Slev. ion. Posamezna številka stane 1 Din. v unnw, v M lin" 15. mala 1523. Leto o. I» 1 g Naročnina za državo SHSi do preklical k) po роШ mesečno Din 14 b,. dostavljen i na dom mesečna....... U za inozemstvo: me~ečno.......Dl 23 E3 Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji . .... Din 10 v inozemstva....... 40 Uredništvo je v Kopitarjevi nI loi štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; netrsnklrana plsm? se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. itv. 326. se Cene inseratom:» i.Doaiolpm .etttna TT3ta razll oglasi po Din.V— !n Dln.lSOJ veliki oglasi nad 45 min št e po Din. 2 —, poslana tđ»' po Din. J'—. Pr! večjem naročilo рорпЛ* Iihajn v«ok den Izvzemli ronedoJjks In (t"0va po pm» ntl-.n ob 5. nri zjatraj. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne hran. ljubljanske 5t. 85!) sa mročnino tn št. 349 za oglase, «agreb 39.011, sarajev. Ï533, praške tn đnnaj. 24.7B7. Jugofašiiem. Po svetovni vojni se je v vseh državah Izobraženega sveta med mladino pojavilo mogočno gibanje za politično, kulturno in socialno obnovo naroda. To je čisto naravno. Tako je bilo ob Katonu jakobinstva, ko je takozvana »zlata mladina« vpeljala dobo nacionalnega di-rektorija, tako ob padcu Napoleona, ko je mladina dvignila zastavo osvobodilnega po-kreta proti tiranstvu Korza in začela roman-tično-restavracijsko dobo, tako je bilo leta 1848, ko je mladina v imenu demokracije začela na barikadah strmoglavi jati reakcijo tkzv. »svete alijance«, tako v letih šestdesetih, ko je mlada Italija premagala avstrij-sko-francovsko trinoštvo, tako po svetovni vojni, ko se izoblikuje nova Evropa. Povsod vidimo mladino, zlasti vseučiliško. Toda nam Jugoslovanom je menda usojeno, da se med izvestnim delom našo mladine veliki svetovni pokreti izpačijo vedno naravnost v nasprotje tega, kar bi moralo biti. Tako se je na primer novoslovenstvo v letih 1870/80 izpačilo v najodurnejši in najzabitejši liberalizem omejenega malome-ščanstva. Tako se je tudi obnovitveno gibanje v povojni Evropi pri nas izrodilo med »svobodomiselno« navdahnjeno mladino v orjunstvo, ki se hudo napihuje, pa je odznotraj votlo in prazno kakor puhel klas. Poglejmo Italijo, kamor Orjunci hodijo po svoje inspiracije. Res, da je italijanski fašizem tudi neke vrste spaka, toda zdravo jedro je vendarle v njem. Najboljšim njegovim predstaviteljem se svetlika pred očmi Mtalija poštenega, krščanskega, na najlepših čednostih domačega ognjišča snujočega Manzonija, avtorja nesmrtnih »Zaročencev«. Fašistovsko brutalno nasilje pa je izrodek, ki ga bo Italija premagala, če je le kaj zdravega v njej. Naši Orjunci pa so posneli le poganski element iz fašizma, njegov liberalni >residuum«, njegove neizčiščene metode, tako kakor opica posnema geste človeka, ki se v svojem us /arjajočem nagonu moti in pada, pa vendar končno nekaj velikega ustvari, opica pa seveda nikoli. Dalmacija je bila vedno pod vplivom Italije, ni je kulturne dobe v tej zemlji, ki bi ne bila verni posnetek italijanskih kulturnih dob, in tako so tudi naši orjunci vznikli v Dalmaciji in hočejo presaditi k nam, kar so njihove motne oči zagledale v zemlji Danteja, Manzonija in Cavourja. Le žal, da so razumele le to, kar je slabega, a za plemenito in moralno vekotrajno žal nimajo smisla in vzre-jemne sposobnosti. Ali pa poglejmo Nemčijo! Na čem se šola ondotno povojno nacionalna mladina? Na Tomažu Akvinskem, na srednjeveškem solidarističnem krščanskem družabnem nazoru, na Vogelsangu in novoromantikih. Poglavitna stvar je nemški mladini nravstveni preporod naroda, boj materiali-zmu, neomejeni dobičkaželjnosti in uživa-njaželjnosti, verižništvu, spolnemu svinjstvu, moralni degeneraciji, ostudnemu bahaštvu povojnega bogatinstva, pa tudi na istih tleh vzrastlemu ateizmu marksizma, ki sloni na sovraštvu razredov, na negaciji medsebojne moralne odgovornosti vseh stanov človeške družbe, na pohlepu po čim večjem pridobivanju brez zavesti moralnih dolžnosti vsakega stanu napram celoti. Kako pa pri nas?... Poglejmo v Francijo! Takozvani s camelots de roi«, mladi monarhisti, se sicer zdijo smešni, toda preveva jih idealizem Ludovika Svetega, Svete Ivane d'Arc, Mo-risa Eareja. Ali pa v Angliji! Tam se novodobni nacionalisti imenujejo »кгГагје« in v njih res živi nekaj idealizma starih križarskih vitezov. Podobno je v Švici in v drugih državah civiliziranega sveta. Naše orjunstvo pa je naravnost nasprotje moralnega obnoviteljnega gibanja naroda. Njegove metode so popolnoma posnete po azijatskem barbarstvu ruskega boljševizma in imajo v njih tudi svoj dejanski izvor, kajti taista mladina, ki se danes proglaša za nacionalistično, je bila ob prevratu orientirana boljševiško. Jedro je ostalo isto, iz-promeniln se jc samo Inpina. Italijanski fašizem se naslanja vsaj na nekaj zgodovinsko danega, tradicionalnega, izkušenega, ra ne-kai, za kar so rodovi druu za drueim živeli in trpeli, ima spoštovanje do prošlosti, iz nje črpa moči in jx>dneta za bodoče ustvarjanje, je res pristno nacijonalno. Našo orjunstvo pa naravnost nasprotno! Ono prezira našo narodno preteklost, ono taji svoj lastni narod, ono zameta vse, kar si je ta narod do današnjega dne v najhujših borbah priboril, lastni jezik, iashto narodno kulturo, lastno narodna individualnost. Zanj ni nič Gosposvetsko polje, lunetski upor Matije Gubca, Bleiweis in Prešeren, narodni preporod 1848. leta, Krekova doba. zanj se zgodovina začne šele pri Kumano-vem in na Kajmakčalanu, v kar se ti mladeniči šele nmetno zamišljajo. Oni ne vejo, da more za bodočnost plodovito delovati samo tisti, ki razume, kar je narod dobrega ustvaril v preteklosti. Oni so brez slovenskega narodnega zanosa, brez tradicije, brez lastne narodne individualnosti, ki same sebe zaničujejo in hočejo šole na tem samozani-čevanju ustvariti neka novega, kar se ni, odkar obstoja svet, še nobenemu narodu posrečilo. Kajti čisto prav pravi dr. Šerko v »Novi Evropi«, da : naj vedo vsi oni, ki jim je negacija lastne individualnosti višek politične in kulturne zrelosti, da vodi ravno njih pot v sterilno psevdokulturo.« In če se naši Orjunci kdaj zlijejo v srbstvo — kajti nič drugega ne pomeni njihovo »jugoslovanstvo« — bodo tudi v srbstvu pomenili samo inferiorni element, kakor pomenijo in-feriorni element v nemštvu koroški in štajerski nemškutarji. To je ravnotako kakor če se lisica vštuli med volkove ali pa narobe. Iz tega se more poroditi le neko ba-stardstvo, na kar bo gospodujoči narod gledal le s preziranjem. Z eno besedo: naše lažinarodno, v resnici popolnoma breznarodno orjunstvo je le nadaljevanje našega nazadnjaškega liberalizma. Naši liberalci ga vodijo: notorično dejstvo je, da Orjuna sprejema direktive od vodstva demokratske stranke, ki ji daje bojne parole. Od njega ima svoj proti katoliški fanatizem, svojo atavistično mržnjo proti slovenski ljudski stranki, ves svoj arzenal preperelih svobodnjaških fraz. Ker so v službi demokratske stranke, so Orjunci dejansko sluge velesrbstva in Jugoslovani samo na jeziku. Od liberalne stranke so prejeli za doto protiljudsko, protislovensko, antidemokratiČno mišljenje. Orjunstvo ni ampak prava in pristna spaka nacionalizma ampak prava in pristna spaka naronalzma brez vsake etične podlage, tradicije in smernic. Zato je to gibanje tudi zapisano poginu. Maršal Fosfi v Pragi. Krakovo, 14. maja. (Izv.) Maršal Foch je po tridnevnem bivanju v Krakovu odpotoval danes v Prago. Praga, 14. maja. (Izv.) Danes dopoldne se je pripeljal maršal Foch v Prago. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopnici vlade, armade in občine. Pred kolodvorom se je zbrala velikanska množica, da pozdravi odličnega gosta. V množici so bila zastopana neštevilna društva s svojimi za-šena. Po slavnostnem sprejemu na kolodvora do Gradu je bila slavnostno okrašena. Po slavnostnem kprejemu na kolodvoru se je maršal Foch odpeljal skupno z generalom Mittelhauserjem v avtomobilu v mesto. Njegovemu vozu so sledili visoki dostojanstveniki. Ljudstvo je maršala navdušeno pozdravljalo. Praga. 14. maja. (Tzv.) Maršal Foch jo bil danes sprejet v avdijenci od predsednika republike Masaryka. Maršal je povabil Masaryka v imenu predsednika francoske republike Milleranda v Pariz. Masa-ryk je povabilo sprejel in ?" najbrž jeseni jx>da v Pariz. Umor Vorovskega sad ruske monarhističsie zarote. Borlin, 14. maja. (Izv.) Ruske oblasti so poizvedele, da je atentat na Vorovskega zamislila organizacija ruskih carističnih oficirjev v inozemstvu. — Truplo Vorovskega se je danes položilo na mrtvaški oder na lozanskem kolodvoru in se ponoči Dieuelie v Berlin. ¥ m sejo JUGOSLOVANSKI KLUB BO STAL NA SVOJEM PROGRAMU IN V OPOZICIJI. Belgrad, 14. maia. (Izv.) Tekom današnjega dneva se je v parlamentarnih klubih zbrala večina poslancev, ki so prišli na sejo narodne skupščine. Vsi klubi so imeli seje, na katerih so sklenili, kako bodo postopali na jutrišnji seji skupščine. Radikalni klub je imel sejo dopoldne. Podano je bilo poročilo o delu verifikacijske-ga c i bora. Sklenjeno je, da na seji parlamenta ne bo noben radikaiec razen poročevalcev Kojića in Grgina sodeloval pri debati o poročilu verifikacijskega odbora. Edino v slučaju nujne potrebe se bo oglasil še kak radikalni govornik. Demokratski klub je imel sejo dopoldne in popoldne ter je sklenil, da bosta sodelovala pri vseh razpravah (joleg petorice članov verfikacijskega odbora tudi Svetozar P r 5-b i č e v i č in L juba Davidovi Ć. Kot poročevalec bo fungiral Fera Marković. — Nemški klub je sklenil, da sprejme poročilo veČine in da pri debatah ne bo sodeloval. Belgrad, 14. maja. (Izv.) Danes zjutraj so med poslance razdelili tiskano poročilo verifikacijskega odbora. Poleg poročila večine je tudi odri vej eno mišljenje demokratov in zemljoradnikov. Zanimivo ie, da so demokrati v oddvojenem mišljenju popolnoma izpustili pritožbo dr. Kukovca o volitvah na Štajerskem, ker je ta pritožba brez vsake stvarne podlage. Belcrađ, 14. maia. (Izv.) Danes zjutraj je prišel v Belgrad dr. Korošec. — I Popoldne ga je obiskalo več radikalnih I poslancev, ki so ž njim deli časa konferi-: rali o političnem položaju in o možnosti nadaljevan ia pogajanj z revizionističnim blokom. Dr. Korošec je ob tej priliki opozoril radikalne poslance na dejstvo, da je Jugoslovanski klub v ojx>ziciji proti vladi in da se iz ilržanja članov Jugosl ovanske-j ga kluba v verifikacijskem odboru ne sme i sklepati, da bo klub podpiral vlado. Do.se-I danje stališče [e .posledica tega, ker Je klub hotel popraviti vsaj kolikor toliko krivice in nasilja, ki so iih demokrati uga-j ni al i za časa volitev. Jugoslovanski klub i bo stal tudi v bodoče vedno točno na sta-I lišču svojega ргортата. Vsled tega so vse j ostale vesti brez podlage in zgolj kombi-1 racije. Vsekako se je treba zavedati, da je borba Jugoslovanskega kluba predvsem naperjena proti policajdemokratski politiki. LJUBA J0VAN0VIČ PREDSEDNIK SKUPŠČINE. Belgrad, 14. maja. (Izv.) Iz krogov radikalne stranke smo zvedeli, da je že ! gotovo, da bo predsednik parlamenta g. 1 Ljuba Jovanović. To imenovanje se ie sprejelo zelo simpatično, ker se ve, da je g. Jovanović konoilianten in ker on zahto-I va, na.i se na kakršenkoli račin najde mn-dus vivendi s Hrvati in Slovenci. ш« za sporazum v etapah? ODLOČITEV BO PADLA PO KONSTITUIRANJU PREDSEDSTVA. Belgrad, 14. maja. (Izv.) Kar se tiče sporazuma oziroma izvršitve zagrebškega protokola, je stvar sledeča: V vladi ste dve ; struji. Nikola Pašić je o sporazumu z revizionističnim blokom izjavil dobesedno: :;Sem star človek in se nisem naučil, da vodim politiko, ne vedoč, kako se bo končala.« Torej se g. Pašić še vedno boji, spraviti ta sporazum v življenje, dokler ne bo izvoljeno definitivno predsedstvo narodne skupščine, ker je znano, da bo imel predsednik skupščine vpliv ne samo na vlado, marveč tudi na krono in druge opozicionalne stranke in da bo on kot predsednik mogel tvoriti podlago, ki bi bila sprejemljiva za vse. V vladi je medtem večina za to, da se od Radiča ne zahteva, da takoj pride z vsemi definitivnimi predlogi, marveč se misli, da je bofle, da se sporazum izvede v etapah. Gotovo je, da bo to vprašanje prišlo na dnevni red ene prihodnjih sej vlade in da bo vlada o iem definitivno sklepala. Ker so vladni krogi za to, da se sporazum izvede v etapah, je vladna odločitev že gotova. Odločitev bo padla takoj po konstituiranju predsedstva narodne skupščine. DEMOKRATSKA PRIJATELJA MARKO-VIČ IN TRIFK0VIČ PRED PADCEM. Belgrad, 14. maja. (Izv.) Kakor se je izvedelo iz radikalnih krogov, so v radikalnem klubu zelo nezadovoljni z dr. Lazo M a r k o v i ć e m in Markom T r i f k o -v i ć e m , ker sta za časa zborovanja verifikacijskega odbora skušala pridobiti radikalne člane odbora za to, da bi bili nasproti demokratom popustljivi. Uspeha nista imela, ker sta se jima odločno uprla dr. K o j i ć in Dobra Mitrović. Vsled tega je obstanek dr. Markoviča in Trifko-vića v vladi samo še vprašanje kratkega časa in bo prišlo nu vrsto že pri prvi rekonstrukciji vlade. Že na današnji seji radikalnega kluba so nekateri poslanci sprožili to vprašanje, a je bila debata vsled kratkega časa prekinjena. Dr. Marković, ki se je preveč eksponiral za demokrate, ne bo več dolgo užival simpatije pri radikalih in zavzemali mesta, ki ga ima danes. POSLANSTVO RAD10EVIH DELEGATOM. Rolçrad, 14. maja. O prihodu Radiće-vih delegatov v Belgrad se je zvedelo, da sta se pri notranjem ministru Vujičiču pri- tožila proti nekaterim uradnikom na Hrvatskem, ki mislijo, da je še vedno na vladi Svetozar Pribičevič. Ur. Krnjević in Kova-čević sta vložila dve pritožbi: Proti odločitvi pokrajinskega namestnika g. Cimića, naj se proti kmetom v Stubici postopa na podlagi zakona o zaščiti države. Ko sta mu delegata razložila, da ta dogodek nima nič I skupnega z zakonom o zaščiti države, jo i notranji minister razveljavil sklep g. Cimi-*' ! éa in se bo vsa zadeva obravnavala na podlagi običajnih drž. zakonov. Druga pritožba je obstojala v tem, da se občinski zakon, ki je še vedno v veljavi na Hrvatskem, ne izvaja striktno. Ko je bil Sv. Pribičevič notranji minister, je izdelal posebno besedilo za zaprisego članov občinskih odborov. Ra-dićeva delegata sta ministru razložila svoje stališče v tej stvari in poudarjala, da je kršitev zakona, ker omenjeno besedilo ni izšlo v zakonu, ki bi ga sprejela narodna skupščina in je ta Pribičevićeva mahinaci-ja gaženje zakona. Zdi se, da je Vujičič tudi v tem vprašanju sprejel stališče Radičevih delegatov in da bo popravil nasilje in krivice, ki jih je zakrivil Pribičevič. V notranjem ministrstvu so se vršili razgovori tudi o Orjuni in so bili sprejeti sporazumni sklepi, k' se bodo pričeli v najkrajšem času zva,j";i. Zagreb, 14. maja. (Izv.) Vaš dopisnik so je razgovarjal z nekim uglednim poslancem HRSS, ki mu je med drugim dejal: Namen potovanja delegatov v Belgrad je bil dvojen; z ene strani, da se opravijo neki tekoči posli, z druge strani pa, da se dobijo neke potrebne politične informacije. Glede prvega sta se delegata razgovarjala s predsednikom skupščine dr. P e 1 e š e m in notranjim ministrom V u j i č i ć e m, glede drugega pa z Nikolo P a š i ć e m in Lj. Jovanovićem. Z rezultati teh razgovorov smo čisto zadovoljni. Vprašanje verifikacije mandatov in volitve predsedni-štva parlamenta na eni strani, tor vstvor* janje atmosfere za s]x>raznm z druge strani se bo rešilo na zadovoljiv način. Pri radikalih sta opazila resmo vol jo za sporazum in obstoji opravičeno upanje, da bo do sporazuma prišlo. Ma temelju tega obiska in informacij, ki so bile še potrebne, so bili v razgovoru med dr. Korošcem in Rail ičem definitivno spopohnoni predlogi, ki iih bo dr. Korošec oredlo/il radikalom. \ Stran 2. SLOVENEC, dne T5. maja 192X Stališče vlade do sklepov profesorjev. Belgrad, 14. maja. (Izv.) Danes od Б. do pol 8. se je vršila seja ministrskega sveta. Na seji je vlada razmotrivala profesorsko vprašanje, zakon v sodnikih in zakon o pragmatiki železniških uslužbencev. Kar se tiče profesorskega vprašanja, so na včerajšnji seji profesorji stavili vladi svoj ultimat, da bodo 21. t. in. položili ostavke na svoje službe in 1. junija zapustili službe, ako vlada ne izpolni njihovih žalitev. Vlada se je postavila na sledeče stališče: Profesorsko vprašanjo je sam del uradniškegr zakona, za to se ne more reševali posebej, čeprav bi vlada to hotela, in to posebno, ker vlada za to nima kredita. Edino narodna skupščina more odobriti take kredite, a če bi jih odobrila, bi jih morala odobriti tudi za vse uradnike, ne samo za profesorje. Če bodo profesorji še nadalje vstrajali na svojem stališču, bo vlada proti njim vporabila odločne mere in to predvsem zakon o državnih uradnikih in zakon o zaščiti države, ki med ostalim veli, da uradniki ne smejo za- pustiti svojih mest, ako bi vsled tega trpela škodo država. Vlada se je odločila, da izvede te odločne mere iz dveh razlogov: 1. ker bi bil tak korak epidemičen tudi za ostalo uredništvo in bi tako v državi nastala popolna anarhija, 2. ker vsled pomanjkanja kreditov, dokler jih narodna skupščina ne odobri, vlada ne more profesorskega vprašanja rešiti. Iz vladnih krogov se je zvedelo, da je pri teh odločnih vladnih ukrepih igral glavno vlogo tudi politični moment, ker je gotovo, da so to akcijo začeli in jo najbolj podpirajo demokrati. Vsled neuspehov v političnem življenju se demokrati poslužujejo vseh sredstev, da zrušijo ne samo avtoriteto vlade, ampak tudi države. Zato je bila vlada opravičena, da nastopi odločno. Nato so razpravljali o zakonu o sodnikih in o zakonu o pragmatiki železniških uslužbencev. Za proučevanje obeh zakonov je izvoljen odbor treh ministrov: dr Markovič, Trifković in Ninko Perič. Ko bo odbor opravil ta posel, bo oba zakona predložil vladi, da jih ta potem predloži narodni skupščini. АпдШа in НаОДа Pfw?Kfi «-»»«i NEMŠKI PREDLOG TE ANGLIJO RAZOČARAL - ANGLIJA OPOMINJA NEMČIJO. London, 14. maja. (Izv.) Včeraj je angleška vlada izročila nemšlemu poslaniku svoj odgovor na nemško noto z dne 2. maja. Odgovor angleške vlade ugotavlja, da je dala Anglija sama inicijativo za nemško noto, vsled česar je tudi s posebno pozornostjo čakala nanjo. Toda kljub ini-cijativi Anglije je predložila nemška vlada ponudbe, ki so izzvale veliko razočaranje. Nemška vlada bi morala vedeti da bo ponudba take vsebine na vsak način napra- vila slab vtis. Angleška vlada se nikakor ne more striniati s predlogom, da se določi višina odškodnine na 30 milijard zlatih mark. Ta znesek je mnogo prenizek in nemška vlada tudi ne da'"e nikakih jamstev,da bo vsai ta znesek plačala. Zato opominfa angleška vlada Nemčijo, naj predloži v lastnem interesu resne in stvarne pogoje, ki bodo lahko služili kot podlaga za nadaljne razprave. ITALIJA ŽELI NOVE RESNEJSE NEMŠKE PONUDBE. Rim, 14. maja. (Izv.) Včeraj je izročila tudi italijanska vlada svoj odgovor na nemško ponudbo z dne 2. maja nemškemu poslaniku. Uvodoma se naglasa v odgovoru Italije, da nemški predlogi niso pripravni kot podlaga za nadaljna pogajanja. Italijanska vlada si je sicer prizadevala prepričati nemško vlado da stavi take ponudbe, ki bi omogočile skorajšen sporazum v rešitvi reparacijskega vprašanja in vprašanja medzavezniških dolgov. Italija polaga na rešitev obeh teh vprašanj veliko važnost, ker mora skrbeti za obnovo lastnih opustošenih provinc. To je za Italijo ži\-ljenske važnosti. Zahteve Italije niso nič manj upravičene kot zahteve ostalih zaveznikov. Italija je sicer pripravljena v interesu evropske obnove tudi na žrtve, toda te ne smejo presegati njenih moči. Kakor se Italija ni mogla pridružiti angleš- kim predlogom, ker so bili prenizki, tako ne more odobravati nemške ponudbe, ki je še mnogo nižja kakor jo pa določa angleški načrt. Nemčija dalje v svojih predlogih ne daje nikakih garancij za točno plačilo svojih obvez in ne pove nič o načinu, kako naj se mednarodno posojilo izvede. Vse kažo, da nemška vlada prepušča nekim notranjepolitičnim strujam, ki bi rade plačevanje reparacij onemogočile. Zato bi bilo v interesu Nemčije, če predloži novo ponudbo, na podlagi katere bi bilo mogoče o reparacijskem vprašanju in o vprašanju medzavezniških dolgov stvarno razpravljati. Pariz, 14. maja. (Izv.) Vsi današnji jutranji listi se pečajo z odgovori angleške in laške vlade na nemško noto in posebno podčrtavajo točke, ki so za Francijo ugodne. Puški odgovor Angliji London, 14. maja. (Izv.) Danes je sovjetska vlada odgovorila na angleški ultimat. London, 14. maja. (Izv.) Sovjetska vlada predlaga v svojem odgovoru na angleško vlado posebno komisijo za ureditev razmerja med Anglijo in Francijo z ene ter Rusijo z druge strani. London, 14. maja. (Izv.) Na Trafalgar-equare je včeraj sklicala delavska stranka velik shod, ki je protestiral proti ultimatu Rusiji in zahteval priznanje sovjetske vlade. MAŽARSKA TN ITALIJA. Rim, 14. maja. (Izv.) Ogrski ministrski predsednik grof Bethlen in minister Khuen-Hedervary dospeta jutri semkaj. Njihov poset ima velik politični in finančni pomen. V sredo pride za njima v Rim finančni minister Kallay. MASARYKOVA ŽENA UMRLA. Praga, 14. maja. (Izv.) Soproga predsednika Masaryka je včeraj zvečer umrla. Belgrad, 14. maja. (Izv.) Kralj Aleksander je takoj po sprejemu vesti o smrti soproge predsednika Masaryka temu izrazil brzojavno svoje sožalje, minister Nin-čić pa v imenu vlade čehoslovaškemu poslaniku Šebi. BOURBONSKI PRINC ELIJA SEKYE-STRIRAN. Pariz, 14. maja. (Izv.) Vzklicni senat najvišjega sodišča je odbil pritožbo princa Elije Bourbonskega proti sekvestriranju njegovega gradu Cbambond. Sodišče je se-kvestracijo potrdilo, ker se je princ Elija boril kot častnik v avstrijski armadi. Princ trdi, da Je služil v Avstriji le pod pogojem, da ga ne pošljejo na francosko fronto. tëaroîaite Politična vesti. '4 Radikali in sporazum. Kakor 9mo poročali, sta prišla v soboto v Belgrad odposlanca HRSS, dr. Krnjević in Kovačević, da se informirata, kaj mislijo radikali o sporazumu, in poročata o tem svoji stranki. Odšla sta očividno dobre volje, iz česar bi sklepali, da je radikalna stranka pripravljena za sporazum. Iz radikalnega oficiel-nega in poloficielnega časopisja pa to ni razvidno, pa tudi politika samoradikalne vlade do sedaj še ni pokazala, da bi hoteli radikali sporazum. Tako poroča »Vreme«, inspirirano od vodilnih radikalnih krogov, da se hoče vlada i v bodoče naslanjati samo ra svoj klub in ne bo uporabljala sredstev, ki bi izzivala revizionistično opozicijo, da pa jim tudi ne bo dajala pooblastil na škodo pozitivnih zakonov. Vlada ima večino brez Jugoslovanskega in muslimanskega kluba, zato se ji ni treba ozirati nanju. Le če bi prišli Radičevi poslanci v narodno skupščino, bi mogli spremeniti parlamentarni položaj in bi bila vlada postavljena pred položaj: ali sporazum aH borba proti njemu. Kaj se pravi to, pooblaščati revizionistično opozicijo na škodo pozitivnih zakonov? Revizionistična opozicija itak nikdar ni zahtevala kakih privilegijev, še menj kršenja zakonov, tudi odklanja vsako vladno moč in' so bila vsa tozadevna poročila nasprotnih listov neresnična, bodisi da izvirajo iz slabih informacij, bodisj iz zlobnosti. Revizionistična opozicija zahteva ravno nasprotno, da se rešpektira zakon, da vlada izvaja načelo ravnopravnosti proti velesrb. privilegijem in da vlada po zakonih, ne pa s terorističnimi sredstvi. Če piše torej > Vreme« o pozitivnih zakonih, ne moremo tega drugače tolmačiti, kakor da vlada ne misli na re- i vizijo ustave. Zato se zanaša, da ne pridejo Radičevći v skupščino in da bo lahko in mirno vladala naprej in izvajala centralistično ustavo. Morda je v tej zamisli utrjuje izjava g. Krnjeviča do časnikarjev: >Ni izključeno ni to, da se v mejah sedanje ustave sporazumemo, ako se bo šlo po potu, kakor ga predlagamo mi«. Iz tega bi sklepali, da misli radikalna stranka na »fortvurštlanje«, pri čemer se zanaša na miroljubno in pasivno zadržanje Radićevih poslancev, o katerih misli na podlagi miroljubnih in dobrohotečih izjav odposlancev HRSS v Belgradu, da ji ne bodo križali centralističnih računov. Bomo videli I Mi smo od prvega početka na vse pripravljeni! -f- Zbor zaupnikov SLS za logaški sodni okraj se je vršil v nedeljo dne 13. t. m v Dol. Logatcu. Vdeležili so se ga zaupniki iz celega okraja v obilnem številu. Predsedoval je Franc Maček iz Dol. Logatca. Prof. Remec je poročal o političnem položaju ob splošnem izrednem zanimanju ude-ležnikov. Po poročilu se je razvila živahna debata. Zaupniki so zlasti opozarjali na pri-četek dela razmejitvene komisije ob itali-jansko-jugoslovanski meji ter zahtevali, da poslanci temu delu posvetijo vso pozornost in izražali željo, da se vpoštevajo pri končni ureditvi meje gospodarski in kulturni interesi jugoslovanov. Avtonomistični Ho-tenjci (Ilotederšice) so prosili, da je paziti na priklopitev cele hotederške občine naši državi. Koncem zborovanja so zaupniki izvolili krajevni odbor SLS za logaški sodni okraj. -f Kdo bo pokrajinski namestnik v Ljubljani? To vprašanje »Narodu« ne da miru. Dan za dnem je izrazil svoj strah, da bi utegnil priti na to mesto kakšen »klerikalecNarod« in za njegovo tročlansko »napredno stranko« nekaj strašnega, nekaj groznega, nekaj poraznega. Od 18. marca dalje je vedno fantaziral o dr. Brejcu, o nekakih tajnih »kle-rikalnih« sestankih in še tajnejših dogovorih, o katerih pa je bil »Narod« seveda »či- Fr. Štele: Razstava Bucik-DoHnar. V Jakopičevem paviljonu je po daljšem presledku zopet razstava. Razstavila sta samo dva, kipar Dolinar in slikar Bucik. Marsikaj so že pisali listi o ti razstavi in kar so povedali, je bilo vse zavito v besede, ki so se očvidno izogibale naravnost povedati, to, kar so občutile. Posebno glede Bucika. Ta razstava je družaben dogodek, se je reklo, sevê ne radi Dolinarja, ampak radi Bucika in naravnost simptomatično se mi zdi, da naša družba daje prednost njemu pred Dolinarjem. Zakaj, je dosti jasno povedal dr. V. K. Bucik je portretist, lahko rečemo, da samo portretist; kar je zmožen podati, poda edino tu. Poznali smo ga dosedaj iz primorskih izdaj kot ilustratorja, ki ni nikdar duhovit, pač pa umerjen, »dobro narejen« v tistih mejah, kjer je teren že shojen in jih občinstvo neposredno razume ker ni treba nmliti ob njih. Zato smo bili radovedni na njegovo potretno umetnost in prepričal nas je, da je tudi tu sebi zvest. Kajti glavno mu je, da v mejah svojega znanja polaska portretiranemu in — sebi. In t.'î zadnja poteza jo, ki dviga njegove portrete vseeno nad njegove ilustracijo, ker v dobrem Domenu le niso sumn doku- ment njegove rutine, ampak tudi njega samega, njegove duše. Dr. V. K. je v označbo njegovega umetniškega značaja na primer navedel Reznička, lahko bi bil dodal še Poljaka Žmurka, toda pristaviti bi bil moral, da je prvi duhovitejši, drugi pa ra-finiranejši od Bucika. Dobro ga je označil s stavkom: »Mož je pikanten, mnogokrat trivolen, in sicer čestokrat takrat, kadar... (dama) tega ni zapazila.« S tem Je vse povedal in prav nič se nam ni treba truditi, da bi našli za to dejstvo še drugih izrazov, s tem pa ga je postavil že tudi na nivo umetnosti, ob kateri vzgaja svoj okus naša družba po kavarniški ilustrirani zabavni literaturi in če je dodal pozneje še stavek »mehke sanje dopušča in želje in samozavestno ogledovanje in košatenje — in nič druge-gega«, je dodal že skoro preveč. Bucikova umetnost, kot jo kaže ta razstava, pozna samo en predmet — ženo. In sicer ženo sploh ali še bolje animatično ženskost. Nikdar ne išče žene kot individua kot samorastlega značaja utemeljenega na nizu aktov volje; ima jo pred seboj le kot sen, obstoječ iz instinktnih pojavov življenja, ki je označuje v vseh njihovih variantah; ženski značaj mu je večinoma istoveten s koketnostjo, čc zavedno ali nezavedno, mu je vseeno; v izjemnih slučajih mu je žena še bleščeče meso. le redko zasluti usta- ljenost, značaj, nikdar pa ne duše. Obraz in polt ga zanimata, nanja koncentrira vse svoje znanje in prizadevanje, vse drugo pogosto naravnost brutalno prezira in zanemarja, zanemarja pa tako daleč in v taki površnosti, da začenjamo skoro dvomiti nad njegovo resnostjo. In če globlje pogledamo v njegovo umetnost, če iščemo njenega smisla, ga zopet najdemo samo v koketnosti, kajti ti portreti v svojem globljem pomenu zopet samo koketirajo s publiko pa tudi s portretiranim. In še eno: človeka Bucik ni zajel v teh obrazih — samo maske, maske, maske ... Bucikova razstava je družaben dogodek, so rekli. Slab poklon za umetniške zahteve naše družbe, kakor so ti portreti slab poklon etičnemu stališču žene. • • » Po poročili naših listov sodeč, je delal Dolinar v ti družbi samo štafažo in vendar je i globlji i resničnejši v podajanju i stokrat mnogoli nejši po svojem stremljenju. Kaj velikega ni razstavil, a vseeno se je precej dobro označil. Dolinar porablja kamen (marmor), bron, glino pa tudi les kot material za svoje plastike in pri vsakem pokaže veliko smisla za posebni značaj dotičnega materiala in ca eslolsko izkoristili. Zelo livale- Btov, 108. sto natančno informiran«, kar ni nič čudno, če se le malo pomisli, da je vse svoje tozadevne »natančne informacije« iz nohta svojega lastnega mezinca iz-sesal. V nedeljo pa je prišla velika tolažba »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stranke, je namreč priobčila članek, v katerem pravi, da »radikalna stranka svojih pristašev v Sloveniji ne bo zapustila in da ne bo nikdar odnehala od svojih političnih načel.« Te besede so bile silno učinkovito mazilo, hladilo in tolažilo za »Narod«. Tako se je včeraj oddehnil od svojih težav, ki si jih je čisto po nepotrebnem sam delal . -f »Prišel ho dan ..— »Radikalna stranka raje privošči Kadiću 10 mandatov kakor demokratom enega in iz tragične zaslepljenosti gredo Slovenci slično pot« —1 tako tarna nedeljsko »Jutro« nad demokratskimi razvalinami. Potem se pa tolaži : »Lahko pa bi bilo tudi drugače (to je res, op. ur.). Lahko bi se pojavila krepka volja države, ki bi brez ozira na levo in desno spro-vedla ustavo in ščitila pri volitvah državo-tvonid elemente (sc. demokrate). Ta dan pride v eni ali drugi obliki.« — Po našem mnenju je en tak dan že prišel in sicer 18. marca, drugega takega dne pa ne bo prej, dokler demokratje rte bodo imeli državne oblasti v rokah. Ta dan pa je še daleč ali ga pa nikoli ne bol -f Kaj ho z razveljavljenimi demokratskimi mandati? Na to vprašanje odgovorja »Vreme«: Razveljavljeni mandati se lahko razdele na vse stranke, katerih liste so bile v redu, lahko se razpišejo na razveljavljene mandate nove volitve, ali pa naj ostanejo nezasedeni, kakor se je zgodilo z mandati kamunistov. — Zakon ne predvideva tega slučaja in zato je rešitev dvomljiva. Ker pa nihče ne polaga posebne važnosti f na način rešitve tega vprašanja (izvzemši seveda demokrate), se bo rešitev lahko našla. -f Zastopnik Nemčije pri NinSiću. V soboto dopoldne je sprejel dr. Ninčić zastopnika Nemčije dr. Schellerta, s katerim se je razgovarjal o položaju v Poruhrju, kako bi mogla Jugoslavija kijub nastalim težko-čam še nadalje prejemati razno blago iz Po-ruhrja na račun reparacij. Pri tej priliki jo dr. Schellert izročil dr. Ninčiću tudi spomenico, ki jo je naslovila nemška vlada na vso vlade zaradi obsodbe Kruppa. -f »Stambolijski obračunava z avtono« misti in lederaiistiš. Tako se glasi debelo tiskan naslov brzojavke iz Sofije (beri: iz Belgrada), priobčene v nedeljskem »Jutru« koje vsebina je naštevanje nekih točk iz razglasa bolgarskega ministra notranjih za^ dev proti »makedonstvujuščinK. Slovenski/ avtonomisti in federalisii so se te »Jutro-ve« brzojavke silno ustrašili in so pričakovali že za v nedeljo popoldne svoj splošen pokolj v strahu in trepetu. Nekoliko čudno se jim je sicer zdelo, odkod pridejo v Bolgarijo avtonomisti in federalisti; ko so pa včeraj brali celotno besedilo odredbe bolgarskega ministra Stoianova in pa besedilo v Nišu sklenjenega sporazuma med našo in bolgarsko vlado proli »ma-kedonstvujuščim«, ki zahtevajo za Mace-donijo avtonomijo oziroma federacijo, je slovenskim avtonomistom znatno odleglo, ker so videli, da Stambolijski ni napovedal vojske avtonomistom in federalistom kot takim, ampak samo tistim »makedonstvu-juščim« v Bolgariji«, ki hočejo v sosedni državi doseči avtonomijo oziroma federacijo za Macedonijo z nasiljem bodisi proti macedonskemu bodisi proti bolgarskemu prebivalstvu, s čer^ir spravlja umevno bolgarsko vlado v represtane mednarodne konflikte. Drugače pa ima Stambolijski avtonomiste in fédéraliste čisto rad in ni tako hud sfrah za avtonomiste in federaliste kakor bi ga rado napravilo »Jutro« s svojim dcLelim naslovom. vredno je, da je posegel tudi po sorazmerno ceneni, a umetniško precej hvaležni glini. Po svojem realizmu in fini psihološki označitvi se odlikuje portret slikarja Bucika. Zelo močna koncepcija je že znana glava Matije Gubca. Ta je nedvomno ena najsrečnejših naših plastičnih kreacij. Kraljevsko zdržana bol tega monumentaliziranega kmetiškega obraza je podana v formuli, ki bi morala postati večna v narodu, ki tudi umetniško živi in se tudi ob umetninah vzgaja. Ta tip je naš tip, ožarjen od boli kakor tu, pa je trikrat naš. Po drugi monumentalni koncepciji te vrste, Pri Kralju Matjažu, pa pogrešamo nekaj, kar bi ga zbližalo z nami. Tip si je to pot Dolinar izposodil pri Meštroviću. Spodnji del pokrivajo stilizirani kodri brade in las Matjaževih, vendar pa mu manjka tiste neposredne resničnosti, ki je lastna Gubcu. Tudi drugod je skušal hoditi za Meštro-vičem. Tako v Budhi, ki je samo variacija Mešlrovičeve Molitve, in v Sfingah. V Sfingi IT. se je postavil na lastne noge in takoj ustvaril simpatično in sebi primerno delo. Dobro realistično delo je tudi marmornati portret Ivana Hribarja. V družbi, v kateri je nastopil, zasluži Dolinar neposredno prednost in skibo znamenje za našo javno presojo je, če ga ja po večini Dotisnilu v ozadje. Stev. 108. slovenec, đne t5. maja 1923. STffltl № V. Katol. slîo'd v Ljubljani. Z oklicem dne 1. aprila t. 1. so povabljeni na V. shod v Ljubljani vsi katoličani, posebno še organizacije z izrecno katoliškim programom. Zato se posamezne katoliške organizacije ne bodo posebej vabile. Prosimo pa tiste organizacije, ki bi nameravale ob priliki katol. shoda prirediti kaj posebnega, n. pr. občni zbor, kako prireditev za udeležence katol. shoda itd., da naznanijo to pripravljalnemu odboru. To je potrebno radi sporeda in radi tega, ker namerava pripravljalni odbor voditi vse prireditve v lastni režiji, razen če se sklene kak poseben dogovor. Dosedaj je izjavila Leonova družba, da priredi o priliki katol. shoda občni zbor, Bogoslovna Akademija sestanek svojih članov, pevsko društvo »Ljubljana« koncert, »Ljudski oder« gledališko predstavo. — Pripravljalni odbor za V. Katoliški shod v Ljubljani, Dunajska cesta 88 (Zadružna zveza), I. nadstr. Uradne ure od 3. do 4. popoldne. Ker je L tajnik pripravljalnega odbora radi bolezni na dopustu, zato se naj rabi samo ta naslov. — Srebrni jubilej presvetl. g. škola dr. A. B. Jegtita. Dne 22. t. m. preteče 25 let, odkar je ljubljanski škof dr. Jeglič slovesno nastopil vlado svoje školije. Ceia škofija se pripravlja, da kar mogoče lepo praznuje ta izredni jubilej. Cerkvena slovesnost se bo vršila na praznik presv. Trojice, dne 27. t. m. Po inicijativi stolnega kapitelja bo zvečer pred tem praznikom v vseh cerkvah ljubljanske škofije po Ave Mariji slovesno zvonilo. Na praznik presv. Trojice se bodo cerkveni govorniki v svojih govorih spominjali jubileja in se bo po glavnem cerkvenem opravilu zapela zahvalna pesem Te Deum. Spored slovesnosti v stolnici se bo pozneje objavil. — Krajevni odbor SLS za logaški sodni okraj. Načelnik Ivan Sajevic, posestnik v Gor. Logatcu, podnačelnik Anton Poženel, posest, v Dol Logatcu, tajnik Danijel Cerar, obč. tajnik v Dol. Logatcu. Odborniki: veleposestnik J. Podboj iz Planine, veleposest. Andrej Ziherl iz Pianine, mizar Ivan Pleč-nih iz Hotederšice in posestniki: F. Istenič iz G. Logatca, Jernej Dolenc iz Gor. Logatca, M Cankar in F. Peternel iz Žirov, Jer. Čuntar iz Hotederšice, Fr. Mihevc in F. Grum iz Dol. Logatca, F. Kogovšek iz Rovt. Sedež krajevnega odbora je v Dol. Logatcu; (topise je nasloviti v Dol. Logatec v roke obč. tajnika g. Cerarja. Pristaši SLS naj se v vseh političnih in drugih zadevah obračajo do zgoraj navedenih odbornikov, ki bodo dajali informacije in navodila ter po-"očali krajevnemu odboru ali po potrebi jništvu SLS v Ljubljani. — Blejska Orjuna je imela na Bledu 10. t. m. razvitje prapora. Prišli so tudi Orjunci od drugod, na avtomobilih in peš, posebno iz radovljiškega glavarstva, sodnije in davkarije. Domače blejsko prebivalstvo je Orjuno skoro brez izjeme odklonilo. Napravili eo nekak sprevod, ki je bil le parada tujcev in priseljencev. Večinoma nedorasla hrvaško-dalmatinska mladina z revolverji. Tudi gimnazijci iz Kranja in blejska ljudskošolska mladina je bila vmes. To ni dobro, to otrokom škoduje. Popoldne so se spravili v Zdraviliški dom, pili so in plesa- li. Blejska domačini se niso zmenili zanje. Ob petih popoldne so dalmatinski Orjunci vdrli iz Zdraviliškega doma na cesto, pretepli nekaj fantičev, ki so jih slučajno dobili ua cesti in se lotili — ti otroci — odraslega blejskega fanta. Ta je enega izmed njih porinil, da je padel. Nato so začeli streljati vanj. Še zdaj se poznajo trije streli v lopi Bekovaničevega hotela. Seveda niso nič zadeli. Na strel so prihiteli blejski možje in fantje, toda junaški Orjunci so jo bili že pobrisali. Zvečer so Orjunci metali ob Zdraviliškem domu ročne granate, toda pijani, kakor so bili, so vrgli eno tako nesrečno, da bi bila kmalu pokončala njih same. Demo-lirala pa je en del Zdraviliškega doma. Po noči so streljali po Bledu z revolverji in kričali v družbi saj se ve kakšnih žensk. Blejski Orjunci-priseljenci se boje odgovornosti pred blejskim ljudstvom in zvračajo krivdo za izgrede na tuje Orjunce. Toda blejsko domače prebivalstvo dela po pravici tudi nje odgovorne za te sramotne dogodke in ko pride dan obračuna, bo od njih zahtevalo popolnega zadoščenja. Mi bi samo vprašali, če je na Bledu tudi orožništvo? — Kongres jugoslov. narodne socialistične mladine se vrši o binkoštnih praznikih v Ljubljani. — Mornarska akademija. Septembra meseca namerava vojno ministrstvo otvoriti vojnomornariško akademijo v Gružu pri Dubrovniku. V pur dneh bcclo objavljeni pogoji za spojem v akademijo. — Okrožni zdravniki v Sloveniji so sklenili na svojem sestanku, dn prekinejo s 14. majem t 1. vsako uradno delovanje, ki spada v njih delokrog. Zato tudi izpade že naznanjeno cepljen j ekoz v zdravstvenih okrožjih, na kar se prizadeto občinstvo opozarja. — Poročil se Je včeraj nn Brezjah p. Makeo 2argi, trgovec tz Kamnika, z gdč. Mirni Weiblovo. Obilo sreče I — Avtomohilistil Opaža se, da se nvtomo-bflieti ne ravnajo pri vožnjah z avtomobili po tozadevnih predpisih, temveč vozijo kljub opozorilnim tablicam »Avtomobili 16 кпк skozi sela in vaei z blazno naglico. Pokrajinska uprava opozarja tem potom vse avtomobil iste, da brziua vožnje skozi sela in vasi ne smo znašati več kot 15 kilometrov na uro, na križiščih, na hudih ovinkih ter sploh na krajih, kjer ni prostora za dva voza vštric, pri izredno velikem prometu itd., pa ne več kot 6 km na uro. Varnostni organi imajo nalog, da vsako protipostavno vožnjo naznanijo pristojni oblasti, ki bo proti krivcem postopala z vso strogostjo. — Bik — morilec. Dne 14. t. m. dopoldne je umoril bik v graščini Fužine 15 letnega Pavla Kaplja, kateri je služil za hlapca v omenjeni gra? Sčini. Bik je bil popolnoma miren in ni še nikdar jtoril kaj sumljivega. Fant je bil zelo marljiv in je šel po delu bika privezat v hlev, dasi lo ni bilo njegovo delo. Bil je takoj mrtev, ker mu je bik pretisnil oprsje. — Dražba lovov v kamniškem пкгијп. Pri okrajnem glavarstvu v Kamniku se bo vršila dražba lovov naslednjih občin: Depalavas in Mengeš dne 22. maja, Mlaka, Loke, Šmartno in špi-talič dne 25. maja, Krtina in Prevoje dne 20. maja, Vir, Volčji potok in Radomlje dne 1. junija, Brezovica in Krašnja dne 5. junija, Križ, Smarca in Podgorje dne 8. junija, Jarše, Than in Lahovče dne 12. junija vsakokrat ob 10. dopoldne. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri okrajnemu glavarstvu v Kamniku. — Tatvine in vlomi Zlatarju Jožefu Oppen-heimu v Trstu je bila ukradena večja množina zlatnine in draguljev. — V Smrečju so odnesli tatovi Janezu Kogovšku raznega blaga v vrednosti 6600 K, Matiji Črešnjaku pa blaga v vrednosti 5480 K. — Sofiji Kokat v Šmarjah pri Jelšah so odnesli tatovi 600 K denarja. — Prijave za srednješolsko službo. Da dobi višji šolski svet pregled uporabnih suplentov za srednjo šole in učiteljišča, naj se mu tisti kandi-datje, ki so dovršili filozofske nauke in žele za prihodnje šolsko leto kakega, mesta, priglase pismeno aii osebno s potrebnimi podatki in potrdili (kraj in leto rojstva, sedanje bivališče, stroka, za katero so usposobljeni ali se zanjo pripravljajo) vsaj do dne 30. junija t. 1. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter K o z t n a z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.- 3322 Primorske raovice. p Jezikovne perverznosti. — Povodom proslave postojnske stoletnice prirede Italijani posebne vlake v Postojno po znižani ceni. Na to opozarjajo občinstvo povsodi veliki lepaki. Na teh lepakih imenujejo Postojnsko jamo »Grotte di Adelsberga« in v oklepaju s čisto majhnimi črkami: Postu-mia. Tega ni mogoče nmenovati drugače nego perverznost, ki jo narekuje nevgnana italijanska želja, da izbriše ali vsaj zataji slovenski značaj osvojene pokrajine. Podobno so za slovensko Razdrto prikrojili nemško ime z italijansko končnico: Prae-valdo, a za naš Rakek rabijo skovanko »Recchio«. Politični pritlikavci, ki mislijo, da se na ta način dela zgodovina! p Težko je obolel na tifusu župnik v Zmiuju gosp. Glavič. g Cene petroleju in bencina so bile sledeče: petrolej v Zagrebu 7—725 Din kg franko Zagreb, v Belgradu 7—7.20 Din kg, v Varšavi 1350 p. m. za kg. — Bencin:'v Jugoslaviji povprečno po 16 do 17 Din kg, v Varšavi 4500—6100 p. mark kg. g Krediti za nove železniške proge. Finančni in ekonomski odbor jo dovolil predujm 21 milijonov dinarjev, ki naj se uporabi sledeče: za podaljšanje proge "Mala Krsna—Požarevac 7 milijonov, za delo na progi Užice—Vardište 7 milijonov, za delo na progi GorČac Knin tudi 7 milijonov dinarjev in sicer je ta svota preračunana na en mesec. g Trbovljeka premoirokopna družba namerava v najkrajšem času povišati svojo delniško glavnico in sicer baje po zelo ugodnem tečaju. — Seveda bo ta ugoden tečaj prišel v prid Slavenski banki, ki bo dobila večino delnic. g Cena kožum in nsnju v Sloveniji je bila te dni sledeča: konjske kože (komad) 175 Din, goveje gornje kože 15 Din kg, telečje 22.50 Din .kg, prešičje 9 Din kg, gornjo usnje 105—114 Din kg, podplati 140 Din kg. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 30. aprila se je stanje papirnatega denarja pomnožilo v enem tednu za 39,917.880 Din in znaša sedaj 5 milijard 459,152.760 dinarjev. g Tvornica za letala. Na zadnji seji ekonom-eko-finančnega komiteja ministrov so razpravljali tudi o ustanovitvi tvornice za letala v Jugoslaviji. Vprašanje bo prišlo v parlament, ker tako velikih izdatkov vlada sama ne moro dovoliti. Pač pa so sklenili pozvati domače industrijce, da izrazijo o tem projektu svojo mnenje. Ce ne bo mogoče tvornice ustanoviti z domačim kapitalom, bi poskusili dobiti potrebno opravo iz Nemčije na račun reparacij. BORZA. Zagreb. 14. maja. (Izv.) Pešta 1.85—1.87, Berlin 0.2150 - 0.23, Italija 4.75-4.7750, London 449 do 450, ewyork «7 97.50, Pnriz 6.10 -6 45, Praga 2.90-2.9150. Dunai 0.1330 -0.1370. Curih 17.50- 17.56, Varšava 0.2050—0.21, Amsterdam 37.25 do 38.50. — Valuta: lira 4.70—4.7250, dolar »5.50 do 96, francoski frank 6.35—6.40, Rč 2.85—2.87. Curih, 14. maju. (Izv.) Pešta 0.1050, Berlin 0.0119, Italija 27, London 25.69, Newyork 556, Pariz 30.80, Praga 10.5250, Dunaj 0.0078, n.-a krone 0.007825, Sofija 4.45, Belgrad 5 80, Varšava 0 0116. lj Nepošteno poročanje »Slovenski Narod«: je v svojem poročilu o koncertu Stankovima zamolčal vsa društva in organizacije, ki so poklonile pevskemu društvu Slan-kovič na njegovem koncertu vence in ki niso po njegovem pokvarjenem okusu. Namen je prozoren. Mi za tako tendenciozno poročanje nimamo druzega izraza kakor edino primerni izraz: fej! lj Glavni odbor »Jadranske Straže« za Slovenijo v Ljubljani priredi dne 10. julija t. 1. svojo veliko ljudsko vcselico. Z ozirom aa velepatrijotifni namen društva, ki je popolnoma nadstrankarsko in zasleduje"' izključno državne interese, se prosijo vsa društva, da opuste za nedeljo 10. junija vse event. projektirane prireditve, veselice iu skupne izlete, da se prepreči kolizija, ki bi lahko škodovala tej domoljubni prireditvi. Ij Oijunski napad v Rožni dolini. Pretekli teden pozno zvečer je obkolilo kakih 15 nilade-ničey — Orjuncev hišo posestnika P. Ko se je okoli 23. ure vračal J., brat posestnika domov, nui je posvetil eden izmed Orjuncev z vžigalico v obraz in izjavil: >Je la pravic. Nato so ga hoteli drugi prijeti. J., sluteč nevarnost, je hitro pobegull nn dvorišče in ker ni imel časa. da bi odklenil vrata v stanovanje, se je vrgel v razor njive na vrtu. Orjunci so planili za njim in je eden od njih ustrelil,z revolverjem. K sreči je biln precej temna noč, da ga ni zadel, strel in da je J. potem, plazeč se do sosednje ograje, preko iste pobegnil in se tako olel gotovi nesreči. Iz sosednjega vrta je potem J. opazoval, kako so ga iskali Orjunci po vrtu in kako so po brezuspešnem iskanju, preteč: »Se bomo zopet vrnili«, odšli. Kakor trdijo stranke, katere so videle čakajoče ob hiši I'., so bili to mladeniči pod 20 let. Kam pridemo, ako bodo oblasti še nadalje pustile tako postopanje. lj Nočna lučka — požar. V nedeljo zjutraj okoli 2. je policijski stražnik telelonično aviziral požarno brambo, da gori v neki branjariji poleg ključavničarja Rebeka na Francovem nabrežju. Poklicni gasilci so se takoj odpeljali z avtobrizgalno. Kq so prišli na lice mesta, ni bilo o požaru nobenega sledu. Ugotovili so, da je za zastrtim oknom brlela nočna lučka, katero je stražnik imel za požar ter Je takoj hitel na magistralno stražnico telefonirat. lj 8. sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva se vrši v sredo, dne 16. t. m. ob 5. popoldne v predavalnici Bolnice za ženske bolezni s sledečim sporedom: 1. g. primarij dr. Fr. Gosti: Zločin in umobolnost; 2. c. primarij dr. Fr. Derganc: Frenikotomija in kirurgija pljuč in demonstracije; 3. g. dr. M. Ambrožič: Demonstracije; 4. Gynek. porodniške demonstracije. — Odbor. lj Vso gospe in jyospodiène, ki imajo veselje do narodnih noš, so uljudno vabljene na sestanek, ki bo v sredo zvečer ob pol 9. v Ljudskem Domu v Mostah. lj Zaključno predavanje v društvu »Soen« se vrši v soboto, dne 19. t. m. v salonu »pri Levu«. Predava g. dr. Karel Šavnik, delegat ministrstva financ o temi: Sedanjost in bodočnost našo finančne uprave. Predmet zadevlje — posebno dandanes — v živo vse sloje ter vso privatno in državno gospodarstvo. Razprava o leni predmetu dobi poseben pomen, ker jo bo obravnaval eden prvih strokovnjakov na finančnem polju Jugoslavije. Zato odbor >Soče« opozarja na to velezani-mivo predavanje ne le svoje člane in prijatelje, marveč i gospodarske in finančne kroge vseh panog, naj ne zamude te ugodne prilike. Začetek točno ob pol devetih zvečer. Vstop prost. lj Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 16. maja 1923 ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta 12, pritličje, desno. lj Akcijski odbor državnih nameščencev, ?e-Iczničnrjcv in npokpjenccv sklicuje za sredo, dno 16. t m. ob 19.30 (pol osmih) sejo akcijskega odbora, ki se vrši v prostorih železričarskoga doma, Turjaški trg 2. — Akcijski odbor. lj Policijska kronika. Angeli Krainar v Sp. Šiški je bilo ukradeno 8000 K vredno žensko koio znamke Jaks. Prosveta. pr 0 »Strnkovičevom« koncertu in njega poteku smo splošno poročilo že podali. Ozirali smo se bolj na zunanjo, vidno plat, danes naj pred vsem dodamo šo nekaj pripomb o njega notranji, slišni, umetniški plati. »Stankovič« si jo izbral enolen spored: samo Mokranjca in sicer — izvzemši Kožarja — same njegove narodno pesmi, rukoveti, ki so vsled svoje duhovite harmonično, iznajdljive kontrapunkticne in prevejane ritmične opreme vzbudile pozornost po vsem glasbenem svetu. Peli so pesmi iz Srbije (II. in III. ruko-vet), iz Macedonije (XV. r.), iz Bosne (XIV. r.), iz Ohrida (X. r.), turške posmi (v turškem jeziku), o Hajduku Veljku (VI. r.).' Zbor je imel — če smo prav šteli — med 49 pevci 20 moških in 29 ženskih glasov; kakih 20 pevcev ni moglo dobiti dopusta, morali so doma ostati, kar je saino po sebi zn vsak /.bor velika neprilikn. Toda uho tegn ni prav nič opazilo, saj smo imeli ves čas vtis, dn so glasovi polni, dobro izenačeni in v moči drug proli drugemu skrbno odtehtani; nobeden ni prevladoval, nobeden lonil, ampak vsak se je vselej, kadar In kakor je bilo treba, odločno in jasno uveljavil. Dn so glede na Intonacijo peli čisto, brezhibno, da je bila harmonija našemu ušesu vselej v vseh, tudi zelo zapletenih setavih, disonancah modulacijah — in kar največ cenimo — v alteracijah — popolnoma jasmt, že samo to dokazuje velike vrline tega zbore Vendar pa je to bolj nujna materialna podlnga lepega petja. Više cenimo dejstvo, da ee je zbor pokazal tako gibkega v kontrapunktičnih potankostih« nobena količkaj važna misel v kateremkoli glasu se ni zgubila, ampak se je г neko, prav v ničemer vsiljivo izbranostjo — eleganco — uveljavila. Vsi glasovi so se namreč ob takih prilikah umeknili in stopili v ozadje, da je mogel oni, ki je Imel kaj vai-nega povedati — če je bila prav le ena sama nota — brez napora in pretiravanja — v lahnem šepetu celo — svojo nalogo nemoteno dovršiU. Nič manj nas ni zbor presenečal z raznimi drugimi umetniškimi vrlinami in tehniškimi popolnostmi. Da samo nekatere naštejemo, naj omenimo pred vsem izredno točni, krepki, odločni ritem, počasno, enakomerno, včasih komaj zaznavno stopnjevanje iz brezdelij ih globin do pretresujočih viškov, in morda še lepše pojemanje, ki se jo izgubljalo v neslišne dihe, dn je srce zastajalo. Dalje to čudno tenko uho za sočen, natančno vezan, kot mehke orgle doneči •/.vok brez neutemeljenih presledkov — cezur — in enako, ali še bolj potrebni čut, ki jim daje to neprecenljivo spretnost, da jim noben ton ne začne* prehitro pojemati, ampak se zlasti naglašeni zlogi' brez vsakršnega umika, neobčutno prelivajo v ne-naglašene, kar daje petju znak posebne, voljne prožnosti in lahne, plavajoče gibkosti. Skoro da smo pozabili na krasni sforgalo (hiter sunek), ki jim navzlic silnemu zagonu na vso moč mehko doni iti zlasti prelepo izzvenevn. Poleg teh dinamičnih posebnosti in priznavanja vrednih prednosti smo se dobro zavedali tudi spretno izrabljenih agogič-nih potankosti1 in drugih glasbeno tehničnih lepot, ki bi jih mogli navesti le v zvezi z besedilom. Zbor sam je najlepši v pianu in pianissimu: kakor ne-' slišna krila tople misli nas obletava njega zvok, da prelestno božanje bolj čutimo kot s sluhom zaznavamo. Tu se tista mnla trdota, ki jo soprani kažejo, kadar z močjo pojo, prelevi v samo mehkobo, in iz tiste, v polni moči manj zvonke kot krepke krhkosti v tenoru se izvije nepričakovana sočnost; najlepši se nam je zdel nizki bas: kot bi po struni potegnil-se ga je napolnila dvorana Skladbe so bile zajemljivo naučene, m ar sika« ko sijnjno podano mesto bi bilo dobro omeniti — zopet seveda le po besedilu. Poizkusimo samo na nekatera obnoviti spomin: kako je n. pr. v pesini vMore, izvor voda« voda živo proniknila v globine, iz njih pa smo začuli presenetljivo, brzo jKijemajoče žuhorenjo. To je bilo mojstrski narejeno! Ali v hajduku Veljku, ki samotno peva po planiui, v dolini, pa se oglaša odgovor, se dviga, gromko narašča, od vseh vrhov odmeva, v divjem srdu, v onemoglosti pojema. Dalje tisto melodično bogastvo in plemenita bol IIL rukoveti, sentimentalna meglica, ki je plavala nad turškimi pesmimi in jih odevala kot skrivnostna koprena,kar moči učinkovita nasprot-stva — efektni kontrasti — kdo naj vse to podrobno našteje! Zlasti izrazila naspotstva zbor — se zdi — posebno ljubi in pri njih očividno sam zavedno uživa. Solisti so bili vzeti Iz zbora, lahko smo jih poslušali: patetični bariton in jasnozvočni tenor. Pevovodjn g. Binički se s svojim zborom lahko povsod in s ponosom pokaže; dobro se zavedamo, da pri petju zlasti velja enačba: vzoren zbor = vzoren pevovodja. — Nazadnje so dodejali še dve slovenski narodni v Hubadovi harmonizaciji, ki sta raznetili navdušenje v žarek kres, ne kot da je bil nameček najlepše pet, ampak ta radost je bila nenadni izliv slovenskega čuvstvovnnja kot takega: naša pesem je, našo pesem bratje cenijo ... Tn zavest je zaplala po dvorani in objela vsa srca: kako lepo je, če se dve, po čuvstvovanju tako sorodni, po izrazn pa vendar tako različni kuturi v lepem soglasju dopolnjujeta; kako potrebno je, da vsak svojo z vso vnemo in ljubeznijo gojimo in s svojim bogafstvom drug drugega bogatimo. Večna škoda, če bi iz skupne kulture kdaj izginila krepka, junaške odločnosti polna, v radosti neugnana, v boli tako globoka srbska pesem; večna škoda pn tudi, če bi kdaj morala na ustnicah zomreti naša mehka, sanjava, v srčni toploti porojena, z dražestno milino oplojena slovenska pesem. Bog ne daj katerikoli pogina, ampak obema kar največji in najsijajnejši razmah! 1 misli: fines. pr Svetogorske šmarnice. Iz Gorice smo zve« deli, da pripravlja g. Mirko Brumat za mesec .naj prihodnjega leta 1924 posebno knjigo za majniško pobožnost. Knjiga bo v tesni zvezi 7. zgodovino in dogodki svetogorske božje poti, aktualno upotrob-ljena na razmero sedanjega časa, bo hkrntu «lajšala popularizirati zanimanje za češčenje Matere božjo na Sveti gori pri Gorici ter bo Imela temn primeren naslov: »Svetogorske šmarnice.« — Izšla bo seveda pravočasno. Cerkveni vestnik. c Duhovne vaje «a lJnMjansk* gospe vodi ta teden vlč. o. Anton Prešeren D. J., provincial. — Premišljevanje vsak dan ob 5. url popoldne v kongregacijski kapeli pri »v. Jožefu. Začetek Je bil v ponodeljek, dne 14. maja ob 5. uri popoldne, sklop s sveto mašo in skupnim svotim obhajilom bo v soboto, dne 19. maja ob pol 7. uri zjutraj — O. Viktor Kopatin D. J., predstojnik corkve ev. Jožofa. 1 Neprilično je bilo to, dn poročevalec že ponovno ni več mogel dohiti besedila. Prav bi bilo, če bi se nekdanja nnvnda — prilagati vstopnicam tudi spored, oz. besedilo koncerta — zopet obnovila; sicer je delo kritiki močno otežkočeno, kar smo zlasti to pot bridko občutili v Vestnik S. K. S. Z. Danes odooiljeitio »Spominski list« za Jubf« Ieîno leto g. knozoškofa dr ušiv-mi, da g« dostavilo vsaki verni družini še prer proslavo 27. t m. Po priloženem Čeku prosimo plačilo M dopoelane izvode. Vostnlk 8KSZ za maj se tiska in ga odpol-ljemo društvom še ta toden. V Vestniku je navodilo ta proslavo 27. t m, ld io moča iaverti mb flrultvo kakor najbolje more. Priložena bo tudi bkrožnioa odseka za zunanje priprave V. katoliškega shoda v Ljubljani v svrho informacije društvom (enako okrožnic» so žp prejeli prêt župni uraili in druge organizacijo). Osnujte takoj krajevni o dvoplinskein sistemu prof. Straeheja, vsled česar ljubljanska plinarna ne bo navezana na doba-fro inozemskega premoga, kar znatno podražuje iplin. Po preureditvi plinarne se bo uporabljal lah-iko domač trboveljski premog. Končno je stavil .predlog, raj se plinarni dovoli v ta namen nadalj-kredit 500.MO Din. Dalje je predlagal, naj se imestni plinarni zviša kredit v tekočem računu pri Mestni hranilnici or 425.000 na 750.000 Din in sinu- za to. ker se je podražil premog. Poročevalec nbč. svetnik Orehek .je dalje predlagal: Cene plinu naj se zvišajo za razsvetljavo zasebnih stanovanj in r.a kulio od 2 na 2.50 Din za kub. meter, sa r.asvetljavo lokalov na 3 Din za kub. meter. Ona plinu je v vseh mestih Jugoslavije dražja, kakor v Ljubljani. Tudi sedanji jovišek nc dostv Ra con plina v drugih mestih. Za veèjo uporabo vode se določi cena za kub. meter 1.50 Din, dozdaj je stal kub. meter vode le 75 par. R tem povlškom so namerava doseči večje Stedenjo z vodo, kar te z ozirom na stanje ljubljanske vodarne nujno potrebno. Ker se je podražil premog in ker so se zvišali vsi upravni stroški, se poviša cena električnemu toku in sicer za hektovatno uro kakor sledi: A za razsvetljavo: 1. zasebnim slrun-kam od 25 na 40 par. 2. pisarnam, šolam iu trg. obratom od 38 na (iO par, 3. kavarnam, hotelom in gostilnam od 25 na 00 par, 4. kinematografom in gledališču ed 25. oz. 38 na 80 par, 5. mestnim poslopjem od 25 na 10 pnr, H. pavšalistom za 100 odstotkov. B. Za pogon: t. cestni železnici od 10 na 18 par, 2. za motorje v obrniih samo podnevi od 15 na 30 par, 3. za motorje v obratovanju jKxluevi in po"uči od 23 na 40 par. C. Elektroštevnina se zviša povprečno zu dvojno vsoto sedanjega zneska, ker se je vzdrževanje elektroštevcev za toliko podražilo. Prošnji občin Zg. Sirkn in Moste za spregled navrlalne takse sta se odklonili, ker imata navedeni občini že itak urohnost, da dobivati vodo iz ljubljanskega vodovoda. Navrtalna pristojbina se pa ne zahteva od tistih posestnikov, kateri so napeljali na lastne stroške vodovod po javnem ozemlju. če jih je stala napeljava več kot 3000 Din. — Končno »e je sklenilo razpisati službo iuže-njerja elektrotehnika. Občinski svetnik Orehek je na to še stavil in utemeljeval sledeči nujni predlog: Vozni listki na električni železnici naj se zvišajo od 1 Din na 1.50 ln sicer zato, da se bodo zvišalo tudi plače uslužbencem cestne električno železnice v sledeči izmeri: Vsem uslužbencem se zvišajo plače mesečno za 500 Din, družinske doklade pa od 3,50 na 5 Din. Povišek veljaj od 1. maja letos naprej. Za mesca marec in april si pa občinski svet sklepanje še pridrži. Občinski svetnik Pire Jože je v zarevi poletnega voznega reda na cestni električni železnici slavil sledeči dodatni predlog: Z drtižbo, ki upravlja cestno olektr. železnico naj se spremeni poletni vozni red, ki je določen po pogodbi sledeče: Prvi voz naj odhaja od garnizijske bolnice ob 6. zj., z dolenjskega kolodvora 6.25 zj, zvečer pa od glavnega kolodvora 10.07, z dolenjskega kolodvora pa 9.40 in sicer cel vozni čas v presledkih 7 in pol minut. STAVBNE ZADEVE. Poročal je občinski svetnik dr. B recel j. Sklepi: Spremenil se je opravilnik glede stavbnih in uporabnih dovolil. Oddajo se dela centralne kurjave v nazidku mestne ubožnice v Vodmatu; v tn namen so odobri kredit 190.000 Din. SOCIALNO POLITIČNE ZADEVE. Poročal je občinski «vetnik Ce lešnik. — Sklepi: Odobril se je organizatorni Statut za mestno poklicno gasilstvo. Za mestno ubožiiico se je določi) nov, higienskim predpisom odgovarjajoči jedilni lisi. JAVNO KOPALIŠČE. Občinski svetnik dr. B recel j je poroča!, de se dosedauje kopališče v Koleziji ne bo več odprlo. Letuo kopališče so bo otvorilo vsaj ro julija cb Ljubljanici naeproti Malemu Grabnu in se, v' ta namen 'dovoli kredit 1,500.000 Din. Občinski svetnik »Pire je grajal, ker inž. Štembov še ni napravil poročila o svojem študijskem potovanju v Zagreb. Dalje je grajal, ker je prejšnja občinska uprava, zapravila za kopališče edino primeren prostor, ki ga je dobil športni klub. ŠOLSKE ZADEVE. Poročal je občinski svetnik Jeglič o poročilu šolskih zdravnikov. Občinski svetnik dr. Brc-c e 1 j je priporočal za tuberkulozne otroke good-no šolo, kar je gotovo eminentna naloga občinske uprave. Odobrilo se je besedilo pravilnika iu poslovnika za centralui šolski vrt in odobrila resolucija o pospešitvi zgradbe mestnih šolskih poslopij. Na nujni predlog občinskega svetnika C e -pelnika se je odpravil občinslfi davek na bali-nanje. INTERPELACIJE. Občinski svetniki Kerč, Moškerc in tovariši so stavili sledečo interpelacijo: »Na vogalu Dunajske ceste in ceste za Bežigradom se nahaja mer stanovanjskimi hišami Vidic in Ser'ci cel kompleks starih barak že iz leta 1914 Z ozirom na pretečo nevarnost požari in z ozirom na to, da se bodo barake v kratkem podrle same od sobe, prosimo župana, da čimpreje ukrene vse potrebno, da se odstranijo te barake, ki niso v nikak kras mesta. Obenem naprošamo župana, da poskrbi, da se tudi ulice v predmestjih dvakrat dnevno škro-pe, posebno ulice v šiški in Dunajska cesta. Občinski svetniki Al. Zaje, Kerč, Moškerc in tovariši so stavili interpelacijo, s katero so zahtevali, naj se odpravi pregled voz, konjske opreme in kočij, kar je le šikana gospodarjev. Občinski svetnih Srebot Je zahteval temeljito popravo Stare poti, ki je skrajno zanemarjena, po-inanjkljho razsvetljena in potrebna v zgornjem delu regulacije ter orstranitev kostanja, ki stoji sredi hodnika pred Jeleničevo hišo Občinski svetniki Kerč, dr. Stanovnik in Moškerc 1er Orehek so interpelirali župana, naj ee izvrši sklep prejšnjega občinskega sveta, ki je sklenil, da se dovoli prost. ga», društvu v Sp. Ši-ški nabavo 800 m cevi, popravo 3 ključev in napravo novega ključa. Občinski svetnik dr. Brecelj je stavil na jinn,-! sledeče interpelacije: Javna stranišča v Ljub« Jjani so v takem stanju, da bi moraln že davnaj izginiti s površja in bili nameščena z novimi, ki naj zadoščajo dejanskim potrebam in vsaj primitivnim zahtevam dostojnosti in higiene. Napravij« naj se ob vseh mostovih in pri živilskem trgu stranišča na obrežnem zidovju Ljubljanice pod po-Višjem cest in trgov. Stavbnemu uradu naj so zalo naroči izdelati tozadevne načrte in stroškovnike. Daljo je predlagal: V trnovskem okraju so med Jeranovo ulico in Cesto na loko velike mlake, ki vzbujajo zdravstvene pomisleke in kot peti-šča za komarje veliko nadlego in nevarnost za okolico. Opisane mlake naj se čimprej zasujejo. Na Krim« pozabljeno. Turist In turistinja * blond lasmi, oba na virez poznana, ki sta prišla 10. t. m. med 12. in 13. uro iz vzhodne strani na vrh Krima, se naprošata, da javita nemudoma j svoj naslov na pisarno osrednjega odbora SPD \ I Ljubljani, Kralja Petra trg 2. — Blaçovotiio naj ; se zglasiti tudi vsi ostali turisti, ki so bili ta dan j na Krimu. >3UDDKA< I — -1 j «M« ШЧ TRAÛE KARX C 1» HUPH71LQ ffwrtttovfl СКД najboljše proti trganja, revmi, isohiaa itd. najudobnefSe liotali g kopališči, direktni brzovlak in Zagreba v Vratislavo od tti 1 in pol ure, neJceneJSe coloilncvna oskrba v Edraviliškem hotela oil KĆ 40 —, Grand hotol Hojal od Jić 50'—. — Jugoslovani dobo бе druge ugodnosti pri r.enab. — Informacije: L. SCHREIBER, Zagreb, Akadomauki trg lfil od e. do lu. in 4. do 6. ,, -joBsssranE a/kTssr^v i ш1пнввнвшашавпшжпаиавз1!вп1 Služkinja Prodam posestvo Vžigalno vrvico Električne zadruge v Spod. šiški k: je vajena vseh hišnih opravil in ki zna s HIŠO, 3 vinogradi, 2 njivi itd. Naslov j (ZÛNDSCHNURR) «c vrši 27. maja 1923 ob 9. uri dopoldne ' "»j nekoliko kuhati, se sprejme TAKOJ, i v lipravi «Slovenca« pod številko 2893. na novo došlo partijo nudimo po kon- v Ljudski šoli v Spodnji Šiški. - Dnev- Nas,ov ?.<;vc "crTiSk'iMTл то71ПСа" P°d----- . , _ . , , I šifro: «SLUŽKINJA 2871«. _ , . . . . . , ni red: 1. Poročilo načelstva in nadzor- <----£3 ђЦ"ПШ8ке ШПСб ! siva. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. ! 3. Slučajnosti. 2896 1 Kip Srca Jezusovega MAKSO 2ARGI trgovec M 'Ml 2ARGI, roj. WEIBL POROČENA KAMNIK, v maju 1923. Popolnoma nova črna svilena OBLEKA . „„ . , , za srednje-veliko osebo zelo poceni na- umetno izvršen, 1.20 m visok, lesen, zelo , . ,, . . ... okusno slikan in primerno pozlačen, je I Prcdal' Naslov P" uPravi Pod žt' 29Q2' NAPRODAJ za 2500 Din. — Naslov se-------- izve pri upravi lista pod številko 2894. | PRODAM mai® posestvo i ZA BIRMANKE kakor" tndl SPODNJE ! У, nailePf" Ц» Pri .farni cerkvi v..Sn.,ari?li „„, ГВ.Г1, . . , „_„„ „ : št. 25, 14 mm. cd novo urejenih lophc. OB^EKCE in drugo PERILO zraven, Natančno se jZVc pri Francu VDOVCU, nudi v veliki izberi po NIZKIH cenah ; Stožice 62, p. Jezica pri Ljubljani. 2901 vrdka F. in L GORIČAR, «PRI------------ i IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra i cesta štev. 29. Ii« Večja omara za led v „ , naprodaj. — Ogledati v Spodnji SlVlIje J šiški št. 91, Zormanova hiša. 2911 OBVESTILO. Obveščam slavno občinstvo, da kupujem stare OBLEKE, ............................ČEVLJE, Р0ШЗШ itd. Sodišče je z razsodbo z dne 25. aprila I j«™. za dame, JE TAKOJ NA" j Grem tudi na dom< _ Dramč Martin, I kurenčnih cenah. «MEXIDA«, medna-i rodna eksportna in importna družba z j o. z., Ljubljana, Sv. Petra ccsta Št. 33. Âmerikanci, pozor! Prodam v domžal. ob£, srednje moderni dot VALJČNI MLIN ^c s 45 konjskimi silami, konštantna vodna moč, oddaljen 3 km od kolodvora, sedaj tedenska mletev 15.000 kg, katera sc lahko potroji, veliko gospodarsko stanovanjsko poslopje, skladišče, hlev ter pol orala dobre zemlje zraven in lastna i elektr. razsvetljava. Pripraven tudi za vsako drugo industrijo, kakor mletev dišav,' barv, železno industrijo itd. — Cena zmerna. Naslov pove uprava lisfa pod številko 2881. Na palači Ljudske posojilnice imam ! dobe stalno delo na dom. Zglasiti se pri pritrjeno na desni strani glavnega vhoda NOVAK, Šeleuburgova ulica 5, dvorišče. tablico z napisom v državnih barvah: j ——————————------ DOKTOR GROYER. Ljudska posojilnica je s tožbo C II j 141/23 zahtevala, da moram ta napis odstraniti, navajajoč med drugim tudi to, da S ,,..., kvari utis hiše, ker j« т kričečih barvah. I prvovrstna v Sloveniji, z v elikimi lzlož- 1923 ta zahtevek zavrnilo. PRODAJ proti gotovemu plačilu, event V noči od 8. na 9. t. m. po polnoči je z opremljenim stanovanjem vred. Dopise ilobna roka to tablico poškodovala, ho- na g. KARL KOŽUH, brivec, Maribor, teč jo s silo odtrgati. ! Tatenbachova ulica 8tev. 2._2908 Da doženem storilca, obljubljam 500 " vi Din nagrade tistemu, ki bi kaj pripomogel I ППЧ Hlic?^& v StoŽICah Št. 53, izslediti g«. — Ljubljana, 11. maja 1923. ; ЕшСЈЈМ 113Od Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. Trgovska hiša Lesno oglje iz bukovih drv, 5 do 10 vagonov, za dobavo počenši od začetka junija do konca septembra t. 1, sukcesivc ima na razpo- lago tvrdka JAKOB BELINA in Sin pošta PODLEHNIK, železniška postaja PTUJ. — Cena po dogovoru. 2866 ss ви m bi tn бз m m m н вв вв ш è* s celim inventarjem, za ccno 150.000 Din takoj NAPRODAJ. Lokal in stanovanje . takoj prosto. - Ponudbe pod »Ljubljana« Pozor pekli »Diamalt«, tvornice Hauser I . _ __m , « «. 1 « « m O _ t_ _ 1 T__D C » n J! .... mt »лЈпоан! pol ure pešhoda od гочи lulluuut ^ _________________ ________ Dr. Groyer, zdravnik, Miklošičeva c. 6. | Ljubljane, popolnoma moderno urejena, s j ^Уги 'j'zo "man,"^Ljubil, Gled. иГ.*2. Šobolka, Beč-Stadlau, v predvojni kako---i-----prostim stanovanjem 4 parket, sobami, i __'__;_______vosti) sc «dlno dobi pri glav. zastopnika " " ' ' ' ' '„non a m 1M c(orn i" Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Za PRODAM deset let staro >eb Sk)adiS2e strossmajerova 10. Va. Mizarskega vajenca pridm-ga in poštenega, SPREJMEM TAKOJ. Hrana in stanovanje ima pri meni. F. ZAVODNIK, Glince št. 1, p. št. Vid nad LJubljano. 2895 j Poštena, snažna ženska ki razume kubo, DOBI TAKOJ MESTO pri boljši družini, — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 2899. i kopalnico ter z lepim ograjenim vrtom, ugodno naprodaj. Na željo se dobi zraven tudi gospodarsko poslopje. — Vpraša se pri L FRELIHU, istotam._2904 V kakem prijaznem kraju blizu Ljubljane IŠČEM za dobo 4 do 8 tednov KRANJ, Glavni trg, vornica vseh vrst BLAZIN iz ŽIME n morske TRAVE, MODROCEV na pe-esih. Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgainilur. — Najnižje cer.el Najsoliđ. nejši izdelki) Zahtevajte oferte in cenike! 2 enonadsi . ~ v Rožni dolini prodam. "^J V prvi je lepa trgovina, pisarna, skladišče, konjski hlev in druge pritikline. V tej hiši je sedaj tovarna. — V drugi jc več stanovanj in poleg lep kos vrta. Cena zelo zmerna. — Natančnejša pojasnila daje AVGUST ŠKOF, trgovcc i. usnjem, Ljubljana, Pred Igriščem 1. 2695 Pozor! IotI Priporočam vsakovrstne ŠPORTNE ČE-PÎCE v vseh oblikah, kakor tudi ČEPICE ZA GASILCE in za vsa druga društva po najnižjih cenah. — ELIGIJ EBER Kongresni trg štev, 7, Ljubljana.