Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 45. v Litin, v sodoio. 24. letala m. Leio XLV. 5 Velfa po pošti: s m oelo leto naprej.. t 26'— u «o mesec „ .. „ !'-20 h Nem61|o oeloletno. n J9-— M ostalo Inozemstvo. „ 35'— V Ljubljani na Za oelo lato oapre), dom i K 24- z« aa meseo „ .. K 2*— V opravi pulemam meseBno „ 1-80 ešs Sobotna izdaja: = Za oo o loto.....K 7*— za Nemčijo oelolelno. „ 9'— za ostalo inosomstvo. _ 12 — Insera'1: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali n|e prostor) za enkrat . . . . po 30 t za dva- In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. - Poslano: Enostolpna petitvrsta pa 60 v Uhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln prazalke ob 5. ari pop. Bedna letna priloga vozni red. _ Uredništvo |e ? Kopitarjevi nliol Itev 6/IH. Bonoplsl so no vračajo; netr:nkirana pisma so ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =s Političen Ust za slovenski narod. Upravništvo jo v Kopitarjevi nliol št. 6. — Bačun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravolškega tolelona št. 188. Dr. ŠasierSlC o zbora haiollSkih parlameniarcev v Curitoi. Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č, ki se je te dni vrnil v Ljubljano, je napram našemu uredniku o sestanku katoliških parlamentarcev izjavil sledeče: Najznameniteje je, da so na shodu bile zastopane različne narodnosti, in ivendar je vladalo popolno soglasje. Vsi sklepi so bili storjeni soglasno, kajti vse udeležence je vodila le ena misel: katoliška resnica. Dejansko se je izkazala na tem sestanku zmagovita moč katoliške misli. Besno sovraštvo je povzročilo to vojsko, strast in sovraštvo razdvajata cel svet. Vsi katoliški parlamentarci pa smo na 6hodu v Curihu uveljavili krščanski zakon ljubezni in sprave in izrekli pred celim svetom, da se morajo v smislu tega zakona čimprej zbližati sovražni narodi v krščanski ljubezni in pravičnosti. Bila je iskrena manifestacija za svetovni mir. Ni pa ostalo pri goli manifestaciji, sklenili so se takojšnji koraki za zopetno zbližanje narodov v krščanski ljubezni na podlagi pravice in ustanovila se je mednarodna katoliška unija in odredilo vse potrebno, da ta organizacija stalno posluje. Vrhovno duševno vodstvo se je položilo v naj-kompetentnejše roke: po zanesljivi poti se je izročila sv, očetu Benediktu XV. posebna adresa, koje vsebina se bo v kratkem objavila. Iz te adrese bo svet izprevidel, da je curiški mednarodni katoliški zbor spregovoril zelo tehtno besedo v blagor vseh narodov. Dal Vsemogočni Svoj blagoslov! * • Udeleženci prvega katoliškega curi-škega shoda dne 12. in 13. februarja so ?ripadali sledečim narodnostim: Nemci, oljaki, Francozi, Mažari, Čehi, Slovenci, Rusini iz sledečih držav: Nemčije, Švice, Avstrije, Ogrske, Poljske. Pritrdili so že vnaprej Španci in Holandci, ki zaradi potnih težkoč niso mogli priti. Na švicarski predlog je shod soglasno sklenil povabiti katoliške može vseh kulturnih narodov sveta k pristopu. Povabilo na shod je prišlo od nevtralne ntrani, Tudi se je poslovodstvo mednarodne katoliške unije položilo izključno v nevtralne roke. izpred Mm v iiaiiji. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Mraz pritiska, da se vse stiska. Sedaj imamo suhe dneve in suhi mraz se stiska v volnene obleke vojakov kar le more in skuša priti vojaku do živega. Ni nobeno LISTEK. V Črnogorski vasi. Ujetnik — Piotr Semiakin — je bil tisti dan zamišljen, in se njegovemu obrazu ni poznalo, da so oči toga obraza pozdravile šele dvajseto pomlad tam v Galiciji, kjer je bil ujet. Bil je prosto-voljec-enoletnik. Par mesecev mu je samo še manjkalo, da bi bili postal častnik, pa ga je prej dohitela usoda mnogih njegovih tovarišev. Ker je študiral v Petrogradu za inženirja, je bil nastavljen kot tolmač in nekak nadzornik pri delavskem ujetniškem oddelku, ki je gradil ceste v Črnigori. Šla je mimo njega Košara liučiče-va. Kot navadno, mu je tudi to jutro Ponudila kos koruznega kruha, katerega je sprejel Piotr s hvaležnostjo, kot da je ta kos samo zlato. Toda ta dan ni bilo na njegovem lepem obrazu nič smehu in nič ljubeznivih besedi za Ko-s&ro. Dolgo je gledal za njo Piotr; dol-Ro je gledal za njo, ko jo gnala čredo ovac v goro; Rog sam ve, kje so bile tedai njegove misli... Solnce je žgalo tisto dopoldne črnogorske skale tako. da so vsi delavci čudo, ako prodre mraz skozi obleko vojakov, saj imamo mraza 24 stopinj pod ničlo. Vse zmrzuje, živo in mrtvo. Take zime še nismo doživeli in je tudi ne maramo nikoli več doživeti. Straže na bojišču se menjajo vsake pol ure. Nihče ne more zdržati dve uri na prostem. Ceste so se pri nas vzdignile za en meter in še več. Gladke so kakor led. Sam led povsod naokoli. Sani švigajo in uprega po cestah ne dela nobene težave, ker teče kar samo. V mirnem času ni po teh pustih krajih nihče prebival. Vsa divjačina se je preselila tja doli za Asiago in v italijansko nižino, Sedaj pa prebiva tu naše vojaštvo s topovi, konji in drugo živino, Kurimo pa tako, da se vse kadi. Seveda suhega lesa nimamo na razpolago. V sili pa gori tudi svež les. S hribov vlačimo debele jelke, veje oklestimo in golo deblo sc počasi pomika do naših stanovanj. Hitro je deblo sežagano in razseka-no in kmalu nas je okoli gorke peči lepo število. In ta neskončna dobrota gorkota nam ogreva zmrzle roke in noge. Nos in ušesa pa v tej Sibiriji navadno »gor plačajo«. Posebno nos, ta je vedno zmrzel. Če pa kaj iz njega kapa, potem ne odpade samo, ampak je treba led odtrgati. Marsikdo se bo temu smejal, a kdor je to poskušal, ta se pač ne bo smejal. Bojev seveda sedaj ni veliko. Saj pravijo naši pešci v jarkih, da se počutijo tam bolj varne kakor pa — v zaledju. Pehota v jarkih sedaj počiva, se greje in kuri. Vojak na straži pred žičnimi ovirami ima res težko službo v tem ledenem mrazu, Lahi se boje naše pehote. Če se naši le ganejo, potem se vsuje cela ploha svin-čenk iz laških jarkov proti našim. Če pade od naše strani le par zaporednih strelov, par topovskih krogel in par min, potem že mislijo, da smo v ofenzivi, da nameravamo splošni napad. Seveda so tedaj vse italijanske baterije na delu in streljajo tjavendan. Naši se pa vležejo lepo k počitku in sladko zaspijo, ko Lah še vedno pričakuje našega nastopa. Spomladi, ko bo sneg skopnel, bomo imeli mi in Italijani toliko snežnice, da bomo lahko plavali — Lahi pred nami, mi pa za njimi — tja doli proti Veroni. To bo povodenj! Sneženi plazovi nam v zadnjem času prizanašajo. Seveda, sneg je zmrznjen, Bolj nevarno bo, ko nastopijo toplejši dnevi. Te dni so naši ujeli dva Italijana. Bog nas varuj — sem si mislil — takih pa še ne! Z enim sem govoril. Rekel je, da je tako lačen, da komaj stoji na nogah. Poleti smo imeli hude boje z Italijani, v decembru in januarju hude boje s snegom, sedaj imamo hude boje z mrazom, spomladi jih pa bomo imeli z vodo. Sicer pa: Pravica mora zmagati. Pravica ni šc vzdihnili »hvala Bogu!«, ko je bilo ob enajstih dano znamenje za opoldanski odmor in menažo. Piotr Semiakin je menažiral za kočo gospodarja B o š k o B u č i č a. Tam je bila senca in mir. Po menaži pa se ni zleknil na zemljo, da bi zadremal, kot so to storili njegovi tovariši, temveč obsedelje na svojem mestu in pričel pogovor z gospodarjem Bučičem, ki je prisedel k njemu. To jc bil mož, star lcot zemlja. Razgaljene prsi so mu bile poraščene s srebrnimi kocinami, da so izgledale kot stara hrastova skorja, prepletena z belim mahom. Orlovsko oči pa so mu' gledale nekam v daljavo, toda sijaj v njih je ugašal. Te oči so izražale, da niso misli tega moža več v prihodnjosti, temveč v pretekdosti, samo pri tistem, kar jc bilo. Bilo pa jc za njegovih let mnogo, mnogo. Mnogo žalostnega. Le!a so bila, ko je imel ženo in polno kočo decc, zdaj pa mu je ostala samo vnukinja Košara, ki jc bila vsa njegova ljubezen, ves njegov up in tolažba. Piotr ga jo zaprosil, da naj mu pripoveduje naprej tam, kjer jo bil prenehal si no? i. In Roško Bučič je nadaljeval: »Moj praded se je utaboril v nekem gozdu poleg Slivlje pri PjeSivacu. umrla, čeravno je rajnki Kokolj iz Rupe pri Gorici, prišedši od neke sodnijske razprave, katero je izgubil, šel naravnost v stolp domače cerkve in začel zvoniti z zvonom. Na vprašanje, zakaj zvoni, je mož mirno odgovoril: »Pravica je umrla!« Upajmo, da nam ne bo treba zvoniti po vojski, kakor rajnkemu Koklju, Bog in pravica sta na naši strani! Pravica še ni umrla! —ič. Neti Gorico. (Izvirna poročila »Slovencu^ .) Letala pripravljena, Motorji ožive polagoma. V tem hipu mi je vedno tesno pri srcu, kot v pričakovanju. Ko pa zagrmi in da motor svojo moč, tedaj postane srce lahko in verno in šlo bi s to ptico še na onstran morja .,, Vsak opazovalec je dobil svojo nalogo. Meni, ki sem imel biti prvič nad sovražnikom, je rekel še stotnik: »Pri megli in v oblakih vrniti se kurs .,,« To je bilo vse. Da, kurs ... in iskati ravnine, zakaj, ne bi bilo dobro poskušati sredi gora prodreti oblake in treščiti ob kako skalo. Ali oditi je treba, takoj. Strojne puške so pritrjene, podložni stol so že odstranili izpod repa, istotako zavore izpred koles. Dober skok, in že sem — skoro bi rekel doma, v svoji sobi, v naslonjaču, ali kjer hočete, ker ko sedem v letalo, sc čutim čisto na svojem. Ker pilot, opazovalec in letalo so vsi eno, skupna last so si, in vsak zaupa vsem, in vsi verujejo, da bodo ko3 meglam in oblakom in vetrovom. Stotnik je dal znamenje z roko, častniki in moštvo salutirajo, letalo drvi čez travnik, ob strani z njim stolnijsko pse. Letalo se dviga--- Pod menoj ob strani jc že domača vas, krog napravim nad njo, morda stoji mati pred hišo in me pozdravlja. Proti Gorici! — Kdo bi si bil kdaj mislil. Gledam na merilo: propelex gre dobro; visoko smo že tisoč metrov; dobro sc ctvigamo. Ali — kaj je to? Poznane vasi so izginile in plovemo v mleku, in zdaj je spet jasno in zdaj spet sama mlečna belina. Megle drve mimo nas, pod nami in nad nami in zastirajo pogled. Pilot se ozre proti meni in čaka povelja »naprej ali nazaj«, Zamahnem z roko, in to mu je povelje »naprej«. In on uboga in letalo uboga in vsi si zaupamo. Letimo popolnoma v megli. Ali čez nekaj časa zmaje pilot z glavo, obrne se proti meni, kot bi hotel reči: »Povelje je | bilo, da ne hodimo v meglo.« Razen tega j je bil tudi on prvič na tej fronti. Jaz sem ; ga razumel — čudno, kako dobro se raz-! umemo tu gori, vsak pogled oči, vsako Od tam je šel z Trebješanci proti Ono-goštu. To jc bilo avgusta meseca leta 1789. Vsa naša vojska je stala pod poveljstvom Joko Radonjiča. Takrat smo imeli nesrečo in čete Kara Mahrneda so našo-razkropile. Nesrečni Trebješanci so se razkropili po krajin Stubica, Povija, Bjelopavliči in po Morati. Od tam so napadali Turke kot uskoki. Trebješanci so st; tisto leto podali proti Turkom na prigovarjanje ruskega poslanca Iveliea, ki jc prišel takrat nalašč za to v naše gore. Nad 300 rodbin je izgubilo vse svoje imetje. Zato so sc obrnili do mogočne carice Katarine v Petrograd s prošnjo, da bi jim dovolila izseliti se v Rusijo. Toda grof Marko Ive-lič jc poslal srdarju MaJišu Nikšiču odgovor, da ruska carica toga no more dovoliti. Poslala pa je carica srdarju Nikšiču — zlato medaljo. Samo to in lepe besede je imela Rusija za Črnogorce vedno in vedno. Prej in tudi zdaj! Toda srdar Mina Lazarevlč ni bil s tem zadovoljen. L. 179(1. sc je bil podal sam k carici Katarini, da izprosi dovoljenje za preselitev v Rusijo. Carica pa jc bila že umrla in na ruskem prestolu je sedel car Pavel, ki je bil sprejel srdarja Lazareviča zelo prijazno. mu dal dovoljenje za preselitev in kretnjo rok ujamemo in razumemo brez besed. Zamahnil sem z roko v drugo smer, »nazaj«. Da, tteba je le pogledati, koliko je teh oblakov. Letimo že četrt ure, in Gorice ni. Kaj te ne vidim danes še, naša Gorica? — Letalo gre sunkoma in ziblja-joče, ker ga veter pritiska in dviga, zdaj na to, zdaj na ono stran. Pilot ima dovolj dela ž njim, A letalo je dobro in uboga — Bliskoma se zasveti solnce iznad oblakov. Ti-le stoje nizko nad dolino. Kaj torej? Dol, dol iz teh treh tisoč metrov, pod oblake, nad Gorico! Potrkal sem pilotu po rami in iztegnil roko navzdol.., Zmajal jc z glavo, ampak ubogal je pa lc, tudi ker mora in ker vsi ubogamo in vsi zaupamo, in najslabše pustimo za najzaanje, ko drugače več ne bo šlo---Tudi letalo je pametno, uklonilo je glavo in plove navzdol. Merilo za višino je padlo in kaže 700 metrov. Letimo pod oblaki, Vendai enkrat — Gorica! Pod nami Št. Peter, Koliko te je še ostalo, sv. Petra cerkev! Nekaj kosov, sten, — in v celi vasi ne morem najti hiše, pokrite s streho. Jarki leže pod nami, zdi se tako mirno, kol nekdaj steze tja v Staro goro in kaj vem še kam---Lepi borov gozd je rjav in ves ilovnat. Deško semenišče! res, tu pod menoj? Streha neštetokrat preluknjana, stolp pokvarjen, ampak streho vsaj šc ima, streho, ta naš nekdanji drugi dom. Stoje sem slonel v letalu. Veter je drvel od propelerja sem in šel do kosti in trgal naočnike z oči. A kdo se briga za to. Človek ima tako rad spomine ... Vsaj za par minut bi stopil tja doli. Stopil bi v tiho kapelo — morda še blesti Immaculata nad marmornatim oltarjem in moli---Vse kote bi preiskal, izlaknil bi kje kak zaprašen klavir in bi udaril nanj in se domislil prostih popol-dnevov, ko so tu odmevale neštete gosli in klarineti in flavte in harmoniji in vse, kar hočeš ... Stresel bi hišni zvoneč, kot nekdaj, tam v drugem hodniku, in iz učilnic bi mrgoleli fantje ven na prosto in vzklikali — kako lep je dan---In vsi mladi kostanji in vse mlade lipe bi cvetele. Kako lep in solnca poln je dan —■ Naenkrat mi potrka pilot po ramenu in iztegne roko — pogledam v tisti smeri — in vidim kopico temnosivih oblačkov .. Tako, sem si domislil, saj smo nad Lahom, Ob novih mostovih čez Sočo sc jc tupa-tam zablisnilo — laške baterije. In tam iz Grojnc---Ali lc oglejmo vendar še malo Gorico, Težko je kaj spoznati iz teh razvalin. Namignem pilotu proti zapadnemu delu mesta. Tu pa je ta res zmajal z glavo in -pokazal na vedno bližje in gosteje oblačke in na merilo za višino, in povrhu pa še z roko dokumentiral, da je pet in dva sedem, 700 metrov visoko! Ti argumenti so mu še podaril sedem zlatih in deset srebrnih medalj za glavarje. —« »Hodi z menoj v kočo in pokažem ti eno teli medalj carja Pavla.« Piotr je šel ž njim v kočo, kjer jo izvlekel starec iz skrinjo zavitek cuiij in vzel iz njega srebrno medaljo, darilo carja Pavla. Dolgo je ogledoval Piotr tisto majhno, srebrno stvarico. Na obraz mu je leg'a rudečica in oči so se mu svetile notranjega razburjenja. To duševno razburjenje so ruu povzročile misli, ki so mu bile v tem trenotku doma tam v Rusiji. Tudi v njegovi rodni hiši so je hranila prav talca stvar kot dragocen spomin, s katerim jo bilo združeno pripovedovanje, da je njegov rod in še nekaj sosednih rodov, prišel iz daljnega juga, iz dežele, polne sivega kamenja. Mladi Piotr, modern peterburški dijak, je smatral to za pravljico, podedovano od deda do deda, s srebrno mcda'jo. Ta dan pa mu je prišlo spoznanje, da to ni pravljica-------■ Tisto popoldne jc prišla v črnogorsko vas četa samih mladih avstrijskih vojakov. Na maršu so bili in tam so imeli prenočiti. V vas, ki je bila prej skoraj brez življenja, je prišlo novo življenje in razpoloženje. bili takšni, da bi jih lahko kar z roko prijel. Zlasti pa, da je pet in dva sedem, in oni o oblačkih so se žc čudovito strašno ujemali. Napravil sem z roko krog, pilot je razumel in v par trenutkih smo bili par sto metrov višje. Gorica, Gorica, še ti mi postajaš nevarna, in jaz tebi... Nad tvojim obrazom je moj obraz, kaj mi poveš in kaj naj ti jaz povem?... Koliko oči bi te rado videlo, in so jim dnevi leta in meseci stoletja, odkar so proč od tebe. — In so te zapustili, ker so morali. In jaz te zapuščam, ker moram. Ali tvoje pozdrave ponesem vsem tistim, ki po tebi hrepene ... Nalahno je pristalo letalo. Nerodno sem sc skopical ven in javil — Ali — kaj, kaj naj govorim o tebi tujim ljudem, o tebi, naša Gorica?--- Kako le okrog Gorice. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Ko sem bil odhajal v Galicijo, sera iskreno želel: »Bog daj, da bi vsaj še enkrat videl domačo V&s Vrtojbo-« In res se mi je želja izpolnila, nastanil sem se v kraških kavernah. V jasnem zraku se neprestano sliši ropotanje motorjev naših in italijanskih zrakoplovov. Kaverno sme posameznik zapustiti le v neobhodni potrebi. Tako priliko sem porabil, da sem se razgle-dal po bližnji in daljni okolici, predvsem pa sem se seveda oziral proti domači vasi. Kolikor sem mogel s prostim očesom opaziti, so hiše proti gričem, ki so v bližini jarkov, bolj porušene: proti Lokvi, Komenčelu; dolenji konec in okolu cerkve je močno porušeno. Cerkev še stoji, kakor trup brez glave — zvonik je do polovice porušen. Gorenji konec ni toliko poškodovan, kakor bi kdo mislil; očetna hiša je še videti cela, a bogve, kako je v resnici. Hribov, mislim, ne bo treba kopati, ampak kar trte saditi; skopale so jih italijanske granate. Videli ste, kako rajava je bila Kalvarija: ravno tako je sedaj z našim griči. Gorica je močno porušena, zvonik v Št. Petra še stoji, a cerkev je težko poškodovana. V Gor. Vertojbi je zvonik poškodovan, cerkev tudi; v Biljah je zvonik tudi malo porušen, cerkvena streha nekaj poškodovana, nekaj hiš krog cerkve je močno trpelo. Drugače ni tako hudo, kakor bi si človek predstavljal. Ignacij Soban, Slovenski vojaki v Macedonili. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Kakor čitamo v »Slovencu«, imate v domovini sneg in hud mraz. Tu v Mace-doaiji imamo pa sedaj, začetkom februarja toplo, kakor na Kranjskem meseca aprila. Tobaka vam tudi primanjkuje, kakor tožite; tukaj nam ga ne manjka, samo mnogo dražji je kakor lani. Dočim je stal lani Kilogram 7 levov (7 K), stane letos 16 levov. — Tukaj se vidimo z vsemi našimi zavezniki; gromi, gromi tudi tu, a dežja noče biti. — Srčen pozdrav vseh sloven-»kih vojakov! Fran Kavčič. Pollaki in S ovenci. — Poljaki o »Slovencu«. »Wiadomosci Polskie« (glasilo poljskih legij) so že večkrat jako simpatično poročale o »Slovencu« ter hvalile njegova stvarna in pravilna poročila o Poljakih in o poljskih vpraša- njih. Dne 18. februarja poročajo, kako je »Slovenec« pozdravil proglasitev neodvisne Poljske. Referent piše, da november-ske in decemberske »Slovenčcve« številke predstavljajo obširno in zanimivo literaturo o samostojni Poljski. Najobširneje referent ozira na članek, ki ga je »Slovenec« (1916, št. 254) objavil kot nekak komentar k manifestu, s katerim se proglaša samostojna Poljska. Referent piše, da je »Slovenčev« članek jako temeljit in popolnoma pravilen. »Slovenec« v dotičnem članku popolnoma pravilno razmerje Rusije do Poljakov. »Slovenčev« člankar jako dobro razume celo tako specificira poljska vprašanja, ki jih sicer tujci težko pravilno presojajo; zrela, pravična in nepristranska sodba slovenskega člankarja se presenetljivo razlikuje od enostradosti celo najboljših tujih zgodovinarjev. Glavne odstavke tega članka navaja referent v dobrem doslovnem prevodu. Obširno poroča tudi o članku »Slovenci Poljski« (»Slovenec« 1916, Št. 256), hvali njegovo simpatično navdušenost za Poljake in njegovo umevanje za veliko poljsko preteklost in za poljsko domoljubno poezijo. Cel ta članek navaja referent v doslovnem prevodu. Veliki župan pl. Tresčec Braniski o gostovanju Hrvatske opere v Liimiiani. ' Zakaj ni sedaj v Ljubljani mogoče gostovanje hrvatske opere? Veliki župan županije zagrebačke intendant kralj hrvatskega gledališča v Zagrebu, velerodni g. pl. Treščec Branjski je pisal obč. svetovalcu Iv. Štefetu naslednje pismo: Vrlo poštovani gospo-dine! Vašu želju glede gostovanja hrv. opere u Ljubljani iznio sam pred upra-vu kazališta, pa na žalost ne mogu Vam ništa povoljno javiti. Prometne, prehranbene i stanbene prilike takove su sada, da nitko ne može preuzeti ri-ziko za putovanje tako velikog ensem-bla od 50—70 osoba. gdje sad jedan čovjek nije siguran da ne ostane po nekoliko sati (ili dana) u Zidanom mostu! Svi bi mi veoma rado baš u ovo doba slo vensko j brači priskočili u pomoč, da ju pjesmom i igrom uzdigne-mo i ohrabrimo, te čim prilike dopuste rado čemo opet doči. No zasad držimo da je to sasvim nemoguče. Možda bi se na prolječe dalo što upriličit sa dra-mom? Budite uvjereni da mi je veoma žao što Vas ne mogu obradovati po-voljnijom vijesti bar za sada, te primi-te. veleštovani gospodine, zajedno s ostalim tamošnjim prijatoljima'srdač-ne pozdrave uz uvjerenje veleštovanja od odanog Vam Trešičeca. Zofija Zvonorieva nastopi v LiuDijoni! Večer gledališke umetaice gospe Zofije Zvonarjeve v deželnem gledališču. Z naivečjim veseljem javljamo ljubljanskemu občinstvu, da se je posrečilo pridobiti slav-ljeno bivšo tragedinjo hrvatskega narodnega kraljevskega gledališča v Zagrebu in kraljevskega dvornega bolgarskega gledališča v Sofiji gospo Zolijo Zvonarjevo, da priredi umetniško dramatični večer v deželnem gledališču v Ljubljani. Ta večer se vrši dne 14. marca. Odlična naša slovenska umetnica prvakinja nastopi v treh slovanskih jezikih, govorila bo v predstavljenih prizorih slovensko, hrvatsko in bolgarsko. Ker vlada v sedanjem času veliko zanimanje za Bolgare, bode slovenskemu občinstvu dana prilika spoznati bolgarski jezik in njegovo veliko podobnost s slovenskim jezikom. Umetnica bode drama- Ko .je zažarelo nebo tam za Lovče-nom v samem zlatu, so cestni delavci odložili orodje. Večerni počitek je nastopil v neznosni poletni vročini. Piotr le zopet sedel k gospodarju Bučiču za kočo. Isti mu je pripovedoval naprej: »Takrat je vladal v Crnigori vladi-ka. Petar — moder in svet mož. On je videl, da bi ne bilo prav, če bi se izselilo toliko ljudstva v deželo, katere go- j spodarji so dotedaj in tudi pozneje 1 nam kazali svojo prijaznost samo z le- i pimi besedami in srebrnimi medaljami. Zato jc vladika Petar napel vse moči, da bi preprečil nameravano izselitev. Posrečilo so mu je, da je od 300 družin jih toliko pregovoril, da se jih je izselilo samo 22. Teh 22 družin je bilo iz rodu NikŠiča. »In ste zvedeli kdaj pozneje, kako jc bilo ž njimi,« je vprašal Piotr. »Da, zvedeli smo. Dobili so dvanajst tisoi desjatln zemlje v Tirnopo-lju. Njih voditelj, Mina Lazarevič, pa je dobil petsto desjatin in tisoč rubljev. Zvedeli smo tudi, da jih jo nekaj izmed njih služilo pozneje v črnem sibirskem huzarskern polku. Lazarevič je umrl v visoki starosti.« Piotr in Bučič sta so zamislila. Bu-čič je naslonil brado v dlan in gledal po selu. kier so postaiali v gručah av- strijski vojaki. Njegove oči pa so izražale zopet, da mu gleda duša nazaj. Piotr Semiakin pa je naslonil glavo v dlan in gledal na zemljo, črno zemljo. Dolgo je sedel tako in gledal. Pa so mu padale solze iz lepih oči na zemljo, črno zemljo — rodno zemljo njegovih pradedov — na zemljo, kjer je bil zdaj ujetnik. Šla je mimo njega Košara Bučiče-va. Piotr .je povzdignil glavo in prav nič ni skrival, da so mu solze palile oči. Kos dr a je videla solze, čudno se ji je zdelo to in njeno srce .je bilo nemirno. Pa je sla Košara čez cesto v so!o. Na rami je nesla vrč za vodo. Tam pri vodnjaku je stala gruča mladih fan-tov-vojakov. Uslužno so ji pomagali napolniti vrč z vodo. Govorili so pa ti mladi fantje tako, da jc Kosšra vse razumela. Ko je odhajala, se je oglasil mlad fant-četovodja in zapel: Odkod si dekle ti doma, da te nobeden ne pozna, pa vsak te rad ima... Oglasil se mu je cel zbor: Jaz sem iz kraja takega — da nimam rada fanta vsakega -- Košari se je dopadlo to. Pa ji je postalo srce nemirno. Nemirno je bilo pa mlado srce še dolgo na večer, ko je poslušala pesmi, ki so jih peli slovenski fantič v črnogorski vasi. P. tično predstavljala ciklus prekrasnih pesmi Simona Gregorčiča, med njimi tudi slavno »S o č o«. Za hrvaške prizore si je izbrala Preradoviča in Š e n o a, za bolgarske slavnega bolgarskega pesnika J. V a s o v a. Velik umetniški užitek bomo imeli tudi z nastopom gospe Zvonarjeve v hrvaškem prevodu slavnega češkega pisatelja K. J. E r b e n a, uglasbenega po slavnem češkem skladatelju Zdenku Fibichu. Ta večer nam bo nudil nekaj posebnega, kar naše občinstvo doslej še ni imelo prilike uživati. Doslej smo bili navajeni poslušati samo deklamacijo pesmi, gospa Zofija Zvonarjeva pa bo izbrane pesmi predstavljala z dovršeno dramatično umetnostjo, predočila nam bo globoki zmisel teh poezij. Del čistega dobička tega večera je namenjen našim goriškim beguncem, Prepričani smo, da bo naše občinstvo ta večer do zadnjega kotička napolnilo deželno gledališče, ki bo v službi slovenske umetnosti in naših ubogih beguncev. Podrobnosti v kratkem. Pred ioo leti m sedal. Čudno se nam zdi, da ima skoraj vsako novo stoletje viharen in silen nastop. Pred 100 leti sc je godilo nekaj podobnega kakor sedaj. Vojska je divjala od severa do juga, od vzhoda do zahoda, po suhem in po mokrem kakor sedaj. Edini razloček je ta, da divja sedaj vojska tudi v zraku, pod zemljo in tudi pod vodo. V bistvu je pa rodila vojska tudi pred 100 leti veliko bede in gorja, čeprav se ne da primerjati s sedanjo svetovno vojsko. Lepo nam kaže vojsko pred 100 leti naš oče Vodnik. Človek se zavzame, ko vidi tako lepo opisano in povedano, na malem, kar mi čutimo in vidimo na velikem. Novičarji (tako jih imenuje naš Vodnik) nam poročajo: o vojski, o bitkah, o vojnih uspehih, o prodiranju in umikanju, o oblastih, o njih moči in pravici, o redu in neredu, ki je vladal v njegovih časih pred dobrimi 100 leti. Kdor hoče vedeti, kakšna so bila vojna poročila pred 100 leti, lahko bere »Novice«. Ljubljana 23. dan sušca: Včeraj ie pošta po navadi iz Trsta per-šla, pisma pernesla, inu povedala, de do torka, to je do predučeraj še ni bilo okol Tersta nekjer francozov čutit'; štirje soldatje so per boji zraven Gra-diške všli, v Terst pertekli, inu povedali. de Gorica je v nevarnosti, inu de boj per Gradiški un kraj Soče je bil za nas nesrečen; nato je jelo po Terstu vse bežat, karkol jih je strašljivih. Zares jih je štir dni lesem tolkajn skuz Lubljano prati Štajerskim bežalo, de je skorej kočia za kočio tekla, inu de je bil komej na oštariah prostor. Ti per-povdujejo, de je Gorica že pod francu-zam; al de so se naši v rebernicah nad Razdertim (Prevvald) vstavili. Naša vojska tedaj stoji med Razdertim, inu Postojno. Predučeraj se je Princ Kari tukej skuz v Celovec pelal; smo slišali, de je rekel, de od Tersta inu Gorice ni take nevarnosti, temuč de francoz skuz Pontabel v Korotan bol silo dela. Ludje iz gorenjskiga povedo, de je francoz skuz Pontabel noter do Malborgetta v Strici sveteh Lušarij prederl. Nevarnost, ki je grozila našim krajem pred 100 leti, nam slikajo naslednje vrstice: »Včeraj so na Ježico per Savskim mosti obilno strelniga praha perpelali, inu čez noč v Cirkvi S. Jurja hranili. Iz Ljubljane so vsi bolniki, inu soldaški ranjenci na štajersko prepe-lani; tudi fantje soldaški inu špital, Majlenderski vklenenci so dones prati Hravatškim pelani. Nove nune gredo v Velesalo. Se dela prostor za cesarsko armado, katera se bo tukaj naberala. Med novicami tedanjih časov zavzemajo največji prostor: Oglasi, oklici, prepovedi in zapovedi, ukazi, določila in pojasnila menjajočih se oblastnikov in podložnikov. Oklic generala Murata na tiho nedeljo 2. mal. travna 1797. se glasi: V soboto 1. malega travna pride v Lubljano general prednje vojske Murat (Mura) z 70. konjiki, ob-jezdi mesto; po kosili jezdi do Save, ogleda vse. Zvečer pride dosti francoskih peseov; obstavjo mesto z piketmi, inu stražami. Tiho Nedeljo 2. mal. Travna dojlde še veliko več konjikov, zlasti pak pe-šeov; vzamejo kvartier na lontovži, inu po hišah, puste oklicat, de 1) tobak v opaldi njim sliši, 2.) de se imajo vse cesarske reči njim razodeti inu izroditi, 3.) de nobeden ne sme svojih konj prodati, temuč domu vzeti, če so šli kam na ptuje. General Murat hodi cel dan k nogam okol, inu sam vse ogleduje. Pruti Savi pelejo nekaj štukov, Officirji sami svoj kruh inu seno za konje nosio. Savski most so spet popravili. Zvečer pozno pride divizijon-ski general Bornadotto, vzame kvarter v škofii, inu večerja ob enajstih ponoči z več dvmrimi officirji. Laškim letakom, ki jih med celo vojsko od časa do časa kupoma trosijo in vsiljujejo je podoben sledeči oklic generala Buonaparte z dne 1. malega travna 1797. na Kranjce: Francoska vojska nepride v vašo deželo, se nje polastit; tudi ne vašo vero, zadržanje inu navade ke.j prevrnit, Ona je perjatelca vsih narodov, zlasti deželakov Nemške zemlje. Po 100 letih čitamo skoro isto na italijanskih letakih. V vseh časih je zvijača bila priljubljeno sred-tvo. Tako tudi dandanes. Veliko nejevoljo vzbuja med vsemi narodi vojno rekviriranje. To je zlo, ki spremlja vse vojske Vseh Časov. V »Novicah« beremo, da so morali Tržačani plačati kontribucijo pred dobrimi 100 leti in sicer se poroča: Smo slišali, de Terst more Francozem en miljon du-katov naklade plačat, polovico z blagom; tudi sto taužent hlebeov kruha. Kako so pa tudi že pred 100 leti znali sovražnika smešiti in ironizirati, nam pričajo zopet »Novice«. Tam beremo: Benečani so nabrali en batallion otrok; ta batallion imenujejo Upanje; pravih soldatov pak ima jo še le en batallion; bi jih radi napravili osemnajst batallionov: al so začeli, lt cesarskim uhaiat, inu žele rajši pod Cesarjam služit. Kar se tiče »Passierscheina«, mcH ramo še povedati, da so ga pred 100 Joti imenovali »oglasni cedelc«. Ako tedaj primerjamo naše čase t nekdanjimi, moramo reči z modrijanom Ben-Akkibo: »Nil novi suh sole.« Kar so naši stari gledali na malem, gledamo mi na velikem. Največje skadle mun!ci|e na svetu z:et8io v zrak. Kodanj, 22. februarja. (Ki u.) List »Ha-parande Nyeter« izve: Eksplozija municije v Arhangelsku dne 27. januarja je bila strašna nesreča, ki je zahtevala na tisoče človeških življenj. List piše: Glasom poročil očividcev je zletelo 27. januarja v zrak največje skladišče municije na svetu. Katastrofa je imela popolnoma značaj potresa. Zaloge municije in vojnega materijala so pokrivale prostor dolg 2 km in širok 1 km. Eksplozije so se vršile druga za drugo. Pri prvi eksploziji se je zrušil 2 km od-daljeni kolodvor. Škodo cenijo na več milijonov rubljev. Splošno se sodi, da se gre ne za premajhno pazljivost, marveč da se je kljub močni straži posrečilo gotovim osebam vtihotapiti peklenski stroj v skladišče. Doslej so zaprli 11 Fincev, ki so osumljeni, da so povzročili eksplozijo. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K T50, za otroke K 1"20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj, Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. ' ' ' ...........« «■ I II I II«.......... Vsakovrstne 109 slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor j« v takem času najbolje mogoča. JFR. CEHAR, tov. slamnikov v Stobu, pošta in žel. post, Domžale pri LJ. Odpadke usnja vsake vrste dobavlja riajcenele zaloaa usnjenih odpadkov, PBAGA Vil. LETNA 3:3. — Prosi se nemško dopisovati. ^alfcl z vodno silo na turbino se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Stoji v kočevskem okraju blizu Toplic na Dol. Ponudbe na upravo lista pod »žaga« 307. Kupim hišo 2 vrtom v Šiški, Novem mestu, Kranju ali v bližini. Pismene ponudbe na upravništvo ^Slovenca" pod šifro »hiša« štev. 306. Išče se 436 povsem zanesljiv, trezen in pošten, ki ima energičen naslop za nadzorstvo delavcev. — Ponudbe je naslovili na: Poštni oredai 54, Ljubljana, alavna pošla SlaKSCe Hrvaimr in Slovencev. Iz Istre smo dobili: Na zadnjem posvetovanju v Rimu so ruski despoti, angleški kramarji, francoski bogotajci in italijanski roparski sanjači sklenili glede Istre in Dalmacije, da bodo po končani vojski, katera mora za nje srečno izpasti. dali ljudstvu na volitev, ali hoče priti pod Srbijo ali pod Italijo. O tem ima tedaj odločiti plebiscit {ljudstvo). Mi Hrvati in Slovenci v Istri odgovarjamo tem računar-jem brez krčmarja, tem pivcem na medvedovo kožo in jedcem zajca, ki še po gozdu beži, tako: Ne maramo za Srbijo, v kateri žive verski in narodni nestrpneži, v kateri se je zasnoval grozni sarajevski zločin in v kateri je kraljevi prestol polit s krvjo Ob-renovičev. Tudi ne maramo za Italijo, v kateri nimajo prav nobenega čuta za moralo in poštenost, v kateri gospoduje podkupljivost in prodanost, v kateri vlada mizerija in dešperija, v kateri je kralj »masculus pictus.< (samo na papirju). Mi ostanemo pod Avstrijo, pod katero so bili naši očetje in pradedi. Isto želijo i Hrvati v Dalmaciji, ki so si v tej grjzni vojski ovenčali Ž lavo z nepbpisljivim junaštvom. Dokler o svet stal, slavila se bo njihova hrabrost. V Avstriji pa naj se nam da enakopravnost s peščico Italijanov. Zahtevamo enako- Eravnost tudi za vse narode naše monar-ije. Ko se ta doseže, bo monarhija zadovoljna in močna na znotraj, bo srečna in blažena. Taka monarhija bo strah in trepet zunanjim sovražnikom, posebno italijanskim. Za tako monarhijo mi živimo, za tako radi urarjemo. To jc naš jugoslovanski odgovor na rimski posvet. »Hrvatska" o narofloostnem načelu. Z o žirom na neki članek v ^Pester Lloydu« izvaja zagrebški list »Hrvatska«, da je bilo narodnostno načelo vedno zelo važen činitelj v državni tvorbi in je danes bolj nego kdaj prej. List razpravlja nato o razmerah v monarhiji in pravi, ga more biti država le tedaj velika in močna, ako ima srečne in zadovoljne narode. Sedanja du-alistjčna državna uredba ne ščiti ne ne-nemških ne nemažarskih narodnosti. Ne sme se vladati naroda potom eksponenta kakega drugega naroda. To se da predru-gačiti in je treba k temu le dobre in poštene volje. Hrvatski narod ima krjijavo avtonomijo, ki se mora izpremeniti v pravo državno avtonomijo, tako da se bo uresničila pariteta kraljevine Hrvatske jn kraljevine Poljske, kajti le na ta način se more hrvatski narod zadovoljiti.« To izjavo »Hrvatske« ponatiskuje praška »Union«. Ne veC idilo"! Piše se nam: Ako bi prišel na Kranjsko, oziroma na Primorsko italijanski zunanji minister Sennino in bi slišal mimogrede, kako se na Kranjskem in na Primorskem Slovenci poslavljajo z »Adijo«, »Adija« in > Uadija«, bi bil uverjen, da so ti kraji italijanski, da spadajo k materi Italiji. — Pojdi kamor hočeš na Gorenjsko, na Dolenjsko, v Ljubljano itd., povsod ti dražijo živce razni »Adijo«, ; Adija«, : Uadija«, kakor so ljudje več ali manj izobraženi. Zakaj bi se ne poslavljali raje s slovenskim »Z Bogom«. Ako vprašaš pripro-sto ženico, ki se poslavlja z »Adija«, kaj beseda pomeni, se ti bode nasmehnila in rekla: »Tako je pri nas navada«. Ljudje ne vedo kaj beseda pomeni in da je italijanska. Če vprašaš izobraženca, odkod ta smešna navada na Kranjskem, ti bode odgovoril, da je ta pozdrav ostanek spomina na nekdajno vlado Francozov na Kranjskem. Bodi. — Skoraj gotovo je pa kranjski »Adija« prišel iz Trsta, oziroma iz Italije, odkoder so hodili Lahi na Kranjsko iskat zlata in srebra ter so Slovence mimogrede s svojo laško kletvijo in kulturo okuževali; sedaj nas pa morijo ter nam vračajo s svincem in jeklom. — Vendar naj velja eno ali drugo to poslavljanje z »Adijo«, »Adija«, »Uadija« za Slovence ni častno. To navado treba izkoreniniti v mestih in na deželi. Vojake vesii. -f Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 47. pp. Maks Polič. —- Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 3. bos. herc. pp. Ivan Šubic, poročnik brz. p. Viktor Klinar in major Avgust Jesenko. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne vetinje je dobil enol. prost. inf. 87. pp. Robert Košar. — Železni križ 2. vrste so dobili: stotnik 79. pp, Adolf Čada, stotnik Viktor Breznik, nadporočnik 94. pp. Rudolf Mlakar in stotnik železn. p. Herman Potočnik. — Vojno zaslužno svetinjo je dobil čast-mški sluga 17. pp. Alojzij Schlcmberger. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno etinjo 2. vrste tit. ognjičar 36. polj. havb. Hohnjec Ivan. — Srebrno hrabrostno etinjo 2. vrste sta dobila predmoister Petkovic Pavel in topničar Sever Aleksander, oba pri 36. polj. top. p. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili topnj-čarji Ferfila Ivan, Krpan Alojzij, Polanc Franc, Vrhovnik Mihael, Leber Vinko, Vratnik Franc in Kočevar Ivan, vsi pri 7. trd. top. p.; četovodja Gregorec Josip, desetnik Kovačec Franc in pijonir Aringer Milan, vsi pri 3. pion. baonu; poročnik 36. polj. havb. p. Kalan Vladimir. — Potom dekreta so bili pohvaljeni od vojnega ministrstva: stotniki Pakič Leon, Gale Oskar in Šegula Konrad, vsi pri vojaškem poveljstvu v Gradcu; stotnik avditor Kranjc Aleksander in nadporočnik računovodja Vra-čko Karel, oba pri voj. poveljstvu v Nagy-szeben. — Vojaški zaslužni križec 3/ vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: poročnik 47. pp. Alojzij Hrašovec, poročnik 4. bos. herc. pp. Ivan Primožič in poročnik 87. pp. Ivan Kolar. — Najvišje pohvalnq priznanje je dobil poročnik 28. polj. havbl p. Josip Janež. — Zlat zaslužni križec ^ krono na traku hrabrostne svetinje in i meči je dobil asist. zdravnik dr. Franc Žabec, pri etap. postajnem pov. na Vrhniki. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila poročnik Ivan Kos, pri voj. luškem uradu v Pulju in sanitetni praporščak 27. pp. Josip de Gleria. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila narednik 53. pp. Gajšek Franc in narednik trena Rudolf Zore. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: tli. i desetnik Berlak Josip in tit. poddesetnik Srebernič Josip, oba pri 87. pp.; inf. 87. pp. Bec Franc; četovodja 23. san. oddelka Tavčar Franc. — Red železne krone 3. vrste 7. voino dekoracijo je dobil podpolkovnik 27. dom. pp. Hermenegild Sandri, poveljnik nekega pododseka in nekega črnovoj. baona. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 5. dom. pp. Anton Zadro, poročnik 4. dom. pp, Miroslav Oman, pri koroškem prost, strel. p. inže-nir-poročnik Ladislav Bevc, poveljnik neke stavbene stotnije, črnovoj. asist. zdravnik 8. dom. polj. top. p. dr. Fr. Zupan, nadporočnik Franc Mercina, poveljnik neke želez, stražne stot., črnovoj. inženir-po-ročn;k Franc Petek in črnovoj. nadporočnik Franc Jereb, pri nekem črnovoj. želez. stražnem baonu. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil sanitetni praporščak 4. dom. pp. Rafael Dolinšek. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila narednik 27. dom. pp. Anton Dolenc in nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Peter Pečnik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: četovodja Krasna Alfred, desetnik Roje Josip in poddeset. Kovač Josip, vsi pri 5. dom. pp. iz iMlianskega meslnega aprovizacnega odseka. Tekoči teden se je vršila aprovizačna seja pri deželni vladi. Tam se je povedalo, da je v načrtu o razdelitvi petroleja Ljubljana označena z 8000 litri petroleja na mesec. Razdeljevali nameravajo petrolej po posameznih deželah tako, da dobe v krajih, kjer so srednje šole na petrolejske karte 2 litra petroleja na mesec one rodbine, ki nimajo druge razsvetljave, na deželi pa dobe družine en liter na mesec, Ljubljana dosedaj še ni dobila petrolejskega kontingenta za mesec januarij, februarskega petroleja pa doslej sploh še ni bilo nič v Ljubljano. — Vlada odpravi brezmesni dan v ponedeljek. — Deželno mesto za klavno živino bi rado ustanovilo ljudsko mesnico, ako bi dobilo za to potreben prostor. — 10.075 kg masti z Ogrskega je došlo, pa je les sodov jako debel. Aprovizacija ima sedaj na razpolago 3 vagone masti in en vagon loja. — Peto armadno vodstvo ponuja mestni občini razne zasežene stvari, tudi mnogo slanikov, sardel in sličnih hranil. Sklene se ta živila nakupiti za primerne cene. — Sklene se dve ljubljanski tvrdki naznaniti radj predragega prodajanja ci-korije. Poročevalec je povdarjal, da je cena cikorije v tovarni 1 K 60 vin. kg, če se prodaja dražje kot 2 K, ni izključeno, da je pridobljena od verižne trgovine. — Moke je toliko, ga aprovizacija za peko kruha ni v zadregi, moka za razdeljevanje je pa izostala. Mogoče jc, da jo aprovizacija v 14 dneh dobi toliko, da bo mogoče razdeliti na karto po 1 •> kg ržene moke. Ovsena moka je pošla, pšenična več nc pride. Obljubljena je ajdova moka, da jo dobe okraji, ki je še niso dobili. Nekaterim rodbinam, ki nimajo absolutno nobene hrane več, sc je razdelilo nekaj jajc in fižola. Sklenilo se je opozoriti v posebni si>omc-nici in odposlanstvu deželno vlado na položaj in sporočiti tudi prehranjevalnemu uradu, da Ljubljana nujno potrebuje živil. Krompirja ni. Obljubljeni krompir z Vrhnike je izostal, ker je bil razdeljen med on-dotno prebivalstvo. Odposlanec mestne občine se mudi sedaj v kamniškem okraju, da od ondi, ako bo mogoče, spravi obljubljeni krompir v Ljubljano. Zopet sc jc po-vdarjalo, naj bi sc deželna vlada toliko ozirala na razDoloženie občinstva, da mest- na aprovizacija sme izdati za gotova živila za nekaj dni dovolila, da jih sme občinstvo dobiti pri svojih sorodnikih in znancih na deželi, Edino na ta način se je mogoče izogniti temu, da nakrat v Ljubljani ne bo živil. Mestna aprovizacija vsako odgovornost odklanja. Koruza, ki jo je mestni občini vojaštvo zaseglo, ie sedaj prosta. Z mlekom je vedno večja zadrega. Sedaj ga občina dobi samo 240litrov na dan, kar ne zadošča niti za dojenčke. Prizori, ki sc pri tem dogajajo, so nepopisni. Župan ne skliče seje preskrbovalniee za mleko, ker pri deželni vladi še ni rešena nobena tozadevna vloga mestne občine. Tržnim organom, ki so zopet zaplenili precejšnjo množino blaga, katerega so nekateri prekupci hoteli spraviti iz Ljubljane, so se zopet dovolile nagrade. Nekaterim pekom je vojaška oblast na deželi konfiscirala nakupljc-na drva, tako da jim sedaj za peko nedo-staje goriva. Vsak pek, kateremu se še kaj takega primeri, naj se takoj oglasi na mestnemu magistratu. — Prve dni preteklega tedna se je občinstvo popolnoma upravičeno pritoževalo glede kakovosti kruha, ki je bil res skoro neužiten. Vendar krivde ni bilo iskati v peki kruh*., ampak v kakovosti moke in v mlinih. Imenovane diu se je razdelila moka za peko izkliučno le iz H. Hechtbergerjevega mlina v Domžalah. Ponovno se je že opazilo, da je najslabša moka ona, ki prihaja iz. Hechtbergerjevega mlina, akoravno ima mlin za mle-tev na razpolago jednako žito, kot drugi mlini. V smislu sklep,- zadnje oprovizač-ne seje, je posebna komisija, sestoječa iz strokovnjakov, pregledala dne 17. februarja iz Hechtbergerjevega mlina došlo moko, primerjala z mokami drugih mlinov in dognala sledeče: Pšenični zdrob je mlet iz nečiščene pšenice, dočim drugi mlini meljejo zdrob iz čiščene pšenice: pšenična moka za kuho, kakor tudi moka za kruh, je za dve številki temnejša kot iz drugih mlinov; ovsena moka ni le temnejša od iste moke drugega mlina, ampak je celo zelo mešana z napol mletimi luskinami. Hecht-bergerjeva moka je tako temna, kakor bi se iz nje otrobi sploh nič ne izločevali. Nedvomno se more trditi, da je s tako nedopustno manipulacijo z žitom mlin zašel v ravnanja, ki so najstrožje kazni vredna. Občinstvo mora vživati skrajno slab kruh samo vsled krivde Hechtbergerjevega mlina, ki se ne ozira navzlic ponovnim opominom. popolnoma nič na ukazane mlev-ske predpise. Mestni aprovizačni odsek je v svoji včerajšnji seji najodločnejše protestiral proti takemu ravnanju Hechtberger-vega mlina in predloži svoj protest centralnemu žitnemu uradu na Dunaju s prošnjo, da se odslej ne nakazuje več moke mestni aprovizaciji iz tega mlina. Ob enem se bode predložil predmetni slučaj državnemu pravdništvu, da uvede kazensko postopanje. Nova preftirania. S pozivnim razglasom »S« zaukazano ponovno prebiranje v letih 1891. do 1872. rojenih čvnovojnikov se vrši na Kranjskem: Dne 3., 4., 5., 6., 7. in 8. marca v Ljubljani za sodna okraja Ljubljana (izvzemši mesto Ljubljana) in Vrhnika. — Dne 9. in 10, marca v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika. — Dne 12. in 13. marca v Rudolfovem za sodni okraj Rudolfovo. — Dne 14. marca v žužemperku za sodni okraj Žužemperk. — Dne 15. marca v Trebnjem za sodni okraj Trebnje, — Dne 16. marca v Mokronogu za sodni okraj Mokronog. — Dne 17. marca v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica. — Dne 18. in 19, marca v Krškem za sodni okraj Krško. — Dne 20, marca v Ratečah za sodni okraj Rateče. — Dne 21. in 22. marca v Litiji za sodni okraj Litija. — Dne 24. marca v Višnjigori za sodni okraj Višnja-gora. — Dne 3. marca na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora. — Dne 5. marca v Radovljici za sodni okraj Radovljica. — Dne 6. in 7, marca v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič. — Dne 8. in 9. marca v Školji Loki za sodni okraj Škofja Loka. — Dne 10., 11, in 12. marca v Ljubljani za mesto Ljubljana. — Dne 14., 15. in 16. marca v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo. — Dne 18, in 19. marca v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče. — Dne 21. in 22. marca v Kočevju za sodni okraj Kočevje. — Dne 8. marca v Vipavi za sodni okraj Vipava. — Dne 10. in 11. marca v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče. — Dne 12. marca v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cirknica. — Dne 14. marca v Idriji za sodni okraj Idrija. MM držovni zfior. Govor državaega zakladnika. Berlin, 23. febr. 1917. Državni zbor je začel prvo branje proračuna, novih davčnih in kreditnih predlog. Državni tajnik-zakladnik grof Rodern izvaja, da je orožje podmorskega čolna nastalo šele med vojno, zato zanje sploh še ni moglo biti mednarodnopravnih določil. Te je bilo treba podobno nadomestiti s splošnim svarilom pred gotovimi deli morja, kakor jc to storila Anglija v svojem boju z minami. Od začetka poostrene podmorske vojne so angleški ministri zelo ne-ljubeznivi, posebno njegov tovariš Bonar Law, ki je pred kratkim razločeval med človeško in nemško naturo. Vedel je, da bodo Nemci zelo občutni za to psovanje. Če bi zakladnik hotel slediti angleškemu zakladniku, bi . moral očitati odgovoru na ameriško mirovno noto, katero je sopod-pisalo, ce morda celo ne navdihnilo angleško ministrstvo, zavestno neresničnost, kar je zelo zadelo angleško uho. Naši sovražniki so v svojih odgovorih govorili o zavestnem napadalnem namenu Nemčije in Avstrije, ki je obstojal že davno pred voj-no. Ali so angleški ministri pozabili, čemu sta se že pred desetletji zvezali Francija in Rusija, da se je morala Nemčija in noben clrug narod oborožiti proti dvem frontam, proti dvem svetovnim silam. Ali smo pred 43 leti mi imeli kake namere proti francoskemu ali ruskemu ozemlju? Kdo je hotel v Adriji premakniti meje? Avstrija ali Italija? Kdo je hotel Avstriji preprečiti osveto za sarajevski umor? Kdo je prvi mobiliziral? To moramo vedno ponavljali, da se potrdimo v svoji volji za zmago, in da smo vojaško, gospodarsko in finančno skozi in skozi oborože'ni. Novi davki in 15 milijard vojnih kreditov. Zakladnik utemeljuje predlogo za 1250 milijonov novih davkov ni nov kredit 15 milijard. Govornik razloži nove davke. Vojni stroški. V zadnjih mesecih so vojni izdatki bolj napeti, pa ne bolj kakor pri nasprotnikih. Na mesec znašajo povprečno 2646 milijonov. Se vedno misli, da je mecl izdatki obeh skupin razmerje 2:1, da znašajo vsi vojni izdatki sedaj 300 milijard, pri nas in naših zaveznikih 100 milijard, pri ententi 200 milijard. Novo vojno posojilo 15 milijard bo razpisano prihodnji mesec. Upa na požrtvovalnost vseh slojev. Finančni položaj po vojni bo odvisen od skupnega gospodarskega stanja, kakor ga bomo prevzeli v mirno dobo. Gospodarsko stanje zadnjih mesecev pa ne daje nobenega povoda, da bi gledali v bodočnost z manjšim zaupanjem. Če ima nemški narod trdno zaupanje v končno zmago, bomo tudi na finančnem polju izvajali. posledice. Proti zahtevi sovražnikov pa reparaciji (popravi) bomo lahko postavili' besedo odškodnino. Upanje v gospodarsko bodočnost pa mu daje posebno ne^lomljena moč kapitala, nagli tehnični napredek in trdna volja vseh produktivnih slojev, da s skupnim delom zopet zgradijo, kar je podrla vojna. Denar smo dobili doma. Napredek pa je velik pri pridobivanju premoga, v kemiji dva nova načina za pridobivanje dušika, vsled česar je upati, da bo kmetijstvo cenejše produciralo dvakrat več, kakor smo proizvajali in uvažali pred vojno. Zbornica je živahno pritrjevala. Razen poslanca Ledcbourja (socialnodemokratič-na delavna skupnost) so vse stranke glasovale za predlogo, ki je bila nato 'sprejeta v drugem in tretjem branju. Orol irnrn v Mon^ovem. Monakovo, 23. februarja. Kralj Ludvik je v enourni avdijenci sprejel avstrijskega zunanjega ministra grofa Czernina. Podelil mu jc hišni vitežki red sv. Huberta. Po avdijenci pri kraljici je bil na obedu pri kraljevi dvojici. Monakovo, 23. februarja. Grof Czernin je obiskal tudi avstrijskega poslanika grofa Thurn-Valsassina in bavarskega ministrskega predsednika grofa Hertlinga. Polili pri zunanjem no siru. Dunaj, 23. februarja. Politična komisija Poljskega kluba jc imela 21. t. m. daljši razgovor z zunanjim ministrom grofom Czerninom o sedanjem položaju v kraljestvu Poljskem. Zunanji minister hoče ostati v stalni zvezi z došlimi poslanci. Grof Goluchowski je v imenu došlih soglašal z ministrovimi vidiki, se zahvalil za pojasnila in izjavil, da bo Poljski klub rad ostal v stalni zvezi z ministrom. i li8 vojska z Ameriko ? Avstrija in Amerika. • Berlin, 23. febr. »Lokal anzcigerjev« dopisnik poroča iz Rotterdama: »Daily Telegraph < javlja iz Newyorka, da se dela na prelom odnošajev z Avstrijo, ker podpira nemško podmorsko politiko. Poštni parniki se zalo ne bodo odpeljali iz Amerike in jih tudi nc bodo oborožili, ker jih je žc takorekoč admiraliteta rekvirirala. Avstrija posreduje med Nemčijo in Ameriko. Chiasso, 23. febr. * Italia« pravi o Wil-j sonovi noti Avstriji, da bo monarhija, ker j bo na noto odgovorila, posredovala za mir i ined Wilsonom in Nemčiio. Vo;ska med Ameriko in Nemčijo malo verojetna. Haag 23. {ebr. Iz Newyorka: Borza j« zato trdna, ker ne mislijo, da bi napovedala Amerika vojsko. Ukrepi Združenih držav. Pariz. 33. febr. »Agence Radio* poroča: Senat jc NVilsona pooblastil, naj zapleni poSiljatvc streliva narodom, ki so v prijateljstvu r Združenimi državami. Par«, 23. febr, -Matin« poroča iz New Yorka: Pod osumljenjem vohunstva so aretirali 16 oseb neke stare ameriške rodbine. Amerika zgradi 50 podmorskih čolnov. Rotterdam, 23. febr. Ameriški kongres je sklenil, da zgrade v obrambo obali Tihega morja 50 pomorskih čolnov in ne 18. Nemiri v FiladelfijL London, 23. febr. (K* u.) Newyorški 'dopisnik lista »Times« javlja, da so 21. t. a. v FBadelfiji zaradi draginje živil nastali nemiri; en moški je bil ubit, 12 težko ranjenih. Izgredi v Newyorku. Berlin, 23. febr. »Morgenpost* javlja fe Newyorka: Ob izgredih v Newyorku so zaprli veliko oseb. Ne samo v Newyorku, tudi v drugih mestih ob Atlantskem oceanu prebivalci stradajo. ' Rumuni j a se zanaša na Ameriko. »Teraps« prinaša interviev s Take Jo-neseuom, ki je rekel: Nastop Amerike je dogodek, katerega posledic še ne moremo presoditi Radikalno se je politični položaj presukal. Evropska vojska postaja svetovna. O bodočih razmerah Rumunije z Nem-čejo je rekel, da je po sedpnji vojni nastalo brezno med Nemčijo in Rurnunijo. Dolgo časa ne smejo med Nemčijo obstati nobeni politični, gospodarski, finančni, dušni in tooralni stiki. Požigi ▼ ameriikih tvornicah streliva. Rotterdam, 23. februarja. Iz Newyor-ka: V New Brightvu so izbruhnili požari v 20 različnih krajih v tvornicah streliva. Japonska — AmerikL Basel, 23. febr. »Basler Nachrichten* poročajo iz Londona: Washing tonski dopisnik > So-činih« koncertov v znesku 3000 K pa se iz-roče našim goriškim beguncem. Doslej je Glasbena Matica izvršila 16 dobrodelnih koncertov tekom vojske. Njih čisti dohodki, izročeni plemenitim domoljubnim namenom vojne oskrbe, znašajo doslej 13 tisoč 856 kron. lj Umrli so v Ljubljani: Jera Hirschl, zasebnica, 97 let. — Ana Ogrinc, hči po-streščka in hišnega posestnika,, 14 let. — Nicolo Dalino, zasebnik, 82 let. — Jakob Žele, delavec, hiralec, 34 let. lj Umrla je gospa Josipi na U rani č , soproga kleparskega mojstra. Pogreb bo v ponedeljek ob 4, uri popoldne iz Hrenove ulice št, 19. li Bolniško in podporno društvo nomonmh in zasebnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto dne 3. marca 1917 ob sedmih zvečer v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet« na Marije Terezije cesti št. li. P. n. gg-Člani društva se vabijo k obilni udeležbi. lj Dragocena najdba. Našel se jc zavitek govejega loja. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi na Gruberjevem nabrežju št. 6. Primorske novice. Cesar je imenoval dvornega svetnika pomorske oblasti Viktorja grofa Attems-Heiligenkreuz za predsednika te oblasti in ga ad personam uvrstil v 4. činovni razred državnih uradnikov, Vpok. župnik Grzetič umrl. Umrl je v Dutovljah vpokojeri župnik, g. Edvard G r z e t i č v 52. letu svojega živlenja. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil rodom iz Zarečja pri Pazinu. Služboval je eno leto kot stolni vikar pri sv. Justu v Trstu, potem v par krajih v Istri in jc naposled postal župnik v Tinjanu pri Pazinu, kjer je služil več let. Radi bolehnesti je moral leta 1906, v pokoj ter se jc preselil v Du-tovlje na Kras. Novo italijansko dekliško vzgojeva-: lišče so 19. t. m. slovesno blagoslovili v Trstu, ulica Manzoni. V vzgojevališče, ki še bo vzdrževalo iz javnih dobrodelnih sredstev, je sprejetih 74 deklic. Vsaka deklica ima razen lastne postelje tudi lastno visoko omaro za obleko in lastno skrinjico za knjige in igrače, torej nekak lasten kotiček. V kuhinji je razen glavnega štedilnika več majhnih ognjišč, kjer se bodo poizkušale v kuharski umetnosti gojenke. Zavod ima kopalnice, prostore za razvedrilo, knjižnico ter je sploh vzorno urejen. Enako skrbno je poskrbljeno za udobnost učiteljic, ki so vse popolnoma kvalificirane moči. Nesreča v Ajdovščini. Avtomobil je povozil v Ajdovščini 131etnega Andreja Štrukelj, doma v Ozeljanu pri Gorici ter mu je zlomil eno nogo dvakrat, drugo pa enkrat. Osem dni po nesreči je deček umrl v tamošnji bolnišnici. Smrtna kosa. Umrl je v Trstu ravnatelj c. kr. dekliške ljudske in meščanske šole g. Karel Stolz. — Umrla je v Zajelšah pri Dolu blizu Ljubljane 70 let stara Katarina Košuta, mati župana občine Osek-Vitovlje pri Gorici. — V Ricmanjih je umrl g. Kristijan Bogateč, vpokojeni nadučitelj in posestnik. Občinarji vinogradniki iz Prvačine, ki žele naročiti se na modro galico, naj vpo-šljejo za vsak kilogram 3 K 40 v, po poštni nakaznici na naslov župana Franceta Furlani, sedaj v Lang, pošta Lebring, Štajersko. Čas naročbe do 5. marca t. 1. Zaplembo premoženja je odredilo sodišče proti 17letni Katarini in 15letni Mariji Viezzoli, hčerama Virginije vdove Viez-zoli iz Červinjana, ker sta osumljeni veie-izdaje; dalje proti Angelu Devetak, roj, 1890. na Goriškem, vojaku 27. pp., ki je osumlien ubega. Ustrelil se je v Trstu 44letni uradnik pomorske vlade Dante Cesare Ocur. Iz vojnega ujetništva na Ruskem so v poslednjem času poslali srčne pozdrave svojim dragim naslednji goriški in primorski Slovenci: Josio Godnik, doma iz Pre serja pri Komnu; Josip Černec, doma iz Ovčje drage; Josip Petelin, doma iz Ga-brovice pri Komnu; Josip Trpin, doma iz Gorice; Alojzij Pahor, doma iz Vojščice pri Komnu; Ivan Fakin, doma iz Škrbine pri Komnu; Izidor Caharija, doma iz Na-brežinp ter I. Cotič, doma iz Dornberga. Gospodarske UeiežKe. i j Nabava cilindrov kopalnih, peči. V uradnem listu »Laibacher Ztg.« je bil dne 22. in 23. t. ni, razpis glede nabave cilindrov kopalnih peči, na kar sc interesenlje ooozariaio. Monopol na sladine. Povodom s cesarsko naredbo z dne 25. prosinca 1917 drž. zak. št. 37, uvedene upeljave monopola na sladine se temeljem § 5. te naredbe odredi sledeče: Kdor istega dne, s katerim stopi v veljavo navedena cesarska na-redba, poseduje več kakor 100 gramov čiste umetne sladine vseh vrst, je dolžan to zalogo z napovedbo števila in čiste vsebine posod, ki jih ima, ter jakosti slad-kote sladine prijaviti v treh izvodih pristojnemu oddelku finančne straže. Lekarnarji in trgovci z materijalnim blagom na debelo imajo napraviti te napovedi na podlagi svojih dosedanjih zapiskov, ki se imajo zaključiti tega dne. Finančne straže oddelki bodo na podlagi dospelih napovedi ugotovili zaloge in napovednim strankam potrdili izvršeno napoved na dveh izvodih, ki se strankam vrnejo. Istočasno z napovedmi imajo vložiti one osebe, ki želijo pravico za razpečavanje umetnih sla-din na debelo ali na drobno, tozadevne prošnje, odnosno naznanila na pristojnih mestih. Za podelitev prodajne pravice na debelo pridejo v poštev le trgovci z materijalnim blagom na debelo (veledrogisti), za prodajno pravico na drobno pa le lekarnarji. Natančnejše tozadevne informacijo morejo interesentje dobiti pri finančnem ravnateljstvu in pri finančne straže kontrolnih okrajnih vodstvih, dalje pri trgovski in obrtni zbornici in pri gremiju lekarnarjev. — Vzorci predomenjenih prošenj, odnosno naznanil, kakor tudi zgoraj omenjenih formularij za napoved v treh izvodih se dobe brezplačno pri trgovski in obrtni zbornici in pri gremiju lekarnarjev. Ti formularji, tiskani v nemškem jeziku, se lahko naročijo osebno ali po pošti tudi pri dvorni in državni tiskarni na Dunaju (prodaja tiskovin). Dan, od katerega naprej je dopustna izključno prodaja monopolne sladine, se bo objavil. One napovedane zaloge, katerih do tedaj po dosedanjih predpisih za to upravičeni razpečevalci sladine niso spravili v promet, se odpošljejo z enim izvodom obeh napovedi, ki so se vrnile imejiteljem sladine po izvršeni napovedi, potom pristojnega oddelka finančne straže dobavišču uprave monopolne sladine na Dunaju III, Vordere Zollamtsstr., ki nato temeljem prejšnjega oblastnega dovoljenja dobavljene umetne sladine zamenja proti monopolni sladini, odnosno jih odkupi. Zaloge, ki jih ne krije oblastno dovoljenje zapadejo. Napačne napovedi kakor tudi opustitev napovedi se kaznujejo po do-hodarstvenem zakoniku. — Od c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Bresmssni dnevi so za vojake v Cc lovcu odpravljeni zaenkrat do 15. aprila. Madžarski kmetje so pritožujejo. V zadnji seji madžarskih kmctovalccv je predsednik iste, kmetijski minister dr. Da-ranyi grajal trdoto, s katero se postopa pri rekvizicijah kmetijskih pridelkov. Pritoževal se je posebno zakadi nizkih prevzemnih cen, ki nikakor ne odgovarjajo razmerju pridelovalnih stroškov. Napačna politika o maksimalih cenah bo privedla tako daleč, da bo vsako pridelovanje samoodsebe ponehalo. Poslanec Gaston Goal je navajal več nepravilnosti, ki so se zgodile pri rekvizicijah. Tožil jc predvsem in trdil, da s godi kmetu krivica, ker mora dajati velikim mlinom IGO kg pšenice po 46 K, ti pa jo oddajo dalje po 116 K. To žali in mora užaliti kmeta. V kratkem bo menda sklicano posebno zborovanje, ki se bo imelo pečati s takimi in enakimi stvarmi. Koliko zaslužijo peštanski mlini. Prvi bekesesabski parni mlin, ki je moral nedavno radi požara omejiti svoj obrat, izkazuje 577.304 K čistega dobička, dočim znaša temeljna glavnica 2 milijona kron. Združeni parni mlini »Hungaria« imajo 1, 967.100 K čistega dobička ter bodo dobili delničarji 15%no dividendo. Iz tega se vidi, kako malo opravičene so tožbe ogrskih mlinov, češ da se jim slabo godi, ker nimajo dela. — Vojne kuhinje za šolsko deco so ustanovili v Gradcu. Razen kosila dobivajo revni otroci v šoli tudi zajutrek. Na Francoskem smejo jedilni listi obsegati le še po dve glavni jedi. Na Angleškem vpeljejo izkaznice za živila. Varjenje piva se od 1. aprila omeji za 30%. Zaplemba okovov na vratih. Domobransko ministrstvo je odredilo zaplembo vseh okovov na vratih iz medi, brona in bakra. Odredba stopi v veljavo 25, februarja. Krompirja sme porabiti pridelovalec v Nemčiji računano do 20. julija po 1 funt na osebo in dan. Freytags Karte von Mittel-Europa, 1 :3 000.000 Ta zemljevid je posebno preglede radi tega, ker ima začrtane bojne črte na vse h bojiščih po stanju sredi januarja 1917. Dobi sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja s poštnino vred 2 K 70 vin. Me p&ezriie itašniega oglasa Jrečkmee zasfenstva"! ■ Pri slabih živcih in ženskih boleznih, ki v glavnem poslabšajo s počasnim ali nepopolnim odvajanjem, je naravna »Franz-JoseL< grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki ležkoče znatno zmanjša ia češče že male množine gotovo koristijo. Tajni svetnik Kehrer, profesor za žensko zdravilstvo na Heidelberškem vseučilišču, dokazuje, da je v mnogih slučajih porabljal :>Franz-Josef<; vodo in se prepričal o njenih zelo naglih učinkih. Vsega priporočila vreden jc nadomestek jedilnega olja, ki si ga lahko vsa kdo sam pripravi iz morskega Caraghee mahu, katerega razpošilja Mat. Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 (glej inserat). Uporaben je za vse vrste solat. Kdor boleha na želodcu in ne prenese maščobe namiznega olja, se bo takoj prepričal o blagodejnem vplivu tega po okusu izvrstnega nadomestka, ki ima nizko ceno in je tudi zdravju zelo prikladen. Bolečine na obrazu nastanejo večinoma vsled prehlajenja. Treba bi jih bilo tedaj oastranjati s pomočio istih sredstev, kakor revmatične bolečine po udih ali ostalem delu telesa. Pri bolečinah na obrazu ie pa stvar nekoliko težja radi tega, ker se obraz ne more močno masirati, kakor tudi ne gorko zavijati. Tem priljubljeneiši bode vsem, ki jih muči bolečina po obrazu, Fellerjev bol lajšajoči flu;d iz rastlinskih esenc z za. »Elza-iluid«. Ker ta iluid uspešno učinkuje na oživljenje krvnega toka, že navadno utiranje prežene bolečine na obrazu. O blagodejnem in bol lajšajočem učinku »Elza-fluida« so najboljši dokaz številni zdravniki in zahvalna pisma, katerih je že čez ICO tisoč. Predvojne cene. 12 steklenic stane poštnine prosto samo 6 K. Naroča se pristen pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 134, Hrvatska. — Obenem se pa lahko naroče tudi Feller-jeve lagodno odvajajoče, tek pospešujoče rabar-bara - kroglice z znamko >-Elza-krogIice«, izborno sredstvo za želodec; 6 škatlic poštnine prosto samo 4 K 40 vin. — Oboje tu navedenih sredstev naj bode toplo priporočenih, istotako tudi mentolov črtnik zoper migreno. (—es—)• s primerno šolsko izobrazbo in poštenih starišev se spre,me takoj pri Janku Fu-gina, krojaču v Črnomlju, Belokranjsko. Na prodaj je po primerni ceni <3 * MU s pripadla v najboljšem stanju in z 78.000 m- zemljišča v zvezi z večjo železniško postajo na Južno Štajerskem. Poizve se pri Janku Traun v Ljubljani, Trs: ii a cesta št. 29. Išče se boljši » n ki bi bil sposoben delavnico samostojno voditi. Naslov pri upravništvu „S!ovencau pod številko -140. slivovke prodaja od 30 litrov naprej, liter po 9 do 12 kron Janez Samec, žgan;aržja Ccvšak, pošta Spielfeid, šajersno. - Slivovka ima 30 do 42% alkohola. 455 3 išče gospodična iz Gorice. Vešča je treh jezikov. Sprejela bi tudi siulbo vzgoj-telj ce pri boljši družini Oglase sprejema društvo Doorodelnos. v Ljubljani, kolodvorska uiica št. 35. 467 Odda se v mesecu marcu več sto ci-presnih drevesc. Oddajajo se le v večji množini. — Naslov pove upravništvo Slovenca pod ŠL 455. z večletno prakso, vešča tudi strojepisja, želi primernega mesta. Najrajše v Ljubljani. — Cenjene ponudbe pod »A, E. 437« na upravo »Slovenca«. katera je že službovala v Irafiki in loterij?, izurjena tudi v šivanju, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru ia pisavi, žeii kakega mesta. Gre tudi na deželo. Vstopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravništvo ,,Slovenca" pod »Poštena". slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, posebno pa izurjena kmigovodstvii, se takoj sprejme. Prednost ima, ako je že dalje časa kot taka službovala v kakem obrtu. Lastnoročne pisane ponudbe z navedeno prejšnjo službo sprejme uprava Slovenca pod F. T. fcon-tousUoui. 454 {a % izurjena v špecerijski stroki, vajena tudi nekoliko železriine, vešča slovenščine in nemščine pridna iu zanesljiva, žen službe v mestu ali oa deželi. Nastopi lahko takoj. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod stev. 461. Enonadstroprm ki je do vi sila svoio učno dobo v Ljubljani, želi vstopiti kot p. mo3n ca h kaki mojsterci, kjer bi imela tudi lnano in stanovanje, bodisi v mestu ali na deželi, gre pa tudi kot služkinja h kaki boljši rodbini. — Naslov pove uprava „Slovencail pod šifro , ŠivJja štev 473". Sprejme se več mesarskih Vnovčevalnica za živino, Ljubljana, Dunajska cesta št. 29. #>. V _________1! cS^ li v Sp. Šiški blizu kolodvora je pod . tio ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov se izve uri upravi lista pod štev. 471. Baterije, svetilke ter žarnice vedno v zalogi pri 37i YIDO BEATOVŽ., gSP Ljubljana, Stari trg 4. vešča mešane stroke, želi službe. Nastop takoj. Naslov pod št. 481 pri upravi lista. K e. a s ftJifaa&egga s©*sob©Ea ve.\ nobenih no.'! brcaš epanl*. .biden-la|Sa bdi pri votlih aube:> kakor tudi pri najtrdovrat. rovmat. zobnih bolečinah, kjer so odreklo vsa sredstva. Hri neuspehu denar nazi'i! Cena li fjo, 3 tube K.l■-, 0 tuu K 5'SO. — Nikake »obno pthline voc. Snežno lie!e zobe Xll!IS ...ino vudo. Takojinji 116 nek. Ocia . Kemeny, Karelmu 1. pošt. pr. tS-Z. 43 Ogrsko S{ »»-ojitni 185 cm dolsrimi orip.škim! Ijoreloiskimi lasni:, tti sem iili dohila po 14 mesečni rabi nomade, k> sem jo iznršla sama To je edino sredstvo proti zpadnn n las, za njih rasi in negovan;?, za ojačitev lasisča, pri »noskih krepko pospešuio ras brade, In *.e po kratki dobi dajo lasem in biad »»ravni lHesk in polnos in i iti varuje pred pre/.uodnjim os,ven em do na viš,e starosti. Lonček pu» 6, 10 in 15 kron. Po poŠti se pošilja vsnk dan po vsem svelu s po tnim povzetjem ali denm naprej iz tvornice kamoi je naslavljati vsa naročila Ana Csillag, !, Koilimarki II. fi§ Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema žara oranja na doživetje in smrt. otroški,i dot. rentna in ljudska, nezpdna in jamstvena zavarovanja Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že do prvem letu: Stan,e zavarovanj koncem eta 1*14...........................K 173.490.83S-- itan e garancijskih fondov Koncem leta 1914..............K 48,7j2.Ij22,76 V letu 1914. se ie izpl.ičalo zavarovancem n.i div dendah iz čistega dobička . . K 452 232'b6 Sdor nam?rava skleniti življe.is.o zavarovanje, veljavno za UiSjnO Zayar03ai1,2; naj se v lastno korisi obrne do gori imenovane oodru^nice — Prospekti zastoni in poštnine pros.o. 1439 Sposobni zastopniki se spre/me/o pod najugodnejšimi pogoji ffla iie Terezie cesta St. 12. dobivate ^J^Sžkv Specijalni trgovini za milo Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno! Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154. v C o I! J5 š o I o CL t/1 ca 2 Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čooičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. n 3 r® pr o o O nt n N 3 o -t 3 (S Tehnična pisarna 2780 za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev. VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajn >st zajamčena. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. MMBMWMaBiB>BMW«gWMWBi KmsB&cKEruaaisara«!^ Brzojavke: f 1 ^ Prometbanka Ljubljana. Iv L • na bodočnost je zagotovljena novim srečkam avstr. rudečega križa in turškim srečkam! Nakup teh izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju n :© bogastvo! Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez dva milijona kron! Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, dasi jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo! Sreskovno zastopstvo 11, LJubljana. Csnlraia aa Dana n.-Usfana/Usna 1864.-33 podružnic, Vogal fflarjin Jrj Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davKa, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — kupo vanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznth poročil. — Sbra njevatiie in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekilat Telefon št. <1. I. t. Mayer S u. Petra cesta. Delniški kapital 60,239.009 K Rsserve 17,000.000 K Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemsklb in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papiriev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih preualov samoshrambe (safesi za ognjevarno snranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija Izžrebanih vrednostnih papiriev. — Promese za vsa žrebanja brezplačno, Stanle denarnih visi na hranilne knjižice dne 30 novembra 1916 & 1*3,241.140.-, Tisk »KpfoližUo Tiskarne« J^nia Uonzorrit »Slovenca«. 0«*(jnvnrni urednik: Jožef Gostinčar. državni noslnnec*