Prvi slovenski dnevnik ▼ Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov. ar a List slovenskih delavcev v cAmeriki TZfefinft Mrli the Urates State®. Issued every day* except Sundays and HoKdaya STEV. 226. ENTKBBD AS SECOND-CLASS MATTER, SBPTElfBER 21, 1903, AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. T., UNDER THE ACT OP CONGRESS OP M A* oh 3, 187«. NEW YORK, V PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA 1904. LET .NIK XL Spomeniki inozemeem. ONJ NAM DOKAZUJEJO ZASLUGE VELIKE REPUBLIKANSKE STRANKE. Kar so ti možje prosili v prid svojih rojako v-državl jano v, so dobili od rep. stranke. PRIJATELJEM SVOBODE. Prijatelji svobode, osobne svobode, misli in govora, so republikanci. Ras to je vzrok, da je bilo tekom zadnjih let v Zjed. državah postavljenih na javnih prostorih v raznih velikih mestih, v spomin znamenitim inozemeem kteri so delovali v prid te dežele mno- in se še vstvarja. To ljudstvo dobiva kri in moč iz raznih različnih si plemen starega sveta. Vsaka posamezna narodnost je doprinesla mnogo vrednosti našim državljanskim vrlinam, kakor tudi pomoč ljudskem vodstvu Tukaj v Zjed. državah za mor oni o vsi vršiti dolžnosti kot dobri državljani, kateri poznajo jedino tekmovanje to je ono, ktero nazivljamo dobro državljanstvo. Predsednik Roosevelt je za tu rojene, kakor za inorodne državljane vodja, kteri dela čast ljudstvu z svojim poštenim in iskrenim postopanjem. Predsednik Roosevelt ne išče glasov, pač pa le dobro državljanstvo, kteremn glasovi sami koristijo. Svobodo, ktero so iskali oni rodoljubi, kterim je sedaj ljudstvo postavilo spomenike, so dobili po večini le od republikanske stranke. Inorodci, kteri pridejo semkaj in kteri postanejo državljani, zahtevajo svobodo, da se zamorejo tako lej>o razvijati. Vse to jim je tudi zagotovljeno od republikanske stranke. Oni prihajajo go spomenikov. V New Yorku imamo spomenike Ericssona, Garibaldija, Humbolda, Lafayette in Mazzinija, v Chicagu, so spomeniki Koščiuska, llumboldta,Ericssona in Linaesa; in baš sedaj bodo odkrili v Washingtonu spomenik Pulaskiju. Ljudje, k t ere sedanji spomeniki ovekovečujejo, so bili vedno republikanci in ko je predsednik Roosevelt podpisal dovoljenje za napravo spomenika Pulaskiju, je deloval za republikansko stranko. Oni isti čuti so navdajali predsednika Roosevelta, ko je pisal odboru, ki je ustanovil spomenik Koščiuska in ko se je izrazil: ''Tukaj, v Zjed. državah vstvarilo se je novo ljudstvo semkaj, ker ima ta dežela napredno vlado ljudstva za ljudstva. Republikanska stranka deluje že 35 let na izjednačenje državljanov z tem, da čuva n jihove politične in trgovske koristi. Demokrati kaj taeega še nikoli niso storili. Dejstva republikanske stranke so pa vedno boljša za ljudstvo, nego obljube druzih političnih st rank. To so torej vzroki, da so vsi natural izirani državljani v vseh krajih iskreni pristaši rep. stranke in bodo dne 8. novembra glasovali za republikanski tiket, tako, da bode večina t1 stranke letos večja, nego je bila ke-daj popreje. SpUšne klanje. VLADINI VOJAKI SO NA OTOKU MINDANAO MORILI NEDOL-23NE DOMAČINE. —o— General Leonard Wood je ukazal 250 moških, žensk in otrok pomoriti. ZASEBNO PISMO VOJAKA. Washington, 24. sept. Sedaj se do-znaja, da so ameriški vojaki dne 1. avgusta na otoku Mindanao klali Mo-mte, kteri se niso zamogli branili pred dobro oboroženimi vojaki. Takrat so vojaki na višje povelje pomorili 250 mož, žensk in otrok, na kar so njihovo vas požgali. Vojaki trdijo, da so Moroti njihove prednje straže zavratno pomorili, na kar so pričeli vojaki z splošnim klanjem. Vojni urad o tem neče poročati. Washington, 25. sept. Vojni urad ni hotel objaviti poročila o bojihproti Mor«»torn na otoku Mindanao. Dodatno k zgoraj navedenem kratkem poročilu, javlja se sedaj še sledeče : Vlada, ktera je dobila o tem na tančna poročila, do sedaj o tem ni hotela ljudstvu sporočiti. Klanje se je vršilo dne 1. avgusta pri jezeru La-nas na otoka Mindanao. Še le iz zasebnih pisem se je zvedelo, da je general Wood, kteri povdjuje posadke na otoku Mindanao, odredil grozno klanje nedolžnih domačinov in sicer po vzoru generala Smitha na otoku Samara. Kakor znano, je general Smith svo- časno odredil na otoku Samaru, da i. —. «■ '»'.'j«««..- morajo vojaki vse ljudi, kar jih je na otoku pomoriti in ves otok spremeniti v divjino. In baš to sramoto naše vojske je sedaj obnovil zopet general Wood. Vojaki so morali med nesrečnimi domačini grozno divjati, kajti pomorili so 250 možkih, žensk in otrok. — Pismo, ktero je prineslo grozno novico, je bilo na otoku Mindanao oddano dne 3. avgusta, toraj dva dni po klanju. Semkaj je dospelo dne 17. sept. Pismo se glasi: "Včeraj smo se zopet bojevali z Moroti. Usmrtili smo kakih 250 moških, žensk in otrok. Naši, ki so bili navzoči, pravijo, da je bilo uprav grozno. Morote smo nagnali v neko ožino, kjer smo umorili vsakogar, kte-rega smo videli, ako nam častniki puste klanje še dvakrat ponoviti, potem bodemo lahko izhajali. Moroti so naše straže zavratno pomorili. Sedaj nimamo več čutov pri morenju Moro-tov." General Wood je v svojih poročilih povdarjal, da ima njegovo vojaštvo opraviti z roparji in ne z vstaši. O bojih je večkrat poročal, a nikdar o številu njihovih žrtev. Vstaja na otoku Mindanao se vedno bolj širi in razmere na otočju so slabše, nego so bile za časa Aguinalda na Luzonu. Moroti so fanatični moha-medanei, oni se pritožujejo, da Američani ne drže svojih obljub. BANKEROTNO PODJETJE. $1,500,000 dolga. Cleveland, O., 24. sept. I. N. Sullivan, predsednik tukajšnje centralne banke, kteri je zajedno oskrbnik ban-kerotne tovarne strojev Aultman & Co., v Cantonu, O., naznanja, da ima podjetje $1,500,000 dolga. Do skrajnosti. RUSIJA POŠLJtE NA BOJIŠČE NAD POL MILIJONA NOVIH VOJAKOV. POVELJNIK 2. MANDŽURSKE VOJSKE BO GENERAL GRIPENBERG. Položaj na bojišču neizpremenjen. — Pričetek zime. — Vojaki so zdravi. JAPONCI SO BILI PRED PORT PORT ARTHURJEM ZOPET PORAŽENI. Petrograd, 20. sept. Car Nikolaj je odredil, da se pošlje v Mandžur še jedna vojska, ktere poveljnik bode general Gripenberg, pod vrhovnJim poveljstvom generala Kuropatkina. Car bode število vojaštva na Iztoku izdatno pomnožil, da bode vojna čim preje končana, Radi tega odide nadaljnih 300,000 vojakov na bojišče. Kori št. 3, 4, 5, 8 in IG so že mobilizirali in sedaj prične še nadaljnih pet korov z mobilizacijo. Vse to kaže, da je Rusija sklenila vojskovati se do skrajnosti in da o posredovanj u ne more biti govora. General Grippenberg bode posloval v Mandžuru neodvisno. Vrhovno po-veljništvo vojske na kopnem in morju bode dobil naravno podkralj Alekse-jev. Ko pride novo vojaštvo na Iztok, imela bode Rusija kacili 700,000 vojakov. General Grippenberg je 10 let sta-reji od Kuropatkina. Častnik je postal v bitki pri Sevastopolju. Tekom treh mesecev imela bode Rusija v Mandžuru nad 500,000 mož. Cliefoo, 26. sept. Pri novem napadu na Port Arthur, izgubili so Japonci nadaljnih 9000 mož. Ritka se je pričela dne 19. sept. in se je končala s zopetnim japonskim porazom. Petrograd, 26. sept. Semkaj se br-zojavlja iz Ohefoo, da so Japonci napadali Port Arthur od 10. do 19. sept: Ru si so vse napade odbili in provz-ročili Japoncem ogromne izgube. Položaj v Mandžuru je neizpremenjen. Zima se je pričela. Vojaštvo j« zdravo. • • * Petrograd, 24. sept. Vojno mini-sterstvo je odslovilo generala Orlova, kteri je zakrivil, da so se morali Rusi izpred Liaovanga umakniti. Minister stvo jo to storilo vsled priporočila generala Kuropatkina. Minoli četrtek je prišlo v Mandžu ru do bojev in tudi v petek je bilo na bojišču vse mirno. Glavni stan generala Oku. 24. sept. Kitajci zatrjujejo, da so pričeli Rusi ostavljati Mukden in zbirajo svoje čete pri prelazu Tie. Predno so pričele čete odhajati proti severu, so častniki izjavili, da ruska vojska še ni dobila dovolj pomoči za odločilno bitko. Mukden, 24. sept. Japonci napredujejo proti severu izredno počasi. Vojaki neeega turkestanskega polka so v bojih pri Yentaju usmrtili osem japonskih konjenikov. Kurokijev glavni stan, 24. sept. Mandžurska zima nastopila neposredno po poletju. Japonci, ki so oblečeni v platnenih oblekah in ki prenočujejo na prostem, izredno zmr-zujejo. Chefoo, 24. sept. Japonci, ki so dospeli iz Daljnega, poročajo, da se je dne 19. in 20. sept. vršil krog Port Artliurja vroč boj. O uspehu še ni znano. Dne 19. t. m. pričeli so Japonci bombardirati zjutraj ob 3. uri. Ivo se je zdanilo, postal je bombarde-aent zelo jak. Tudi danes zjutraj so Japonci streljali na Port Arthur, in sicer od za-padne strani. V Port Arthur je dospelo več ladij s živili, streljivom in zdravili. Japon ski napadi postajajo vedno redkeji it bodo brezdvomno kmalo prenehali. Mukden, 25. sept. Japonci so dne 22. sept. po neznatnej praski zasedli prelaz D al in. Japonci so pričeli napredovati in se skušajo z divizijo na iztoku združiti. Ko so pa zvedeli, da so Rusi zasedli potu v Mukden, so morali oditi nazaj. General Kuropat'kin je izročil zastave 9. sibirskej diviziji, ktero poveljuje general Kondratovič in ktero so jedva pred prieetkom vojne ustanovili. Hanbin, 25. sept. Oddelek Japoncev napreduje po reki Liao proti prelazu Tie. Ruske čete nestrpno pričakujejo Japoncev. Mukden, 25. sept. Tukaj se poroča, da Japonci utrjujejo Liaoyang, ker vedo, da bodo kmalo Rusi zopet prišli. Petrograd, 25. sept. Japonske vesti, da so Rusi ostavili prelaz Da, niso resnične, kajti tamkaj so še vedno čete generalov Miščenka in Samso-uova. Rusi so tamkaj Japonce dvakrat prepodili in jim prouzročili velike izgube. Rusi so pustili Japoncem priti blizo, na kar so pričeli na nje streljati, jih napadli in razpršili. Japonci so bežali in pometali proč svoje puške. Ruska konjiča jih je zasledovala. Ko so Japonci dobili pomoč, so napad obnovili, toda bili so zopet poraženi. Na begu jih je ruska konjiča zasledovala. Rusi so mnogo Japoncev vjeli. Večina slednjih je ranjena. Milejša doba. NOVI RUSKI MINISTER NOTRA-NJTV ZADEV O SVOJEM PROGRAMU. Knez Svjatopluk Mirskij se sklicuje na carjev manifest iz leta 1903. ODKRITJE SPOMENIKA CARIN JI KATARINI. Petrograd, 24. sept. Po odkritju Vpomer^ika,, kterega 30 postavili v Vilni v spomin na carinjo Katarino Veliko, je knez Svjatopluk Mirskij včeraj govoril z raznimi Časniškimi poročevalci. Pred vsem jim je naznanil, da se dobro zaveda velike odgovornosti, ktera je spojena z dostojanstvom ministra notranjih zadev. On nastopi svoje nove dolžnosti z trdnim sklepom, da kaj dobrega vstvari. Vendar pa dosedaj še nima določenega programa, le nekoliko gotovih idej, kterim vsem je namen pospeševati blagostanje ljudstva. V inozemstvu govore, da dobi Rusija ustavo. Toda to je v sedanjih okoliščinah nemogoče, dasiravno je lokalno samoupravo mogoče uvesti. Tudi je treba rešiti mnogo not rail jih problemov, tako na primer židovsko vprašanje, za ktero se minister zelo zanima. Za Žide iz boljših krogov je vlada že mnogo storila in njihove privilegije je sam car povečal. Novi minister bode izdelal svoj načrt po vsebini carjevega manifesta iz leta 1903, kteri jamči deželi mir, napredek in razvoj. Vilna, 24. sept. Včeraj so tukaj odkrili spomenik carinje Katarine Velike, kteri stoji na javnem prostoru pred govemersko palačo. Tem povodom je sedanji minister notranjih zadev, knez Mirskij zadnjič nastopil kot gubernator vilniške gubernije. Povsodi ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Vse mesto je bilo v zastavah in slavnostfi i'e prisostvovala ogromna množica ljudstva. Ko so spomenik odkrili, pozdravilo ga je 360 strelov. Kasneje se je vršila parada kozakov in tretjega vojaškega kora. V Uruguayu vlada mir. Buenos Aires, Argent a na, 26. sept. Semkaj se poroča, da je vlada sklenila mir z vstaši pod vodstvom generala Muiioza. Po vsem Uruguayu vla-radi tega veliko veselje. Zastopniki inozemstva bodo zahtevali odškodni-no v poravnavo škode, ktero so napravili inozemeem bojujoče se stranke. Financijelni položaj ni ugoden. Rodbinska žaloigra. Rhinelander, Wis., 24. sept. Semkaj so donesli truplo OOletnega Louis Donerstada, čegar lobanja je -azbita in prestreljena. Njegova hči je mnenja, da se je sam usmrtil. Policija je pa kljub temu zaprla njegovo hčer in neko Slaekovo, kt3ra je obiskala Do-nerstadovo hišo. Sedaj iščejo še pokojnikovega sina, kteri je bežal v gozde, ko je vgledal policijo. Pokojnik ni hotel svojemu sinu dopustiti, da bi ljubil Slaekovo, radi Česar ga je sin najbrže umoril. Iz Errtpe. RUSKI PROTEST GLEDE ANGLO-TIBETANSKE POGODBE. — SLOVO SVJATOPLUKA MIRSKEGA. Princezinja Lniza KoburŠka in njena sestra grofica Štefanija Lonyay. RAZNOTEROSTI. Petrograd, 25. sept. Minister ino stranih del, grof Lamsdorf je ruskemu poslaniku «v Londonu brzojavno anročil, naj zahteva od Andi je pre inačenje tibetanske pogodbe. Pogodbo tudi Kitajska kot pokroviteljica še ni potrdila. Ruski poslanik v Londonu je dobil nalog, naj proti pogodbi protestira, ako bi se Anglija branila razne pogodb ine določbe preinačiti. Pred vsem zahteva Rusija preinačenje točke IX. ktera je naperjena proti pokrovitelj stvu Kitajske. Vilna, ras. Poljska, 25. sept. Knez Svjatopluk Mirskij bivši tukajšnji generalni gubernator in sedanji minister notranjih zadev, je zastopnikom časopisja dejal, da zna eerniti pomen časnikov, kteri, ako ljudstvu lojalno služijo i vladi z tem pomagajo. Mirskij se je včeraj uradoma poslovil od tukajšnjih oblasti, plemstva in meščanstva, ktero mu je tem povodom priredilo burne ovacije. Dunaj, 25. sept. Princezinja Luiza Koburška in Gotska, ktera je nedavno pobegnila iz zdravilišča Elster, postaja tudi v dvornih krogih vedno bolj priljubljena. Njena mlajša sestra, Štefanija Lonyay, vdova avstrijskega prestolonaslednika Rudolfti, jej Via vso moč pomaga. Sedaj je priposlala Luizinem soprogu, princu Filipu Ko-buršfcemu naslednjo brzojavko: "Luiza ni bolj neumna, kakor Vi. Človek se mora zgražati vsled krivice, z ktero ste proti nedolžnej postopali. Storila bodem vse, da vrnem Luizi ono, kar ste jej vzeli." Glasilo brzojavke je Štefanija izročila raznim časnikom v objavo, da tako ves svet izve, da ona soČuvstvuje z svojo sestro. Cesar Fran Josip je izjavil, da bo Matašieu vrnil plemstvo in častniški stan. Vilna, 24. sept. Odkritju spomenika carinje Katarine Velike, prisostvovalo je tudi nad 60 članov odličnih poljskih rodbin, kar je tem značilneje, ker se je vršila za časa Katarine tretja delitev Poljske. Iz tega je sklepati, da pride kmalo do sporazuma med Poljaki in Rusi. Petrograd, 24. sept. Car je poljskim plemičem, kteri so governerju M irskemu pomagali pri upravi vilniške gubernije, podelil razna odlikovanja. Napulj, 24. sept. Dasiravno je generalni štrajk v Italiji končan, vendar še štrajka 2356 železniških strojevodij. Spočetka so smatrali taštrajk malo važnim, toda sedaj se je jel zopet razširjati. Radi tega so morali štve-vilo rednih vlakov zmanjšati. Obiski v Belej hiši. Washington, 24. sept. Kakor hitro se je vrnil predsednik v Washington, so se tudi pojavili nekteri takozvani "kranki". Včeraj je 63Iteni Chas. Barth iz Columbusa, O , pristopil k gospej Roosevelt, ko je vstopila v kočijo in jo je vprašal, kje je predsednik. Rooseveltova se je nekoliko prestrašila, toda vratar je v tem hipu ukazal, kočijažu, naj požene. Na to so Bartha odvedli v malo stražnico in ga zaslišali. Barth si domišljuje, da je Hannov naslednik. On je hotel dobiti svoje letjitimajcijske listine od go-vernerja Merricka, kjer so mn pa povedali, da so listine v Belej hiši v Wash ingt onu. Kmalo na to se je pojavila neka 40-letna zamorka v Belej hiši, kjer je želela govoriti z predsednikom. Tu je naznanila, da se imenuje Matilda Stewart in bi rada prosila predsednika, naj priredi izlet zamorskih otrok iz Baton Rouge, La., v okolico. Splošno se misli, da je blazna, radi česar so jo poslali v policijsko glavno postajo. Slovenske novice. Iz Cievelanda, O., nam poroča rojak, da j«, v bližnjem (Jollinwoodii umrl Josip Tomaževie. Pokojnik ostavlja v Ameriki vdovo in troje dece. NAZNANILO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburga do New Yorka le $10. Naše naročnike, kteri na listu še dolgujejo za prvo polovico leta, ali pa so zaostali za tretje četrtletje in smo jih v platež opomnili, opominjamo, da bodemo k o n-c em tega meseca pošiljanje lista vstavili. Dnevnik nas stane obilo novcev in je tako po ceni; da nam vsakdo lahko pošlje vsaj 75 centov za tri mesece. Upravništvo. Sedemdeset mrtvih. GROZNA KATASTROFA NA PROGI SOUTHERN ŽELEZNICE. DVA VLAKA SKUPAJ ZADELA. Nesreča se je pripetila pri Knoxville, Tenn. Nad 125 ranjenih. URADNO POROČILO. Knoxville, Tenn., 25. sept. Včeraj dopoludne, kmalo po 10. uri pripetila se je grozna katastrofa in sicer l1/* milje zapadno od postaje Hodges in lSy2 milji iztočno od tamkajšnjega mesta na južnej železnici. Skupaj sta zadela dva poštna vlaka. Sedemdeset osob je bilo usmrtenih in 125 ranjenih. Proti iztoku vozeči vlak iz Shat-tanooga v Salisbury, N. C., in proti zapadu vozeči iz Vistola v Knoxville, sta zadela skupaj, ker vslužbenci proti zapadu vozečega vlaka niso počakali v Hodgesu, kar bi morali storiti. Ko se je pripetila nesreča, vozila sta vlaka z hitrostjo po 30 milj na uro. Obe lokomotivi sta bili razdejani,- kar velja tudi o večini vozov, izfemšd Pujlmanovih spal rtih vozov. Razdejani vozovi so bili polni usmrtenih in ranjenih potnikov, ktere je bilo le težko dobiti iz razvalin. Kakor hitro se je tukaj zvedelo o groznej nesreči, poslalo je železniško vodstvo posebni vlak na lice mesta. Iz Hodgesa, Newmarketa in drugih krajev prihitelo je na pomoč na stotine ljudi, kteri so pri žalostnem rešilnem delu po svojej moči pomagali. Mrtvece in ranjence so prepeljali v Knoxville. Med potjo je pet ranjencev umrlo. Atlanta, Ga., 25. sept. Tukajšnji uradniki južne železnice naznanjajo, da se katastrofa pripetila na ovinku zapadno od New Market. Potniki, kteri so bili v spalnih vo-zovih, niso bili ranjeni, dočim je bilo v navadnih vozovih 50 do 75 potnikov vsmrtenih in kacih 150 ranjenih. Strojevodjo obeh vlakov sta usmrtena. Promet bode oviran kakih S do 12 ur. ________________ _______________________ Vlak zavozil na dinamit. Cumberland, Md., 24. sept. Pri North Brancbu zavozil je vlak B. & O. železnice v nek voz, na kterem je bilo 750 funtov dinamita. Razstrelba jo razdejala lokomotivo in več vozov. Dve osobi sta usmrteni, vse hiše okolice so poškodovane. Lokomotiva je vzletela 15 čevljev visoko v zrak in se je popolnoma zdrobila, ko je padla zopte na zemljo. V hišah so popokale spone. Štirje otroci zgoreli. Winchester, Ky., 25. sept. Ko so bili otroci farmerja George Cooper v starosti od 2—7 let sami doma, pričela je hiša goreti. Vsi štirje so zgoreli. To ni lepo. Puablo, Colo., 24. sept. Oddelek American Federation of Labordržave Colorado, je sklenil pri letošnjih volitvah podpirati demokrate. "Sukot." Minolo soboto pričel se je delavski praznik <* Sukot", kterega obhajajo vsi Hebrejci. Na dvoriščih, ali pa na strehah hiš, zgradili so Židje malo šotore iz zelenja, v kterih so le mize in stoli. Vsaki glavar rodbine mora sedem dni stanovati v šotoru. Praznik traja sedem dni. ^ _ "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York Cityt Na leto velja list za Ameriko . . . $J.OO " pol leta............. 1.50 Za Evropo, ra vse leto.......4.50 «' pol leta .......2.50 " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. GLAS NARODA" uhaja vsaki dan iz-"Vzemši nedelj in praadikov. "CSLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 _JltOV. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati poljskih pripravniških paralelk v trUeziji in na vladno postopanje glede vseučiiiških tečajev v Inomostu in izvajajo iz tega, da se pripravlja nov vladni kur-pri kterem je Poljakom prisojena važna vloga. Kakor se vidi iz tega, so vsi politični krogi edini v tem, da išče Koerber Poljake in jih skuša pridobiti, da pa še ni jasno, kake namene ima z njimi. Poljaki so kot politični praktiki vedno stali na stališču: do ut des. Tudi Koerberja ne bodo podpirali, če jim za njih podporo ne bode dal primernih koncesij. Tega se gališki Ma-lorusi boje in zato so priredili v Lvo-vu velikansko demonstracijo, ki je jasno pokazala globoko in ostro nasprotje med Poljaki in med Malo-rusi. Težko in nehvaležno je ugibati, kak uspeh porodi^ Koerbcrjevo potovanje v Galicijo. Če se sme soditi po glasovih poljskih časopisov, potem ni misliti, da bi Poljaki hoteli iti za Koerberja proti Čehom v ogenj. Sko-ro vse poljsko časopisje se izreka proti alijanci z nemškimi strankami na škodo Slavjanov in težko je verjeti, da bi se hotelja poljska delegacija vzpričo takemu javnemu mnenju in vzpričo mogočnemu gibanju malo-ruskega naroda vdinjati dr. Koerberju in pomagati nemškim strankam, da vzdrže svoje krivično gospod-stvo. Žalostio-smešna porest. Troje jih je bilo; dva fanta, Janez in Jože, in jedno dekle: Ana. %Stariši so jim že zdavnaj pomrli. Oče je utonil, mati je pa na posetlji umrla. Janez in Jože sta lovila ribe s čolnom, kateri je bil jedina dedščina in edin spomin po svojem očetu. Janez je bil suh kot preklja in tanek kot glista; navadno se je smejal; le če se mu je kaj resnega pripetilo je molčal par minut potem se pa še bolj smejal. Sicer je bil pa priden m uren. Kedar je počival pri delu, se je držal na stran, kakor človek, kadar ga grize. Smejal se je pa vsemu, neglede na to, ali je bilo smeha vredno ali ne. Kljub svoji suhoti je pa jedel za dva. Govorili so, da je edino želodec povirbal po svojem očetu, o kterem je bilo znano, da ni bil nikdar sit. Jože pa se je "vrgel" po materi. Bil je molčeč, resen in se ni nikdar smijal. Ni bil prav zdrav, vedno ga je "nekaj" vilo. Ker pa je moral delati, se je polagoma utrdil. Živel je zelo redno: ribe in žganci, žganci in ribe, je bila njegova jed. Prepričan je bil, da lahko doseže visoko starost, če bode dolgo živ in zdrav. Sestri pa je bilo ime — kot smo rekli — Ana. Velika je bila, močnega života, a vedno bleda, prav kot mati. Odšla je v mesto služit. "Pojdi", sta ji rekla brata v slovo, "dolgo itak ne bodeš tlačila trave. Saj si že 11, kaj vsa grižasta." Nekega lepega dne pride iz mesta domov na počit nice. Spremenila se ni nič, le še bolj bleda je bila. Enkrat pokliče Janeza na stran in mu pokaže neko fotografijo. "Kaj tak je on?" vpraša in se namuzne. Bil je nje ljubček. V Črni sukni z velikim, na ušesa se naslanjajočim cilindrom; držal se je, kot bi hotel — kihniti. Na precejšnjem nosu so jahale velike očali. "Ali je gledališki igralec?" vpra ša Janez radovedno in ogleduje zadno t ran fotografije, kjer je bilo nad napisom vse polno medal i j. "Ne. Prej je bil koprol zdaj je pa kelnar", odvrne ona in briše s predpasnikom po fotografiji temne sledove Janezovih rok. "Drugo leto začne na svojo roko." "Kot gostilničar?" "Da, kot restavrater. Mogoče tudi dobi na kaki barki kako krčmo." "Kako mu je pa ime?7' "Gref»or." "Ne, jaz mislim, kako se piše!" "Zgaga." Janez se začne smijati. Ali je kaj čudnega. Zgaga gori, zgaga doli, on je lahko radi imena najboljši človek —. Saj tudi je." "Ti je li kedaj kaj dal?" £ Denar včasih 1 Seveda ne veliko, ker ga nima. Peljal me je večkrat v gledišče. Priden je in pije samo toliko, kolikor more. Kadar postane sam svoj, me oženi!" Janez pomiškne z levim očesom in pogladi mijavkajočo mucko. "Ana, ali je bil že keda.i pri tebi?' "Ona utakne fotografijo v nedrije in pravi mirno: "Kako si neumen, Janez. Potem me lahko e vsem skupaj pusti." Po zimi falira trgovec, pri kterem je Ana služila. Prisiljena je bila poiskati si drugo službo. Dobila jo je pri nekem j udu. Tu se ji je pa slabo godilo. Zjutraj nič, opoldne čista juha in opresen kruh — zvečer križ božji — potem pa spat v neko mokro luknjo. Ona zapazi, da hujša in kašlja, odpove si uzdo in gre k svojemu kel-nerju. Ta ji je preskrbel delo v kuhinji A bolezen začne napredovati in vedno hujše ji je bilo. Ko ni mogla več svoje slabosti skrivati, mu pravi nekega dne, da gre domov — umreti. On jo pogladi po rokavu in potegne usta na jedno stran kot hlapec, če mu konj na nogo stopi. V resnici je bila bleda in udrtih, motnih očij. "Prav imaš, res, slabo izgledaš A jaz te imam rad. Kaj praviš, če bi midva začela gostilno. Za prostor vem a suh sem kot poper." Pogledala sta prostor, naročila pa storja in se poročila. Ani je bilo vedno slabše, in morala je iti v bol nieo. Tega pa ni hotela. Rajši domov. To pa zopet njemu ni bilo prav. Ni pre ostalo druzega, kot prevzeti prostor in preskrbeti najpotrebnejše pohištvo. Ana takoj leže na poster in čaka smrti. Janez dobi v tem nekega dne pismo in se napoti naravnost v mesto. Res najde stanovanje in vstopi. Pri mizi je sedel en sam gost ob prazni čaši. Na sodeu piva pa je dremal Zgaga in rinil pest v svojo špičasto brado. Ko zagleda Janeza, mu skoči takoj okolu vratu in ga začne stiskati in vrteti, kot bi ga hotel zadaviti. Po-praša za Ano. "Tukaj leži na novi postelji. — Poglej draga, brata sem ti pripeljal." 1 'red rdeče pobarvano posteljo stojita v temni, zadulili sobi, z jednim samim oknom. Mimo so vedno tekel i psi in se redno vstavljali baš p -ed oknom; skoro vsaki je pošjofal. podprl zid z nogo in porosil, da je vedno v sobo po zidu teklo. "Vidiš Janez, tako je ves dan. Ti salaminski cucki se vedno tod o^rog ženijo", zdihne Zgaga. V sobi je smrdelo po mokroti in raznih zdravilih. Pod pisano odejo pa je ležala Ana bleda in upadla Z veliko težavo dvigne koščeno roko in jo da Janezu. On jo pogleda — ona a pogleda, a oba molčita. Nap sled spregovori Janez: "No. ali se d -bro imata?" Zgaga potegne usta navskriž nn-kremži obraz in pravi: "Jaz veliko pripomorem, da ji gre dobro. A"': ni res, najdražja?" Ana pofcima. Zadnja njena beseda je bila: "Pozdravi doma pa živi, dokler ne umr-ješ." Janez premišljuje dom «v .grede, kakšen volieek je. To in ono je mislil povprašati, pa se ni spomnil druzega kot: ali gre vama dobro. Ko ga Jože vpraša, kako je bilo v mestu, kako jima gre, odgovori kratko: "Slabo!" Deset minut je zopet stal pri č. lnn in se moral smejati. Ta Zgaga, kako ga je objel, kako lep razgled j" i/, sobe — no ali ni to smešno? Osem dni pozneje umrje Ana Zgaga pride sam na krni te i:i naznani. Najprvo pade Janezu okrog vrata potem pa Jožetu. Nato gr.do vsi do sorodnikov in jim nazna iij » smrt. Sorodniki so malo ču mo gle-lali tega bivšega kelnarja, ker niso nič vedeli o nikaki poroki. No pa to je bilo sedaj prav za prav vse jedno. Ko so vse obšli, vrne se Zga^a z Ja nezom v mesto, da pripravita pogreb. Hotela sta lep pogreb, a denarja ni ilo. A Janez je bil dohreolo-Ako je človek bolan zen. nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? ' Kadar je elovek bolan — more so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne 11a najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovcnci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajtel Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se na5i rojaki zahval ujej o da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor I ' V začetki moje bolezni hut mras meje stresa, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Kevmatizeni in magat. Potem se obrnem na Vas dr. a , bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- J^V* '... ie, ozdravlena. vila zdaj sem popolnoma zdrav.1,1 ta*elJ in gia-Toraj se Vam srčno zahvalim zatova Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolSi zdravnik u celi Ameriki in da^ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Haik Strah, 69 Arimont St. Massiilon, O. Walnut Lake, Ark. Maik C«listin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Sknšek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamei za popolno ozdravljenje vseli bolesti: Kakor l>ole»ti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollias je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkifi in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito Isto v maternem jeriku in adresujte na * PROF. Dr. E. C- COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati xdravila, po katerih se goto« popolnoma ozdr- rite in se bolezen gotoro nigdar več ne povrne. ffiHRMI Jaaoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA« i** I URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St.. Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Mi™ NADZORNIKI: JOSEP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereleth, Min«. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th &U Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brezioh, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošilja tre naj m pošiljaj® blagajniku: Ivan Gorže, P. O. Box 305, Ely, Minn., in p* svojem zastopniku. Društven« glasile je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Delavsko gibanje. V nedeljo, dne 4. septembra je šlo 20 Hrvatov z Reke v delo k predoru Karavanske železnice. l!) Macedoncev je šlo iz Podbnla na Reko. — Dne 5. sept. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko C0 Hrvatov in H Slovencev. Prijet je bil na južnem kolodvoru Josip Vozel iz litijskega okraja, ker se je hotel izseliti v Ameriko, brez da bi bil prej zadostil vojaškim dolžnostim. Težka poškodba. Dne 4. septembra je s«ilel v Oblakovi gostilni na Tržaški cesti v Ljubljani 23letni delavec Ivan Kozjek, kterega so nekteri gostje začeli obdela vati z raznimi psovkami kar je pa Kozjeka tako raztogo-tilo, da je poj>adel na mizi stoječi vrček It-r ga vrgel v nekega gosta in na to zbežal. V bližini hiše št. 22 na Tržaški cesti so ga pa dotični gostje dohiteli in ga začeli pretepavati. Udarjen je bil po levem sencu tako močno, da je prišel vsled preobilega odtoka krvi v omedlevico. Policijski zdravnik dr. llllner je ranjenca kolikor mogoče za silo hitro obvezal in odredil, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico- Dva napadalca je policija aretovala, ki se izročita deželnemu sodišču, dva pa je pustila z ozirom na njih družbinske razmere na prost Hi nogah. Pomanjkanje moških učnih močij na Kranjskem je postalo že tako veliko, da se niti za nadučiteljska mesta Često ne oglasi niti jeden prosilec. Nadučiteljska mesta se morajo sedaj oddajati provizoričnim učiteljem z zrelostnim spričevalom. Da celo neki novinec je bil letos nameščen za šolskega voditelja na večrazreduico. Lovska sreča. V Mali gori pni Sv. Ano je ustrelil sodni kancelist Ant. Spende iz Ribnice dne 6. t. m. krasi 3-£ja orla-kačarja. kteri meri vdolgosti 70 cm, v Si rok ost i 1 m 80 cm. Trgatev se je pričela v krškem in novomeškem okraju za dozorele vrste grozdja. Toplice v Laškem trgu je kupila ondotna občina, dasi je pri tem podjetju prišla že cela vrsta kapitalistov-strokovnjakov na kant. Mnogo davkoplačevalcev je proti temu nakupu prolestovalo pri namestništvu. Izpred sodišča. — Kazenske razprave pri ljubljanskem dežel, sodišču. — Anton Merčun, prosjak iz Črnuč, je posestniku Martinu Severju, ki mu ni hotel dati denarja in jedila, v jezi zagrozil, da mu l>ode tako naredil, kakor Janezu Verbiču, kteremu je leta jS90 ponoči pokosil na njivi fižol, krompir in yelje. Na to se je pri belem dn«'vu. slekel pred Severjevo hišo in tak v pohujšanje ljudi hodil p) vasi in se nag ulegel tudi pred žup-niška vrata, odkrwler ga je župnik le s težavo odpravil in ga pregovoril, da se je oblekel. Obsojen je bil na dva eeteca težke, js postom poostrene, ječe. — Martin Kranjc, Viktor Sei-fert in Viktor Orešek, so dne 18. mal srpana t. 1. na upanje pili pri Mikužu v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani. Da bi zapitek poravnali, so se zmenili, pri tvrdki Dečman vzeti 335 kg. papirja, ga prodati, denar si pa razdeliti. Pri Kavšku so vzeti papir znosili na vasro, a do prodaje ni prišlo, ker je ta o tem obvestil policijo. Janez Delavec in Viktor Seifert, sta nekaj dnij poprej vzela balo papirja, ga iza tri krone prodala, denar pa za-pila. Sodišče je obsodilo Kranjca ia Seifert a vsakega na 4 mesece, Oreška na 7 mesecev težke, s postom poostrene ječe, in Janeca Delavca na 34 dni Strogega zapora. — Janez Križnar iz Oreha, delavec na Ilrušiei, je v zapira orožniške vojašnice pri odprtih <»knih preklinjal Boga, baje iz jeze, ker je bil zaradi tatvine neke žepne ure po nedolžnem aretovan. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. — Janez Petač, kajžar in tovarniški delavec i/ Žlebov, je svojo mater, ko mu je očitanje zavrnila, da sta z očetom le na škodo pri hiši, porinil iz hiše v vežo in odtod pred hišo, ter jo začel z ablj is<*eni udrihati po hrbtu. Obsojen je bil na tri tedne 7 1 postom na teden poostrene ječe. — Andrej Koželj, delavec na Bledu, je občinskega redarja, ko ga je hotel iz Sekova ničeve gostilne odpraviti in ga od veti v zapor, ker je nekega gosta z vrčkom po glavi udaril, prijel za prsi in ga sunil z nogo v stegno. Zagovarjal se je, da je bil tako pijan, da ni vedel, kaj da je delal. Obsojan je bil na jedno leto težke ječe, poostrene z jednkn postom na mesec. PRIMORSKE NOVICE. Na Opčinah pri Trstu je bil dne 11. -ept. zvečer zaklan neki laški delavec, 341etni Decima. Sodi se, da ga je usmrtil neki hrvatski delavec Jernej Bukaleš, ki je izginil iz OpČin. Lahi so zaradi tega že začeli kričati prav po laško in ščuvati, kakor da je to posledica narodnega nasprotja. Gimnazijski dijak Alf resi Ferdolja v Doberdobu je šel z nabito puško iz hiše; hotel je čez zid, pri tem mu je jjodrsnilo z jedno nogo, da je padel. Puška se je sprožila, in strel ga je zadel v levo roko. Pripeljali so ga v Gorico v bolnišnico. Tatvina v cerkvi. V noči od 10. na 11. sept. so se dosedaj še neznani zli-kovci vtihotapili v cerkev na Gradu pri Mirnu ter poskušali tam odpreti t ri .skrinjice za milodare. Odprli so le eno, v kateri so našli le malo drobiža. Delavec ponesrečil Strašno smrt je storil Jakob Hrast, rojen leta 1879 na Kobariškem, pri delu na novi železnici v Sv. Luciji. Imel je opraviti z mino, kar se je unel dinamit poleg njega. Udarilo me je vse v glavo ter mu jo razneslo. Smrt ie nastopila takoj. St rasna smrt je obudila mnogo sočutja ne le med delavci, marveč med vsemi, ki so culi o njej. HRVATSKE NOVICE. Pri uredništvu lista "Hrvatska", so imeli prvo krizo. Odpuščeni so trije uredniki, dr.- Avg. Harambašič. Glavno uredništvo prevzame baje dr. fvan Ružič. — Ljubimska drama v Osekn. lSletni krojaški pomočnik Konrad Jernbay, .je ustrelil 281etno gospodarjevo hčer, Vilmo Ilimmelreich, 11a to pa še sebe. Vzrok je bila nesrečna ljubezen, ker dekl 10mi stariši zaradi razlike starosti niso dovolili poroke. Ameriški Časnikar v Dubrovniku. Te dni je prišel v Dubrovnik urednik uglednega dnevnika "New York Herald", Stefan Bousal, da opiše za svoj list južno Dalmacijo. Volkovi v Bosni. V Višnjicah so volkovi napadli ovčjo čredo Jose Josi poviča ter mu raztrgali 19 ovac. Umrl je v bolnišnici na Reki profesor in bivši urednik "Primorskega Glasnika" Emil Kasumovič. Zapustil je osem nedoraslih in nepreskrbljenih sinov. Namestnik Handl je Dalmatin-ce tako raEŽali1 s svojo znano izjavo, da občinski zastopi po vrsti sklepajo, da vržejo njegovo sliko iz dvoran. DOGODKI NA BALKANU. Belgrad, 11. sept. Ker se je liberalna stranka razcepila, nastopile bodo v bodoče v skupščini sledeče stranke: ekstremni radikalci, zmerni radikalci in frakcija radikalnega kmečkega voditelja Petroviča; v liberalni stranki frakcija Ribaraca, Gen-čičaj, Avakumoviča in frakcija dr. Veljkoviča, nadalje kmečka stranka in končno novoustanovljena narodna stranka pod vodstvom Nikola je viča. Voliko strank nimajo parlamenti velikih držav, zato je skoraj neizogibno, da se skupščina takoj po kraljevem kronanju razpusti. Sofija, 11. sept. Bolgarska vlada se je dalje časa pogajala z pariško banko zaradi 100 milijonskega posojila. Ta pogajanja pa so se sedaj razbila. Bolgarska vlada je začela nato poizvedovanje pri draždanski banki, ki bi sicer bila pri volji posoditi 100 milijonov frankov, zahteva pa, da Bolgarija prekliče svojo naročbo na topove pri tvrdki Creuzot ter isti naroči pri Krappn v Essenu. Ker pa je bolgarska vlada že sklenila s Creuzo-tom pravo vel javno pogodbo, ne more isto razdreti, sicer se zaplete v pravde. Solun, 11. sept. Iz Skoplja je do-šlo poročilo, da se je tam spun tal turški bataljon rezervnikov iz Azije. Va-liju se je posrečilo vojake pomiriti le na ta način, da jim je obljubil odpust. In res je bil v dveh dneh eeli bataljon razpuščen, kar je naravnost usodno, ako se ve, da je v Ljumi zbranih 8000 oboroženih Albanov. Belgrad, 11. sept. Tudi iz Mitro-vice in Prizrenda dohajajo vesti, da se puntajo turški vojaki, ki so poslani proti Albanom. Položaj v Stari Srbiji je vsled tega zelo resen. Cetinje, 31.. sept. Albani iz obmejne vasi Četa so napadli na črnogorskih tleh mirne Črnogorce pri delu ter dva ranili, enega pa ubili. Črnogorci ki so delali v bližini, so prihiteli na pomoč, na kar se je razvil pravcati boj, ki je trajal celi dan. V boju sta bila dva Črnogorca ubita, šest jih je bilo ranjenih. Albanske izgube niso znane. Položaj na meji je postal kritičen. Črnogorska vlada je poslala v Carigrad odločen prostost, naj ustrahuje AJbane ter plača za ubite in ranjene Črnogorce odškodnino, sicer bo črnogorska vlada sama potrebno ukrenila. Solun, 11. sept. Zloglasni vodja Ar-navtov Dželadin Safedin je umoril na zverinski način bolgarskega popa Petra iz Vevčanov, kar je bolgarsko prebivalstvo do skrajnosti razburilo. Vsi popovi moški sorodniki so sestavili pod vodstvom popovega sina večjo četo, ki se bode borila do zadnjega moža proti Arnavtom v dotičnem okraju. Sploh je položaj v celi Makedoniji in Stari Srbiji skrajno obupen, neprestana nasilja Turkov in Arnavtov morajo podžgati splošno vstajo, obupano prebivalstvo ne zaupa več nobeni državi, razen Angliji, nikoder dohajajo podpore v denarju in živilih.. V staro domovino so se podali: Iz \rrow. Pa.: Matija in Anton Zadei, Janez Šajt, Anton Zadel, v Št. Peter, JožeBranisl v Cirknico, Andrej Mi-lielčič v Stari trg, Al. Kumer v Ročni k, Jak. Zevnik v Gabrje, Mat. Briški v Novo selo, Martin Sevnik v Gabrje, John Ule v Goričieo, Anton Lu-čič v Reko, Miha Kastelic v Jugerje; John Stefaučič iz IJniontowna, Pa., v Ljubljano. Andrej Vidmar iz Onalin-de, Pa., v Lož; Nace Zadel v Jarše, J. Bercar v St. Rupert, iz Chicago, 111.; Andr. Maček iz Arrow, Pa., v Cirknico; Tone Tomšič in Janez Kastelic iz Johnstown, Pa., v Knežak; John Zni-daršič z rodbino iz Onalkida, Pa., na Rakek: John Tomažič iz Johnstown, Pa., v Bitenje, Al. Bolčič iz Lloydell, Pa., v Lož, John Obreza iz Lnmbert, Pa., v Cirknico, Jak. Švigelj iz Onna-linda, Pa., na Rakek; Jurij Rašpar iz St. Louis, Mo., na Reko; iz Clevelan-da, O.: Josip Sadar z rodbino v Vel. Globoko, Frank Zaje z rodbino v Laze; Rezika Skubie in Josep Marn v Ljubljano; Mihael Vuga iz Alexandria, Ind., v Dol. Nekovo; Paul Mo-seliitz iz Reising, Pa., v Inomost,Fr. sodnik iz Indianapolis, Ind., v Rep-11 je, Josip Starič iz Sheboygan, Wis. v Mirnopee; Anton B.jrbuč v Šmar jeto, Fr. Brulc v Št. Jernej, Anton Bogataj v Žire, vsi iz Forest City, Pa. Jože Zavrl v Dolenjo vas, Nikola Bauer v Redkovce, iz Morton III.; Z. Pišta v Pivnico, Jože Koščak v, Blo ke, Franc Sežun v Martinjak, vsi iz Aslitole, Pa. Rojakom t Chicago, HL, in •kslici priporočana« naieg£ zastopnika Mr. Motor Mladič-a, «17 Centra Ave., Chicago, BL, ktoxi jo »ooblašče* pobirati naročnino x» "(Hm Ha-n4kM. .. 'i,.-.:',-.; NAZNANILO Z ozirom na vže priobčeno notico o mojem novem saloon u, priporočam se tem potom vsem cenjenim rojakom našega mesta za obilen obisk ali po-set. Objednem naznanjam, da iščem veščega družabnika ali kompanijona, ki bi imel veselje vstopiti z menoj v zvezo. Radi preobilnega posla mi sa inemu ni mogoče izhajati. Kdor bi bil zato, naj mi piše ali se pa osobno oglasi, da se potrebno domeniva. ANTON DRANGINIS, 623 Walnut St., Milwaukee, W13. (26-27 9) Kretanje parni kov. V New York so dospeli: St. Paul 24. sept, iz Southamptona z 129G potniki. Umbria 24. sept, iz Liverpoola z 505 potniki. Celtic 24. sept, iz Liverpoola z 2937 potniki. La Bretagne 25. sept, iz navre z 51G potniki. Astoria 25. sept, iz Glasgowa z 07S potniki. Dospeti imajo: Blueeher iz Hamburga. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Pnnz Adalbert iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama. ©dpluli bodo; Statendam 27. sept. v Rotterdam. Pannonia 27. sept. v Trst. Teutonic 28. v Liverpool. Deutschland 29. v Hamburg. Neckar 29. v Bremen. Mongolian 29. sept. v Glasgow. La Bretagne 29. sept v navre. Celtic 30. sept. v Liverpool. Umbria 1. okt. v Liverpool. St. Paul 1. okt. v Southampton. Kroonland 1. okt. v Antvverpen. Phoenicia 1. okt. v Hamburg. Astoria 1. okt. v Glasgow. Prinz Adalbert 4. okt. v Genovo. Kaiser Wilhelm II. 4. okt. v Bremen. Potsdam 4. okt. v Rotterdam. Carpathia 4. okt. v Liverpool. Moltke 4. okt. v Ilamb' rg. Baltic 5. okt. v Liverpool. La Savoie G. okt. v Havre. Friedrich der Grosse 8. okt. v Bremen. Campania 8. okt. v Liverpool. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 14#1 So. 13th St., OMAHA NE53R., v kterem točim vedns sveže svetovne-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk so priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. Kje je resnica? Same jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bede ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen Človek prepričan. bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti vsako bolezen, je to nespametnost. Po vseh velicih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakesra oddelka je zdravnik-strokovnjak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni jna med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazu-joease praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, katera jih tlači. Universal Medical Institute Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Ako so drugi zdravniki proglasili Vašo bolezen za enozdravljivo. — ako so Vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in Vam kljub temu niso po- vrnili dragocenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New 'York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno in brez sramovanja, tako natančno, kakor da pipete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni hod zdravniška konferenca preiskala in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujete, uvidel, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, ^anade ali Mehike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja, zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kterili se oslabele osobe krepe, oriranizmu (ži\otnej sestavi) podeli se nova moč, suhi S2 odebele, debeli so osuse, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine. Rentgenovi ali X žarki omogočijo vjwjgled v notranjost Človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. —AKO ZGU BITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE. — SPOLSKE BOLEZNI. — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU. — AKO STE NERVOZNI. — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE, — NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRJH, itd. Ali ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vambodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trošite zaman drazega denarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu Vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. are predpoludne. 30 WEST 29th ST., bliža B'way, TI Frank Sakser^ 109 Greenwich Street., New York ustanovljeno leta 1893. o a ustanovljeno leta 1893. DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do« m o vi no. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanili naslovov in pošt. Sedaj pošljem IOO kron z« $20.50 in IS centov požtarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj -- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede pok nika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefona in pokliče 379S Cortlandt, ali con« nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje* To jo zelo važnol Z veleštovanjem FRANK SAICSBR, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN. Y. fjtf" Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 3795 Cortlandt Telefon« 3795 Cortlandt . --v:-. • •■ Milko Vogrin. N*velju Spisal dr. Stoji (Dalje.) Celo premočena je prišla vsa druščina pod streho. Tu so dolgo čakali, da se i-zvedri, a bilo je zastonj. Tudi baron Robert, ki je zasledoval ljubečo dvojico do Vogrinovega hleva, moral je stopiti pod streho. Vlegel se je potem tja v potajo na listje, kjer je počival, dokler ga. ni vzdra-milo petelinovo petje! Ura je žo odbila eno po polnoči, a dež ni prenehal. Družba se odloči, da prenoči na Vogrinovem domu. Milko je prepustil svojo sobo gospe Skenovskej in Olgi, njegova mati in sestra pa ste se iz svoje sobe umak-noli Rihardu, dr. Simiku in Milku. V kratkem je vsak na svojem mestu počival, a zvunaj je še vedno bliskalo in grmelo, da so klepetale šipe na oknih. Kakor pa človek dostikrat ne more zaspati, kedar v nenavadnej postelj leži ter v ptujej hiši prenočuje, tako se je godilo nocoj tudi Olgi. A povrh jej še pa tudi niso dale spavafci srčne rane. Dolgo je premišljala o svojej osodi, o Vogrinovej ljubezni, ter uganjala, kako bi se moglo uresničiti njeno hrepenenje. Vse misli in čuti, ki so jo navdajali zadnjič doma na Dunaji, prešinoli so njeno dušo tudi nocoj, in razburjeno, ljubezni polno sree ni moglo mirovati. Da si pa glavo in srce malo ohladi, napravi si zopet luč, ko je že mati trdno spa-vala, in išče po miznici knjige, da bi si ritajoča misli pregnala. In glej, kmalo jej pride knjižica v roke. A kaj je to T Odpre, pogleda, čita. Nezapopadno jej je vse. Kaj je to? — Bil je dnevnik, v kterega jn zapisaval Vogrin svoje čute, žalostne in vesele! Olga je dolgo brala, marsikaj večkrat čitala. Včasih se iej je solza u t mol a, zdaj jej je zopet srce sam.« radosti hitrejše bilo: Deklica je čitala, kako nesrečen je Vogrin, odkar ljubi svojo Olgo. Nocoj je spoznala, da se ni varala o Vogrinovej ljubezni, in z*l a j je tudi upala, da se uresniči njeno hrepenenje. V teh blaženih mislih in upih pa je deklica zadremala, dnevnik na prsih držeč, ter spavala sladko, dokler je niso vzbudili zlati solnčni žarki! VI. Viharnej noči sledilo je lepo, jasno jutro. Zrak je bil čist in prozoren, gore brez megle. Kakor novorojeno pozdravljalo je solnee vso naravo, ki je oživljena po deži veselo vzdi-govala iz nočnega spanja svojo gla vieo. Dežnica je bila hitro potekla v razpokano zemljo, in zjutraj ni bilo videti mlake. Le velika rosa je visela na rastlinji, in ako si se zadel ob košato drevesce, stresla se je z njega in zmočila te. Po logu pa so žvrgolele ptiČece svojo juterno pesen, in veselje je polnilo človeku dušo in srce, ako je slišal to izborno pevsko harmonijo. Solnce je ravnokar začelo zlatiti najvišje vrhove Karavanskih gora, ko stopi — baron Robert iz Vogrino-ve p-gate. Kakor tihotapec pogleduje okoli, ali ga nikdo ne vidi stopajo-čega navzdol proti Vrbskemu jezeru. Najprej si poišče mesto, kjer je bil čoln S-benovskih privezan. Tu pa si vse natanko ogleda, kakor da bi bit kaj izgubil. In res tam ob potu pri grmovji, kjer je videl sinoči v blisku Olgo in Vogrina, zapazi nekaj belega. Bila je žepna ruta s zobci ozaljšana, in na njej si bral vezeno ime: Olga. Hlastno pobere Robert to dragocenost in shrani jo. Potem pa stopi nagloma v svoj Čoln ter vesla proti Porečam. Domov prišedši, ne da bi bil šel Robert počivat, preobleče se ter gre na sprehod. Hotel je videti, kdaj in kako pridejo Skenovski domov. Solnce je že plavalo visoko na nebu, ko zapazi od daleč znan čoln. Bili so v njem Skeuovski in dr. Sir nik, ki je veslal. Lahko je bilo Robertu pri srci, ko ni videl med njimi Vogrina. Skrivši je opazoval, kako so vsi še v mokrej in zgnetenej obleki, stopivši iz čolna, hiteli po vrtu domov, da bi jih nikdo ne videl. Ko so došli Skenovski do vile, kjer se dr. Sirnik od njih poslovi, napoti se Robert počasi v bližnjo kavarno k zajutreku, kajti bilo je že osem Zvunaj na vrtu použil je svoj zaju-trek, kakor je bila sicer njegova navada. Drugekrati je imel družbo, a danes v jutro bilo je premokro; ob čutljivi gostje zajutrekovali so rajši v dvorani. Tudi upokojenega konjiškega stotnika, grofe Randiča, pri čakovaJ je zastonj danes Robert. S tem se je bil namreč v kopeli do dobra seznanil, kajti bil je njegov rojak in enakega stanu. Pri zajutreku imel je tedaj naš baron, ker je bil sam, mnogo prilike, premišljevati o svojih načrtih. Naj-bolj pa ga je vznemirjalo to, da ne dobi od gospoda Skenovskega nika- kega poročila. Začel se je bati, da bi | se ne bilo pismo izgubilo "V sredo večer sem pisal, in danes je že ponedeljek'*, premišljuje ne-voljno Robert. '"Kaj pomeni to T V soboto bi že bil moral dobiti odgovor, a še danes v ponedeljek ga ni. Na vsak način mi hoče Skenovski odločno poročati ter mi naznaniti'končni rezultat." S tem se naš gost potolaži ter še ostane nekaj časa v kavarni. A ker le ni nobenega znanca na dan. boče oditi, a zdaj pride pif?moriosec. V naglici ga popraša, ali ima kaj zanj. A ko mu pa ta pove, da je danes neka.i tu za gospoda barona, ali pismo je /,e oddal slugi, zdirja Robert nagloana domov. Ves brez sapo stopi v slugi no sobo, a ko ga ne najde v njej. začne klet i in rotiti se nad strežajem. Povsod ga kliče, a ne more ga priklicati. Slednjič pa ta vendar pribiti, sam nevo-Ijen, da m mogel nikjer najti svojega gospoda. Iskal ga je namreč s pismom okoli po sprehajališčih, a zasledil ga je še le v kavarni, od koder je bil baron ravno pred njim ndšel. Hlastno in strastno se/.e Robert po pismu. Pogleda nasrlov, bila je pisava gospoda Skenovskega. Ves vesel raz trga ovitek ter bere. Beroč pa hodi sem ter tja. Zdaj jxistoji in mrmra, zdaj udari z roko po pismu, vmes pa tudi zakolne. Gospod Skenovski mu je zares danes pisal. Poročal mu je, da je prejel t>d njega v četrtek pismo, v petek pa že šel h gospodu ministru, a ni ga našel doma; kajti pred dvema dnevoma odpeljal se je v kopel Toplice na Hrvatsko. "V soboto pa se sni-dem z gospodom referentom v nekej drnščini", nadaljuje Skenovski v pismu, "in tu ga vprašam, kako je kaj s prošnjo Vogrmovo. Povem mu nato, kakov političen nasprotnik je ta mož, ter pristavim, da bi ne bilo previdno in modro, ako bi se takemu človeku podelila državna služba. GosjmmI re-fereut je obžaloval, zakaj mu nisem tega prej povedal, kajti zdaj je že izročil vse predloge gospodu ministru. Sicer pa ne ve na pamet, ali ima Vogrin kaj upanja ali ne. Hoče mi pa sicer sam takoj poročati o Vogrinovej zadevi! Toliko sem zvedel I K) gospodu referentu. V nekterih dneh pričakujem daljših in odločnih naznanil; o njih pa poročam ali neposredno Vam ali pa svojej gospe.v Te novice niso seveda baronu ugajale, tem manj zadovoljile ga. Spoznal je iz njih, da ni s svojo denun-eijaeijo in lažjo ničesa opravil. Bil je malo da ne prepričan, da se Vo-grinu prošnja usliši. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI it SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljši lek zoper HEUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGEO itd. In razne renmatične neprilike. SA.no i 25ct. In 5Oct. v vAeh lekarnah F. Ah Richter & Co. 215 Peart Street, New York. JOHN KRACKER 1199 St, Clair St., Cleveland, 0. CUNARD LINE F^RINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PJlRNIKI imajo jako obsežen pokrit prostor na kroyu za set an je potnikov tretjega razreda SLAYOHIA PfflOHIA od pin je iz New Yorka dne 11. okt. 1004. odpluje iz New Yorka dne 25. okt. 1904. odpluje iz New Yorka dne 8. nov. 1904. telefen kadar doapofi na kako peetaje t New Yerk is m« rii kako priti k F*. Sajcsbkjt. Pokliči številko 97 Cortland in govori slovenak*. Compapie Generale Transatlantique, (Francoska parobrodna družba.) Priporoča rejakea svoja liuitai TIHA, ktora ▼ kakovosti aadkrilju-jeje m drafa ameriška -rima. Kiiti« Tin« (C*ac«rdL) »rotajam »o Me galeae; bele viao (Oatawka) po 7#e pdeme. — KAJKAXJ&X K/JROČTLO ZA TUT« JE M GALOlf. BMVJXTE0, m kterega m im- yortiral krinj« is Kranjskega, velja IS stekleni« |15.0«. Brinjerec Je najbolj« vrst«, kar ja žgano na isti aa&n, kar kar dama aa Eraajskeaa. ft* okOa > JOHN KRACKER 1199 Si. Clair St., CloTeland, ULT0NIA, SLAV0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. UNIRNE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz Hew Yorka do TRSTA ali REKE, 4i s parniki Frieda", "Gerty" is "Giulia", kteri so napravljeni navlaše za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali • V / O. B. Richard & Co., generalni age nt je, 31 Broadway, New York, Nižje podpisana pri poro« čam potujočfan Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in iraportirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDAV0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N.Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE DIREKTNA C RTA DO HAVRE, PARIZA, SV1CE, INOMOSTA IN LJUBLJANE POŠTNI PARNIKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, "LaSavoie" " " " ..................12,000 " "La Touraine" " " " ..................10,UK) " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " "La Bretagne"............................... 8,000 " "La Champagne".............................8,000 " LaGascogne"............................... 8, (XX) " 25,000 konjskih mofii. 25,000 " " 12,ou) " " 10,000 " " 9,at) " " 9,000 « " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., New York: La Bretagne *LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Bretagne 29. sept. 1904. 6. okt. 1904. 13. okt. 1904. 20. okt. 1904. 27. okt. 1904. *LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Gascogne *LA SAVOIE 3. nov. 1904. 10. nov. 1904. 17. nov. 1904. 24. nov. 1904. 1. (lee. 1904 FOZORo SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande« i-ov, društvenih zastav, znakov in regalij po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobniirv nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI iu SREBRNI ZNAKI z igJastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. T FRONTEN AC, KANS., inokmlid j« moj zaatopmik Mr. L • • p • 14 Kmtkits. Imemovsai fMfod deluj« im waafo lat s im ■▼> ▼edbao t —jlepew multaj«, m*U gm rejakeee teple prfpmiii—i fr. Pamika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Holland-America Line (H0LLAN D-A H Eli I ft K A ( RTA) vozi kraljevo nizozenisko in Dešto Zjedinjer.lh držav med NEW YORKOM in ROTTERDANOM preko Boulogne sur-Mer. N00RDAM, parnik * dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik % dvojnim vijakom, 12,500 ton. P8TSBAM, parnik s dvojnim vijakom, 12,500 too. ST ATEN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. R0TTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najeeneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija EaiK eeuc glej na poseljej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestUl | DUNAJ, I. Kolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfstr^i jc, TFSTC 5t 1 Prosta laka I BRNO 21 Kron« Parniki od pij njej o: Iz ROTTERDAM A \sak četrtek in iz NEW YORKA vsako ared« ' - — -—ob 10. uri zjutraj. ■ ■ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 BROADWAY, NEW YORK, 90 2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se laliko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. * Bojaki, podpirajte rojaka 1 Podpisani priporočam svojo dobro mrejeo« GOSTILNO, r kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE iMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA IfRANA Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša ea mene In gotovo boda prišel do mene in do znancev. Ako keda potrebuje kak svet, naj se name obrne. Mak geslo toraj bodi t »voii k svojim! Martia *ttbi& T Briddack, Tm^ Im akaUci j« ui za^Upnik Mr. Igmac Magister, 1141 lacket Ara. .»atiodk je yeeUu&z m y«Uraij« »arajblea U yre4aj* kmjig, ter ga vrat rej&kem teple pri- JU SLOVENCEM TER j $ * \ HRVATOM SE PRI- 4 5 POROČA IZKUŠENA £ BABICA ^ I POLONA MEVŽEK, J ^ W 252 WILSON AVENUE, f § i S JE NA^OLJŠA ŽELEZOTOA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnia do New Yorks traja manj nc£f• iti dni; iuihod v New York po diKJVO. Og-lasite se pri; C. M. C0X C. POST, Ass't TkkeJ Afc? t,j, Ticket Agcnl, 313 IV. Alain St., Pueblo, Colo. "Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čeprar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v Now York na kolodvoru. . l ■ .....■ ..