e Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je z» celo Kdor želi kako ozDanilo v „Dolenjske Kovice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Krajec V Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
her belli oiu, žakotelo, kiiiiinghem, elvira, senaskva, sepreiari, sampiort, noha in tako dalje še več drugih. Katera med temi t)i bila za naše dolenjske razmere najbolj priporof^ljiva? Prva, jork madeijra. In zakiiji* Prvič zato, ker se je posebno na Kran-(;oski;m (io dobreg-a dokazalo, da jo trtna uš res ne iiniři. Drugič za to, ker jej teřla ilovtiata zemlja, kakoršno imamo skoraj sploh po iia.Ših dolenjskih vinogradih, posebno vgaja. TretjiĆ za to, ker jej po zimi les nikdar ne pozebe, in se telo v najslahsi legi ne. Četríiě. ker grozdje prav zgodaj dozori, veliko zf^^ocineje, kakor naše najzgodnejše domače trte in ker ima ono kaj dosti sladkorja, tako da se od nje vsled tega ni nikdar nadejati kislega vina, — in to se celo v slabi legi tie. Petic, ker daje močno, kaj tamno riideí^e (tnioj vino, katero ima veliko manj, in veliko prijetnejši ibks flesičji) duli kakor pa vino navadne ameriške trte labriiske ali izabele, katere je V7.e precej na Dolenjskem, katero pa trtna iiš □niči, kakor v.sako drugo naso domačo trto, le da nekoliko pozneje.
Napake jork madejre so; prvič da ima pri-Hèno majhne grozdke. Drugič, da So jagode močno mesnate in v.sled tega ne tako sočne, kakor one naSih domačih sort. Tretjič, da ima grozdje, kakor vže navedeno, nekoliko foks duha. Vse te napake pa niso nikakor tako velike, da bi ne kazalo jork madeijro vse jedno saditi, kajti zelo vsem tem napakam se lahko v okom pride. Ker ima ona majhne grozdke, rezati jo bode treba na daljše napnence (sparone) treba jej bode pa titdi liolj pognojiti kakor smo dozdaj domačim trtam gnojili*. Ker imajo jagode manj soka kakor one nažili'domačih sort, kazalo bode pri napravi vina tako ravnati, da se bode na jorkmadeijrine tropine liruskovega ali pa jabelcnega mosta nalilo, ter tega potem za domačijo porabilo. V pomanjkanji hrušek in jabelk nalilo se bode laiiko na tropine vode, v kateri je 12 odstotkov sladkorja raztopljenega. Za kupčijo tako doseženo vino res da ne bode, ker se ga vsled neke postave niti prodajati ne sme, toda za domačijo bode pa čez iu čez dosla dobro in — po ceni. Hektoliter stal bode po današnjih cenah sladkorja le 4 g!d. 32 kr.
Gospodarske stvari.
Jork madeijra.
Trtna uS je uničila nam Doleiijtera vže dosti vinogradov popolnoma, Še več nam jili pa se le bo brez dvoma. Nai'avnost rečeno, v prilično malo letih ne bodemo imeli več vinogradov, ker nam jih bo nš vse požrla. Vse ii})anje, da bode vendar jedenkrát poginil ta satanski mrčes, in da bo pričela zopet na.ša domača trta čvrsto rasti ter roditi, je prazno, kar naravnost tienmno, ako Bog čudeža ne stori, česar nam pa ni pričakovati. Zato je skrajni Čas. ne Se le misliti, ampak vže delati pričeti na to, da .se naše vinai'stvo v kolikor mogoče reši, ohrani. Jedino sredstvo v to so nam ameriške trte, katerih trtna uŠ ne uniči, ako se jih tudi loti,
Ameriške trte razdeliti zamoremo pa v dva dela. Prvič v take, katere rodé grozdje, dobro grozdje, ne da bi jili morali še le s cepiči naših domačih sort požlahtniti. Drugič pa v take, katere tako ma-jhne in drobne jagodate grozdke rodé, da se nikakor ne izplača, iz takega grozdja vino napravljati. Sorte prve vrste, nam se ve da najbolj vstrezajo, ker jih lahko zasajamo popolnoma tako, kakor smo dozdaj domače trte zasajali, ter jih tudi popolnoma tako, kakor do zdaj domače trte obdelujemo, toraj tudi iahko grubamo. To je pa res, da napačno pri največ takili naravnost rodovitih sorta i je, da v naših kra,jili (na Dolenjskem) grozdja ne dozore, in pa da ima grozdje skoraj vsake sorte neki dnli, kateri tudi v vino preide. Ta duh zove se lisičji duh, ali angležki foks. Prva najtaka je pa odločno veliko ve^ja memo druge, kajti lisičji dnli grozdja in vina se nekaterim se prav dopada, istina je pa tudi, da se s posebno napravo vina ta duh v vino niti ne prenese, in da se z večkratnem pretakanjem ter staranjem vina, popolnoma odpravi. Konečno se bodemo pa temu duhu tudi aiiko privadili. Ako so se mu privadili Amerikanci in v Ameriki naseljeni Evropejci, zakaj bi se mu neki tudi mi ne?
Naravnost rodovitih ameriških sort frt imamo več, hočemo jih nekoliko našteti : Jork madeijra,
Kakor je istina, da jork madeijra, v primeri k našim datiaí-njini sortam ni povsem tako dobra kakor so one; je pa tudi istina, da je ona veliko boljša, kakor pa nic kakor trt prazen vinograd.
/ato Dolenjci lotimo se je saditi, ne odia-Žajmo veř teg'a, kajti le pomislite, kako luida bode, ako bode trtna uš vse naše vinograde uniiik in mi ne bodenio imeli ne kaj prodati ne kaj piti. Ako se bode pozneje za kako boljšo trto zvedelo, seg'îi bodemo laliko po njej, za zdaj poprimimo se pa jork madeijre. Deželna kmetiŠka šola na Grmu ima te trte vže dva vinograda, jednega doma, druzega v Stnolini vasi. Prosite slavni deželni odbor za rezaniee, dobili jili bodete prej ko ne prav brezplačno. Na delo toraj brez odlaSianja.
Dolenjska iîelestuica in deželni zbor kranjski.
Za nas Dolenjce jako imenitna, da v mnogem obziru odločilna reč pride te dni v obravnavo v našem deželnem zboru — dolenjska železnica.
Sporočili smo vže, da je letos 6. junija dovolil drzavjii zbor dva milijona 500.000 g-ld., da je dežela lani v deželnem zboru obljubila 500 tisoč goldinarjev, da so različni gospodje po Dolenjskem, ljubljanska in kranjska liranilnica itd. tudi vže obljubili zahtevano svoto, da je torej .taša tako potrebna železnica zagotovljena,
Konsorcij za dolenjsko železnif-o pa je sporočil 3. sept, t, 1. deželnemu odboru, da ministerstvo naznanja, da bi IjíIo najbolje, da ta konsorcij doseže pri deželnem zboru sklep, da dežela zagotovi mesto onega pol milijona 4odstotne obresti od kapitala, katerega bode potreba dobiti po odbitem donesku, katerega smo zgorej naznanili. To bi znašalo za deželo res vsako leto grozno svoto 296 tisuč 953 goldinarjev — toda le, ko bi železnica nič ne nesla. Toda sklenila se je uže pogodba s Trboveljsko premogokopno družbo, ki ima blizo kočevskega mesta bogate premogove (štajnkolen) sklade. Ta družba bode dala državnim železnicam vsako leto toliko premoga, da bode samo od tega prišel dohodek 235 tisoČ 040 gold. Dežela bi morala torej dajati le ae 61 313 gld. kar bi bilo še vedno mnogo preveč; toda ne pozabimo, da se bode dajal kočevski premog tudi drugam, da bode železnica vozila les in druge različne pridelke, in slednjič mnogo ljudi, kar bode vse prinašalo dohodke. Tako so zvedeni gospodje preračunili, da smemo pričakovati skupni kosmati dohodek čez 512 tisoČ goldinarjev po odbitih stroških 274 tisoč gld., če pa vraču-nimo Še dohodek od premoga kočevskega z svoto 235.640 gold., imamo skupaj dohodek nad 500 tisoč gld. Pri tem pa bi deželi ne bilo treba prav nič plačevati, celo takrat ne, ko bi računili, da
donasa razun kočevskega premoga dohodek samo 200.000 gld. — pa bode brez dvoma več — vsaj kaže skušnja pri vseh železnicah, da se prihodki ne matijšajo marveč od leta do leta množe!
Nadejati se je tedaj z vso gotovostjo, da bode dežela na boljšem ako zagotovi obrestovanje, kakor smo povedali; ali razun tega bode pa to zagotovilo tudi pripomoglo, da se bode potrebni denar hitro dobil, da se Wdo predstvene delnice bolje prodajale, ter tako železnica jela hitreje zidati.
Ako deželni zbor to sklene, bodemo imeli železnico v dveh letih gotovo.
Nadejamo se tedaj, da bodo nani dolenjski poslanci reč podpirali z vso močjo, — drugi po-slaîici pa jim tudi ne delali ovir.
Naš deželni zbor in KoCevje.
Vže nad 400 let živé naši sosedje KoČevarji na Kranjskem. Ves ta Čas so se marljivi ti Nemci sploh prav dobro porazumevali s svojimi sosednjimi Slovenci; vsaj po.sebni!i prepirov zarad narodnosti nam zgodovina ne podaja. Da, znano je, da so si zlasti možki KoČevarji prizadevali priučiti se slovenščine — manj je bilo to pri ženskah — dobro vedé, da jim je ta jezik ne le jako koristen ampak celo naravnost potreben bodisi v neizogibnem občevanji z najbližtiimi sosedi, bodisi pri kupČevanju po slovanskih deželah — KoČevarji so bili od nekdaj pridni pohišni prodajalci, ker jim domača zemlja ite rodi toliko, da bi jih mogla preživiti. — Žato so imeli navado, da so pošiljali svoje otroke za nekaj Časa med Slovence, da so se navadili slovenskega jezika. Z eno besedo bili so KoČevarji in Slovenci najboljši sosedje.
Tako je bilo nekdaj ; ali žal ni več tako. Prišel je sovražnik in je zasejal ljuliko med pšenico. Pa kedo je ta sovražnik?
Ustanovili so Nemci društvo, katerega smo vže nekaterikrat omenili, društvo šulferajn, ki ima namen ponemčevati Slovane, posebej še Slovence. To društvo v zvezi z liberalno nemškimi časopisi, ki se Kočevaijem pridno pošiljajo, neti nemir sku-gaje Kočevarje vžgati do mržnje zoper Slovence. Večinoma naših so.sedov je pač pametna, ali nekateri so se vjeli na limanice zvitemn lisjaku vstre-zaje temu dru.štvu, ki želi Kočevarjem sosednje Slovence ponemČiti, Naj žalostneje pri tem pa je, da imajo ti kalivci miru podporo celo na najvišem mestu — pri ministru Gauču.
Nimamo prostora, da bi obširno o tem govorili, marveč hočemo le nek slučaj omeniti, zarad katerega seje vnelo v našem deželnem zboru hudo besedovanje.
Na Kočevskej meji blizo Loškega Potoka je fara Draga. Tu prebiva kacih 200 ljudi zraven 1000 Slovencev, ki govore neko pokvarjeno ko-
cevěřiiio, ali nemSkega ne umejo paf pa slovensko. Okrajni šolski nadzornik, slovenski duhoven g. pTolesov Komljaiiec v Kočevju, je dobil lika/,, da naj tamo razdeli šolo po niaternem jexikii otrok — v slovensko in nemško Hotel je storiti ; preiskava! je rei, a!i pokazalo se je, da otroci g o v o r é skorejvsi le slovensko — zato iikazfi ni mogel izvršiti. Sporočil je o tem na deželni řolski svèt, la pa je poro<-il reć na Dunaj ministru Gancu.
Vsak pameten elovek l>i bil moral misliti, da je reč s tem končana; toda pri nemškem §ul-ferajnu ni bila. To društvo z gnjezdom v Kočevskem mestu, je nalovilo po različnih zvijačah nekaj podpisov med Dražani zaio, češ, da g. Komljiinec ni s|»orocal resnice — ter je to pritožbo poslalo kar naravnost g. ministru Gaučn. Ta ni reči dal nič p reiak a ti, ka r verjel neresničnim tožbam ter — gosp. Komljanea odstavil.
Keč sama na sebi bi še ne bila tacega pomena; kajti bode naj vže njulzornik ta aH uni, radi tega se svet ne bode podrl; toda tukaj je drugače. Ta dogodba namreč priča, da nam minister ni prav nič prijazen, pač pa vse pusti, da bi se tudi le enemu nemškemu Kočeveu le las ne skrivil !
V Kočev/u namreč je tudi kraj Zdiliovo. Tjekaj je vŠolanih tretjino slovenskih otrok. Zahtevalo se je, kar tirja pamet, naj se ti slovensko poduču-jťíjo — pa kaj je bil odgovor? 11 čé naj se nemški. Zaraďnemških Dražanov, katerih skoraj ni, naj se brž razdeli šola v nemško in slovensko, tretjino slovenskih zdihovskih otrok pa nima pravice, ta naj se pon emči!
Tudi zahteva ta peščica Kočevarjev v Dragi, podkurjenři iiaje po nekem višem gospodu, naj )odo tanio pridige nemške, tako díi slednjič uhogi dražanski Slovenec še v nebesa ne bi smel po slovensko, — tudi v Ljubljani in drugod se nemškntari več kakor dovolj.
Naši poslanci, posebno g. dr. Tavčar, so reč izvrstno razjasnjevali ter se britko pritoževali zarad krivice, ki se godi ne le g. K o m 1 j a iic u ampak Slovencem sploh. Tudi „Dolenjske Novice" jim morajo dati popolnoma pravo, da so letos odrekli onih GOO gld., kateri so se doslej dajali na leto onim učjteljem, kateri so Slovence pridno nemški učili. Čemu pač bi bil ta denar? Ako kedo hoče dati sinkota v vise šole, bode sam preskrbe), da se kaj več nči, nemškntariti^pa nam viSi vže sami preveč jwmagajo, kakor kaŽe ravno Kočevje.
Knj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kranjski deželni zbor se je pečal letos posebno s Kočevjem in Kočevarji; o tem govorimo obširneje na drugem mestu. Govoriti pa ima te dni o nam jako važnej reči ~ o dolenjski železnici, Tudi o tej pišejo danes „Novice*' na drugem mestu bolj natančno, — Na.svetoval je deželni zbor, naj se vstanovi v Ljubljani višje nadsodišče za slovenske pokrajine z italijanskim senatom v Trstu in pa slovensko hrvatsko pravno akademijo v Ljubljani. Da je to res potrebno, lahko sprevidi vsakdo, ki hoče videti. Razpravljalo se je o škodi po trtnej iiši, in kako bi se tu najbolje pomagalo, o drnzih gospodarskih rečeh itd. Dovolile so se nekatere potrebne podpore šolam in drugim dobrodelnim napravam, — Naš deželni zbor bode deloval še do 22, t. m. Hode li dovolil, da se naf»ravi nova slovenska dekliška šola v Ljubljani, kakor je sklenil ljubljanski mestni zbor, akoravno so ljubljanske Uršulinke podobno šolo liže odprle, ki ne bode stala nič niti mesta niti deželo, nova pa bi zahtevala 12.000 ghl. vsako leto — Ravno prebogati menda nismo?!
V	Štajerskem deželnem zboru je posebno žalostno to, da so se letos nam Slovencem pri vo-litvi v deželni odbor izneverili celo verni nemški konservativci. Doslej namreč so volili vselej enega Slovenca v deželni odbor — letos nobenega ; toda mesto Slovenca konservativnega Nemca. ^ Gotovo je krivica, da 400.000 slovenskih Štajar-cev nima v dežel nem odboru niti enega zastopnika! — Mestu Celju, ki je po svojera zastopu cisto nemfikutarsko, so dali veče pravice glede na policijo,
V	Celji se bode ustanovila slovenska tiskarna, Baje mislijo tamošnji Slovenci izdajati tudi listič za prosto ljudstvo,
V	koroškem deželnem zboru imamo doslej samo dva slovenska poslanca; tako krivično je sestavljen tamošnji volilni red. Ta dva gg. Ki 11 spieler in Muri sta se goreče potegnila za slovensko šolo na Koroškem. Pravo za pravo se ume ob sebi, da bi morale biti šole za Slovence slovenske — a vendar sta dva slovanska odpadnika Plavec in Abuia to zanikala, češ, da so líoroíki Slovenci zadovoljni z nemškimi šolami. Kes grozne so razmere v tej Koroškej, grozne, da se Hogu usmili !
V	goriškem deželnem zboru je šlo letos vse nekako gladko in mirno. Zbor je uže sklenil svoje delovanje.
Istrski deželni zbor v Poreču je podoben Koroškem v brezobzirnosti do Slovanov — Slovencev in Hrvatov. Vriih narodnih poslancev ne poslušiijo, njih pritožb v zapisnik ne sprejemajo,
aku so slovanske — pač pa so ti lirdi lahoui predlag-ali, naj bode po vsej Istri sodnijski jezik le laski, akoraviio je dobri dve treljini istrskih prebivalcev — Slovanov!
Trst je pravo lahoiisko f^njezdo. Znano je, da so zaprli nekaj mladičev, ki so nastavljali petarde ('železne kroglje, ki se razleíé) ali vže zopet se je razpoČila taka petarda. Zlobni lalioni s tem kažejo, kako se jim zdeba po Italiji — ali naSa Avstrija le odlaša, da bi tej kači stopila na g'lavo. Pa6 je vlada razpustila italijansko šolsko društvo — ali ustanovili bodo novo. Da bi le vsaj vlada pazila, kaj se bode počelo v tem društvu V
V	Moravském in Šlezijskem deželnem zboru se g-odi Oliora podobno kakor Slovencem na Ko-roSkem ali v Istriji, ker so v manjšini. Nobene pravite jim ne^ marajo dati ti olioH Nemci.
Začetkom meseca decembra se začne državni
zbor.
Kaj je novega po širokem svetu?
Najvažniša dogodba je, da je ruski car-jevič potovaje v Trst od tod dalje na GrSko, se ustavil na Dunaju. Presvitli cesar in sploli cesarski dvor in vse prebivalstvo je sprejelo visocega g-osta najprisrČneje, z najveČo Častjo. Te^a lepega sprejema se veselé tudi Rusi, zlasti pa imamo vzrok veseliti se tega obiska in sprejema tudi mi, kajti upati smemo, da nam je to porok, da ne bode še vojske med Avstrijo in Rusijo.
Prvi nemški minister Kaprivi je obiskal mi-nole dni italijanskega ministra Krispija v Milami. Italijani, ki imajo doma dosti komedij, pripisujejo temu velik pomen. Mi pa vemo, da liog ne pusti drevesom rasti do nebes — in da tudi Krispi in njegova zvitost bode siednjiČ grdo osramočena.
V	mestu Lodi v zgornjej Italiji so imeli italijanski katoličani katoliški sliod. Vdeležba je bila obilna, da si je vlada delala proti shodu, gorečnost nepopisljiva.
V	severnej Ameriki so imeli volitve. Zn)a-gala je nad dosedaj vladajočo republikansko stranko tako zvana demokratična. Upati je, da bode ta odpravila previsoko carino od tujih pridelkov, ki bi hila grozno trda za nas Evropejce,
Piše se nam:
Iz Gorenjega Polja 6. novembra. — Vćer»j so se poslovili prečastiti gospoď Žapnik soteški J, Plevanič od svojih farmanov. Lepo število zbralo se jih je pri zadaej Božji alažbi, katero so Še tukaj oprali, da vidijo še enkrat svojega Ijnbega duhovnega pastirja, da še enkrat sliSijo svojega o&eta in nt^telja. Z žalostnim srcem in solznimi očmi bo poslašali farmani njih odhodne besede, bralo se jim je na obrazih, kako težko
jim dé ta odhod, kako vdani in hvaležni bo svojemu voditeljti. Bili 30 le kratek čas pri nas, pa vendar bo ai pridobili s svojim blagodejnim delovanjem srca vseh svojih farmanov, kateri ne bodo nikdar pozabili njih lepih krščanskih naakov. Bili so pa res gospod v vsakem ozirn pravi Ijnbeči pastir — pripravljeni vae darovati za svoje ovčice. Njih ljubezen je bila znana ne le nam ampak tndi naâim sosedom. Nikdar nisi dobil gospoda nejevoljnega, ako si potreboval kakove pomoči ; ni se jim smilil niti čas niti denar. Dobro delati jim je bila tako rekoč druga natora. Da nam je britka zgnba tacega gospoda — pač lahko umete bralci „Novic". Vam, prečastiti gospod župnik, pa za-kličemo, ko odhajate v druge kraje, ne pozabite svojih faranov, spomnite se še večkrat nekdanjih svojih ovč c, katere se bodo Vas vedno hvaležno spominjale ! Z Bogom !
Z Belokranjskega. — (Letina.) Huda suša je letos pritiskala ; mnogi so morati hoditi po uro daleč iu še več — po vodo. Tadi letini je škodovalo vsaj deloma — nekaterih pridelkov bi bili dobili več, ako bi nam bil Bog dal dežja o pravem Času, Potrebni bi bili pač, kajti za denar nam gre trda. Mnogi pošiljajo iz Amerike, kar je gotovo dobro, naj reče kedo kar hoSe o izseljevanju. (Koliko jih pa je, ki ne pošljejo nič, ki âe sami nimajo kaj jesti v tej blažeoej deželi, tega ne poveste! vredništvo.)
Naj laglje se dobi denar za vino in slive; žal da nismo pridelali več tega blaga. Kjer ni trtne uši tamo se je dobilo vina srednje, prej Še manj. Ceno ima doslej visoko 5 celo 6 gld. zahtevajo za malo vedrce t. j. 20 starih bokalov.
Slive pa pred kratkem niso imele kar nobene cene, letos so bile drage frišne, brez dima posušene pa se prodajajo kakor poprej še nikdar, bajé so jih prodali nekateri po 24 gld. meterski cent.
Iz Ljubljane. — Katoliško poUtiŠko društvo v Ljubljani priporočali ste nže svojim bralcem. Ne morem drugače, kakor da to vnovič storim. Društvo ima namen potegovati se za katoliško vero, poživljati katoliško prepričanje in braniti Slovanstvo, To dvoje pa je vendar vsa-cemu zavedenemu Slovencu prvo — to je najdraži svetinji, za kateri je pripravljen vse darovati. Tako druStvo paČ zasluži podpore — posebno še v danalnjih Časih, ko se brez boja nič ne dobi pač pa lahko vse zgubi — tudi najdraže.
Donesek letni je samo eden goldinar, a zato se dobi Še jako dobro vredovan res vrl pisan list „Domoljub" ako se želi. Podporo zulnži pa to društvo tudi zato, ker ne drži ^ižema rok, ampak deluje kaj pridno. Imelo je vže Šeat shodov. Zadnji je bil 26. oktobra v hiši katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Bil je jako dobro obiskan.
Govoril je pri tem shodu g. dr. Šušteršii o tem, je li potrebna v Ljnbljani no?ft viša dekliška áola ali ne? — Gospod je priSel do afelepa, da je ni potreba in sicer zato ne, ker tako šolo vže imamo. Osnovale so jo gospe nnne uršulinke v Bvojem samostanu tu — nova pa bi jako mnogo Btala in gotovo ne bila boljâa ako ne alabSa. Zuano je v obče, da je tu gospodinjska šola v Ljubljani, v katerej se podučuje v slovenskem jezika in pravem krščanskem duhu, zlasti o zadnjem je prepričana ne le Ljubljana, ampak tudi prebivalci zvunaj nje, vsaj vemo, da so se v uršulinski samostan pošiljale od nekduj od vseh strani deklice v vzgojo. Da bodo pa tudi gledé na slovenščino storile Bvojo dolžaost, to smemo z gotovostjo pričakovati. — Ako je pa temu tako, potlej druge nove šole res ni potreba. Vaai počakati bi bilo vendar pametno, da vidimo, kako se bode obnašala ta uže osnovana.
Iz San Františka v Kaliforniji. — Predrage „Dolenjske Novice", več let vas vže prebiram z veseljem in zpem sporočila od vsakovrstnih krajev. Kako bi tudi ne veselilo človeka kaj zvedeti v tako grozno daljne kraje iz ljube do-Bovine? Kako bi me ne veselilo, ko mi mali listič slovensko pisan pride v roke z novostmi iez široko morje — io potem še Čez vao Ameriko do zahoda, kjer je Kalifornija — toraj malo manj kakor čez polovico nsše zemlje !
San Frančiško je tržno mesto v Kaliforniji; od vseh delov sveta prihajajo velikanske ladije z raznovrstnim blagom in od tod zopet odhajajo s storjenim blagom, ker je takaj veliko vsakovrstnih tovarn ali fabrik. San FranSišku bližnje mesto je Okland. Tudi tam prebiva nekaj Vaših rojakov iz Semiča. Je pa tako kakor povsod: pošteni in dobri pa tudi hudobni ao ljudje. Popisal bi Vam lahko, kako je tukaj rojak rojaka ogoljufal, pa ne maram, ker bi tako nič ne koristilo. Kecem le, Slovenci bodite pametni. Ne zgubite duše, ko po svetu iščete zemskega blaga. Star pregovor je pa tudi znan — eden krivičen krajcar deset pravičnih požré!
Domaće vesti.
{Premembe pri uradnikih.) Gosp. J. Lončar, davčni nadzornik v Krškem, je premeščen v Postojno; na njegovo mesto pride g. F, Gajger iz Radovljice. G. K, Ahčin je postal davčni kontrolor v Radečah. G. J. Grabnar (adjunkt v Postojni) pa davčni preglednik v Krškem, od koder je davčni pristav, g. J. Vo-lavšek, premeščen v Škofjoloko.
(Premembe pri učiteljstvu.) G. J. Zupan iz Sorice pride začasno v Zagradec. Go-Bpodičina V. Zupančič, učiteljica v Loškem
potoku, pride v Metliko. V Črnomlji sta nastavljena učiteljska pripravnika gg.: L. Perko in Fr. Štefančič. Začasne učiteljske službe dobé nadalje g. J. Potrebin, uč. pripravnik v Vel. D(5Iini, gospodičina E, Jurman v Trebelnem, in vpokoj. uČitey Fr. Cetelj v Šmarjeti (kot supl.) Umrl je nadučitelj Fr. Govekar v Šiški, prej na Igu, vrl učitelj, čvrst Slovenec in v prejšnjih letih tudi pisatalj slovenski.
(Kranjska kmetijska družba) je pri svojem letošnjem občnem zboru sklenila, da bode T proslavo svoje 125 letnice leta 1892 v Ljubljani priredila veliko kmetijsko in obrtuijsko razstavo. Občni zbor je pritrdil tudi, da bi se v Ljubljani za živinorejo ustanovila kmetijska šola.
(Prememba posestva.) Gosp. Avsec, poštar v Krškem, je prodal svojo hišo v Novem Mestu g. trgovca Virantu za 15.500 gold.
(Vinska kupčija) je doslej na Dolenjskem jako dobra. Tu okoli mesta se je vino drago plačevalo, ravno tako Čujemo iz Krškega, da so Gorenjci pokupili mnogo letošnje dobre kapljiee, po ceni kakoršne nI imelo vino jeseni vže dolgo. Kaže se pa vsaj v Novem Mestu, da se bode tako visoka cena — 8 do U celo 12 gld. staro vedro — težko ohranila; vsaki dan namreč vidimo može 8 pokušinjo, ki ponujajo svojo robo večinoma brez-vspešno — kajti kupovati se ne mara, ker se misli, da bode cena kmalu niži. Mi îz srca privoščimo ljubim vinogradnikom visoko ceno, vsaj so pridelali sploh malo, denarja pa jim je potreba; vendar pa si ne upamo trditi, di delajo tisti pametno, ki vino prav previsoko cené — marsikeđo se je vže opekel. Vendar, vsakdo je sam svoje sreče kovač!
(Žalostno sporočilo) za nas Dolenjce je ono deželnega odbora, ki nam kaže v koliko vinogradih se je vŽe naselila požrešna trtna Poglejmo: Krško okrajno glavarstvo ima 4.474 hektarov vinogradov od uši okuženih 2.545 ha. Novomeško okr. glav. ima 2.972 ha., okuženih 1.237 ha. Čmomeljsko okr. glav. ima 1.991 ha., okuženih 1.546 ha. Postojnsko okr. glav. ima 10.609 ha., okuženih 478 ha. Skupaj ima Dolenjska vinogradov 11.437 hektarov, uš pa je letos vže v 5.805 hektarih, toraj vže v več kakor polovici vinogradov. Gotovo se pa razširja še dalje tako, da je res žalostno. Zato je predlagal upravni odsek sledeče : 1. Vzdržavaje lani storjene sklepe naroča, uaj vodstvo vinarske šole na Grmu prireja tečaje za poučevanje vinogradnikov v po-žlahtnjevauju in cepljenju trt. Deželni odbor pa naj deli darila tistim, ki bodo obiskovali tak poduk. V ta namen se dovoljuje iz deželnega zaklada 1.500 gld. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje po viaokej c. kr, vladi, da se takoj odpiše davek od vinogradov, katere je napala filo-
kBera (trtoa oŽ), ter da naj risoka vlada zagotovi, da bodo 10 let davka prosti vinogradi, ki se bodo nasadili z ameriškimi trtami.
(V Gradišči pri Št. Jerneji) zasadil bode gospod dr. Slanec iz Kudolfovt^ga na bto jem posestvu poldrago oralo velik sadovnjak. Čast možu, kateri daje svojim sosedom tako lepi izgled v sadjarskem napredovanji. Da bi le dosti posnemovalcev našel.
(Iz Ribnice na Dolenjskem) DoroČa nam prijatelj: NaSa župnijaka cerkev sv. Štefana bode zadobila — v kratkem íasu dovršeno — krasno olepšavo. Slikar gosp. Matija Koželj iz Kanmika slika nže celo poletje in jesen štiri podobe nad obema stranskima oltarjema, predstavljajoče na ženski strani sv. Uršulo in av, Magdaleno, na moški strani pa av. Frančiška in podobo izgubljenega sina.
(V Ponikvah pri Trebnjem) se je podrla cerkev sv. Marjete. Ostrešje je bilo napravljeno Se le pred nekaterimi leti — toraj bi moralo biti še trdno. Toda mojster je bil baje mojster skaza ; napravil je za malo ceno a tako slabo, da streba ni mogla držati snega — pala je na obok ter podrla tudi tega. Sreča, da se je zgodilo po Doči ; kajti zaradi velicega pokopališča je tam skoraj vsaki dan sv. maša ~ gorje, ako bi ae bilo to zgodilo za časa službe božje! — Sploh je letošnji zgodni sneg napravil grozno škodo. Drevje je bilo Še listnato — zato vidiš sedaj lahko po gozdih na vrtovih polno polomljenega sadnega in druzega drevja; ali tudi človeško življenje je bilo žrtva tej zgodnej nevihti v muozîb krajih. Blizo Gorice so Šli nekateri mládenči Čez goro Čaven. Tihar jih je zgrabil — trije bratje so poginili v snegu — drugi trije so se le s težavo rešili. Na Gorenjskem blizo Kamnika je poginila v snegu neka ženaka, tako tadi neka oseba na Štajerskem itd.
(Kočevci) baje nairieravRjo izdajati svoj list v nemškem jeziku. No, ako ga bodo brali sami, ga bo pač kmalu konec. Bojimo se le, da mu bode vreiiik kakov hajskač, ki mu bode prva naloga, dražiti nemške kočevarje zoper sosednje Slovence!
(Družba sv. Mohora), ki èteje letos že blizo 50.000 udov, razpošilja ravnokar svoje letošnje knjige, ki so kakor po navadi zeló lepe in podučne. Naj prvo jih dobi letos ljubljanska Jkoiija.
(Podpore za Šolska zidanja) iz deželnega zaklada je visoki deželni zbor dovolil nastopnim šolam: Radomlje 100 gld., Sv. Trojica 200 gld., Šmaitno (kamniški okraj) 500 gld., Homec 200 gld., Prežganje 100 gld., Št. Vid pri Cerkcid 100 gld., Sv. Trojica (logaški okraj) 500 gld., Hotedršica 300 gld., Dobrepolje 400 gl,
Črešnjevo 100 gld., Radence 100 gld., Tribuče 100 gld., Čeplje 800 gld., Zagojzda 100 gM., Rateče 200 gld., Begunje (Gorenjsko) 400 gld., Zasip 500 gld., Sorica 500 gld., Rakitna 300 gl., Selce 200 gld., Tržiše 150 gld., Hinje 150 gld., Trboja 100 gld., Ustije 100 gld., Dol 400 gld.
(Slavnost Einspielerjevain 7. shod slov, političnega društva na Koroškem.) Častiti svoje zaslužne može naj bodo živi ali mrtvi je za vsak narod čast in ponos. Tudi mi Slovenci imamo tacih mož, da si smo mal narod. Taki mož je bil zlasti tudi pokojni Acdrej E i c s p i e 1 er na Koroškem. Katoliško politično društvo za Slovence na Koroškem vabi na slavnost, katero priredi v spomin tema slavnemu možu v Celovca 26. novembra v veliki dvorani gostilne pri„ Sand-wirthu". Začetek je ob Va7, uri zvečer. Isti dan ob Vs3. uri po poldne bode obhajalo omenjeno društvo svoj sedmi shod v ravno tistej gostilnici.
(Porotne obravnave) pri c. kr. okrožnem sodišči v Novem Mestu vršile so se od 10. do 13. t. m. in so imele naslednji vspeh: V pondělek 10. t. m. bila sta obsojena Franc Legan, šestnajstletni deček z Rebri, in posestnik Matija Tekavčičiz Žvirča radi hudodelstva uboja vsak na 4 leta težke ječe. V torek 11 t. m. bila je od obtožbe zarad hudodelstva zažiga oproščena Ana Skele iz Leskovca. Zelo zanimiva je bila v sredo 12. t. m. glavna razprava zoper Míco JokoŠ iz Gaberja pri Št. Janži, zaradi hudodelstva zavratnega umora. Skoz in skoz spridena ženska zavdala je dne 4. junija 1884 svojemu lastnemu bratu Janezu Zajcu mišnice v Žganjcih, ktere mu je bila napravila za zajntrek. Siromak umrl je v grozovitih mukah Še tisto noČ. Čeravno so ljudje precej ob nenadni njegovi smrti aumili, da mu je vtegnila ničvredna sestra zavdati, posegla je pravica še le letos, po preteku več kot šestih let, po hadodelki. Povod k temu daia je Mica Jokoš nehoté sama, ko je ovadila nekega Lindiča, da je hotel njo in njene otroke otrovati. Ta je v svojem zagovoru navedel take osumljaje proti Mici Jokoš zastran smrti njenega brata, da se je začela proti njej kazenska preiskava, kter» je imela naslednji vspeh. Pokazalo ce je pri tej preiskavi, kako važno vlogo zavzema tudi v kazenskem postopku kemija ; veščaki, učeni profesorji v Gradci, našli so v kcsn kosti, v ostanku obleke in v koščku lesa od mrličeve krste še zdaj sledi niišnice in so to z vso gotovostjo dekazaU, kakor so se porotniki pri glavni razpravi na lastne oči strmé prepriťali. Krivica prišla je tudi tukaj na dan. Porotniki so M. Jokoš spoznali krivo in sodišče naložilo je zverski ženski 20 let težke ječe kot zasluženo kazen. — Obravnava v četrtek proti Janezu Intiharja zarad hudodelstva zažiga, prestavila se je do prihodnjega porotnega zasedaoja.
-r. .-.d	T»

(Zveza slovenskih posojilnic) naznanja obširen pregled, kako so delovale naše vrle pOBojilnice. Vseh je bilo 36. Za nag litit povzamemo aledeče. Na Štajarskem je bilo 1. 1889 posojilnic 16, imele so prometa 4 milijone 223 tisoč 142 gld. Na Kranjskem je bilo I. 1889 10 poBojilmc, imele so prometa 3 milijone 104 tisoč 202 gld. Na Primorskem ste bili 1. 1889 2 posojilnici, prometa ste imeli 68 tisoč 256 gl. Na Koroškem je bilo 1, 1889 8 posojilnic, s prometom 536 tisoč 776 gl. Vse slovenske posojilnice so imele prometa 7 milijonov 93 2 tisoč 376 gld, družbenikov 17.316, koncem leta 1889 so imele hranilnih vlog 3,275.844 gld.; posojil 3,621,777 gL, gotovine v blagajnicah 69.968 gl., drugod naloženih 103.101 gld., čistega dobička 19.048 gld , reservnega fonda 193.172 gld. — Iz tega pač vidimo, kako vspeíno so delovale. Želimo jim tudi za naprej pridne podpore in blagoslova božjega I
Razne vesti.
*	(štiri leta spi.) Iz vasi Sramkov pri Bremena pôroôa se o dek ici, ki že štiri leta spi. Že pred petimi leti Je bila zaspala, pa ee je bila za tri dni prebudila 1886. Odkar je vnovič zaspala, se pa veÊ ne prebudi. Hrano dobiva ob določenih áasib ; Da videz je popolnoma zdrava.
*	(Časopisi) sc pri caa jako množe, tudi priprosto timeCko ljudstvo ima vže svoje liste, kakor so n. pr, ravno naše „Dol. Nov.!" Toda to še ni nié proti temn, kar se godi na Franooakem, V glavnem mestn Pariz« imajo svoj list eelo — beraći. Peća se Bamo X režmi, ki so zanimive za te nadležneže pariških prebivalcev. Naznanja sejmové, poroke, pogrebe bogatašev, sploh prilike, kjer bi se dalo kaj ujeti. Posebno ïaaimiva pa bo naznanila. Ta se glase tako ali podobno: „Isíe se slepec, ki zna cckoliko flavto igrati. Išče se hromi za obiskovano kopaliSće, najbolje ako oima desne roke.
*	(Drzo potovanje.) Hamburlki dvojno-vijaški parobrod Kolumbija, kateremu je kapitan Vogelsang, se je 9. oktobra t. 1. iz Novega Yorka v severni Ameriki odpeljal ter je 16. oktobra ob 12 nri opolndne v Southampton v Evropi připlul. Prebro dil je toraj v 6. dneh in 15 urah veliko morje (Oeean.) To potovanje je najhitreie, katero je do sedaj kaki nemški parnik dosegel. Ta ladja je tudi vže poprej v 6 dneh in I6V3 urah omenjeni pot preplala in je toraj najbitrcji nemški parnik sedanjega éasa.
*	(Kaj stori igra,) kaie ta-le resnična do-godba. V Moskvi na Ruskem se lahko vidi vsaki dan beračzimenom Forcov, ki je bit pred 30 leti eden izmed prvih bogatašev na Ruskem. Podedoval je nam-reé Forcov po avojem oťSetn lo milijonov rubetaov, to je več kakor 22 milijonov goldinarjev — pa tndi sicer je bil na dnši in telesu posebno nadarjen človek. Bil je zveden v vednosti; najboljši jezdec, najdrzniši plavec, borilee, katerega so je vse halo, plesalec, da ma ni bilo para. Ni 6udo, da ga je videla rada naj-vila gospoda v Moskvi. Toda ena strast se je vgnjez-dila v njegovem srcu: — igranje. V malo letih je
splavalo pri igri vse njegovo neizmerno bogastvo po vodi. Tako n. pr. je zgubit samo v enej noči grofu Šeremetievn 3 milijone frankov. Ko je popolnoma ob vse prišel, so ga pač početkoma podpirali sorodovinei, ko so pa videli, da tudi to zaigra, so ga zapustiti. Sedaj prosjači v ravno tistih ulicah, v katerih se je nekdaj ponašal na konjn v krasnej opravi — srečnega se čuti, ako lau poda knpren denar kateri izmed njegovih nekdanjih konjskih hlapcev. Varuj se igre, pa tudi vsake drage strasti, kajti vsaka pelje človeka v pogubo !
*	(V Indijani v severuej Ameriki) je pet let star deček, ki ima tak spomin, da zna do besede povedati vsako najdaljšo pridigo, vsak se tako težak govor, ako ga je te enkrat slišal. Ko bi imeli naši de^ki le stoti del tega spomina, koliko manj bi se iim bilo treba truditi kakor sedaj, ko morajo po ô do 6 ur na dan trgati hlače po šolskih klopeh!
*	(Kako grozna zver postane lahko človek brez krščanske omike) priča, kar pripoveduje neki francoski misijonar u zamorcih iz srednje Airike. — Pri teh ljudeh je človek suženj to, kar pri nas vol ali svinja: — pitajo ga, da ga zakoljejo in požro! Pripoveduje sam, da je videl nesrečnega mladega suicja, katerega so s posebno brano dobro opi-tali. Ko je prišel določen dan — zamorski praznik — 80 ubožčeka zvezali. Kraljevi otroci so poskušali na živem nesrečnežu, kako bode kaj debelo meso, kako okusna jed, ter poskakovaje hvali i, kako izvrstna bode pojedina. — Ko pride določena ura, prikaže ae zamorski kralj ter stopi k zvezanemu sužnju. Priklone se čezenj, zaznamova z belo črto na vratu, kamor hoče udariti — milo prosé ga pogleduje suženj, a kral zgrabi meč, zamahne — in glava zleti po tleh I Seda; ga zgrabijo, deró, razsekajo ter tekmovaje režejo kos za kosom, da ga spekoî Ako misijonar pripoveduje, da je to grozna hudobija, odgovarjajo: — kaj? s soljo in španskim poprom izvrstno diši! Oe pa govori, da je Človek imenitna stvar, da ima dušo, visi namen, dobiva odgovor : ravno za to je najimenitnisa jed človek, bitje ki ima pamet in zna govoriti.' Grozno kaj ne?! Zato molimo in podpirajmo misijonarje, da Bog razsvetli 2 lučjo resnice tndi te naše črne brate!
(Kaj zamorskim Kafrom v južnej Afriki najbolj diši?) Znano je, da je nespameten prepir o tem, katera jed je boljša. Prav očitno se to pokaže piše list mnihov trapistov v juinej Afriki, ako pogledamo, kaj je posebno priljubljena jéd naSim Kafrom. V našem kamnolomu blizo »amoetana je nekaj zamorskih kaferskih delavcev; vodijo jih bratje menihi. Za te delavce je posebno prazniška jéd, kadar mora v bližnjej mesnici dati kak vol svoje Življenje. Večkrat se zgodi, da vže poprej slutijo, keda se hode klalo; takrat posebno poželjivo obračajo prot mesnici svoje oČi. Kadar se pa zaklana žival potegne kvišku, da bi se jej vzel drob, tu kairov ni moá več obdržati, marveč drvé v klavnico kar le mogoče, da bi dobili kolikor mogoče velik kos črev. Ako ne bi miril brat klavec, bi se marsikedaj stepli za n&jveči kos. — Ko je prejel vsakdo svoj kos črev, tu gredo pod bližnje drevo, da si pripravijo preokueno jèd. Najprej se konec črevesa z žebljem pritrdi na drevo ; blat« se navidezno odpravi iz njega — napravi se ogenj, nad katerim se kratek čas drži tako površno osnaženo črevo. Ko je nekoliko opraženo, je pripravno za jéd. Pribije se zopet na drevo, da se odřezuje z njega po-Ijabno ko8 za kosom, dokler ni vse pojedeno. Ta dobro
dišeĆa jed jim je. ljubša kakor vsaka drnga. — Tndi se dobivajo tu korenine, ki imajo jako moĚen duh; »U Eaier jih poje s posebno slastjo. Od tod neprijeten duh, katerega razširjajo taki prijatelji diàeéih — bolj prav amrdeéih korenin.
Loteriiske srečke.
Trat 31, oktobra 28 77 55 a 56 Gradeo 8. novembra 31 30 71 88 84
Št 1608.	TJaoso-lflei!
J) »
n
I 20
, 15
Na Drski poleg Novega Mesta št. 24 se takoj zaradi dražingkih razmer odda dobro obiskovana gostilna T najem. Več ae izvé ravuo tam. [202_i]
Jože Strzelba
i" P	trgovec v Ljubljani,
Jjjj kupuje vedno po najvišji ceni
vsako množino orehov.
304-1
Na prošnjo lastnika Alojza JeniÈa iz Rudoifa-
vega versila se bode dne
12. decembra 1890 ob 10. uri predpoldne
pri tukajsnemn sodilči prostovoljna dražba zemljisè vlož. Itev. 213 in 214 kat. obč. Rudolfovo, pri kateri Be bode prvo aemljisće za znesek od 400 gid., zadnje pa za 5000 gld. sklicalo in vsako izmed njih le za ali Cez sklicano ceno najveć ponujajočemu oddalo. Vsakteri knpec mora petino skupnine takoj v roke sodnijskega poverjenika uložiti, ostacek s G% obreatiti in ako se bi doseglo s zastavnimi upuiki «poraznm-ijenj.«, v treb letih prodajalca izplačati. Prodajalec pridrži si 14 dni premisleka za odobrenje prodaje. Ta dražba ne apHva na pravice upnikov pri navedenih i^emljiščih zavarovanih.
C. kr, okrožna scdnija v Rudolfovem,
dne 4. novembra 1890,	[soi—i]
Krasno sadno drevje
ima na prodaj v tckoc.i jesmi in prihodnji spomladi
deželna kmetiška šola na Grmu. tisa-sj
Visoiiodebelnsta j&bJana stane le 20 krajcarjev, ^	hruška „ , 25
„	iešnja
Viflokodebelnati oreh
Na prodaj ima tudi najboljšo vrsto krompirja „Onaida" po 3 kr. kilo, bodisi za jed ali seme.
Na prodaj je	[195-3J
nova hiSa in njiva,
na ktero se 12 mernikov poseje. Hiša je posebno pripravna za kacega penzijoniracega gospoda. Cena se izvé pri lastciku v Kanifijt št. 49. poleg Nov. mesta.
¥	m ^Mm
ob Bovemn Jetu, na lepej priliki Ježema bt&a át, 8 v Kandljl poleg Novega Mesta, v kleň je stara, obče znana in obiskovana gostilna. Hiša obsega tri sobe, kuhinjo, jedilno shrambo, dvoje kleti, supo in hlev za osem konj. Vee je v dobrem stanu. Tudi pripada zraven zemljišže in pristava z dvemi hlevi. V najem se odda na tri leta. Več se izvé ravno tam. [So3—1]
do 30 let star, kateri bi nadomestoval včasih (udi postiljona, se vzame v službo. — Tisti, ki znajo pisati in brati imajo prednost. Oženjeni niso izključeni. Ponudbo z naznanilom starosti in dosedanjih služb naj se pošiljajo pod L. 15. na vredništvo teita lista.	ri 97-21
Vsi stro i za kmeti stvoivinoreo! i
J	J	'
Vinslg in saine stiskalnice, |
Grozdni mlini in mlini za sadje, :
vse najnovejše sestave v raaai velikosti. I
Sr škropilnice za trte. ^
Mlatilnice, snažllnice in vitlje ali vlečki, robkalice za koruzo, sejalntce, plugi itd.
Aiiíoniaílčne stisïalnice u zelení) klajo.
Sušilnice za sadje in zelenjavo.
Rszilnice za itrmo v veliki izbiri in izvrstni izpeljavi pyuuja po najnižjih
tovarniških cenah (ma-7]
IG. HELLER, DUNAi, Praterstrasse 78.
Slovenske zapisnike In razjasnila na zahtevanje brezplačno in franko. — Prodajalci dobe ugodne pogoje.
Zmožni zastopniki ne iMejo in dohro plai'-ajo.
Odgovorni nređnik, izdajate^ in zaJožmk ], Krajec.
Novomesto. — Natisnil J. Krajec.