Ne visi več nemški klobuk z zelenim trakom v poštnem uradu! Na mesta, kjer so se šopirili prej nemški uradniki, so prišli ljudje naše krvi in našega mišljenja. Tisto strašilo je hvala bogu izginilo iz naših uradov, ki se ti je na tvoje vljudno vprašanje posmehljivo odrezalo: Versteh nit bindiš! Vendar pa še prihaja tupatam črna senca te bivše prikazni potuhnjeno v urad, in sicer duh sovražnega nam prejšnjega sistema: nemški naslovi na pismih! Upajmo, da bo tudi tega kmalu konec. Ko pišeš pismo, ne pozabi da si v Jugoslaviji in da ti slovenski poštni uradniki na noben način ne bodo spravili trojega pisma hitreje na naslovljeno mesto, če je naslov nemški. Pa tebi, okorna roka« ne zamerim tega tako, kakor onemu slovenskemu notarju v Slovenskih Goricah, ki je še vedno v Sankt Leonhard in Steiermark, ter se ne more ločiti od svojega St, Leonharda. Velik3 noč prihaja! Naše slovensko prebivalstvo s; čedi in beli hiše na znotraj in zunaj. Izprašujmo si vsak c?an svojo narodno vesi ter se očistimo sramotnih peg minulega narodnega suženjstva! To zahteva od nas naša sveta narodna svoboda' dn Iz železniških krogov se nam piše: Izšla je 4. štev. »Uradnega lista" ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani. V isti čitamo imena odpuščenih železniških uslužbencev; med temi tudi Klenha^Oton, postajevodja Sraža-To-plice. Čc pregledaš par strani naprej, opaziš drugo naredbo, kjer je isti zopet vspreiet v službo. Vprašamo ravnateljstvo drž. žel., zakaj človeka, ki je pred mesecem dni, kar mora biti znano tudi ravnateljstvu, svojega podrejenega uslužbenca Slovenca zmerjal s svinjo in ga udaril v obraz še podpira in ga sprejme nazaj v službo. Guje se, da je ta oholi gospod pri ravnateljstvu protežiran, zato poživljamo našo vlado in ravnateljstvo drž. žel., naj se vendar protekcije, ki so bile vpeljane pod staro Avstrijo, končajo in naj se dela tako, kakor to zahteva demokratična država, v kateri živimo, j Proč s protekcijami, proč z birokra- i tizniom in proč z gosp. postajevodjo j v Straži-Toplicah. Dalje pozivamo j gori omenjeno ravnateljstvo, jinj v j kratkem času odpusti nestalne ženske i moči (Nichtstandige Aushilfen), v kolikor rnso te hčere železničarjev in | naj jih nadomesti z manjšim številom ! moških, katere naj bolje piača. Pre- j pričani smo, da ima naša Slovenija | dovolj moških moči na razpolago, i ki so sedaj brez dela in so 3—4 leta j gledali iz strelskih jarkov v smrt, bi j radi prevzeli kako tako službo, so i sposobni, in gotovo opravijo isto za ■ 2—3 ženske moči. Pokažite usmiljeno srce invalidom in tistim, ki so trpeli i pod staro mačeho Avstrijo, ne pa j ženskam, za katere je posla drugod dovolj. dn Pisma v Ameriko. V časopisih se je bralo, da je treba pisma v Ameriko pošiljati nekemu zastopniku v Švici. V pismo naj se priložijo 4 krone za nadaljno odpravo. Temu pa ne nasprotuje samo naredba naše j države, po kateri je prepovedano iz- 1 vazali bankovec, ampak tudi prepoved j švicarske vlade, ki je strogo prepovedala uvoz avstro-ogrskih bankovcev. Vprašanje je torej, če pridejo priloženi bankovci na naslovljenca, saj se morajo pisma za inozemstvo predati vendar odprta. dn Znani narodni zdravnik g. dr. Tone Jamar, ki je za časa avstrijske strahovlade služboval kot vojaški zdravnik pri naših fantih v Juden- 1 burgu, kjer je tolikim rešil življenje in jih poslal na dopust, se je naselil sedaj v Ljubljani, Prešernova ulica 5. Kakor znano, je bil g. zdravnik tudi na koroški fronti ter je na Jesenicah uredil vojaško bolnico. dn Nepotrebna razburjenja. Včerajšnji dan je bil dan nervozne napetosti in nepotrebnega razburjenja. V Ljubljani so se raznesle naravnost gorostasne vesti o nekakem italijanskem transportu, toliko bataljonov itd. Informirali smo se na pristojnem mestu ter izvedeli, da je bil res na kolodvoru italijanski transport, ki je pred dnevi spremljal transport živil na Dunaj in se sedaj vračal. Na kolodvoru je me-nažiral. ,, dn Oderuštvo s cigaretami v 'jnoljanskih kavarnah presega že vse meje potrpežljivosti. Navadna ci- f/freta za ^va c*iraa »stane" kar v^n‘ Mislimo, da gg. kavarnarjem ne bo ljubo, če priobčimo imena kavarn, kjer cvete Jako oderuštvo. dn Ropi in uboji v Zagrebu so na dnevnem redu. Zlasti ženske so zadnji čas žrtve neznanih morilcev. Državna policija bo s pomočjo vojaške oblasti najstrožje nastopala proti vsakemu, ki se ji bo zdel sumljiv. dn Kdo iz Rusije vrnivših se vojnih ujetnikov ve, kaj poročati o mojem možu Mihaelu Pospeh, ki je bil pred letom dni, odkar je dospelo zadnje njegovo pismo, v Malinovki, Har-kov-Gorodski vodoprovat, naj blagovoli proti vrnitvi stroškov naznaniti njegovi ženi Tereziji Pospeh, pesest-nici v Petrovčah pri Celju. Dsuštvene vest?. dr Občni zbor krajevne organizacije JDS. v Škofji Loki sc vrši v nedeljo 23. marca ob 10. uri dopoldne v prostorih Narodne Čitalnice Dnevni red: Volitev zastopnikov v izvrševalni odbor JDS. dr Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v soboto dne 22. t. m. ob 8 uri zvečer in v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne Cankarjevo tridejansko farso „Po-hujšanje v dolini šentflorjanski". Radi velike udeležbe občinstva iz okolice pri nedeljskih predstavah prosi vodstvo, da domačini kolikor mogoče, posetijo sobotno predstavo. Predprodaja vstopnic se vrši na dan predstave v trgovini Osvald na Jesenicah. Otrokom vstop na noben način ni dovoljen in ne dobe pri blagajni nobenih vstopnic, ako pa bi odrasli kupili vstopnice za otroke v predprodaji, se iste smatrajo kot neveljavne, in zapade dotični znesek gledališkemu skladu. Kulturni pregled. ki „Narodua galerija". Umet- I niška komisija vabi člane odbora da j m ogiedajo L. Dolinarjevo skulpturo, ; ponujeno »Narodii galeriji" v nakup-. Delo je na ogled do 24. marca od 2. do 5. ure popoldne v delavnic g. Dolinarja, baraka št. 1, nasproti obrtne šole. ki Književno naznanilo. Šole j in izobraževalna društva kakor tudi ! gojitelje domače glasbe opozarja pod- 1 pisanec, da je sestavil za uporabo i pri proslavi zgod. dogodka ujedinjenja j narodov Slovencev, Hrvatov in Srbov j lahko izvedljivo spevoigro »Živela i tr o i m e n a J u g o slavij a!“, ki pride j kmalu na svetlo, ako se oglasi po- 'i voijno število naročnikov. Delce ob- i sega petje s spremijevanjem klavirja i ali harmonija in deklamacije ter se i lahko uporabi pri vsaki patriotični ! prireditvi. Morebitna naročila se naj ! kmalu pošljejo na naslov podpisanca. ; Cena okrog 8 K. Razpošiljalo se bode j le po povzetju. — Anton Kosi, šolski ; ravnatelj v Središču. k! »Zlata doba“. Giasilo »Sve*e vojske11. Letnik XIII., 1., 2., 3. številka je izšla ter piinaša točna poročila o velikem taboru »Svete vojske", ki je bil dne 19. tanuarja 1919 v vel. dvorani »Uniona11. — Cena listu 6'— K. Uredništvo in upravništvo, Ljubljana, i Poljanska cesta št. 4. k1 »Jugoslavenska Njiva". Pre- j jeli smo 11. številko tedenske revije j »Jugoslavenska Njiva" naslednje vse- j bne: Juraj Demetrovič: Poiitički po- j ložaj. — Ivo Belin: Koncenbacija j novčariih zavoda. — Dr. Andrija Štam- | pa-: O aktuelnim zadacima naše zdrav- j stvene politike. — Mladen Vukmir: j Agrarna reforma. — Smotra: Izjava g. j Potočnjaka; Demagogija; Večernja škola v Zagrebu; Elen Kej o vasoi-tanju djeieta od kuče; Habilitaciono predavanje dra. V. Zvornikoviča; Logika jedne klerikalne polemike; Miloš Crnjanski: Maska (Dr. D. P.); Decentralizacija našfcg muzičkog života (Ant. Dobronic) itd. — Listak: Vladimir V. Ja.ikovič: Savreinene glose. — Letna naročnina na »Jugoslavensko Njivo" znaša K 42-— posamezna številka 1 K. Naročnino je poslati na upravništvo lista, Zagreb, Nikoličeva ulica št. 8. Gospodarstvo. g Čehoslovakl za povzdigo valute. Kakor poročajo češki listi, je vlada uvedla akcijo za zbiranje zlata, srebra in drugih kovinskih predmetov, da tako dvignejo valuto in gospodarsko moč republike na zunanjem trgu. Listi dalje poročajo, da je kapitan Voska oddal praški vladi za poldrugi stot zlata in srebra, zbirko, ki jo je nabral edini kutnogorski okraj. g Semenski krompir. Slovenska kmetijska družba je kupila več vagonov semenskega krompirja prav dobre vrste ter ga bo oddajala svojim udom za spomladno saditev. Krompir je dobre slavonske vrste in sodeč po prejšnjih poskusih je primeren tudi za krajevne razmere v Sloveniji. Domačega, posebno kranjskega krompirja je danes za seme težko dobiti, vsled česar si moramo pomagati z uvozom tega semenskega gomolja. Priporočati je vsem kmetovalcem, naj posade vsaj nekoliko tega tujega krompirja ter poskusijo, kako bo uspeval pri nas. Prodajalec nam zagotavlja, da je ta krompir »Imperator", ki je znan kot izborna vrsta. Oddajal se bo le udom Slovenske kmetijske družbe in sicer v vagonih brez vreč po 90 K za 100 kg, v vrečah pa po 100 K za 100 kg. Podružnice ali županstva, ki ga hočejo naročiti po celo vagone, naj brzojavno priglasijo svoja naročila, ker je že v prihodnjih dneh pričakovati dohod tega biaga. g Ekspresni vlak skozi Ljubljano. LDU Pariz, 19. marca. (Dun. KU) „Matin‘‘ piše: Komisija interaliirancev je proučevala pogoje namestitve izhodnega ekspresnega vlaka z južno-evropejskim vlakom. Nova proga bo vodila skozi simplonski predor preko Milana, Benetk, Trsta, Zagreba v Bel-grad in pozneje v Bukarešto, Odeso in Carigrad, kjer se bo združila z bivšo berlinsko bagdadsko progo. „Matin“ pripominja, da bo ta nova proga glavni promet v Mali Aziji in Mezopotamiji nagnila v prid Francije in Velike Britanske in v škodo Nemčije in Nemške Avstrije. Naročite takoj: brošuro dr. Bo-gumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji. Razširjajte jo med ljudstvo. Narod naš dokaze hrani, spoznajmo jih, zavedajmo se svojih pravic! Zadnje vesti. Kabinetna kriza. Bel g ra d, 20 marca. (Izv. por.) V poslanskih krogih razpravljajo o eventualnem odstopu sedanje vlade. Vse parlamentarne skupine so složne v tem, da bodi novi kabinet koalicijski, v katerega bi vstopile vse politične stranke. Ker je najmočnejša JDS, je verjetno, da zamore ona dobiti mandat za sestavo novega kabineta. Govore dalje več o osebi, ki bi prevzela to nalogo, in sicer sedanji minister Svetozar Pribi če vi č. Sporazum v adresi dosežen. Bel grad, 20. marca. (Izv. por.) V vprašanju adrese je dosežen sporazum tudi glede proporcijonalne volilne pravice. Adresa bo sestavljena v smislu idej prestolnega govora, samo močneje bodo poudarjene naše naci-jonaine zahteve. — Jutri prične adresna debata v parlamentu. Adrcsni odbor. B e Igra d, 20. marca. (Izv. por.) Redakcijski odbor je izgotovil načrt adrese, o kateri sedaj razpravljajo posamezni parlamentarni klubi, lzgleda, da se bo tudi Naredni klub zadovoljil s tem načrtom, ker so starčevičancem napravljene gotove koncesije pri izdelavi adrese. Pred Narodno predstavništvo pride samo en predlog adrese. Danes ni bilo plenarne seje. Vzroki demisije ministra prehrane. Bel grad, 20. marca. (Izv. por.) Sourednik »Pravde" je imel razgovor z bivšim ministrom dr. Jovanovičem, ki je demisijoniral zato, ker je bil protiven svobodni trgovini, zlasti živil, dokler ne nastane normalna produkcija zemlje in niso osnovane možnosti za svobodno trgovino brez potrebne državne organizacije. Jovanovič je mnenja, da bo svobodna trgovina delala velike sitnosti ljudski prehra ii in tudi težke posledice. Svobodna trgovina nudi špekulantom, da si napolnijo zaloge, da izpremene slabi denar v blago in da bodo ubožni sloji trpeli posledice tega položaja. Finančni krediti kraljevine SHS. Be| gr a d, 20. marca. (Izv. por.) Finančni mininister zahteva kredit 130 milijonov dinarov v kritje rednih in izrednih izdatkov kraljevine SHS. Od teh kreditov odpade 22 milijonov na vojno ministrstvo, na ostala ministrstva 13 milijonov, na Hrvatsko 3,200000, na Vojvodino 2,800.000, na Slovenijo 2,700.000, na Črnogoro 1 milijon, na Dalmacijo 800.000 za temeljne izdatke in za materielne izdatke: na vojno ministrstvo 30 milijonov, na ostala ministrstva 17 in pol milijona, na Hrvatsko-Slavonijo 6—7 milijonov, na Bosno-Hercegovino 5 milijonov, na Vojvodino 4 milijone, na Slovenijo 2,200.000, na Črnogoro 100.000 in na Dalmacijo pol milijona. Narodni klub za dinastijo. LDU. Zagreb, 20. marca. Dopisnik »Riječi Srbov, Hrvatov in Slovencev" javlja iz Belgrada: Dne 15. marca t. I. so v Belgradu k ministrskemu predsedniku Stojanu Protiču došli dr. Ante Pavelič, dr. Ivan Lor-kovič in dr. Mate Drinkovič kot pred-sedništvo Narodnega kiuba ter mu izjavili: Za nje in njihovo stranko je vprašanje monarhije in dinastije Ka-ragjorgjcvičev izven vsake diskusije. Oni so za monarhijo in dinastijo ter nočejo tega vprašanja nositi med narod. Italijanske odškodninske zahteve. LDU. Lugano,20. marca. (DKU.) Kakor poročajo listi, bo Italija kot odškodnino za škodo v Benečiji, povzročeno po sovražnih napadih, zahtevala 5 milijard v gotovini in 10 milijard pa v premogu, ki se razdeli na 5 let. Stavka bančnih uradnikov. Zagreb, 20. marca. (Izvir, por.) Včeraj je bil dosežen sporazum med društvom bančnih uradnikov in bančnimi ravnateljstvi. Bančni uradniki so imeli danes zborovanje, na katerem so sklenili, nastopiti jutri službo. LDU Zagreb, 20. marca. Stavka bančnih in zavarovalnih zavodov je končana. Uradniki so pričeli danes popoldne z internim delom, a jutri bodo pričeli v vseh denarnih zavodih z delom ludi za stranke. Bančni uradniki so dosegli sporazumno nastopno: 1. Enkratno 6 urno uradovanje, ki se prične čez 14 dni. 2. Regulacijo plač izvede do 15. aprila t. 1. vsak zavod zase sporazumno s svojimi uradniki. , 3. Enkratno vojno podporo v znesku : 1500 kron, za ženo 900 kron in za vsakega otroka 400 kron. 4. Uvedba razsodišča, v katerega izvoli vsak zavod 3 uradnike in 3 člane uprave, ki volijo vsi skupaj predsednika. 5. Uradniška pragmatika se mora osnovati na najmodernejših principih, a v veljavo mora stopiti 1. oktobra 1.1. Generalna stavka na Angleškem. LDU. Berlin, 19. marca. (DKU.) »Achtuhrabendblatt" poroča izBasela: Kakor javljajo londonski listi, pripravljajo angleški rudarji, železničarji in transportni delavci za prihodnjo soboto generalno stavko. Bati se je, da generalna stavka teh treh delavskih kategorij privede v desetih dneh do popolnega razsula angleškega narodnega gospodarstva. Avstro-ogrska banka. LDU. Dunaj, 20. marca. (ČTU.) Danes je izšel izkaz Avstro-ogrske banke o stanju z dne 7. t. m., ki kaže zmanjšanje bankovskega prometa za 426,102.730 kron. Aprovizaeija. a Krompir za III. okraj dobe stranke pri Muhleisnu na Dunajski cesti, v soboto, dne 22. marca in v ponedeljek, dne. 24. marca. Določa se tale red: v soboto dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 150, od. 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 301 do 450, od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 750, od 4. do 5. Štev. 751 do 900. V ponedeljek dop. 8. do 9. štev. 901 do 1050, od 9. do I. štev. 1051 do 1200, od 10. do 11. štev. 1201 do konca. Stranka dobi na vsako osebo pet kilogramov krompirja, po 80 vin. kilogram. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. H Službe: ^s> H Slugo in inkasanta (inkasantinjo) sprejme upravništvo »Jugoslavije". j V 3fla kn kl. ie vaiena oskrbovati skla-i lutjuinu, dišče papirja sprejme »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. 1 Mlad brivski pomočnik be, če mogoče s hrano in stanovanjem, gre pa tudi brez hrane. Naslov pove uprava. 57 2—1 Ahitliriipnt clober matematik, išče radi HUIiUI IjCII(p pomanjkanja denarnih sredstev za nadaljne študije, primerne službe. Ponudbe z navedbo pogojev pod »Ablturi-jent 20“ na uprava. Jugoslavije. 49 2—t F3 Proda se: -j 3 Qtrii4ni efrni (Druck u. Drehbank), nov OiIUlIII OllUj 130 mm dolg, železen, za ključavničarje, kleparje ali pasarje se ceno proda. Vpraša se pri Žužek, Bled. Dnniirlim ■ Fi"0 vermut-vino, sMvovko, rUllUlllIll ■ brinjevec, rum. S|>ccijalitete: Kranjski pelinkovec-Uker in fini Be'kan-liker. ViljemSpitzer,Ljubljana,Kolizej. vi Uičrt u Halill z gospodarskim poslopjem tlldu I UuljU in lepim vrtom, tik mesta ie naprodaj za 38.000 kron. Natančnejši podatki v podružnici .Jugoslavije*, Celje, Nova ul. 14. Qnl/nlcl/i i/rni se proda. Majer. Dunajska oOKUIdKI MUJ cesta 29, III. n. 60 2-1 Kupi se: ^ pj Oprano za pisarno upravo pod .Pisarna*, e <3=. R azno: *=f> 1 ||i A« maia ni še razkošno razcvclih rož Ul Ob llldjui — a po solnčnih bregovih sc že smehljajo ljubke vijolice, trobentice in zvončki. Lahkokrili citronček, ki je že veselo poletel v svet gleda nanje iz daljave in jih pozdravlja — njihov sladki nektar ga vabi. Ali je kje zanj vijolica ali trobentica, je kje zvonček beli, smehljajoči, v mlado ljubezen hrepeneči, ki bi mu hotel prijazno zazvon-čkljati na upravništvo pod „Maj se bliža1*. 7onift hi co mlad> Jak> zdrav» feš’ vi8ok LuillU lil uu trgovac, udovac, 28 godina star, sa trgovačkom školom naobražen te imetkom u gotovini >5.000 kruna, nekretnina 50.000 kruna i vlastitim pokuštvom. Traži djevojku ili udovicu do 26 godina sa pri- mjerenim imetkom. Ponude na ..Libertas" Zagreb, Sveučilištni trg l. 53 2—1 7rfra\! feš, 34 god. star, trgovački potpuno Luluii naobraženi trgovac, traži za Ženu bolju djevojku sa mirazom ili mladju udovicu sa otvorenom trgovlno.n. Ponude na „Libertas“ Zagreb, Sveučilištni trg 1. 54 2—1 Cnhn v sredini mesta išče gospod, ki je uUUU večinoma odsoten. Dobro plačilo. — Ponudbe pod „K. Č.“ na upravništvo. Inteligenten mladenič, s pošteno inteleg. gospodično od 16.—18. let, prodajalka prednost. Ponudbe pod Šifro „Svidenjeu na upravo „Jugoslavije“. 58 3-1 fr Živo apno, portland-cement, zidno in stresno opeko &h imajo °9:asi v »Jugoslavij?1, k*r jc * ’ L * je/o razširjena in jo vsakdo rad Uta. i-. Sin, 59 1 Popratiia urin zlatr.tas Sffii Ljubljana, nasproti glavne pošte Ulari trnnvop 8tar 27 ,et> resnesa ,zna* NIloU IIIJU wCbj jaja, lepe zunanjosti, se želi v svrhu ženitve seznaniti z izobraženo ;osp. katera bi imela premoženje 30.000 K Jn veselje do trgovine. Le resne ponudbe s sliko, na upravništvo „Jugoslavije“ pod šifro .Trgovec**. 6t taamaonppnpp Na Legstovem zasebnem učilišču t Mariboru jrt? L.",i tečaji za slovensko in nemško stenografijo, slovenski in nemški strojepis, pravopis, slovensko In nemško trgovsko pismo, računstvo v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepopis, slovenski in nemški jezik. — Prospekti brezplačno. 765 7—1 Legatovo zasebno učilišče v Mariboru, Vetrinjska ul. 17/1. PILE ŽAGE 723 : Anončna: ekspedicija Ljubljana Kongresni irg 3. Pojasnila o prodaji vojnili posojil. Mlad šofer išče službe za osebni auto pri trgovski hiši ali privatniku. Zamenja se: Nežigosane bankovce za žigosane toda ne pod K 1000-—. Proda se: Cin za lotanje, 20 kg. Sukanec na debelo š 400 jardov. Sedlarski sukanec v špulah. Kontrabas. Telefon. Kupi se: Ročni voiiček. Velika araerikanska pisal. miza. Pisalni stroj, doi%e„. Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi na gornjo ekspedicijo. NAJSOtIDNEJŠA i* NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE Iz ŠPAN IJEiN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE! R« natakarico. Polgranitni kamni za sadne mline 23/28 cm, 240 parov kupi po ! primerni ceni 797 j MATIJA KOZINA ključavničarski mojster v Sevnici ob Savi it. 69. I/ h a m m i h razPDŠi,ia na vagone I \i O IH pil po najnižji ceni, takoj mr Dragotin Pertinač, Sisalt. (Telefon int. 105.) prašnjte za ceno takoj brzojavno ali pismeno In ga naročite, ker ................ cene naraščajo. ■■ ■. — r. Modni salon StUC(lly°fIlasChl(B, Ljubljana ‘rana n Zidovska ulica 3 •*>e=ac Dvorski trg 1 priporoča veliko izbiro svilenih klobukov in čepic za dame deklice. — Sprejemajo se tudi raznovrstna popravila po zmernih cenah. 6ts ORODJE za vse svrhe v najboljši kakovosti priporoča Odon Koutny, špecljalna trgovina jekle- j nlne in tehničnih potrebščin, Ljubljana, j Kolodvorska ulica 37. VOZ dobro ohranjen, močan, s popolnoma novo diro okovano proda po primerni ceni tvrdka A. Kušlan, Karlovška cesta 15. 76i fjl in dekl vila jjl m Najpopolnejši, neprekosljiv produkt je milo z znamko pst „srna“ Ig. Fock, tvornica mile in sode, Kranj. 789 Prodajam kremo za čevlje v kovinastlh dozah, pol doze K 15*—, cela doza K 28-— za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino In razno domače žganje. 411 5 M. RANT, Kranj. Kavarna „Zvezda“ odprta. Ne zamudite si preskrbeti, dokler je še zaloga za pranje 30%......................................... «•— K toaletno 40% komad k 100 g......................... . 2*50 K za britje 66 % komad a 50 g........................., 2*— K Prodaja in razpošilja 796 2—t Janko Stupica, Ljubijani, Sodna ulica. Čevlji tovarne Pe ter Ko zina & Ko. iz najfinejšega ševro, boks in lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po 159 u K 85*~ za moške, K 73-— za ženske. V zalogi Ljubljana Breg. ° K _ b % .k - tj . •vh tj, oec o « .§ § o 52> K § . r>» -1 o zf O r> a ' y S> E £ a* t» tl T $ a V o a. tj Ki