Katoli&k cerkven list.
Tečaj M\.	V Ljubljani 21. srecana 1856.	M ji.s t Si.
Mtofjfitjab (irtmiečitna Bernarda.
II.
Od neskoncniga usmiljenja Božjiga.
Bernard, pred nekaj časam še ves na posvetno nečimernost navezan, drugačen ft> i t i začenja. Božje in cerkvene zapovedi so mu bolj pri sercu. Besnica: „le pobožnež ima prav4*, ki mu jo je pobožni sosed Bogoljub v liladni senci poletniga časa na serce go-voril (glej lansko rZgod. Danico44 štev. 22^). ga je, jo vedno sani pri sebi preniišljevaje, vsaj toliko ome-cila, dc resno sklepa, vsega se le po Božji poti vde-leževnti. Skesan zavoljo prctckliga grešniga življenja. bi se rad za veliko spoved pripravil. Tode, ko prevdarja mnogo število in velikost svojih pregreh, se mu dvomljive misli vrinjajo, dc žalosten zdihujc: „Ali mi bo pa Bog odpustil, ker sim se prevelikokrat zoper Njega pregrešil?" Te dvome svojimu pobožni-mu sosedu razodene. Bogoljub se nikdar nc mudi Bernardu, o neskončnim usmiljenji Božjim dvomečimu, na pomoč priti. Za roko ga prime, in mu reče: -Bernard! bodi vesel. Bog je neskončno usmiljen do vsa-ciga skesaniga grešnika. Poniudi sc nekoliko časa z menoj in te bom prepričal te tolažbe polne rcsnice4*. In Bogoljub resno spregovori: Bernard in hišna družina ga skerbno poslušajo.
Prehodimo ves svet. stopimo v nebesa, pretuh-tajmo \ s c serca. čudimo se nad l jubezn jivost jo in usmiljenjem staršev do svojih otrok, in otrok do svojih staršev, stermimo nad djanjem. kteriga prijatel do prijatla. tudi naj serčnejiga, dopernašati je v stanu: tode zapstonj bomo iskali in nikdar ne bomo našli takiga usmiljenja, kakoršno ima večni Bog do vsaciga spokorniga grešnika. Sc tega prepričati prevdarjajmo pervič prevelikost vsaciga greha, in drugič pripravnost Božjo, s ktero nam On naše grehe odpuša.
1. Velikost žal jen ja ali pregrešen ja se meri po velikosti in dobrotljivosti osebe, ki je žaljena, in po vrednosti tega, ki se pregreši. Imcnitnejši ko je žaljeni in prostejši ko je zapadeni. močnejši je tudi pregrešenje in žaljenje. Tedaj pregrešenje zoper cnako-verstnika ni tako hudo, kakor jc podložniga zoper prcdpostavljeniga. In ko bi se podložni zoper osebo samiga kralja ali cesarja pregrešil? Brez dvoma bilo bi naj veče pregrešenje, ker je on naš naj vikši predpostavljeni. In to pregrešenje, žaljenje bi pa še za toliko več poskočilo ali upadlo, za kolikor več se je razžaljeni do žaljnika dobrotljiviga skazal.
*) Bogoljub, ki se je bil lalikomišljenlmu Bernardu že enkrat \ poletnim času oglasil, želi vdrugo. tode dvomečimu Bernardu po ljubi rDaniciu se oglasiti, in tv vse v blagor Bernardo«iii to-varšev.
Vprašam te zdaj. licrnard! kako velik je liog? kako dobrotljiv do nas? Kdo je človek, ki ga žali? — Kakor smo se iz katekizma učili, jc Bog sam od sebe naj bolj popolnama bitje, duh. ki vse vednosti na naj visokejši stopinji v sebi zapopade. čez kteriga ni nobeniga ne v nebesih, nc na zemlji, ne pod zemljo. Bitje jc. kteriga velikost in veličastvo popisovati, bi bilo neizrečeno težeje, kakor pa v majhno jamo vse potoke, reke in morja spraviti. O neizrečeno velik Gospod! Tode neizrečeno velik ne samo v sebi, ampak neizrečeno velik ludi do nas. Kaj vsega nad nami ni storil, in sc vedno dela? Stvaril nas jc po svoji lastni podobi in nam neumerjočo dušo dal. ki je po Njegovi podobi vstvarjena. Stvarjene nas jc djal na ta lepo ozaljšani svet in nas postavil gospodarje vsih stvari, tle sc jih po Njegovi presveti volji vde-ležujemo. Ozrimo se ali navzgor ali navzdol, in zapazili bomo gole čudeže, ki sc zavoljo človeka v na-tori godijo. Zavoljo nas se zlato solnee po dnevi bliši in ogreva: zavoljo nas mile zvezdice okoli pohlevne lune po noči berlijo. Zavoljo nas trava zeleni. drevje cvete, neštevilne ribe po vodah, razno-verstne ptice po zraku, ter prečudiie živali na zemlji in pod ztmljo se redč. Zavoljo nas celo burja brije, gromi bučijo. strele švigajo, oblaki ros tj o. beli sneg ledeno zemljo odeva. Zavoljo nas se letni časi spreminjajo: na ledeno zimo sc torej cveteča pomlad, na toplo poletje pa bogata jesen versti. O prevelika dobroti jivost liozja! še več. Kakor na zcrkalo svojiga lastniga očesa na nas vedno pazi. sc v nas blagor \ naših naj manjših opravilih mudi: dc. sc naši lasje so pri njem sošteti. (Mat. 10. 30.) In de bi sc nam noben las zoper Njegovo voljo ne skrivil, jc svojim angelam ukazal, de naj nas spremljajo po vsili naših potili (Psalm 90, ii.) od dneva našiga rojstva do unkraj groba pred sodbo Božjo, sc več in naj več. Svojiga lastniga edinorojeniga Sina pošlje na ta svet. de se včloveci v neizrečeno terpljenje in sramotno smert na križu, de bi nas greha in zasluženiga prekletstva odrešil. O nezapopadljiva dobrotljivosti „V odrešenji* -- pravi sv. Ambrož — ..sc Božja ljubezen v naj svetlejši luči kaze. Naj vikši Gospod nad vsem in čez vse je nase podobo hlapca vzel, de bi hlapca oprostil, de bi hlapec gospod postal. Neprecenljiva, o Bog, je tvoja ljubezen, ki si sina dal, hlapca odrešiti!44 Bernard! če le to rečeno prav in resno prevdarjamo. ni li res, de moramo vsi spoznati: Neizrečeno velik je Bog ne le sam v sebi. ampak neizrečeno dobrotljiv in ljubeznjiv je tudi do nas? Kaj je. te tedaj vprašam, veličastvo vsili plemenitašcv. kraljev in cesarjev, kaj dobrotljivost in ljubezen vsili dobrotnikov tega sveta proti veličastvu in dobrotljivosti Božji? Manj kakor iskrica proti strašno velikimu
požaru, — manj kakor kančič proti neizmernemu morju! In zoper tako neskončno vcliciga Boga se človek pregreši, kadarkoli greli stori. In le premisli, kdo de je človek. Hlapec je in nič več ne, ki ga je Bog milostivo v svojo službo sprejel: služabnik je, ki se Mu je pri sv. kerstu zavezal, v vseh rečeh na vsaki •nigljej Božjiga očesa čverstiga se skazati. Tode, če prevdarimo človekovo nezvestobo v storjeni obljubi, v tem ko nespametna stvar vedno svojo pot hodi, ki jo je Bog odkazal bil. moramo brez druziga terditi: • lovek je manj od červiča. ki se po prahu krivi. — Bernard! če tedaj po velikosti bitja Božjiga in nič-vrednosti grešni ko vi presodimo velikost človeškiga greha, ki je zaljenje Boga. kako velik bo greh? Ne--zrečcno velik, kakor je Bog sam v sebi in do nas, in kakor je razloček med nami in med \jiiu neizrečeno velik. Bernard! ljuba moja družina! ali se nismo še nikoli pregrešili, de še živimo? O moj Bog, ne enkrat, ampak velikrat ze otroci, mladenči in še večkrat pozneje smo Boga žalili. Kako de nas ni Bog koj pri priči pervostorjeniga greha kakor napuh-njene angele z ognjeno strelo v večno pogubljenje pahnil? — Zakaj ne? zato, ker nam hoče vse grehe odpustiti, čeravno je pregrešen je in žaljenje neizrečeno veliko. rKakor resnično živim**, nam On sam govori po preroku Ecehielu , ..nočem smerti grešnika, J cm uc de naj se spreoberne od svojiga djanja in živr* t Keeh. 33. II.). O neskončno usmiljenje Božje do grešnika! Prcstrašno veliko pregrešen je in žaljenje mu odpuša: pa le še poslušajte, s kako pripravnostjo.
Pripravniga v odpušanji imenujem njega, ki vsakimu vsako še tako veliko pregrešenje koj. ko in kolikorkrat ga žalnik skesan odpušenja prosi, z veseljem odpusti, in na žaljenje nič več ne misli. Tacih pripravnih usmiljencov bomo na svetu zapstonj iskali. I'e sosed soseda, postavim, po zapadenju za zamero prosi, ne tajim, de mu tudi koj pri priči odpusti in de si v znamnje ponovljeniga prijatelstva serčno v roko segata. Tode, naj zalnik svoje pregrešenje do soseda ponovi v drugo, tretje, ali mu bo v drugo z enako pripravnostjo odpustil, kakor na pervo? — na tretje, kakor v drugo? Nikakor ne! <>ostej*i. ko je žaljenje. redkejši in tezejši je odpušcnje in nedvomljivo bi mu žaljeni na večkrat ponovljeno pregrešenje. naj bi ga uni se tako serčno za zamero prosil, zagosti utegnil: ..Prosi, kolikor ti drago, ali za prijatla uTvec ne poznam. — s tabo se vrč ne menim**. Kaj pa še, vprašam, ko bi podložni svojiga predpostavljeniga za zamero prosil? Dobroserčen gospodar bi sicer na pervo žaljenje svojimu odpadenimu hlapcu odpustil, tode s pristavkam: ..Za zdaj ti odpustim, drugopot te pa zapodim". In ce hlapec vdrugo zapade, ja^jne se ga usmili, marveč ves serdit s kazavcam proti vratam rezi: -Poberi se. od kodar si prišel, za mojo hišo nisi vcc!- Brez milosti, vkljub vsimu plakanju iu prošenju, mora vender grešivši posel culico na palico natakniti in z njo pri druzih gospodarjih si službe poiskati. Veliko tezeje pa plemenitniki. velikaši /aljenje podložnih odpusajo. — Lahko de zapadeni služabnik na pervo pregrešenje njih milost popolnama zgubi. Tako se na svetu godi, prave milosti med ljudmi ni: Oni težko odpusajo. sploh le pervekrate in slednjič se nič več ne usmilijo. In kako revno odpusajo. Sosed soseda, čeravno mu je pri odpušenju v znamnje ponovljeniga prijatelstva v roko segal, nima vee tako serčno rad kakor poprej, redkejšikrat se ž njim tovarši, o času potrebe se mu merzlejiga pomočnika skaze: rekel bi. komaj je senca zdaj" do njega «»d tistiga, kar je bil pred zapadenjem. Pri nar manj-
šim spotikljeji se mu že nos obesi, kaj pa de, vse poprešnje žaljenja mu čversto na perstih pošteva. Hlapec naj se tudi gospodarju spet v službo sprosi, tode pičleji je plača, bornejši pogača, zaupanje pa nikar ne poprešnje. 0 moj Bog! tako človek s človekam dela. Bernard! vse drugače je pa pri Bo<ru. On, neskončno usmiljeni Bog, je postavil zakrament sv. pokore, naj bi grešnik vselej, kolikorkrat greši k njemu kakor perbežališu pritekel in popolniga usmiljenja Božjiga se vdeležil. Mislimo si grešnika, ki se je zoper Boga v vsih zapovedih pregrešil, vsih grehov se vdeležil in to tolikokrat, kolikor j« peska v morji. listja na drevji in trave na zemlji. 0 prevelik grešnik bi bil tak grešnik, ni res? Bernard! vreden bi bil, de bi ga strahovita roka Božja brez milosti v večni ogenj prekletstva trešila! Vreden bi bil, de. Ali občudujmo preveliko milost Božjo. Taki grozo-vitnež, postavim, prevdarja zdaj prevelikost in ne-številno množico svojih grehov, skesan stoka, de je razžalil naj ljubšiga Boga. sklepa torej se poboljšati, greha in priložnosti v greh se skerbno ogibati, po moči vse storjene krivice popravljati, vsim od serca odpustiti, z Božjo pomočjo vsimu slabimu nagnjenju se serčno lipčrati, in svoje dolžnosti do Boga in do bližnjiga vestno dopolnovati. Ves spremenjen v svojih mislih in skesan v svojim sercu tedaj stopi pred namestnika Božjiga, vsih svojih storjenih grehov čisto se spovedat in njih odpušcnje dobit. Spovednik resnično skesaniga odveže in komaj izreče besede: „Odvežem te od tvojih grehov v imenu Boga Očeta, ino Sina, ino sv. Duha. Amentt. In glejte, preveliki čudeži milosti Božje se nad skesanim in potertim grešnikam godijo: verige prekletstva mu odrožljajo, vsi grehi brez zaderžka z večno kaznijo vred so mu od-pušeni. je ljubljenec nebeškiga Očeta in vse to tako, kakor de bi ga ne bil nikoli pred razžalil; in verh tega mu pa Bog v njegovo vest taki mir in tako osreči vno zadovoljnost vdihne, de ves razveseljen lahko s Simeonam reče: .,Zdaj pusti svojiga služabnika v miru iti, zakaj moje oči so vidile moje zveličanje, moje usesa so slišale odvezo, moje serce je zagotovljeno odpušenja vsiga mojiga pregrešenja! Oh, oh, prijatel sim Jezusa. -Marije in vsih angelov in izvoljenih Božjih! Bešen sim večniga pogubljenja! Nič se več ne bojim, naj gromovi ropočejo ali strele treskajo. nič se ne bojim, če tudi življenje zdaj zgubim, zdaj ko sim spet dedič (erb) nebeškiga kraljestva po milosti Božji postal! Veseli se, veseli se, moja duša!" Torej bi ta preveliki, tode resnično skesani grešnik zadobil: odpušcnje vsih svojih grehov, odpušcnje večne kazni, gnado Božjo, mir vesli. Zadobil bi, kar vsaki resnično spreobernjeni grešnik pri spovedi zadobi od milosti Božje. Bernard! ali ni to pripravno odpušcnje živa priča neskončniga usmiljenja Božjiga do grešnika? (K. si.)
SrertnJe - afirikansko.
Z (ion dok o re, 19. rožnika 1853. V. — Še nektere besede od našiga misijona pri Marii Devici v (jondokori. Kristus primerja kraljestvo Božje z gorčicnim ali ženofovim semenarn, ki je majhno in drobno, s pomočjo z neba pa v drevo zraste. Havno lako je tukaj. O svojim prihodu sim našel majhno, in sicer osiroteno čedo Kristusovo. Leta je bila zbrana iz otrok naše misijonske šole. Tačeda je bila pomnožena, ker visoki binkoštni praznile je bilo več ker-seneov (pripravljancov k sv. kerstu) v resnici kerse-nili ter sprejetih v sv. cerkev. Zmed odrašenih sta dosihmal le dva keršena. Naš sosed, stari Lutveri Bazili, ki jc zemljišč misijonu prodal, je kristjan.
Dobrovoljin mož je, verno sprejme, kar ga učimo, in rad poje: Mun aduma, Mun alabut (Bog je velik, Bog je dober). Dela križ in govori v svojim jeziku: I karin na Mun monge, ko na Mun tore, ko na Mun molokotjo aduma (v imenu Boga Očeta, in Boga Sina, in Boga velikiga Duha). Na koncu sklene roke rekoč: Mun lu gelen, to je: le eniga samiga Boga. (Op. Tudi Arabci k križu pristavljajo besede: Alla* el-va-hed, to je, Boga ediniga, tedaj se glasi križ v arabskim: B>sm el-Ab, u el-Ebn, u el-Kuh el-kod s: Alla' el-vahed. Amin. J.) Kaj posebniga mi je bilo, kako so mnogi vnuki tega stariga deda učili križ delati. Treba je bilo dosti časa, prejden je dobri starček zamogei le samo z eno roko križ narediti, v začetku ste mu bile k temu obe roki potrebni, — potem de ga je z desnico delal, in poslednjič, de je pri vsakim zaznamnjanji primerne besede izrekel. Drugi odrašeni je bil v smertni nevarnosti kersen. Naj gledamo na malo številee ovčic ali na rast spoznanja Božjiga v njih sere i h, le gorčično seme je. Delo misijonarja pa je, skerbeti, de se to zernce kje iz lastne neskerbnosti ne zanemari ali celo ne pogine, temuč de s pomočjo iz nebes raste, de se lepo drevo keršanstva vkorenini, raste, cvete in sad obrodi tukaj v ubogi ajdovski deželi. Čast in hvala bodi Bogu za vse, kar po svojih služabnikih tukaj v neverski deželi dela. Trud in delo je, pa delo z upanjem: terdno se zanesem, de bo Gospod dobrotno odperl vrata za veselo oznanilo, sv. evangeli. K Abuna Solimanu nosijo male dojenčke in prosijo, de naj jih umijejo z vodo velikiga Duha. Se ve de, gosp. Provikar poprej izprašujejo, od kod de male prinese, v kakšnim slovesu de so starši, in jih res mislijo v veliki god sv. Petra kerstiti. Kteri so pa že za nauk, jim od-kažejo. de se morajo učiti. Opominjajo jih. de naj nas pokličejo, ako kak otrok zboli. Pravijo, de prav veliko otrok umira. Zgode se reči, ki razveseljujejo in seree povzdigujejo, pa tudi marsikaj žalosti in skerbi. Ako te neenakosti obravnamo. imamo izidek: Cujte in molite! Te besede so zedinovanje nasprotnih misel in okolišin. . . . (D. si.)
Pesemska cvetlica.
Deleč po svetu slovi kislata zdravilna voda v Slatini na štajerskim, ki je znana pod nemškim ime-nam «,11 o h i t sc h er Saucrbrunn-. Blagor holehni-ku, kterimu čas in dnar pripustita, si v /.notranjih boleznih drobovja — želodca, jeter, čev itd. — iskati pomoči v ti zares dobrodelni „slatiniu: že v kratkim se bo bolje počutil in vidama boljšal: in ako se verh zdravniških vodil derži tudi pravilniga zivetja, že v treh ali štirih tednih bo vesel zapustil in blagoslovil ta blagroviti vir. ki ga je že tako kmalo ali popolnama ozdravil ali mu saj zmanjšal in olajšal tudi ze zastarane betege.
Pa, kaka nenaravna misel, bo rekel marsikdo, zdaj vsred i zime marnjati od toplic—in pa še celo v cerkvenim časniku! — Tode vsakteri ve za svoje _,zakaj~ in „kadaja: bolje pozno kakor nikoli ne. Očitno priznanje pa dobrot, ki jih Bog deli revnimu človeštvu tudi po zdravilnih vodah, ne more b ti nepristojno v časniku, ki je namenjen, naznanovati dela Božje previdnosti v različnih dogodbah sedajnosti. Vender moj namen ni, tu popisovati zdravilne moči omenjeniga kisljaka, temuč le memo grede omeniti iz dolžne hvaležnosti dobrot, ki sim jih sam skusil po njem. Glavni vzrok tega oglasa v Danici je pa sprelepa naslednja pesem od sreče deviškiga stanu, ki sim jo slisal v Slatini kaj lepo prepevati. Zares je ta pesem, kakor po zapopadku zmed naj žlahtnejih, tako tudi po na-
ravnim zlogu zmed naj lepših in po miloglasnim na-pevu zmed naj milsi duhtečih cvetlic slovenskiga petja; cvetlica, ktere lepota nikdar ne zvene in še v zimskim mrazu lepo diši — kakor sreča deviškiga stana nikdar ne mine in vselej blagruje deviško seree.
Pač res: Slovenec je rojen pevec — po vesel ji in navdušji za petje! Kamorkoli človek dojde na Slovenskim, povsod se doline in planine odmevajo lepo-glasniga petja — tu veselih pastireov, tam pridnih poljedelcev in nogradnikov, iz hiš pa marljivih šiva-ric, pred i c itd. Pa res je tudi. de za petje je ja-valjne kdo bolj Slovenec od Štajerca. Na štajerskim slovi posebno lepo peije v Kriški fari, v kteri je Slatina. V tem selu pa je nalivavnira rslatineu, bi rekel, prava popevavnica na deželi za izverstno pro-stonaravno petje. Kaj li je vse umetnijsko derenje gledišnih popevavcov memo prostiga. pa čudovito vbraniga, priserčniga miloglasja. ki se sliši iz te na-livavnicc! Kdor še ne pozna veliciga veliciga razločka po nasebni lepoti med petjem le zgolj za uho in med petjem za seree, naj sliši enkrat Slalimko petje, sliši naj tam peti le edino ..srečo deviškiga stanu-: pa bo občutil ia velik razloček in se prepričal, de pervo memo druziga je, kar cvetlica malana memo žive, duliteče.
Sreča deviškima *tami.
\i mlailenri in device. Oh pre>recen je vas »lan! Nar svetej" je slan de\i»ki. Naj le bode prav ilrr/.an.
Imeniten je svei zakon. To svet Pavel sam uri: Imenitnej pa devištvo. TihI svfl' Pavel tovori.
kar je solnce na<l \»e zvezde kar nad svinec je zlato: To so či-ii vsi mladenei. To device čiste so.
Koljkor an;i'l od človeka \ lepolii loči -r. Toljko lepši jp devištvo Od lepote zakonske.
I.aliko zakonsko veselje \ zalo»i vam se spremeni: Seree ci>lo in nedolžno \ selrj Jecus z\i seli.
Ternje zakonsko ne pika ('istih fantov in detie; \enec. .spleten za de\i»tvo. Iz nebeških je evellic.
Nima svet dobrote lake. Ile b" detislva vredna lila: Nima tolike lepote. Troti je uno Jezu-a!
Iiii-niin«>~ii. pa ea»n Tuljke nima celi -vrl. kuljkor nje ima devir»t\o Svete crrkve zlaloai cvet.
kdor devi>ku ei»io»t varje. Je podoben angelam: Angeli -o mu io\.»r>i. In prijatel Jezu- sam.
Njemu je Marija mali . |lu»a lii'i Mariina: 1'isla duša in nedolžna Je nevesta Jezu-a.
kdo bo gledal lako h|i/o Knkr.O svnji** Hor-i. ko mladenči in deklice, ki so ei-iija serca!
He-iravno iml -p rlinelt. ft-tn d'vi»ko bo lelo. \ clieaMno ii ve»elo Nad \»e druje \-lalo bo.
I .epu sije zlato »miner. Lune luč nam mila je: Lepši pa kol zlato solnce Se de\ isl v o svrt! se.
Solnce bode otamnelo. Luna tud Ufasnila:
devištvo bo e\elrlo Tam v nebe-ih vekoma! lil.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Zuani starček in pobožni duhoven Nikolaj Olivieri na« je po dol<rim pričakovanj« vender z< pet obiska'. Prišel je pretečeni petek h peteri t. i zamurkaau v Ljubljano. Ker je O. Andrej iz reda sv. Trojice, ki jra je lani spremljal, nekaj obolel, je zdaj nje~.iv sprem-ijevavec O. Rafael sv. Marije, iz ravno leffa reda presv. Trojice za odkupovanje sužnjev. Ta dva moža sta 20. listopada 18-»5 z 41 /.amurkami iu f fantičkam iz Aleksan-drije odrinila, in 2'J v Marsilijo na Francoskim dospela. Zmed tih sta jih dobila v Kairr 38, 5 pa v Aleksandrii. Ker je kupčevanje s sužnji prepovedano, sta reševala le take otroke iz rok nejevernikov. ki so bili že kaj časa v Effiptu, in ne ravni /jI a j od deleč prignan h. iu mo^la sta z veliko previduustjo delati, de nista ua zaderike ali še morebiti ua kaj hujšiga zadela. Turki sicer puste za-
marca z evropejcam iti čez morje, ako on pred eodnijo poterdi, de gre is proste volje; lahko je pa tudi, de ga pregovarjajo, de naj ne hodi, ga bodo pokrisijanili itd. Znana je namreč turška prenapetost in tudi ctroci so lahko žc z marsikteriini turškimi presojami navdani, ki so bili že kaj časa med turki. Od todi je razvidno, kako težavno je to veliko delo usmiljenja — usmiljenja do neumerjočih duš. Kna deklica je precej v Aleksandrii umerla, poprej ker-šena; mende jc bila že bolna odkupljena. Zmed unih 42 jih je KI oddanih v Aro-e-u na Francoskim. 1 v Nizzi. 1 v Lion-u. 1 v Mouomjuc-u. 3 v Sov oni na Ligurij^nskim, 3 v Gorici, 1 je pa umerla v Turin-o; druge sta v Milanu pu-tila za zdaj. Zmed teh 5. ki sta jih seboj pripeljala . so 2 sprejele dobrotne gospe 1'ršulinke v Ljubljani, 2 v Čkofii Loki. z I sta šla pa v nedeljo v Zagreb, kjer sta jo tudi oddala. Ker sta to opravila, sta se dans podala še po rektere v Milan, ker imata 3 oddati še v Gradcu in morebiti ktere tudi na Dunaji ali drugod. Zmed 2 ljubljanskih je eni ime S ena p, eni lladige in ste prav brihlne in razv eseljene. de ste tolikanj priserčne dobrotnice dobile. bena še i.i keršena. V poi drljik ste znale že p.zdraviti: rllvaljen bodi Jezas Kristus!1*, do 10 šteti in ste poznale že več čerk. Dobroserčne ste, še zlasti lladige. in hočete vedno biti pri nunah, svojih dobrotnicah. Velika žalost in jok jc bil. ko so se mogle ločiti, ker vse Li bile rade tukaj ostale: tako že otročje serce hitro spozna. kje jc prava dobrota in ljubezen zavolj Boga. Berž pa ko s'c une dve v Loko prišle, ste bile spet dobre volje, ker ste spet nune zagledale. t"ne, ki je mogla sama v Zagreb iti. že celo ni bilo utolažiti. — Pri ti priložnosti smo tudi g. Olivieri-tu zročili 44 gold. denara. kar je bila Danica po njegovim pervim otilndu za odkupovanje zamur-hkih otrok nabrala. I'rav hvaležin je dobrotnikam in vsak dar z veseljem sprejme, ker vsak otrok ga Mane 350 do 3ft0 gld brez živ eža itd., prejden je z njimi čez morje.
^ Naš milostivi gospod in škof so 5000 gld. vložili, dc se bodo z njih letnimi obrestmi (250 gld.) bukve za Lukvarnico v b o g u s I o vs k i m semeniši nakupovale. 8 tim prelepim dararn so biasi dobroti ik vencu tolikerih zaslug v ljubljanski škofii novo cvetico vpletli. Bog nam .lih še mnogo mnogo let ohrani!— Duhovne vaje za latinske a čenče so se letaš preteklo nedeljo pričele in včeraj k« iičale. Vodili so jih pa za učence viš h latinskih šol prečastiti gospod korar Dr. Janez Krizostom P o ga čar, za učence nizih šol pa visok« n a.-liti gu-p. namestili učenik Anton Brodnik. Bog daj. de bi bile mnogo dohovniga sadu obrodile! — Polletno s pr a še v a nje v z g I e dn i h v e-likih šolah bo letaš od 1. do 5. sušca in sicer zjutraj cd S do 10, in popoldne od 2 do 4. K temu spraševanju priti je po novi postavi le staršem, varham in sorodnikam učeneov pripušeno. Spraševanje za domače učence bo pa tt. sušca in naslednje dni. — Svetinje v spomin pogodbe med avstrijaiiskim cesarjem in svetim očetam so ravno kar iz Aog-burga prišle; kd«r bi si jih hotel omisliti. jih lahko pri vredništvu dobi.
* Kaffolove pridige za praznike so dokončane ia veljajo 1 gold. 20 kr.
Z Dunaja sc piše v solnograški cerkveni list, de bodo avstrijanski škofje drugo nedeljo po veliki noči po-svetvanje zastran izpeljevanja konkordata pričeli in sicer v lepo ozaljšatii dvorani ški fijskiga poslopja. Tudi so dali prečastiti gospod kardinal in viši škof podoba zmalati, r.a kteri sv. Štefan in sv. Leopold veliko delo združenja cerkve in deržave varstva nebeške kraljice priporoi ujeta. — Zastran zakonskih sodba je v Mehitarski tiskarnici za do-kovšino znamenito delo na svitlo prišlo. namreč: Instruc-tin pro judiciis ecclesiasticis imperii austriaci
<| u o a d causas matrimoniales. Pervi razdelk govori: de matrimenio, drugi pa: de processu matrimoniali. Prečastiti gospod kardinal in dunajski visi škof so ta spis nar bolj idovitim bogoslovcam v ilimu pokazali, ki so mu to pohvalo dali: „nihil in eo nos invenisse, quod vel sacrorum canonum praeceripto vel apostolicarum constitutionum ordinationibus, vel probatorum doetorum sententiis confor-me non sit. (Juamobrem opus summo labore ac sapientia elucubratum merito foturum confidimus, ut in vastissimis imperii austriaci regionibus, ubi in usuro fuerit induetum. sacrae aeque ac civili reipublicae benevertat.- Veljajo pa te bukvice 15 kr.
Časniki naznanjajo, de je nekdanji bogoslovski učenik na inonakoviškim useučilišu in sedanji opat benediktin-skiga samostana pri sv. Bonifacij, Dr. Ha n n e b e r g. na Dunaj poklican iu de bo spovednik svitle cesarice Elizabete.
Zvezdica za salo.
rHiteti s časam naprej" je glasilka ali geslo, še več, terda postava skorej vsih stanov dandanašnji na svetu, zakaj marsikaj stariga. ako je tudi nekdaj dobro bilo, ne velja več za naš vek — kdo bi pač dvomil, de tudi uče-nikam ta glasilka in postava velja: saj je več ko itobro znano, de ravno v šolah se mtadini postavlja temelj prihodnje omike, vednosti in sreče. B> Ij ko kterimu koli stanu na svetu je torej učenikam treba hiteti s časam naprej, zakaj oni morajo biti vedno v oziru vednosti in omike korak spredej pred narodom. ..Kdor sam nima. ne more dati; kdor sam ne zna. ne more tudi druzih učiti4* pravi pregovor, in on znamnja učenikam dvojin tesen pot: ali učiti se vedno, ali opešati, zaostat1, iu s tem zanemarjati spolnovanje dolžnost svojiga težavniga, pa imenitniga steno
Pa tii bi me utegnil marsikteri učenik zavern ti: Kako bom napredoval v vednostih? Zdavnej sem že zapusti šole — v mojim času se o poduku še kaj taciga nobere-mu sanjalo ni, kar zdaj od šolskih učenikov hočejo: v samoti živim — z omikanimi in po novih vredbah izobraženimi uče i iki se soznaniti prilike nimam, de bi me kaj podučili i. t. d. — Hes, vse to je lahko mogoče; pa ako tudi nikoli nobeniga učiteljskiga shoda . na ktere se. škoda res! vse premalo cene stavi, ne obišeš, bodi si. kjer koli hočeš, kratek pa veljaven nasvet ti dam: beri! — Beri in zopet beri. in jest sim ti porok tega, de napredoval boš v vednostih in omiki — bolj kakor bi mislil.
Lepo priliko, izobrazovati in soznaniti se z nar novejšimi šolskimi vodili, podaja učenikam. starim in mladim, učiteljska knjižnica, ki se je začasno (Bog <!aj. dc bi se kmalo vtemeliia za terdno) vstanovila v Ljubljani. o kteri je govoril že sloveči učenik gosp. A. Praprotnik v 2. listu letašnje Danice. Nedavno v Ljubljani pričujoč, sim bukvar-nicn to tudi jez obiskal: prijazni začasni bukvarnitar gosp. J, Faifar. učenik v izrejališu malih otrok mi jo je skazovsl z nar večini veseljem in vidil sim tu zraven kratkočasnih tudi toliko izverstmh šolskih, sedanjim učenikam neogibljivo potrebnih knjig, de se ne m< rem zderžati. utenikam od kraja vsim živo priporočiti, naj bi kakor udje k taisti pristopili. Res, 20 kr. na mesec plačati sc bo morebiti mar-sikterimu ob lno zdelo, pa pomisliti jc. de je pa zato to-varšern ali deležnikam že zdaj kakih 500 nar izverstnejših knjig za branje na ponudbo, ktere se bodo pa še vedno množile, in tudi ineseena plača se znižala, berž ko bo več deležnikov pristopilo.	.1. Levičnik.
Pretnetabe ilahovsiac.
V ljubljanski škofii. Umerla sta: gospod Matija Kosak. lokalisl v pokoji. 12. svečana v lio. letu svoje starosti 7.a vodniieo. in cospud Andrej Svetlin, dekan in fajraošler v Leskoveu. j:i svečana v 5H. letu svoje starosti za vročinsko boleznijo. Naj v miru počivata!