LETO X 6 junij 1984 glasilo szdl občine logatec
OVIC
1. samostojna seja zbora MOŽDOSt J6! združenega dela
Delegati zbora združenega dela so 23. maja 1984 prvič zasedali na samostojni seji. To je po vpeljavi skupščin SIS kot četrtega zbora že druga novost v delovanju skupščinskega delegatskega sistema. Zdi se, da se tudi na tem področju nekaj premika ...
čeprav je bilo po dnevnem redu sodeč pričakovati burno razpravo, je sama seja potekala »mirno«, tako da apela predsednika zbora, tovariša Jožeta Štirna, naj se delegati v svojih razpravah omejijo, niti ni bilo potrebno upoštevati.
USPEŠNI V LETU 1983
Osnovne pokazatelje gospodarjema v letu 1983 so zbori skupščine že obravnavali. Tokrat pa je bila pred delegati celovita analiza, ki jo je pripravila služba družbenega knjigovodstva.
Razmere v gospodarjenju so se v '•tU 1983 še bolj zaostrile. Doseženi finančni rezultati so sicer dokaj u9odni: nobena delovna organizacija ni končala leta 1983 z izgubo. De-'ovne organizacije so si v letu 1983 Prizadevale povečati izvoz na zahodna tržišča. Ti prihodki so se povečali za 84 %, čeprav je bil izvoz Manjši za 8,5 % od načrtovanega in Manjši od leta 1982 za 2,3 %. Razlog *a to so bile znižane cene izdelkov na zunanjem trgu od 10-20 %. Razmerje med uvozom in izvozom v ob-''ni Logatec je zelo ugodno, saj je bil izvoz 7-krat večji od uvoza.
Logaško gospodarstvo je v letu 1983 ustvarilo za 5,666.506 tisoč dinarjev celotnega prihodka, kar je 50 % več kot pred letom. Porabljena Sredstva so imela za 10 indeksnih '°čk počasnejšo stopnjo rasti od celotnega prihodka. Gospodarstvo le ustvarilo 1,841.034 tisoč dinarjev d°hodka, kar je 77 % več kot v letu 1982 in 12,9% več od načrtovane-9e Na delavca je bilo doseženo °63.929 dinarjev dohodka, kar je za '2,9 % več kot pred letom. Delitvena razmerja dohodka so bila za logaško gospodarstvo ugodna, saj je organizacijam združenega dela po Plačilu vseh obveznosti ostal precej Večji delež kot pred letom. Znatno s° se povečala tudi sredstva za akumulacijo.
Logaško gospodarstvo je imelo v l6'u 1983 poprečno 2131 zaposle-n'h ali 2,2 % več kot v letu 1982,-Po-Prečni čisti osebni dohodek na de-
lavi
ali 33 % več kot v letu 1982, to pa je pod poprečjem gospodarstva SR Slovenije, ki je znašalo 18.175,00 din.
Vendar pa poslovanje v vseh organizacijah združenega dela le ni bilo tako uspešno. Dvema delovnima organizacijama je dohodek zadoščal le še za razporeditev v rezervni sklad, ne pa tudi za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela. To sta bila Gradnik in PET-ROL-TOZD Motel Lom. ,
Delegati.so analizo sprejeli brez pripomb.
V PRVEM TRIMESEČJU TUDI RDEČE ŠTEVILKE
Na seji zbora združenega dela so delegati obravnavali tudi rezultate trimesečnega gospodarjenja. Ugotovljeno je bilo, da se je situacija glede na lansko leto bistveno spremenila, saj so se pojavile organizacije, ki so poslovale z izgubo. Največja je izguba v delovni organizaciji GRADNIK in znaša 1,7 milijarde din. Rdeče številke so se pokazale tudi v Petrolu-TOZD Motel Lom in v TOZD Gostinstvo Logatec.
V negospodarstvu sta izgubo izkazali obe osnovni šoli. Tako je logaško gospodarstvo v prvem trimesečju »pridelalo« 31.939.000,00 dinarjev izgub.
Najuspešnejše rezultate v tem obdobju so dosegli v DO KLI, Valkarto-nu in Kontekciji.
Na seji je delegat Gradnika pojasnil, kaj je delovno organizacijo pripeljalo do negativnega poslovanja. Ker so že ob sprejemanju zaključnega računa ugotovili, da so rezultati neugodni, so sprejeli nekaj »ostrih« sklepov z namenom ohranjanja discipline in delovne zavesti, saj je bil
ca je bil 17.485,00 din mesečno     Nadaljevanje na 2. strani
Ne mine dan, da ne bi poslušali, gledali ali brali o lokalnih vojnah Odpirajo se nova krizna žarišča, stara pa tlijo ali plamenijo naprej. Sistematično samouničevanje v Libanonu, Arafat že ne vem kolikič izgnan, že tisoči mrtvih v zalivski vojni obremenjeni z novimi grožnjami zapreti Zaliv, sprehajanje južnoafriških čet po sosednjih državah, ameriško mahanje z gorjačo v Srednji Ameriki, Sovjeti v Afganistanu, vietnamske čete v Kampučiji in novi, novi spopadi, praske, izzivanja. Lakota, presi-tost - nasprotja na vsakem koraku. To je naš planet danes. V sivih conah se sproščajo napetosti med blokoma. Posledice so strašne, mogoče nedoumljive za nas, ki se srečujemo s problemi graditve, s problemi, kako izboljšati vsak dan, ki iščemo smisel v mirnem sožitju, ki smo komaj zacelili najhujše rane podobnih posledic iz nedavne preteklosti, željno čakajoč resničnega okrevanja svetovnega gospodarstva. Res je, da so se na severni polobli planeta vojski brezposelnih pridružili novi milijoni, ki preprosto ne vedo, kaj bodo, ki se boje, ker jim nihče ne more zagotoviti trajnega materialnega napredka. Primanjkuje tudi nematerialnih idealov. Vse to na Severu je res in je hudo. Toda na Jugu! Tu gre marsikje za goli obstoj. Natanko vemo (izračunano je), da bodo v tem in prihodnjih letih pomrli milijoni otrok zaradi lakote ali zaradi dolgotrajne podhranjenosti v najnežnejših letih življenja. To pa prav gotovo ni vizija moderne civilizacije, ki si je naziv moderna nadela sama, čeprav je večkrat bolj barbarska od barbarske. Svet nič kaj dobro ne ve in kot kaže noče vedeti, kam gre. Barbarstvo in civilizacija si podajata roko in nastopata vedno in povsod v imenu moderne, napredne civilizacije, katere cilj je blagostanje enim, drugim revščina in obup, katere edini bog je postal denar in cilj imeti vse.
In kakor mali gledamo in obračamo ta planet, ga pretresamo in hočemo razumeti, spoznavamo, da je človek začetek in konec. Pri njem se vse začne in konča. In ravno od človeka je odvisna civilizacija, lahko jo napravi civilizirano ali pa v imenu in podrejanju svojim »edino pravičnim« ciljem tepta. In tega je vse več Cilj je važen, ne človek, ki bo užival sadove, je moto moderne zbarbarizirane civilizacije. In dokler bo tako, da se
človeška rasa ne bo znala in hotela podrejati skupnim ciljem - to pa so mir, enakopravno sožitje med narodi, enakomerna porazdelitev dobrin -, bo tako. In kako daleč smo pri tem? Začnimo pri sebi: kolikokrat smo pripravljeni lastne interese podrediti skupnim v družini, krajevni skupnosti, občini. Redkokdaj! Zato prepiri, nešteto sestankov - vsak ima svoj prav in kdor popusti, ni karakter, pogosto slišimo. Ali je to tisto? Ne morem razumeti človeka, ki je ubil soseda zaradi svojega »prav«. Tako dva, kaj šele trije, ki ne mislijo enako in kaj šele cel planet. In ta planet je mnogo manjši kot nekoč in hitreje se menjajo sosedje, hitreje se soočajo različne ideje, pogledi in tistih »MOJ PRAV« je vse več, zato vse več nasprotij, sovraštva, vojn. Planet pa ima samo dve možnosti: uničiti ali preživeti. Možnost pa je v bistvu le ena - tako za posameznika kot za vse milijarde posameznikov. Ali bomo znali to možnosti izkoristiti?
Jakob KOKALJ
Beseda urednice
Počitnice! Kakšna lepa beseda, Z njo si predstavljamo različne stvari: morje, zabavo, počitek, sonce, brezskrbnost...
Vsak po svoje jih bomo preživeli: eni na morju, drugi v planinah, tretji kar doma, pa pri tetah in starih mamah, pri prijateljih... Vsak po svojih željah in možnostih (časi so pač taki)! Kjerkoli boste, se od-počijte, naužijte se sonca in zraka!
In nikar se ne jezite, če boste ostali doma, vaš sosed pa je že dva tedna na morju! Naredite si počitnice sami. Bodite sproščeni in veseli, naberite si novih moči za delo.
Tudi naše uredništvo se za dva meseca poslavlja, kot že vsa leta do sedaj. Naslednja številka Logaških novic bo izšla v začetku septembra, pred občinskim praznikom.
NOVICE
2
Štafeta mladosti 84
11. maja so občani, delovni ljudje, mladina in pionirji v Logatcu pozdravili zvezno štafeto mladosti
Tudi letos smo mladi Jugoslavije srečno prinesli štafeto mladosti na cilj. 25. maja zvečer je bila tradicionalna zaključna prireditev na stadionu JLA v Beogradu. Predstavniki republik so izvedli prikupen program, v katerem naj bi predstavili življenje in delo mladega človeka v današnjem času. Slovenijo so zastopali učenci ljubljanskih in mariborskih srednjih šol.
Dan pred prireditvijo je tudi letos odpeljal poseben vlak slovensko mladino v Beograd. Našo občino je zastopalo 10 mladincev, ki naj bi jim bil ta izlet darilo za aktivno delo v mladinski organizaciji.
V Beograd smo prispeli v petek zjutraj in se odpravili na Dedinje. Presenečeni smo bili nad lepoto tega kraja. Presunljivi kriki pavov še povečajo svečanost in spomin na
Ponovno je bila sklicana problemska konferenca o obrti, na kateri smo ocenili, kje so vzroki, da niso bili izpolnjeni sklepi in stališča s prve problemske konference. Prisotni so menili, da je bistveno to, da se posamezniki in nekateri organi še vedno premalo zavzeto ukvarjajo s to problematiko, ki ima v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije pomembno mesto.
Izhajajoč iz ugotovljenega, je bil sprejet dogovor za nadaljnjo aktivnost, katere nosilci naj bi bili: Obrtno združenje, IS SO, komite za DER in družbenoekonomske odnose, 00 MGZ in združeno delo. Končno se bo potrebno dogovoriti za lokacijo obrtne cone, posvetiti mnogo več pozornosti razvoju logaškega gostinstva in turizma, pridobiti poslovne prostore za delo obrtnega združenja itd. Nalog je precej in treba bo odgovorno in zavzeto nadaljevati začeto delo.
Svet za kulturo pri P OK SZDL je strnil razpravo o položaju kulture v občini Logatec na problemski konferenci. Razprava je pokazala na mnoge težave, kot so amaterska dejavnost nasploh, težave knjižničarstva, težave v kino sekciji in na zaskrbljujoče stanje kulturnih domov. Nekaj rešitev je nakazanih - ali jih bomo uspeli izpeljati, pa je stalno ponavljajoče se vprašanje.
Koordinacijski odbor za društva je obravnaval doslednost v spoštovanju zakona o društvih in menil, da ga v mnogih sredinah ne poznajo dovolj. Zato prihaja do raznih odhodkov pri delovanju in že prej pri samem ustanavljanju društev.
našega maršala TITA. Ogledali smo si muzej 25. maj in napravili nekaj skupnih fotografij. Po kosilu smo si ogledali Avalo. Žal pa smo morali zaradi pomanjkanja časa kmalu zapustiti prelepo turistično točko, ki pa jo Beograjčani gotovo ne znajo dovolj izkoristiti. Že dve uri pred prireditvijo smo se odpravili proti stadionu, kamor se je že zgrinjala množica mladih iz vse Jugoslavije, ki so v Beograd prispeli s posebnimi avtobusi in vlaki. Nastopa in programa samega ne bi ocenjevala, ker zato prav gotovo nisem pristojna. Nikakor se ni dalo skriti svečanosti trenutka, ko je štafeta potovala skozi roke nastopajočih proti končnemu cilju in je med gledalci zadonela pesem »DRUŽE TITO, Ml SE TI KUNEMO«.
Vrnili smo se polni vtisov.
Vesna SLABE
Sprejeta so bila pravila OK ZRVS, ki pa so bila za razliko od nekaterih zgledno pripravljena.
Izdajateljski svet je ocenil problematiko objavljanja delegatskih gradiv v Logaških novicah in podprl uredniški odbor pri sedanji zasnovi Logaških novic.
Sestalo seje tudi predsedstvo OK SZDL, ki je obravnavalo poklicne usmeritve učencev v letošnjem letu. Ker se problematika navezuje predvsem na kadrovske potrebe občine, je bil sprejet dogovor, da se skliče vodje kadrovskih služb OZD in se jim celovito poda navedena problematika.
Predstavnik OK ZSMS je poročal o pripravah na MDA Goričko 84. Priprave potekajo dokaj v redu, toda kakšnega posebnega navala mladincev ni. Nekateri štipendisti, pa tudi množica drugih, so »pozabili«, da imajo do družbe tudi kakšno dolžnost, ne le pravice. In tudi to so nekateri »pozabili«, da smo velik zagon naši domovini dali ravno s prostovoljnim delom Mladinci, še je čas! Opravite tudi svojo dolžnost, izkaži-te se tudi na tem področju vašega življenja in dela. Mladinska pisarna na Notranjski 14 je odprta in pričakuje vaše prijave, družba pa tudi vašega prispevka k boljšemu danes in jutri.
Člani predsedstva so bili seznanjeni s programom ukrepov in aktivnosti za nemoten potek družbene reprodukcije v SR Sloveniji po od-mrznitvi cen in ukrepi za razbremenjevanje gospodarstva.
Obravnavani so bili tudi rezultati gospodarjenja v prvem trimesečju
leta 1984 v naši občini. Rezultati so posebno v DO KLI, Valkartonu in Konfekciji ugodni. Pojavili pa so se tudi prvi kazalci izgub v Gradniku, Motelu LOM in Krpanu. Člani predsedstva so se strinjali z IS SO Logatec, da je potrebno v teh OZD (TOZD) pripraviti sanacijske programe, in to take, da se kaj podobnega vsaj nekaj časa ne bo več ponovilo Prav na zadnji dan maja je bila sklicana 2. seja OK SZDL, ki je ocenila gibanja skupne porabe ter realne možnosti izvajanja samoprispevka.
Ocenjeno je bilo tudi delo občinske konference SZDL in njenih organov v obdobju december 1983 -maj 1984
Nadaljevanje s 1. strani
program za leto 1984 zelo obetaven. Temeljite analize vzrokov še niso pripravili, vendar pa so vzroki subjektivni (nesorazmerje režije do proizvodnega dela se vsak dan veča, velik je odliv kvalificirane delovne sile) in objektivni (dolga zima, neugodni vremenski pogoji za delo, problemi na področlju komunalne dejavnosti). Poleg vsega tega se pojavlja še slaba preskrba z gradbenimi materiali (pomanjkanje cementa). V delovni organizaciji pripravljajo predsanacijski program, ki mora biti končan do 14 junija.
Na seji je bilo v razpravi ugotovljeno, da se bodo rezultati gospodarjenja v gostinstvu do jeseni izboljšali, saj je pred vrati največja turistična sezona.
Po razpravi so bili sprejeti nasled- . nji sklepi:
1. Izvršni svet Skupščine občine predlaga, da vsaka OZD in TOZD na osnovi podatkov iz zaključnega računa za leto 1983 in periodičnega obračuna za I. trimesečje leta 1984' pripravi temeljito oceno gospodarjenja in ugotovi dohodkovni položaj
V maju smo se udeležili rednega posveta na medobčinskem nivoju. Govorili smo o sekcijskem načinu dela v socialistični zvezi. Glede na možnosti, ki jih imamo, je ta način še preslabo razumljen in se ga prema-lokrat poslužimo, posebno v krajevnih skupnostih. Če hočemo tako delati, moramo namreč tudi vedeti, kako
Toliko v maju. Kot je videti, srn" še vedno preveč forumski, toda obilica dela, ki ga imajo ljudje na poljih v svojih delovnih okoljih, je v tem mesecu nekoliko zavrla širše zastavljeno dejavnost - posebno v krajevnih konferencah SZDL.
Jakob KOKALJ
ter na podlagi tega sprejme ustrezne ukrepe.
2. OZD in TOZD, ki gospodarijo na robu rentabilnosti, morajo pripraviti predsanacijske programe in na osnovi teh programov sprejeti smernice za izboljšanje gospodarjenja.
3. »GRADNIK« mora ločeno prikazati dosedanje poslovanje na področju komunalne dejavnosti in gradbeništva.
4. Začasni poslovodni organ Golf' turist TOZD Gostinstvo Logatec ie pripravil poročilo o stanju v TOZD I" nakazal določene ukrepe za izboljšanje rezultatov Poročilo in ukrep6 se v celoti sprejme.
5. Razvoj družbenih dejavnost1 mora biti odvisen od stanja gospodarstva v občini. Zaposlovanje v družbenih dejavnostih ne sme p'e' segati sposobnosti financiranja gospodarstva.
Poleg dveh osrednjih točk dnevnega reda, je zbor združenega del^ obravnaval tudi ukrepe za zmanjšanje družbene režije in poročilo o stanju v DO Golfturist - TOZD Gostinstvo Logatec, kjer je bil s sklepo^ skupščine z dne 31. 1. 1984 uvedel1 začasni ukrep družbenega varstva Branka Ku"1
V maju živahno v OK SZDL
1. samostojna seja ZZD
Zaposlovanje V letu 1983 Obračunavanje in plačevanje
v občini Logatec prispevkov za invalidsko m
Politiko zaposlovanja v letu 1983 je opredeljeval in usmerjal SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Logatec, ki je bil v združenem delu prvič sprejet leta 1982 in je na politiko zaposlovanja pozitivno vplival tudi v preteklem letu.
pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje za kmete na območju občine Logatec
Število zaposlenih se je povečalo za 57 delavcev v družbenem sektorju in za 3 delavce v zasebnem sektorju Število zaposlenih so povečevale predvsem delovne organizacije KLI Logatec, TOZD Valkarton, Konfekcija ..., zmanjšanje števila zaposlenih pa beležimo v gostinstvu in gradbeništvu.
Še vedno je prisotna strukturna neusklajenost med potrebami po delavcih in iskalci zaposlitve. Čeprav so organizacije združenega dela prijavile v letu 1983 438 potreb, je bilo kritih 313. Potrebe po priučenih delavcih so bile krite 33 %, potrebe Po višješolskem kadru 35 %, po visokošolskem pa 41 %, kar je posledica deficitarnosti predvsem proizvodnih poklicev.
Decembra 1983 je bilo na skupnosti prijavljenih 44 iskalcev zaposlitve (to je 17 oseb manj kot decembra 1982), 10 iskalcev zaposlitve je bilo težje zaposljivih Čakalna
doba prijavljenih za zaposlitev je od 3-12 mesecev, sicer pa večjega Problema nezaposlenosti v Logatcu ni, tudi glede na odnos med številom zaposlenih in nezaposlenih.
Pravico do denarnega nadomestila v času nezaposlenosti je pridobilo osem oseb, povprečna višina je znašala 8.420,00 din.
OZD so zaposlile 33 pripravnikov, kar je usklajeno z usmeritvami, iz SaS. 17 pripravnikov (od 33) je bilo kadrovskih štipendistov. 11 pripravnikov se je zaposlilo za določen čas, kar je slabost pri zaposlovanju leten, saj oeganizacije ne sprejemajo nobenih obveznosti po končani pripravniški dobi.
Glede na leto 1982 se zmanjšuje Število pogodb o delu, kar je prav fako v skladu z usmeritvami iz sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja.
Obseg nadurnega dela se je povečal za 53,8 % predvsem v gospodarstvu, organizacije pa navajajo kot vzrok bolniške izostanke, povečan obseg dela ter pomanjkanje delavcev določenih poklicev.
Tudi upokojevanje poteka skladno s predpisi, saj so bili konec leta v delovnem razmerju le 3 delavci, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev.
Možnosti za dodatno zaposlovanje in dviganje produktivnosti so v Povečevanju obsega izmenskega dela, zato pa je potrebno zagotavljali določene pogoje. V naši občini Posluje le 54,4 % OZD v eni izmeni, med OZD, ki poslujejo v dveh izmenah, pa izstopajo KLI, Valkarton, Golfturist, Konfekcija, Lom in Notranjski zdravstveni dom, v treh izmenah pa poslujejo KLI, Valkarton in Lom.
Večina OZD zagotavlja minimalne standarde, to je organizirano prehrano ter bivalne pogoje.
V OZD mora postati najpomembnejši element kadrovskega načrtovanja kadrovsko štipendiranje. Konec prejšnjega leta je v naši občini prejemalo kadrovsko štipendijo 48 dijakov in študentov, štipendijo iz združenih sredstev pa 148 štipendistov. Povprečna štipendija iz združenih sredstev in razlika h kadrovski štipendiji je bila 2.761,00 din za srednješolce, za višješolce 3.856,00 din in za visokošolce 3.352,00 din. Med OZD, ki načrtujejo kadrovsko reprodukcijo s štipendiranjem, so zlasti KLI, Gradnik, Valkarton, Golf-turist.
Za letošnje šolsko leto so delovne organizacije razpisale 39 štipendij, večinoma za proizvodne poklice.
Na osnovi zbranih podatkov lahko ocenjujemo, da se je v letu 1983 politika zaposlovanja ustrezno uresničevala
SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LOGATEC
Med poglavitne spremembe oziroma novosti, ki sta jih uveljavila zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter novi republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, spada prav gotovo obvezno zavarovanje združenih kmetov. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je tako določila 10. zavarovalnih osnov, za katere se kmetje, glede na svoje materialne zmožnosti, opredeljujejo.
O prispevkih za zdravstveno zavarovanje, ki jih plačujejo kmetje, odloča skupščina občinske zdravstvene skupnosti. Tako je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Logatec na svoji 12. redni seji dne 20. 4. 1984 sprejela sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1984. Z njim so določene osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo za posamezne kategorije delavcev in občanov, ki imajo drugačno osnovo kot delavci v združenem delu ali pa jo je treba določiti. Določene so
7. razredi so tekmovali v kvizu
tudi osnove in višine prispevkov, za tiste osebe, ki plačujejo prispevek po posebni stopnji ali v pavšalnem znesku. V tem sklepu je opredeljeno, da združeni kmet plačuje prispevke za zagotavljanje zdravstvenih storitev od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti (nadomestilo osebnega dohodka v času delovne nezmožnosti, potni stroški, posmrtnina in pogrebnina), plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, ki pa ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Ta osnova velja za koledarsko leto.
Združenemu kmetu, ki se bo opredelil za razširjeni obseg socialne varnosti, se bodo ti prispevki odmerili od dneva odločitve kmeta V nadaljevanju podajamo izračun prispevkov za vseh 10 zavarovalnih osnov, in sicer za invalidsko in pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje v mesečnih in letnih zneskih.
Drugi kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki se v SR Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, plačujejo prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ravno tako od izbrane osnove Prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev plačujejo od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 23 %, in pavšal za kmetijsko gospodarstvo 1.300,00 din.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LOGATEC
Btulo din
Prispevek za IPZ mesečno
Prispevek za zdrav, zavarovanje
mesečno letno
1.	50 % najnižje pokoj.	osnove	8.211,00	1.153,00	13.836,00	884,50	10.614,00
2.	60 % najnižje pokoj.	osnove	9.853,50	1.383,50	16.602,00	1 061,00	12.732,00
3.	70 % najnižje pokoj.	osnove	11.495,50	1.614,00	19 368,00	1.283,00	14.856,00
4.	85 % najnižje pokoj.	osnove	13 959,00	1.960,00	23.520,00	1 715,50	20586,00
5.	najnižja pokoj, osnova		16.422,00	2.305,50	27.666,00	2 018,50	24.222,00
8	25 % najvišje pokoj.	osnove	19.579,50	2 749,00	32.988,00	2.406,50	28.878,00
7.	40 % najvišje pokoj.	osnove	31.327,50	4.398,50	52.782,00	3.850,00	46.200,00
8.	60 % najvišje pokoj.	osnove	46 991,00	6.597,50	79,170,00	5.775,00	69.300,00
9.	80 % naivišje pokoj.	osnove	62.654,50	8.796,50	105.558,00	7.700,00	92.400,00
K)	najvišja pokoj, osnova		78.318,50	10.996,00	131.952,00	9.625,50	115.506,00
(Prispevki so izračunani po sedaj veljavnih prispevnih stopnjah)
S seje izdajateljskega sveta Logaških novic
16. marca 1984 se je na svoji redni seji sestal izdajateljski svet Logaških novic. Obravnaval je sedanjo zasnovo glasila in financiranje ter problematiko, ki se je pojavila v zvezi z objavljanjem delegatskih gradiv.
Skladno z usmeritvijo izdajateljskega sveta Logaških novic je uredniški odbor pričel redno objavljati delegatska gradiva v delegatski prilogi.
	Redna številka	Priloga	Stroški
Mesec	število strani	število strani	tiskanja
januar	10		62.895,00
februar	8	12	114.833,00
marec	14	8	128.367,50
april	10	12	126.000,00
skupaj: 432.095,50
Finančni načrt, ki ga je sprejela konferenca SZDL, predvideva za leto 1984 stroške za tiskanje 11 številk v višini 1.000.000,00 din. Iz navedenih podatkov za prvo trimesečje je videti, da bi na ta način sredstva prekoračili, oz, bi lahko natisnili in izdali manj številk.
Že na konferenci SZDL so delegati menili, daje potrebno v prilogi objavljati pomembna gradiva za delegatsko odločanje, vendar pa je potrebno objavo teh gradiv posebej plačati.
Gradiva naj se ne objavlja v celoti (razen analiz, planskih dokumentov itd), ampak kot izvlečke, ki pa jih morajo pripraviti predlagatelji gradiv sami in ki morajo vsebovati vse potrebne elemente informacije za delegatsko odločanje. Take usmeritve v celoti podpira tudi uredniški odbor glasila.
Izdajateljski svet je sprejel naslednje sklepe:
- cena strani se izračuna na podlagi dejanskih stroškov (tiskanje, delo urednika, raznašalcev itd),
- objava gradiv se zaračuna na podlagi cenika, ki ga potrdi izdajateljski svet (tudi za vse številke do sedaj - I. do IV. 1984),
- gradiva za seje občinske skupščine in skupščine SIS naj se objavlja še naprej, vendar v skrajšani obliki (razen vsebinskih točk: zdravstvo, otroško varstvo, kultura, planski dokumenti itd.), ki jo pripravijo predlagatelji gradiv,
- potrdi se izračunana cena strani, ki znaša 9.000,00 din. Cena objave zahvale -'1/8 strani - 1.000,00 din,
oglasa - 1/16 strani - 500,00 din, reklame - 1/8 strani - 2.500,00 din.
Izdajateljski svet je obravnaval tudi finančno poročilo za leto 1983 in finančni plan za leto 1984. Oba dokumenta je predhodno že sprejela konferenca OK SZDL.
REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA LOGAŠKIH NOVIC ZA* LETO 1983
	Plan 1983	Realizacija 1983	Ind
1                      2 £1			
I. PRIHODKI:			
Presežek prihodkov preteklega			
leta	40000	92.621,85	231
Dotacija DPS	283.000	277.000,00	98
Dotacija SIS	258.000	226.500,00	87
Sredstva OZD	30000	418.488,00	97
Ostali prihodki (objave, zahvale)	29.000	213068,00	730
Skupaj prihodki:	1.040000	1.227677,85	118
II. ODHODKI:			
Tiskanje	680.000	758.930,00	111
Materialni stroški	14.000	12.486,25	89
PTT stroški	10000	8.150,00	81
Bančni stroški	2.500	2.119,80	84
Ostali odhodki (fotografije)	5000	5.000,00	100
Raznašanje	75.000	57.903,35	77
Kilometrina, potni str, dnevnice	12.000	12.355,80	103
Avtorski honorar	41 000	52.446,35	128
Brutto OD urednika	100000	67 957,45	68
Prisp. in davki iz OD	27.000	34.412,85	127
Sredstva DS	53.000	52.150,95	98
Nagrada lektorju	20.500	27.544,55	134
Tehnični urednik		11.681,00	
Skupaj odhodki:	1.040.000	1.103.138,35	106
Razporejena sredstva		124.539,50	
Skupaj:	1.040.000	1.227.677,85	118
FINANCIRANJE LOGAŠKIH NOVIC V LETU 1984			
Namen	Realizacija FN 1983	Plan 1984	Ind
1	2	3	32
I. PRIHODKI:			
Prenos iz preteklega leta	92.621,85	110.000	118
Dotacija DPS	277.000,00	331.000	119
Dotacija SIS	226500,00	356.000	157
Prisp. po SaS OZD	418.488,00	643000	153
Ostali prihodki - objave	213.068,00	260.000	122
ObS ZSS		100.000	
Prihodki skupaj:	1.227.677,85	1.800.000	146
II. ODHODKI:			
Tiskanje	758.930,00	1.000.000	131
Materialni stroški	12.486,25	21.00	168
PTT stroški	8.150,00	15.000	184
Bančni stroški	2.119,80	3.000	141
Ostali odhodki	5.000,00	6.000	120
Raznašanje	57.903,35	90.000	155
Kilometrine, potni str. dnevnice	12.355,80	15.000	121
Brutto OD urednik	67.957,45	250000	367
Tehnični urednik	11.681,00	36.000	308
Lektor	27.544,55	36.000	130
Sredstva DS	52.150,95	72000	138
Prisp. in davki iz OD	34.412,85	86.000	249
Avtorski honorarji	52.446,35	70.000	133
Skupaj:	1.103.138,35	1.700.000	154
Nerazporejena sredstva	124.539,50	100.000	80
Skupaj odhodki:	1.227.677,85	1.800000	146
OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA »LOGAŠKIH NOVIC« ZA LETO 1984
V letu 1984 so planirani večji stroški zaradi profesionalizacije urednika LN in velike rasti cen materiala in storitev Zaradi tega se skupni prihodki povečujejo za 46 %
OZD bi po predlogu prispevale 50 % več sredstev kot v letu 1983, SIS 40 % več, DPS pa 19% (zaradi omejitev proračunske porabe)
Občinski svet ZSS bo po ZR zagotovil za redno izhajanje LN 100.000,00 din. V letu 1984 se bodo priloge, objave, razpisi in zahvale zaračunavale po določenem ceniku.
Največja postavka v FN je tiskanje.
Osebni dohodki urednika se bodo refundirali občinski upravi za polovico delovnega časa
Tehnično urejanje je bilo plačano v letu 1984 za zadnje 4 številke, zato je ta postavka v letu 1983 povečana. Pod postavko prispevki in davki iz OZD so obračunani prispevki iz dohodka od OD urednika, lektorja in tehničnega urednika.
Nerazporejena sredstva se lahko med letom uporablja za nepredvidene izdatke oz. povečanje posameznih postavk FN, ostanek nerazporejenih sredstev pa se ob ZR prenese v FN za leto 1985.
Občani, ali ste že zamenjali osebno izkaznico?
Zakaj vam zastavljamo to vprašanje? Da vas ponovno spomnimo, da se morate čimprej zglasiti na matičnem uradu, kjer boste zamenjali svojo staro osebno izkaznico za novo. S seboj prinesite staro osebno izkaznico, 2 sliki (ne stari!) v velikosti 3 x 3,5 cm in 15. din gotovine.
Oddelek za notranje zadeve SO Logatec
Kam po končani Najvišje ležeči skupni osnovni šoli? pašnik v Logatcu v
„_ gradnji
v letošnjem šolskem letu zaključuje v naši občini šolsko obveznost 150 otrok. Pred vsemi temi otroki in njihovimi starši je bila težka in pomembna odločitev: kam po končani osnovni šoli, katera usmeritev me najbolj zanima. Odločiti se za poklicno pot, po kateri bo človek hodil 30 do 40 let, ni lahka in enostavna naloga, saj je od pravilne izbire poklica odvisna tudi osebna sreča posameznika.
Vsi starši, ki imajo troke v višjih razredih osemletke, ter vsi, ki delamo v šoli na tem področju, se tega dobro zavedamo. V osnovni šoli že °d 1. razreda dalje vnašamo elemente poklicne vzgoje v vsa predmetna področja, učenci pri pouku spoznavajo različne poklice in dela, °rganiziramo ekskurzije, učence vključujemo v interesne dejavnosti . Najbolj intenzivno pa delamo na področju poklicnega usmerjanja z učenci sedmih in osmih razredov Predstavimo jim vse poklice in usmeritve, ki iz njih izhajajo, ogledali so si več delovnih organizacij v Logatcu ter ljubljanski regiji, z vsakim °trokom smo se večkrat pogovarjali, prikazovali filme s poklicno tematiko, pripravili razstavo usmeritev . .
Stanje po prijavah na razpis prostih mest v srednjih šolah usmerjenega izobraževanja je 31. 5. 1984 za °be šoli naslednje:
^meritev
agroživilstvo gozdarstvo 'esarstvo kovinarstvo Zdravstvo
elektro in računalništvo naravosl.-matem. usmeritev ekonomska kemija
Največ otrok - 24 % - se je odlomilo za poklic v kovinarski usmeritvi, ki je v Sloveniji še vedno deficitarna. Gotovo je k temu precej prispevala Vgradnja novega obrata v KLI-ju, in 'ako možnost za zaposlitev v domačem kraju. V letošnjem letu je tudi Večje zanimanje za takojšnjo zaposlitev, saj seje za to odločilo kar 33 0,rok ali 22 %. Za zaposlitev se večinoma odločajo otroci, ki imajo težake Pri osvajanju pozitivnega učnega UsPeha, v zadnjem času pa je med njimi tudi precej takih, ki bi šolanje 'ahko nadaljevali, a vidijo kar dober 'aslužek že po končani osnovni šoli. V smer elektro in računalništvo se je vPisalo 20 otrok (5 računalništvo), saj je to usmeritev, ki ima v sedanji 'azi razvoja elektronike in računalništva dokajšnjo perspektivo. V lesarstvo kot tipično logaško industrijsko panogo se je vpisalo 11 otrok, ^eč je še zanimanja za ekonomsko, Pedagoško družboslovno in nara-v°sl.-matematično usmeritev. Razen v narav.-matematično usmeritev se v le-te vpisujejo večinoma dekleta.
Med učenci ni zanimanja za pokli-Ce v gradbeništvu, čeprav so tu Možnosti za štipendiranje in zapo-
slovanje! Kljub prizadevanju in aktivnosti širšega okolja pri usmerjanju v vojaške poklice in v poklic miličnika v letošnjem letu ni bilo med fanti ustreznega kandidata za vpis v te šole. Je bila naša akcija usmerjanja uspešna?
Ob dejstvu, da se je od vseh učencev, ki zaključujejo šolsko obveznost, 74 % odločilo za proizvodne poklice, smo najbrž lako zadovoljni. Ali pa ne? Ali smo res usmerili pravega človeka na pravo mesto? Katero je tisto pravo mesto? Vsi, ki imamo otroke ali se kakorkoli poklicno ukvarjamo z usmerjanjem, si želimo, da bi bila v Logatcu jasno izdelana kadrovska politika za več let vnaprej. Želimo si, da bi naše delovne organizacije podeljevale več kadrovskih štipendij, pa ne samo za četrto stopnjo zahtevnosti. Gotovo bomo »nekoč« potrebovali tudi strokovnjake z višjo in visoko izobrazbo.
Usmeritev:	
gostinstvo	4
tekstil	3
usnjarstvo	1
družboslovje	5
kultura	2
pedagoška	6
kozmetika	1
frizerstvo	1
zaposlitev	33
Kam z našimi nadarjenimi otroki? Ali se bodo morali zaposliti izven občine, ali pa bo morda le mesto za njihovo zaposlitev doma? Kam usmeriti dekleta? To so dileme, ki se pojavljajo ob usmerjanju naše mladine. Zavedati se moramo, daje usmerjanje in poklicno usmerjanje stvar celotne družbene skupnosti, ne pa samo peščice ljudi in staršev.
Vsi ti naši otroci bodo že čez nekaj let pomembni nosilci tehnološkega ter družbenoekonomskega razvoja kraja, zato nam ne sme biti vseeno, v kateri smeri in zahtevnost-ne stopnje jih bomo vključevali.
Nadja Ivanuša
ooooooc)ocxxrxmxxxooo § DOPISUJTE I
p v
§ LOGAŠKE I    NOVICE §
CCQ i i XXXXXDOOCXDOOOOCXXD
Na pobudo pospeševalne službe M - KZ Logatec prav sedaj potekajo zadnja dela na skupnem pašniku na Režišah (Meževnik) na nadmorski višini okoli 700 m To bo nedvomno najvišji skupni pašnik v občini. V pašnik bo vključenih 25 ha travnatih površin, pretežno v lasti petih zasebnih kmetovalcev, okoli četrtino pa je zadružnega zemljišča. Večji del teh travnatih površin je bilo pred melioracijo v zaraščanju in neintenzivno obdelanih.
Računajo, da bodo z melioracijo dosegli intenzivnost paše od prvotnih 0,8 glav velike živine na 1,5 glav velike živine na ha. Napajanje živine na pašniku, ki nima vodnega izvira, so uredili tako, da so nabavili 15000-I cisterno, s katero bodo dovažali vodo iz Gorenje vasi s traktorji, planirajo pa cenejšo oskrbo z vodo, in to zbiralnik na principu zbiranja deževnice. Na tihem upajo, da se bodo lahko priklopili tudi na pravkar zgra-
Letos odhaja brigada Logaški bataljon na republiško mladinsko delovno akcijo »Goričko 84«. Ta akcija vam je morda že znana, saj je bila naša mladinska delovna brigada na njej že trikrat (1979, 1981, 1982). Nič ne bo odveč, če se še enkrat spomnimo, kje je to, kaj pomeni za udeležence, za vse Logačane, za vso Slovenijo in Jugoslavijo. Na mladinski delovni akciji se krepijo vezi prijateljstva vseh udeležencev, rojevajo se nova poznanstva, ki krepijo naše bratstvo in enotnost, ki ga je naš veliki vodja, zgled mladih, tovariš Tito, vedno postavljal kot pomemben faktor pri obrambi naše domovine Iz lastnih izkušenj lahko povem, da bratstvo in enotnost na akciji res živita.
In kakšen je pomen teh mladih rok in src na mladinskih delovnih akcijah? Mnogo ljudi misli, da so mladinske delovne acije ekonomsko neupravičene. To ni res. V poročilu Zveze socialistične mladine Jugoslavije za kongres je o tem pisalo: »Vse dosedanje analize, ki so jih naredili strokovnjaki o ekonomski upravičenosti organiziranja mladinskih delovnih akcij nedvomno dokazujejo, da so delovne akcije ekonomsko upravičene in da ne gredo preko meja, v katerih se gibljejo gradbena podjetja, ki delajo brez sodelovanja mladine« Dovolj zgovoren dokaz o upravičenosti akcij torej.
jeno vodovodno omrežje na Ravniku.
Da je cesta okno v svet, velja tudi za režiško, kajti brez te, pred leti narejene ceste, bi bila ta melioracija nemogoča ali vsaj otežena.
Planirajo, da bo investicija stala okoli 160 starih milijonov, od katerih bo 80 % investirala Zveza KZS Slovenije, 20 % pa bodo prispevali kmetovalci z lastnim delom in traktorskimi prevozi.
Prav pri delu ograd pa jim nagaja deževno majsko vreme, drugače se bi čreda mladih pitancev in telic že pasla.
V M - KZ pravijo, da imajo »za bregom« še nekaj takšnih površin, na Kalcah in v Log. Žibršah, na katerih nameravajo organizirati skupno pašo in zato upravičeno lahko sklepamo, da bo v bodoče tudi na klinih logaških mesarjev več boljšega mesa.
Miš
Akcija Goričko je na vzhodu Slovenije, 24 km od Murske Sobote Naselje je v osnovni šoli v vasi Gornji Petrovci. 21 dni brigadirji preživijo v šoli, kjer spijo, prebivajo čez dan, se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi. Ob šoli je tudi velika telovadnica, kjer brigadirji igrajo namizni tenis, košarko, ob deževnih večerih pa imajo kulturne večere, kjer se najbolj spoznajo med sabo. Poleg šole so igrišča za košarko, odbojko, rokomet in mali nogomet. Torej: za športnike dovolj prostora.
Brigade bodo delale na rekonstrukcijah cest na Goričkem. Delo-višče ni težko, delo na trasi hitro mine. Na akciji bodo organizirane naslednje interesne dejavnosti:
kultura, šport, tehnična kultura, informiranje, idejnopolitično delo, tečaj računalništva.
O prekmurskih ljudeh ni treba veliko pisati. Njihovo delo, prijaznost, njihova hvaležnost, vse to je neizmerno. Živijo za brigadirje in brigadirji za njih. Ni dneva, ko ne bi prinesli domačega mleka, potice ali pa prišli s krampom in lopato na pomoč.
Mladinci, še vedno ni prepozno. Odločite se in se prijavite na OK ZSMS Logatec, Notranjska 14. Spoznajte nove prijatelje, spoznajte dobre ljudi na Goričkem!
Renato Veber
Št. prijavi) učencev 2 1 11 34 4 20 6 12 2
Pojdi z nami tudi ti
Mladinci in skojevci v Lazah 1942. in 1943. leta
Številni kraji na Notranjskem so polno zaživeli s porajajočim se partizanskim gibanjem že v samem začetku uporov 1941. leta. Tudi Laze, majhna vasica, ki je takrat štela sedemdeset hišnih številk, niso bile izjema. Prvi, najbolj navudšeni fantje so iz vasi odšli v partizane že v začetku leta 1942, do maja pa je bil odhod v gozdove že kar množičen. Doma je ostalo manjše število moških, ki pa so jih Italijani junija 1942 polovili in jih poslali v koncentracijska taborišča. Mnogi med njimi so za vedno ostali tam, ker niso preživeli mučenja in strahotnega stradanja sadističnega fašističnega okupatorja.
Italijanska okupacija je močno prizadela vaščane in tudi prihod okupatorjev ni bil tak, da bi jih na-vudševal. Razen redkih izjem so prebivalci čutili izreden odpor do njih. Sodelovanje z njimi je bilo omejeno na najnujnejše.
Odhodi prvih fantov v partizanske vrste so še bolj okrepili aktivnosti vseh ilegalcev, zato tudi ni bilo nikogar, ki bi aktivno pomagal sovražniku.
Mladi, zlasti pa skojevci, so bili vključeni v vse oblike ilegalnega dela. Organizirali so številne akcije v drugi polovici leta 1942, močno pa se je aktivnost povečala v letu 1943. Delo je bilo zelo nevarno, saj so Italijani, ki so imeli v Lazah močno postojanko, budno pazili na vsak korak.
Številne napisne akcije, ki smo jih organizirali mladi, so Italijane zelo jezile. Storili so vse, da bi izsledili organizatorje. To jim zaradi stroge konspiracije in discipline ni uspelo. Tudi tisti vaščani, ki so se bali povra-
čilnih akcij sovražnika, niso omajali naše borbenosti. Preko dneva smo mirovali, v mraku pa smo polno zaživeli in v posmeh sovražniku uresničevali sprejete naloge
Z mladino Laz in Jakovice sta zelo prizadevno delali Tončka Žitko in Pepca Tršar, ki sta bili ves čas tudi pobudnici za številne mladinske aktivnosti. Delo smo opravljali vedno tako temeljito, da nas Italijani niso nikoli izsledili Nadvse poživljajoče pa je na delo z mladino vplivalo tudi sodelovanje z Jožetom Simšičem-Jelenom, ki je bil naš stalni spremljevalec in mentor. Z njihovo pomočjo smo bili pripravljeni storiti še tako zahtevne akcije, saj so bile vselej dobro pripravljene Tončka in Pepca sta že delovali v ilegali, Jelen, prvo-borec in aktivist - dmačin, pa je preživel že številne borbene preizkušnje, ki smo jih mi cenili.
Tedensko smo imeli krajše sestanke, s katerih smo se vračali domov po različnih poteh, da ne bi vzbujali pozornosti. Za takojšnje ak-
cije smo sklicevali leteče sestanke, ki so bili vedno uspešni.
Julija 1943 smo hoteli Italijanom pripraviti posebno presenečenje. Z napisno akcijo smo se hoteli oddolžiti umrlim v internaciji in padlim v borbi. Sovraštvo do okupatorja je v nas vedno bolj gorelo. Komaj smo čakali na akcijo. Izdelali smo veliko propagandnega materiala, letakov, zastavic in drugega Vsakdo je imel določeno nalogo. Akcija je stekla 24. julija 1943 v večernem mraku Razdeljeni smo bili v nekaj skupin (trojke). Z oljnato barvo smo pisali po ograjah in zidovih. Med delom bi nas skoraj presenetila italijanska patrola. Zadnji hip smo se skrili za bližnjo ograjo. Z Jožetom Milavcem sva čepela v koprivah, ki so naju temeljito opekle. Italijani so se noči bali, zato so hitro odšli naprej. Z delom smo še bolj hiteli. Trosilna akcija je bila zelo temeljita. Vse ceste so bile polne listkov različnih barv in vsebine. Privoščili smo si še posebno akcijo v neposredni bližini postojanke, ki smo se ji tako približali, da smo slišali stražarje. Natrosili smo toliko listkov, da je še danes nerazumljivo, kako nam je to uspelo. Zlasti je bila zahtevna naloga, kako nasproti postojanke, ki so jo osvetljevale močne luči, izobesiti slovensko zastavo. Noč je bila sicer temna, toda pozornemu obiskovalcu bi gibanje moralo biti sumljivo. Ta večer se nam je vse posrečilo. Še kratek razgovor in veselo razpoloženi smo se vrnili domov Bili smo precej zamazani od barv in blata, saj smo se na nekaterih mestih morali plaziti po tleh. Radi bi takoj slavili, vendar zaradi konspiracije tega nismo smeli. Noč so motili le občasni streli pušk in mitraljezov iz bližnje postojanke
Komaj se je naslednje jutro začelo svitati, že je bil alarm v postojanki. Italijani so najprej opazili plapolajo čo slovensko zastavo, nato pa še letake in popisane zidove.
V nekaj trenutkih je bila cela vas obkoljena. Nikogar niso spustili iz vasi. Razburjenje je naraščalo. Vojska je brezobzirno in izredno grobo vdirala v hiše. Od ljudi so zahtevali imena organizatorjev in sodelavcev Še pravočasno smo skrili umazane obleke, saj bi nas sicer kaj lahko odkrili. Delali smo se nevedne in presenečene, čeprav smo se na tihem smejali vojakom v brk. Marsikdo med nami je čutil trde udarce okoli ušes. Italijani niso izbirali sredstev, da bi' našli »krivce«. Položaj je postajal vedno bolj nevaren, vojaki pa vedno bolj hrupni in brutalni. Preiskali so nam tudi žepe. Grozili so, da bodo vas zažgali in prebivalce pregnali ali postrelili. Ko je bil pritisk največji in je bilo nevarno, da jim bo vendar le uspelo izslediti storilce, se je pred poldnevom v postojanki oglasila trobenta, ki je klicala vojake, naj se vrnejo.
V postojanko so odšli vsi vojaki, razen tistih, ki so bili na straži v obkoljeni vasi. Nastala je popolna tišina in vznemirjajoč mir. Kaj se bo sedaj zgodilo? Nikjer nobenega glasu. Mar se Italijani dogovarjajo za povračilne ukrepe? Mučno in negotovo čakanje. Nič se ni premaknilo. Laze so bile popolnoma omrtvičene. Le
stražarji okrog vasi so se začeli nemirno in s strahom v očeh ozirati okoli sebe. Pretekle so že več kot štiri ure. Napetost med vaščani je naraščala. Zdaj, zdaj se bo zgodilo. Vsi smo se bali, da tisto najhujše. Nenadoma je v postojanki zaregljala strojnica in pokale so puške. Kmalu za tem je prišla iz postojanke številna patrola vojakov na čelu z oficirjem. Videti so bili negotovi in neodločni. Vaščanov niso nadlegovali in vpili na njih. Kar nekako plaho in celo proseče so gledali. Šepetanje med ljudmi, ki so zopet prišli iz svojih hiš. Kaj se vendar dogaja?
Pred nekaj urami tako bojeviti, sedaj pa tako potlačeni in neodločni italijanski vojaki. Končno je oficir spregovoril: »Mussollini e caput« (Mussollini je mrtev).
Vsa vojska s stražami vred se je mirno vrnila v postojanko. O akciji pretekle noči niso več spraševali in tudi hišnih preiskav ni bilo več.
Akcija te noči je popolnoma uspela. Vlila nam je novega poguma, navdušenja in prepričanja, da je mogoče še tako zahtevne naloge v redu izpeljati. Pri delu nas je vodila ljubezen do domovine in sovraštvo do okupatorja.
Dober mesec kasneje so Italijani dokončno zapustili naše kraje, ki pa so jih takoj zasedle nemške čete Nekateri skojevci - udeleženci opisane akcije - smo nadaljevali boj še bolj odločno in vneto vse do odhoda v partizane maja 1944. leta, ko so nas nasledili še mlajši, ki so dostojno izpolnjevali enako zahtevne naloge do osvoboditve in tudi kasneje v času obnove porušene domovine.
Majhni vasici Laze in Jakovica sta ponosni na delež, ki sta ga prispevali v boju za svobodo. Žrtvovali sta 22 življenj mladih ljudi, ki se niso hoteli pokoriti volji okupatorja, ampak so se borili za svobodo.
Stane Simšič
Člani rajonskega odbora tik pred vojno
ooocraxxDooocra^
2 Vsem občanom čestitamo ob 4. juliju - o
3 dnevu borca in 22. juliju - dnevu vstaje
H slovenskega naroda. P
8 DPO OBČINE LOGATEC, R
R SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC in R
P UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC P
ocoxxxxxxxxrxxoo^^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
OTMARJA OBLAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustovali z nami, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo Lovski družini Logatec, družbenopolitičnim organizacijam, skupščini občine in krajevni skupnosti Naklo.
Zahvaljujemo se tudi pevcem in Pihalnemu orkestru Logatec ter tov. Urba-su, tov. Lipovcu in tov. Petku za poslovilne besede.
Vsi njegovi
Uspehi logaških modelarjev
V aprilski številki Logaških novic je bil objavljen kratek članek o dejavnosti Modelarsko-maketarskega kluba Logatec in obvestilo o republiškem prvenstvu raketnih modelarjev za leto 1984.
Vsem, ki jih modelarstvo zanima in tudi drugim, smo dolžni pojasniti, kako in v katerih panogah modelarji tekmujemo.
Panoga raketnega modelarstva, ki je pri nas najbolj razvita, obsega izdelovanje več vrst modelov: rakete s padalom, rakete s strimerjem, rakete za doseganje višine, raketopla-ni, makete in panoge, kjer se modele izstreljuje v naprej določen cilj (uporaba v SLO).
Pri raketah s padalom, strimerjem ali raketoplanih je cilj modelarja izdelati model, ki bo stabilen v zraku, bo letel čim višje in se obdržal maksimalen čas v zraku. Pri maketah modelar posnema resnično raketo-vesoljsko ladjo, seveda v pomanjša-nem merilu, in se trudi za čimbolj verodostojno izdelavo vseh detajlov, oznak, barv in vsega kar spada k resnični raketi. Pri tej panogi modelar lahko pokaže največ, saj se ocenjuje verodostojnost priloženih načrtov, izdelava, let makete, posebni efekti pri izstrelitvi makete (delovanje stranskih motorjev, odpadanje stopenj (itd). Pokažeta se potrpežljivost in iznajdljivost modelarja.
Modeli vseh naštetih panog so izdelani praviloma iz lahkih materialov
(balsa, papir, razne folije, plastika 'Pd ). Za izstrelitev raketnih modelov se po pravilniku uporabljajo tovarniško izdelani motorčki, ki imajo seveda različno potisno moč (od 2,5 -80,00 N/s). Raketni motor je sestavljen iz stisnjene eksplozivne snovi in obratnega polnenja, ki po doseženi maksimalni višini izvrže padalo ali strimer (trak iz folije, ki omogoča Počasnejše padanje in nadomestuje Padalo).
K nujni opremi raketnega modelarja spada seveda še startna rampa, aparatura za električni vžig raketnega motorja, štoparica, zelo prav pride tudi daljnogled, saj je modelar dolžan na tekmovanju raketni model Po pristanku vrniti sodniku, s prostim očesom pa se le težko sledi modelu, ki je visoko v zraku.
Modelarsko-maketarski klub Logatec uradno deluje šele dobro leto
dni, čeprav je bila enaka dejavnost v Logatcu razvita že pred enajstimi leti.
Precej dela in odgovornosti za člane kluba je pomenila organizacija republiškega prvenstva raketnih modelarjev, ki smo ga organizirali na posestvu biotehniške fakultete (ob Rovtarski cesti) 28. in 29. aprila. Kljub slabemu vremenu in velikemu številu sodelujočih smo bili po končanem tekmovanju deležni mnogih pohval.
S-3-A (rakete s padalom - mladinci)
Posamezno:
1. Blažič Igor-KMT Prule-585
2. Terseglav Jernej-KMT Prule-565
3. Šimunič Bojan-ARK Komarov-561
4. Kosednar Jože-KMT S. Kladnik-537
5. Vertačnik Boštjan-ARK Komarov-480 5. KMT P. Voranc
Ekipno:
1. ARK V.M. Komarov-1165
2. KMT Prule-1150
3. KMT S.KIadnik-90
4. ARK Vega - 674
S-6-A (rakete s strimerjem - mladinci)
Posamezno:
1. Žerjal Mare-ARK Komarov-239
2. Blažič Igor-KMT Prule-196
3. Duževič Lovro-ARK Komarov-178 4 Simončič Tadej-ARK Vega-105 5. Šijanec Tone-ARK Komarov-102
S-3-A (rakete s padalom - člani)
Posamezno:
1. Čuden Jože-ARK Komarov-720
2. Meze Gregor-MMK Logatec-622
3. Plečnik Nives-MMK Logatec-597
4. Grom Andrej-MMK Logatec-591
5. Kozjek Miha-ARK Komarov-466
S-4-C (raketoplani) Posamezno:
1. Žerjal Mare-ARK Komarov-681 2 Mandeljc Jankc-ARK Vega-680 3. Kozjek Miha-ARK Komarov-555
4 Blažič Igor-KMT Prule-550 Štempihar Bogo-MMK Logatec-550
S-6-A (rakete s strimerjem - člani)
Posamezno:
1. Čuden Jože-ARK Komarov-360
2. Čuden Marjan-ARK Komarov-351
3. Urbane Vasja-ARK Komarov-349
4. Kozjek Miha-ARK Komarov-328
5 Kuhar Primož-ARK Komarov-282
Ekipno:
1. ARK Komarov-497
2. ARK Vega-262
3. KMT Prule-196
4. KMT S. Kladnik-165
5. MMK Logatec-97
Ekipno:
1. ARK Komarov-1485
2. MMK Logatec-905
3. MTC Ljubljana-622
Ekipno:
1. ARK Komarov-1629
2. MMK Logatec-1445
3. KMT Prule-1107
4. ARK Vega-680
Ekipno:
1. ARK Komarov-961
2. MMK Logatec-444
3. ARK Vega-514
S-7 (makete)
1. Kozjek  Miha-ARK Komarov-Meteor
2K-680 1 ARK Komarov-961
2. Čuden Jože-ARK Komarov-ASP-Red-
wing-535 2. MMK Logatec-380
3. Urbane   Vasja-ARK   Komarov- M
100-415 3. KMT Prule - 250
4. Štempihar   Bogo-MMK Logatec-M 100-380
5 Blažič Igor-KMT Prule-M 100-250
Iz rezultatov je razvidno, da je bil najuspešnejši klub Astronavtičnoraketar-ski klub »V.M.Komarov« iz Ljubljane, ki dosega velike uspehe tudi v zveznem merilu, drugi po doseženih rezultatih pa je domači MMK Logatec V večini panog je predstavnikom domačega kluba uspelo izpolniti normo za državno prvenstvo, ki bo jeseni v Osijeku, potrebno pa je bilo doseči 70 % točk tret-jeuvrščenega.
In še obvestilo za vse, ki jih modelarstvo zanima in še niso včlanjeni v Modelarsko-maketarski klub Logatec: uradne ure kluba so v sredo od 18.30 do 20.00 ure in vsi, ki vas zanima raketno, letalsko ali kakršnokoli modelarstvo ste vabljeni!
Gregor Meze
Predlogi učencev OŠ »8 talcev« o ohranitvi čistega in lepega okolja
Učenci 1. b smo se pogovarjali, kako bomo skrbeli za čisto okolje. Pazili bomo, da bo urejena naša učilnica, okolica šole in naš domači kraj. Zato pa rabimo več košev za smeti.
Oddelčna skupnost 1b - Gordana Mrvoš
V četrtek smo imeli akcijo. Čistili smo okolico Logatca. Napolnili smo nekaj vreč. Ugotovili smo, da je v Logatcu premalo košev za odpadke. Želim si, da bi bilo veliko košev za odpadke in da ne bi otroci metali papirčkov na tla. Čimveč naj bo cvetlic in zelenic. Doma vedno skrbim za čisto okolje Vsaj dvakrat na leto moramo skupaj očistiti Logatec. Majhne otroke moramo naučiti, da ne bodo metali papirčkov na tla Naš kraj mora biti vedno lep in čist.
Oddelčna skupnost 2.a - Tanja Trpin
Učenci oddelčne skupnosti 3. a predlagamo:
1 krat letno naj bi se očiščevalne akcije KS udeležili tudi odrasli občani,
- ker večkrat vidimo, da odrasli odmetavajo papirje po tleh, jih bomo vljudno opozorili, naj tega ne počnejo,
- trgovine, zelenice in igrišča naj bi imeli več košev za odpadke,
- otroci, ki stanujejo v blokih naj enkrat mesečno očistijo prostore pred bloki in na bližnji zelenici,
- otroci naj pomagajo očistiti okolje hiš starim ljudem,
- z ustnim opominom oddelčne skupnosti bomo kaznovali učence v oddelčni skupnosti, ki ne pazijo na čistočo v razredu in v šoli.
Katja Cimperman in Maša Zupančič
Ljudje zelo onesnažujejo okolje Zaradi industrije, katere odpadne vode se izlivajo v reke, umira vodno življenje, zato je nujno, da imajo take tovarne čistilne naprave. Tudi ostale odpadke, ki jih človek odvrže v naravo, okolico, naj bi odvrgli na določen kraj in bi jih potem uporabili kot surovine.
Oddelčna skupnost 5 b
Imeli smo zbiralno akcijo papirja Zbrali smo raznovrstne revije, dnevnike, Delo ... Ves papir, kar sem ga nabrala, je bil od doma. Naš razred ga je zbral največ, kar 1190 kg. Bili smo zelo veseli, 4b pa nas je grdo in žalostno gledal.
Star papir zbiramo zato, da ohranimo naravo. Kajti, za 100 kg je potrebno 13 smrek. Tako se star papir predela in iz njega dobimo nove časopise.
Letos bomo šli v kolonijo, zato smo ga zbirali še bolj vneto. Tako bodo starši manj plačali.
Katja Kokalj, 4a
Do ponovnega zaupanja vase
Nadaljevanje s prejšnje številke
Kako torej alkoholiku pomagati in ga prepričati za zdravljenje?
Predvsem mu moramo biti kos, spregledati moramo njegove številne manipulacije, s katerimi se skuša do konca braniti. Pri svojih zahtevah pa moramo biti dosledni in nepopustljivi.
Žena mu ne bo pomagala s pro
Srečanje s pisateljem Slavkom Preglom
htevati, da postopoma odstrani posledice alkoholizma na vseh omenjenih področjih. Nadoknaditi pa mora tudi vse tisto, kar je v času pitja zamudil. Pri tem moramo upoštevati, da se težko nadoknadi vse izgubljeno. Predpogoj za uspešno rehabilitacijo je vsekakor abstinenca, vendar sama po sebi še nič ne prispeva. Ni namreč dovolj, da zdravljeni alkoholik doseže le stanje, v kakršnem je bil, preden je začel piti. Rehabilitacija pomeni kontinuiran proces, ki poteka skozi vse faze zdravljenja. Alkoholik mora začeti predvsem ponovno misliti in čustvovati kot normalni trezni ljudje. Spreminjati mora svoje moteče obnašanje, usklajevati medsebojne odnose, tako pa pridobi tudi samozaupanje, spoštovanje in spoštovanje drugih To mu daje občutek, da je potreben drugim, kot so drugi potrebni njemu. Osebnostna rehabilitacija je osnovna in izhodišče za vse ostale. Vsak zdravljeni alkoholik pri nadaljnjem zdravljenju nujno rabi poleg pomoči svojcev in delovne organizacije tudi pomoč kluba zdravljenih alkoholikov. Izkušnje po svetu so namreč pokazale, da je kakršnakoli oblika zdravljenja neuspešna, če se zdravljeni kasneje ne vključujejo v klub. Bivši alkoholik je namreč vedno in povsod izpostavljen vplivom alkoholnega razmišljanja, pri znancih, sodelavcih, prijateljih pa tudi v širši družbi. Zato mu moramo omogočati zaščito, ki mu jo lahko daje le najožje okolje ljudi, katerim alkohol ni več zadovoljstvo in užitek Zato bi morali vsi zdravljeni alkoholiki in njihovi svojci obdržati zvezo s klubom vse življenje.
dr. Ana Koc
V petek, 18. maja 1984, je našo šolo obiskal pisatelj Slavko Pregl. Povabili smo ga na zaključno prireditev bralne značke. Po kratkem programu, ki smo ga pripravili učenci, nam je pisatelj pripovedoval o sebi in svojem delu. Povedal nam je, da je napisal petnajst knjig in da
Postali smo
šnjami in moledovanjem, njenih groženj tudi ne jemlje več resno. Vedno ji nekaj obljubi in spet mine čas. Alkoholiku se pomaga le z alternativo: ali - ali. Vsekakor pa mora najprej žena sama dozoreti v svojih željah, mora se osamosvojiti, čustveno in materialno živeti samostojno življenje. Le tako dobi dovolj energije, da nastopi s svojo nepopustljivo zahtevo po zdravljenju. Veliko žena pa je slepo vdanih v usodo, v trpljenje in tako tudi možu alkoholiku niso sposobne pomagati.
Vendar samo pritisk alkoholika še ne ozdravi. Pripelje ga sicer na zdravljenje, pomaga mu, da na zdravljenju vztraja, vendar alkoholik kasneje rabi še pomoč vseh svojcev, čutiti mora njihovo ljubezen in sprejemanje. Le z njihovo podporo opusti stare navade in se spremeni.
Kako pa naj bi reagirala delovna organizacija? Znano je, da je pri nas splošna strpnost do popivanja, velika nepoučenost o nevarnosti pretiranega in prepogostega pitja in tudi zmotna mnenja o koristnosti alkohola. Vemo pa, da je škoda, ki jo trpijo delovne organizacije zaradi alkoholizma, velika. Na račun alkoholizma pada produktivnost, zainteresiranost za delo je slabša, pri delu ni točnosti, vztrajnosti, prave motivacije za večjo produktivnost. Pogosto se dogaja, da pride zaradi alkoholizma tudi do večjih materialnih škod.
Tudi v delovni organizaciji s prepričevanjem in prošnjami ne dosežejo veliko Kot družini tudi predpostavljenim in sodelavcem ne uspe alkoholika prijateljsko prepričati, naj preneha s pitjem. Potrebni so odločni ukrepi, ki se ponavadi pričnejo najprej s pogovorom o težavah in prekrških, ki jih alkoholik dela. Od delavca se zahteva treznost na delu. Če te ne doseže, se sproži disciplinski postopek in zahteva po zdravljenju. Vsekakor pa mora delavec ves čas čutiti, da mu je delovna organizacija pri zdravljenju pripravljena pomagati
Po zdravljenju, med katerim se alkoholik toliko osvesti in uredi, da ponovno naveže pretrgane stike s svojci in sodelavci, se nadaljuje dolgoletna rehabilitacija. Alkoholik je namreč zaradi dolgoletnega pitja močno nazadoval, veliko je izgubil na vseh področjih človekovega delovanja. Tako mora ponovno graditi čustvene odnose s svojci, predvsem z ženo, s prijatelji, mora se poklicno izpopolnjevati in napredovati, bogatiti se tudi na kulturnem področju in tudi v družbenem življenju Med rehabilitacijo je zdravljenemu akoholi-ku treba pomagati in od njega za      Sprejeta sem bila med mlade člane RK. Dobila sem izkaznico in značko
piše za »mladino od 9 do 99 let«. Piše zelo šaljive zgodbe. Napisal je tudi Odpravo zelenega zmaja, po kateri so posneli TV- nadaljevanko.
Skoraj v vseh njegovih knjigah nastopajo isti junaki, to so Pipi, Miha, Bob, Kocka,... Učenci smo mu postavljali razna vprašanja. Tako smo tudi zvedeli, da ima dva otroka. Hčerki je ime Sanja in hodi v 7. razred, Arjan pa hodi v peti razred. Ko smo nehali z vprašanji, se je pisatelj zahvalil za povabilo in učenka Ne-venka mu je dala šopek.
Za slovo se nam je Slavko Pregl podpisal na plakat, na katerem je njegova karikatura, ter nam zaželel še veliko uspehov pri branju in bralni znački.
Petra Gutnik 5. b Lit.-dopisniški krožek OŠ »8 talcev« Logatec
RK
Dne 15. 5. 1984 so bili učenci prvih razredov sprejeti v podmladek RK, učenci sedmih razredov pa smo postali člani RK.
Učenci 1 razredov so se predstavili z recitacijami, potem pa so predsedniki oddelčnih skupnosti 1. razredov prejeli v kuverti izkaznice in značke.
Nato smo bili učenci 7. razredov sprejeti med člane RK. Po sprejemu v večnamenskem prostoru, kjer je potekal spored, smo učenci 7. razredov tekmovali v kvizu. Temi kviza sta bili »ALKOHOLIZEM« in »KAJ VEŠ O RK?« Zmagala je ekipa 7b, drugo mesto je zasedla ekipa 7 c in tretje mesto ekipa 7 a razreda.
Sprejem in program sta bila zelo prijetna, zadovoljni pa smo, da smo v veliki meri sodelovali prav mi, učenci.
Darja Rupnik, 7. b OŠ »8 talcev« Logatec
Kakor vsako leto smo se tudi letos zbrali nekateri predstavniki RK na prireditvi, kjer so bili mali cicibani sprejeti v RK Slovenije. Med njimi pa so bili tudi učenci sedmih razredov. Ti so bili sprejeti v članstvo RK
Program smo začeli z besedami o pomenu RK Nato sta se v znanju pomerila oba prva razreda. Točke sta izenačila. Pričakali so jih sladki bonboni in prisrčen aplavz gledalcev. Zahtevnejše delo pa je čakalo učence 7. razredov. Izmed dvajsetih kuvert je vsaka skupina potegnila tri. V vseh so bila razna vprašanja. Obe skupini sta odgovarjali kot blisk S tem sta si tudi priborili bonbone.
Nastopil je najlepši trenutek. Razredi so se predstavili s programom. In potem? Mladi cicibani so veseli stopili po izkaznico RK, pa tudi sedmi razredi so jo dobili, vendar drugačno. To je bil lep trenutek na naši šoli.
Tanja Žigon, 4. razred Dopisniški krožek COŠ Edvarda Kardelja
Logatec
KRVODAJALST-
VO-DRUŽBENA VREDNOTA
NOVICE
9
Zob časa ali...
Mimoidočemu se ob pogledu na »bivši« nalet 80-metrske skakalnice v Žibršah naježijo lasje: od nekdanjega ponosa logaških skakalcev so ostale le trske in ukrivljeni vijaki. Zakaj se je nalet podrl, smo vprašali JANEZA TURKA, predsednika Sekcije za smučarske skoke pri Smučarskem klubu Logatec, ki je povedal naslednje:
V zraku in ne nekakovostnem lesu viseča »investicija« v Žibršah potem, ko se je sesula sama vase; komentar ni potreben, saj že slika dovolj zgovorno pripoveduje ...
(Foto: Marko Škrlj)
Računalniki na pohodu
»Skakalnico smo zgradili leta 1971. Nalet smo morali napraviti iz smrekovega lesa, ker je hrastov precej dražji, vendar bi pri takrat le nekaj večjih stroških lahko dlje časa skakali. Poleg slabe kakovosti lesa, so tudi vremenski pogoji v Žibršah Precej ostri in čeprav smo nalet zaščitili s premazom takoj po končani gradnji in še enkrat po petih letih, ni več vzdržal pritiska časa Predlani smo obnovili doskok, mizo in del naleta, ki je vkopan v tla in že takrat smo videli, da nalet ne bo več dolgo zdržal. Moram poudariti, da smo na skakalnici ves čas prirejali tekme za občinska, republiška in državna prvenstva; le v treh sezonah zaradi pomanjkanja snega ni bilo nobenih tekem.
Na nov nalet si v današnjih časih sploh ne upamo pomisliti, ker bi gradnja zahtevala ogromna sredstva; če pa bi jih kdaj le zbrali, bi morali graditi nalet iz betona. Naj dodam, da smo hoteli lani nalet podreti, saj je obstajala nevarnost, da bi se na koga zrušil.. Prosili smo Zvezo telesno kulturnih organizacij Logatec, naj nam posreduje mnenje o rušenju, vendar smo nanj tako dolgo Čakali, da se je nalet sesedel sam od sebe
Ob zaključku zimske sezone je Prav, da naredimo pregled tradicionalnih pohodov v hribe.
S tem poročilom bi radi seznanili Širšo javnost z našim delom.
Decembra 1983 je bil prvi pohod na Javornik, v januarju v Dražgoše, 'ebruarja na Stol, nato na Snežnik, ^a tem pohodu so se nam pridružili ,udi planinci iz Rovt. Sledil je pohod na Porezen, tu so se nam pridružili Planinci iz Loža. Zadnji pohod pa je D'l pohod na Blegoš Slednjega pa vanri bi radi opisali.
V nedeljo, 13. 5. 1984, smo se ob
uri odpeljali iz Logatca. Pot nas je Vodila skozi Rovte, Žiri, Poljansko dolino do vasi Javorje Namen pohoda je bil počastitev dneva zmage - 9. maja in 40-letnice prvega zasedanja slovenskega narodnoosvobodilne-9a sveta.
Udeležba na tem pohodu ni bila |ako množična kakor prejšnja leta. verjetno je botrovalo slabo vreme, vendar, pa pride za dežjem sonce in
Les ni več uporaben, le stopnice smo uporabili pri 35- in 50-metrskih skakalnicah. Ko bodo vremenski pogoji ugodnejši, bomo ostanke naleta počistili in zažgali.
S pametnim dogovorom bi lahko v Logatcu zgradili nov nalet, če bi Ljubljančani hoteli sovlagati v našo skakalnico, namesto da v Mostecu na Rožniku zgradijo novo, »je povedal Janez Turk in dodal, da imamo trenutno v Logatcu med cicibani in pionirji nekaj skakalcev, ki veliko obetajo. Tudi ostali pogoji nudijo skakalnemu športu ponoven razcvet, saj smo lani obnovili 35-metr-sko napravo, letos pa imamo v načrtu še obnovo na ostalih skakalnicah. Delo v skakalnem športu res ni lahko, saj zahteva samo priprava skakalnice za izvedbo ene tekme večdnevno utrjevanje snega « Tako Janez Turk.
Vprašanje, zakaj so nalet skakalnice v Žibršah gradili iz lesa v času, ko je bilo na razpolago več kakovostnih gradbenih materialov (cementa) in denarja, pa naj bo odprto in upajmo, da bodo tudi graditelji prišli na poslovilni kres ...
MARKO ŠKRLJ
tako je bilo tudi tisto nedeljo. Iz oblačnega Logatca smo se odpeljali v upanju, da se bo vreme zjasnilo. In res, ko smo se bližali Poljanski dolini, je izza oblakov pokukalo sonce Pohoda se je udeležilo največ planincev srednjih let. Starostno povprečje je popravil najmlajši planinec star tri leta in pol. Pot na Blegoš je dolga, vendar položna in zaradi tega primerna tudi za začetnike. Kljub triurni hoji nas dobra volja ni zapustila. V koči na Blegošu je bilo zelo živahno, srečali smo mnoge planince iz vse Slovenije. Po počitku in dobri malici smo se začeli spuščati nazaj v dolino. V poznih popoldanskih urah smo prispeli v Logatec.
Vabimo vse ljubitelje gora, da se nam pridružijo in pozabijo na tegobe vsakdanjega življenja.
Informacije lahko dobite na sedežu Planinskega društva (stari vrtec) vsak torek od 17. do 18. ure.
Planinski srečno!
Po nekaterih podatkih je približno 80 % vseh osebnih računalnikov pri nas iz družine SINCLAIR, na prvem mestu med njimi pa je prav gotovo 7 X SPECTRUM, ki je tudi najbolje prodajani osebni računalnik na stari celini. Zakaj?
Prav gotovo je največji razlog odnos med kvaliteto in ceno, ki daleč presega vse ostale hišne (osebne) računalnike. Še posebej je bilo to očitno v času, ko se je pojavil na tržišču, saj so bili takrat računalniki, ki so zmogli generirati tudi barve, sila redki in zelo dragi.
Pa poglejmo glavne karakteristike tega računalnika: prodaja se v dveh izvedbah in sicer s 16 kb in 48 kb (ki-lobvte) uporabniškega spomina -ROM je pri obeh enak, in sicer 16 kb. Njegova grafika je zelo dobra, saj imamo »pod kontrolo« vsako od 45056 točk zaslona, ki jih lahko osvetlimo v osmih različnih barvah. SPECTRUM uporablja posebej zanj napravljeno verzijo programskega jezika BASIC, zato je potrebno programe, pisane za njega, ustrezno spremeniti, če jih želimo uporabljati na drugih računalnikih. SPECTRUM lahko priključimo na vsak TV sprejemnik, ki služi kot ekran. V vsaki od 24 vrstic lahko napišemo 32 znakov.
Programe vnašamo v SPECTRUM preko polprofesionalne tipkovnice ali pa s pomočjo običajnega kasetnega magnetofona. Tipkovnica v začetku povzroča nekaj težav, saj imajo nekatere tipke več funkcij (5), vendar se temu kmalu privadimo, celo olajša delo oziroma onemogoča nekatere napake pri tipkanju.
S pomočjo kasetofona (oziroma kaset, na katere so posneti programi, vnašamo želene programe v računalnik - bodisi, da smo kupili že posnete kasete ali pa smo jih sami najprej odtipkali v računalnik, nato pa posneli na kaseto. Računalnik ima vgrajen generator tonov, ki omogoča, da napišemo programe, po katerih nam računalnik zaigra
npr. znano melodijo ali celo sintetizira človekov glas
Omogočeno je pisanje z velikimi in malimi črkami ter različnimi znaki SPECTRUM ima tudi funkcijo CIRC-LE, ki omogoča risanje krogov na zaslonu.
Zaradi velike priljubljenosti je seveda nastalo tudi ogromno število programov, pisanih za SPECTRUM, bodisi za igre ali pa uporabne programe, kar je izredno pomembno za vsak računalnik.
In kakšna je cena tega čuda v malem? V Veliki Britaniji stane 100 funtov (16 kb) oziroma 130 funtov (48 kb), v Zahodni Nemčiji približno 500 mark (48 kb), pri nas pa se ga da dobiti preko malih oglasov, cene pa se gibljejo od 40.000 din do 58.000 din.
Tiste, ki spremljate članke o računalnikih moramo obvestiti, da se za nekaj časa poslavljamo. Prvi razlog je ta, da Logaške novice preko poletja ne bodo izhajale, o drugem pa tole: od takrat, ko smo pripravljali prvi članek, pa do danes, se je občutno povečalo število publikacij, ki govore o tej tako aktualni temi. Glede na to, da imajo sodelavci teh publikacij večje možnosti dostopa do različnih, predvsem aktualnih informacij, toplo priporočamo našim bralcem, da večkrat vzamejo v roke katero od njih, saj v večjem obsegu, z ilustracijami in svežimi vestmi gotovo v vsem presegajo Logaške novice.
Za lažjo izbiro objavljamo seznam revij in knjig, ki so na voljo na domačem trgu in v katerih objavljajo članke o računalništvu:
Galaksija, Yu Video, Teleks, Mladina, Radioamater, Bit (revije) in ABC računalništva, Basic itd. (knjižice).
Bralcem smo dolžni še opravičilo. V zadnji številki se je dvakrat prikradla tiskarska napaka, in sicer se ime računalnikov pravilno glasi ZX 81 in ZX SPECTRUM, ne pa 7X 81 in 7X SPECTRUM, kot je bilo objavljeno. Marko Kek
Zaključek zimskih pohodov
»Trim liga - 84« v košarki
Košarkarski klub Logatec je že devetič organiziral »TRIM LIGO« v košarki.
S »portoroškimi sklepi« so se povsem porušili sistemi tekmovanj, zato smo se odločili v občinskem merilu organizirati tekmovanje v košarki, kjer tekmujejo ekipe OZD, mladine in občanov.
V prvem delu enokrožnega sistema
V »TRIM LIGI - 84« je sodelovalo 8 ekip. S tem smo v zimskih mesecih enkrat tedensko v telovadnico pritegnili okrog sto občanov. Razen najemnine telovadnice drugih stroškov ni bilo, saj so vsi organizatorji in sodniki opravili delo brezplačno.
V prvem delu enokrožnega sistema so bili doseženi naslednji rezultati:
so bili doseženi naslednji rezultati:
1 MILICA	7	384:335	49	12
2. JAČKA	7	329:326	3	10
3. STARI MAČKI	7	354:364	- 9	10
4. KLI	7	365:316	49	8
5. CENTER	7	361:375	- 14	4
6. JLA	7	300:319	- 19	4
7. VALKARTON	7	298:322	- 24	4
8 POPAJ	7	339:374	- 35	4
Prve štiri ekipe so v drugem delu igrale v končnici tekmovanja (play off-u).
Izredno zanimive in kvalitetne tekme ob koncu tekmovanja so pokazale, da se v Logatcu še igra »dobra košarka«. Ekipe so bile na koncu razvrščene tako:
1 STARI MAČKI	2	122:105	17	4
2. MILICA	2	106:107	- 1	2
3. KLI	2	113:100	13	2
4. JAČKA	2	99:128	- 29	0
Prve štiri ekipe so v drugem delu igrale v končnici tekmovanja (play off-u).
Izredno zanimive in kvalitetne tekme ob koncu tekmovanja so pokazale, da se v Logatcu še igra »dobra košarka«. Ekipe so bile na koncu razvrščene tako:
V ligi so se izkazali tudi strelci: 1. Miran Lukman (Stari mački) 130, 2. Miro Matičič (Jačka) 120,
3. Marko Kavčič (Center) 110.
Za najbolj discipliniranega igralca je bil izbran de Gleria Dušan (Milica)
Po treh mesecih merjenja moči na parketu, je KK Logatec najboljšim podelil pokale. Ekipa Starih mačkov pa je prejela tudi prehodni pokal, kar je zagotovilo, da bo KK Logatec v prihodnje še organiziral TRIM ligo v košarki.
KK Logatec
Izlet po naši Sloveniji
Kolektiv »MERCATOR« kmetijske zadruge Logatec je organiziral dvodnevni izlet po Štajerski in Pre-kmurju Ogledali smo si zanimivosti mest po naši Sloveniji ter spoznavali zgodovino naše preteklosti, ki se je ohranila iz dobe Rimljanov in drugih narodov.
Obiskali smo celjski muzej, ki hrani zbirko različnih izkopanin, predmetov, ki so dokaz raznih narodov, ki so živeli na tem delu slovenskega ozemlja. Mnogo slik celjskih grofov in njihovih družin, ki so se ohranile, govorijo nemo slehernemu, ki jih opazuje in preverja.
Popeljali smo se tudi na razvaline gradu celjskih grofov in si od tam ogledali bližnjo okolico, prebujajočo se v pomladanskem cvetju in zelenju, kajti bil je izredno lep in sončen dan. Po končanem ogledu smo se vrnili v trgovino »Emo Celje« ter kupili razno posodo z napako po nekoliko nižjih cenah, kot je v drugih trgovinah.
Nadaljevali smo pot proti Ptuju ter si tam ogledali veliko vinsko klet, kjer smo imeli malico ter pokušnjo vin. Nekateri so menili, da so kozar-
čki premajhni, pa so si privoščili še malo posebej. Nekoliko kasneje pa jih je začelo greti krog ušes in vino se jim je priklatilo celo v glavo. Niso namreč prebrali raznih nasvetov, ki se nahajajo v kleti na zidovih v svarilo mnogim: »Pij zmerno!«
Pot nas je vodila na Ptujsko goro, kjer nam je vodička pokazala eno najlepših baročnih cerkva na Slovenskem. Ogledali smo si dragocen kip Marije. Krajši postanek smo ime-
li v Ptuju ter se nekoliko okrepčali. Nato smo nadaljevali pot proti Ormožu, kjer sta nas čakala večerja in prenočišče. Predno smo se odpravili k počitku je ob zvokih godbe lahko vsakdo še malo obrusil svoje pete, da je splahnelo v glavi, kar je povzročalo vročino ali neprijetnost.
Naslednji dan smo nadaljevali pot čez vinske gorice in se povzpeli na sam vrh Jeruzalema do gostilne in cerkvice Krenili smo naprej in nadaljevali pot proti Cirkovcem. Vseskozi nam se je nudil prelep razgled po vinskih goricah in okolici. Med potjo smo si ogledali izdelke iz slame, ki jih je bilo mogoče tudi kupiti. Obiskali smo še izdelovalca črne keramike. Prodali so nam tudi steklenico dobre domače slivovke.
Med potjo nas je vodička peljala pogledat novo cerkev v Bogojini, ki je delo našega znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Po krajši poti se je avtobus ustavil pred hotelom, kjer so nam postregli s tamkajšnjo spe-cialiteto, bogračem. To je madžarska jed, ki je podobna našemu golažu, vendar je malo bolj ostra, saj je v njej več začimb.
Pred Mursko Soboto smo si ogledali veterinarsko postajo, kjer redijo bike priznanih pasem lisaste govedi, to je »simentalke«. Veterinar nas je seznanil s potekom odvzema semena pri plemenskih bikih. Pokazal nam je prostore lepo urejene veterinarske postaje, in hleve. Najtežji si-mentalec, ki je odnesel prvo nagrado na novosadskem sejmu tehta 1200 kg. Njegovo sliko na koledarju so nam dali za spomin.
Naš naslednji postanek je bil v zdravilišču Radenci, Tu smo imeli pokušnjo radenske, ki pa je zoprnega okusa, ker je neohlajena. Nekateri so si ogledali tamkajšnje parke in sprehajališča.
Pot nas je vodila dalje do Janeže-vega vrha, kjer nas je čakalo kosilo. Pečenka in solata s krompirjem sta dobro teknili ob kozarčku dobrega janeževca. Spremljala sta nas domači harmonikar ter folklorna skupina iz Borovnice, ki sta slehernega privzdignila, da se je veselo zasukal okoli svoje plesalke ter pozabil na vsakdanje delo Mlajši se niso mogli nikakor odtrgati od tega priljubljenega kraja sredi vinskih goric.
Vračali smo se skozi Radgono, Maribor proti Ljubljani ter srečno prispeli nazaj v Logatec, v središče reje goveje živine ne pa krompirja, kot nas je predstavil Ciril Istenič sredi razigrane hudomušnosti.
F. Kermavner
Medvodno tekmovanje
V soboto, 21. 4. 1984, smo taborniki odreda BORIS KIDRIČ iz Logatca organizirali tekmovanje, pri katerem so sodelovali starejši taborniki in tabornice ter medvedki in čebelice.
Tekmovanje je obsegalo kurjenje ognjev, lokostrelstvo in lov na lisico. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje v kurjenju ognjev. Postaviti smo morali piramidni ogenj. Kurjenju ognjev je sledilo streljanje z lokom in nato še lov na lisico. Po končanih tekmovanjih smo sešteli točke in zmagovalna ekipa je dobila nagrado. Tekmovalni del smo zaključili z igrami in petjem.
Taborniki voda MOGOČNI HRAST
Spust v
Logaško
jamo
Logaški jamarji so 20. maja letos že dvanajstič pripravili spust v Logaško jamo.
Skozi 35 metrov globoko brezno so jamarji po vitlu spustili preko 70 nejamarjev iz različnih krajev Notranjske. Da bi lepote kraškega podzemlja čimbolj približali laiku, so jamo za to priložnost elektrificirali in organizirali strokovno vodstvo p° njej. Vse to je pripomoglo k še dodatnemu navdušenju obiskovalcev nad s kapniki precej bogato jamo-Mnogi so bili v jami prvič, veliko pa je tudi takih, ki vanjo prihajajo vsako leto znova. Najmlajši, ki so ga spustili v jamo, je imel komaj 4 leta, najstarejša udeleženka spusta pa 63 let.
Za spomin je ob vrnitvi iz jame vsak udeleženec spusta prejel leseno, ročno izdelano spominsko značko
Da je spust uspel se je treba vsekakor zahvaliti skupini jamarjev, ki je marljivo delala že več dni prej. Jamarji se ob tej priložnosti zahvaljujejo tudi DO Gradnik, Bojanu Jeršinu in oddelku za LO za materialno pomoč. Vse Logačane pa vabimo, da se spusta udeležijo prihodnje leto v še večjem številu.
L K-
KULTURNA KRONIKA
Glasbena šola je zaplesala, zapela in zaigrala
MEŠANI PEVSKI ZBOR OB 2. OBLETNICI. - 20 maja se je predstavil svojim poslušalcem v Kulturnem domu v Gor. Logatcu domači mešani pevski zbor pod vodstvom Andreja Logarja; kot gost je v sporedu nastopil logaški pihalni orkester pod vodstvom Franca Korbarja. Pevci so nastopili s širokim izborom skladb slovenskih skladateljev: Premrla, Venturinija, Ipavca, Pirnata, Foersterja, Gobca, Laharnarja, Žirovnika in Adamiča. Vmes je bila še slovenska narodna in črnska duhovna pesem. Prijetno seje razlegala pesem navdušenih pevcev in pevk (škoda, daje bilo med navdušenci premalo moških). Najlepše pevsko doživetje je bilo ob Vodopivčevih Trobenticah. Celoten nastop pa je izpričal opazno rast zbora, k zvokovni uravnoteženosti pa bodo morale prispevati še pomnožene moške vrste, zlasti tenorske
Za pihalni orkester pa velja reči, da je bil nastop pravzaprav ponovitev koncerta, vendar v boljši izvedbi
LOGAŠKI OKTET PRI »SLOVENIJALESU«. - Ob dnevu zmage je »Slo-venijales« odprl najsodobnejše, računalniško vodeno skladišče v Črnučah. Množico prisotnih je pozdravil generalni direktor Šter, slavnostna govornica je bila predsednica Skupščine mesta Ljubljana, Tina Tomlje, ki je očrtala gospodarsko situacijo na Slovenskem in v Jugoslaviji, poudarila pomen Slo-venijalesa doma in na tujem in še posebej pomen modernega skladišča za uspešnejše poslovanje slovenskega lesarstva, zlasti v izvoznih programih. V kulturnem programu sta z delavskimi, borbenimi in domoljubnimi pesmimi nastopila oktet Jelovica in Logaški oktet - KLI pod vodstvom Tomaža To-zona.
Maš
Nove knjige v naši knjižnici
Strokovne In zgodovinske knjige:
Milan Guček: Šercerjeva brigada 1-2
Ivan Kreft: Spori in spopadi v spominih in dokumentih 1-3
Vanda Škodnik: Od invalidskega do partizanskega pevskega
zbora
Bojevniki za mir 1-2
Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes
Vladimir Ribarič: Potresi
Tita Kovač: Kemiki skozi stoletja
Gerhard Herm: Kelti
Zgodovina 2
Leposlovje:
Edo Torkar: Sol življenja
Matej Bor: Jonko in druge novele
Igor Torkar: Umiranje na obroke
Ivo Andrić: Misel ujeta v divjini
Alojz Majetić: Omiški gusarji
Vladimir Oreški: Sibirski pečat
Toni Gašperič: Humoreske
Alois Hergouth: Mesec med jablanami
Victoria Holt: Skrivna ženska
Judith Krantz: Nihče ni rad sam 1-2
Sembene Ousmane: Poslednji iz cesarstva
Ken Follett: Ključ za Rebeko
Henrv Miller: Seksus 1-2
Charles Bukovvski: Ženske
E. Arsan: Emmanuelle
Manfred Bieler: Kanal
Manfred Gregor: Most
Hans VV. Richter: Ne ubijaj!
Harry Patterson: Zamenjava
Jules Verne: Ujetniki polarnega ledu 1-2
Yukio Mishima: Morje rodovitnosti 1-4
Wilbur Smith: Vozovnica za pekel
Knjige za otroke:
Dragica Gračner: Punčka, kje si doma? Srečko Kosovel: Medvedki sladkosnedki Pavle Zidar: Barbarin dežnik Arnold Lobel: Regica in Skokica Miha Mate: Hopla, oprostite Ivan Potrč: Pravljice o Vanču Florjan Majnik: Konji, ti dobri konji Danilo Lokar: Na pot Katja Špur: Pri materi
Zadnjo sredo v maju so se na odru logaškega Narodnega doma predstavili mladi plesalci, pevci in godbeniki logaške glasbene šole. Kot je na začetku omenila povezo-valka Branka Kum, ki bi si lahko privoščila tudi kakšno besedo več ob povezovanju sporeda, saj vemo, da zna, obiskuje glasbeno šolo kar 112 učencev, na oder pa jih je stopilo 26. Branka je dejala, da najboljših. O tem nekoliko pozneje, omenimo dva skupinska nastopa, enega na začetku in drugega na koncu. Lidija Burk je prijetno presenetila z otroško opero Debela repa, v kateri so zapeli in zaplesali naši najmlajši. Lepo so obvladovali prostor, ki pa ga je bilo (ta šmentani oder!) večkrat premalo. Prisrčen nastop je navdušil takoj, tudi če je žogica ušla med publiko. Vrnili smo jo in opera se je lahko nadaljevala. Organiziran nastop več kot 25 otrok je vsekakor pohvale vreden. Tudi nastop harmonikarskega zbora na koncu večera je bil zanimiv. Vendar bolj zaradi nečesa drugega. Obe skladbi sta bili odigrani dovolj zbrano, čeprav vemo, kakšne so izrazne možnosti takih orkestrov. Toda izbor skladb za skupinsko igranje je bil gotovo preveč medel. Končati s tako žalostnima pesmima, si večer otroškega muziciranja ni zaslužil.
Otroci so sposobni zaigrati tudi kaj bolj zahtevnega.
Med solističnimi nastopi učencev od prvega do sedmega razreda so se nekateri odlikovali že s pravo muzikalnostjo. Naj omenim le najbolj izrazite: Barbara Logar na violini je bila brez tresoče roke, Primož Tollazzi je obvladal zahteven ritem Tanga na kitari, veselo so zveneli klavirski akordi sestre in brata Gos-tiša, Simona Molk je na flavti oblikovala lep ton, posebno v Gluckovem Orfeju, in tudi kvartet blok flavt je zvenel dovolj prepričljivo, Toda ...
Vedno je kakšen toda. V tem izboru 26 »najboljših« je bilo čutiti tudi nekaj napak naučenega. Da ne bo pomote: ne gre za spodrsljaje, ki se pač zgode, gre za prijeme in tone, za dinamične preskoke, ki so milo rečeno nedopustni. Najbolje so se odrezali oddelki za klavir, flavto in violino. In kje so trobentači, klarinetisti (bila sta le dva v duetu), kje je kaj več kot le en saksofonist, kje so tenoristi, baritonisti? V glasbeni šoli bo treba še naprej usmerjati, usmerjati in še enkrat usmerjati.
Lep večer, ki daje spodbude mora navduševati tudi učence glasbene šole, da vztrajajo in pridobivajo nove.
P. Sark
Godbeniki s Prošeka in Logatca
Sredi maja nas je razveselil lepak, ki je vabil na koncert dveh prijateljskih pihalnih orkestrov: logaškega, ki je gostil proseškega Čeprav sem član godbe in mi iz objektivnih vzrokov letos ni bilo mogoče sodelovati na koncertu, bom v tem kratkem zapisu vendarle skušal oceniti koncert le kot poslušalec
V prvem delu so se predstavili domači godbeniki. Pihalni orkester je imel svoj zven, ki je bil najbolj izrazit v sproščenem igranju. Tudi solist Tone Maček na trobenti je pokazal, da ton kljub izredno slabo akustičnem prostoru odra, nese. To pa ni mogoče trditi za nekatere instrumentalne sekcije. V dvorani je bilo občasno čutiti preveč trobent in kri-lovk in premalo basov. Oder je resnično potreben predelave, saj se lahko ves trud, ki ga nastopajoči vložijo, izniči brez njihove krivde. Pihalni orkester je izredno lepo odigral dixieland koračnico, ki je tudi izvabila najbolj sproščen aplavz.
Prijatelji s Prošeka so se predstavili z zahtevnim sporedom. Posebno odlomka iz Ravelove priredbe Slik z razstave Musorgskega sta presenetila s silovitostjo mladih pihalcev in trobilcev Prav mladost je odlika proseškega orkestra, kar bi si želeli tudi za domači orkester. Posebej pa je navdušil mladi klarinetist Stare, ki je z lepim tonom in natančnostjo odigral koncert za klarinet, za tisti mali es-klarinet, za katerega toli-
kokrat slišimo reči, da se nanj pač ne da kaj prida odigrati.
Glasbeno sicer manj zanimiv, vendar v srčnosti toliko bolj iskren je bil nastop obeh godb, združenih v Koračnici svobod in Slovencih. Oba dirigenta, Lupša in Korbar, sta tudi v tem nastopu dokazala, da mora glasba prihajati predvsem iz srca.
Logačani, ki bi v majskem večeru lahko sicer bolj napolnili dvorano Narodnega doma (- pa kaj, ko pomladanska dela zadrže premnoge še pozno v noč!), so zadovoljni zapuščali uspelo prireditev, ki jo je s sebi lastno improvizatorsko sposobnostjo zanimivo povezoval Marcel Štefančič.
Naslednjo nedeljo pa so godbeniki spet nastopali. Skupaj z gornjelo-gaškim mešanim zborom so nastopili še v KS Tabor. Pogostnost nastopov je umestna in tako mora tudi ostati.
P. Sark
Na koncu sta oba orkestra stopila skupaj in zaigrala
Loga&ke
NOVICE
Samo človek sem!
Jaz ... stošestinpetdeset centimetrov višine, petinpetdeset kilogramov .., na videz tako majhno bitje, čisto nepomembno, pa vendar: toliko različnih podob. Sem človek z dobrimi in slabimi lastnostmi kot pač vsak. To so moje skupne značilnosti; skupne zato, ker obstaja še več takih ljudi. Vsak človek pa ima svoje posebnosti, lastne probleme. In jaz?
Spet imam slabo vest zaradi presedanja; zaradi sedežnega reda. Res, v razredu je bil nemir... Kaj storiti? Spet »razbiti« sošolce in jih presesti na drugo mesto? Toda zakaj kaznovati ves razred zaradi nekaterih? Sedla sem za mizo in sestavila nov sedežni red. Vem, vsak si želi sedeti v zadnji klopi pri vratih s svojim najboljšim prijateljem, a to ne gre . .! Ne moreš ustreči vsem, a če ustrežeš enemu, je potem štiriindvajset drugih razočaratiih. Trudila sem se, da bi sedežni red kar najbolje sestavila, a nazadnje se je izkazalo, da pravzaprav nihče ni zadovoljen. Sem res jaz tisto najbolj nesrečno bitje, ki so ga pač izbrali za predsednika? Same težave imam s tem mestom. Predsednik ... Zakaj moram biti ravno jaz za vzgled? Zakaj moram biti vedno mirna, disciplinirana? Zakaj moram biti jaz spet za vse odgovorna?
V razredu je nemir.. Kričim na vse grlo, da se jih polovica umiri, ostali pa se nikakor ne mislijo. In za vsako neumnost sem odgovorna jaz! Včasih sem lahko mirna in poslušam, včasih pa ne morem in ne morem dati miru, ne morem poslušati, tema me ne zanima, posebno fizika in angleščina ... toda: biti moram za vzgled Trudim se, a vseeno . Sem človek z vsemi napakami. Samo človek sem.
Moti me tudi to, da me vsaka kritika spravi s tira. Vse preveč vzamem zares. Vsaka žalitev se mi vtisne v spomin. Zvečer premišljujem o tem, včasih celo jokam. Ko bi vsaj znala obvladati svoja čustva! Včasih me slaba ocena tako prizadene, da še dva dni po tistem ne pridem na
pravi tir Vsakokrat sklenem nešteto dobrih sklepov: da se bom redno učila, da bom pisala vse domače naloge doma, da bom popravila vse slabe ocene, a - na žalost - imam prešibko voljo in od mojih sklepov ne ostane največkrat nič Večkrat premišljam o sebi in se hočem popraviti v vseh ozirih. Ko bi imela čarobno palico in bi si lahko spremenila značaj in navade! Tako, da ne bi jokala za prazen nič, da bi bila oseba s trdno voljo. Na žalost pa je to nemogoče, naučiti se je treba živeti s samim seboj.
Vsak človek ima kdaj pa kdaj »kritičen« dan. Vse mu gre narobe. Zame so ponedeljki najbolj grozni dnevi. Zjutraj se komaj spravim iz postelje. Še vsa zaspana sem in kot nalašč imamo same težke ure, pa tudi učitelji so takrat slabe volje
Prvo uro slovenščina! Kontrolka! No, saj smo že navajeni nenapovedanih. Drugo uro je kemija. Kot vsak ponedeljek, ni tovariš preveč dobre volje, zato je bolje, da nisi vprašan Potem pa še tri ure dolgčasa: matematika, angleščina in fizika. Še edina »zabavna« ura je zgodovina. Tovari-šica je vedno dobre volje, pa tudi snov je zanimiva. Vse popoldne potem lenarim. Ponedeljek je eden izmed dnevov, ko nimam interesnih dejavnosti, vendar takrat največkrat s strahom pomislim na razredno uro, ki jo imamo ob torkih. Kot vedno: ocene in disciplina! Poskušali smo že vse mogoče, a ne spremenimo nič. Ne predstavljam si, kako morejo nekateri vzdržati s tako slabimi ocenami in nedisciplino. To me zelo vznemirja in spravlja v slabo voljo. Vsakomur sem pripravljena priskočiti na pomoč pri predmetih, ki jih še kar dobro obvladam: zgodovina, zemljepis, slovenščina. A kaj, ko me nihče ne vpraša, vsiljujem se pa ne. Enostavno se nikomur nič ne ljubi. S slabim uspehom ne prideš nikamor Vem, da je zdaj 8. razred, ki je zelo pomemben za naše nadaljnje življenje. A kaj, ko se, kot večina drugih, tega ne zavedam dovolj resno.
Barbara Rožmanec, 8d OŠ »8 talcev« Logatec
Varujmo okras naših gora!
Sonce je dahnilo v brazde prirode. Pod njegovimi žarki se priroda nenehno spreminja. Po livadah in tratah se druga za drugo pojavljajo od sončnih žarkov prebujene cvetke. V vedno večjem številu dan za dnem spreminjajo dele naših planin v slikovite preproge vseh mogočih mavričnih barv. To spreminjanje ne-nadkriljivih vzorcev barvnih kompozicij narave se bo ponavljalo skozi vso pomlad in poletje ter bo prešlo v zimsko spanje z viškom barvnih harmonij v jeseni.
Med te skupine barv pa se skrivajo redkejše cvetke, ki po svoji krasoti nadkriljujejo svoje številnejše vrstnice. Rasto pa vedno proč od običajnih poti planincev. Pa ne morda zato, da bi pomagale izvajati uredbo o zaščiti redkih cvetic in tudi ne zato, da ne bi vzbujale pože-Ijenja nedoraslim, nerazsodnim in razposajenim obiskovalcem gora. Pač pa zato, ker jih je nerazsodnost in nevzgojenost gorskih obiskovalcev iztrebila že povsod, kamorkoli seže njih objestno oko.
S pojavom prvih redkih cvetk je naraslo tudi število obiskovalcev gora in iskrenih občudovalcev njih lepote. Na žalost pa raste tudi število »oboževalcev planinske flore«, teh vrtnarjev brez obrtnega dovoljenja, ki brezsrčno uničujejo vse, kamor jih privede noga in kamor jim seže roka. Posledice njihovih obiskov se kažejo vedno v jasnejši luči že širom naše ožje domovine. Še v začetku tega stoletja je bila planika na gornji polovici Stola v Karavankah obilno zastopana. Danes je ne najdeš več. Enako ginejo po Be-gunjščici, Črni prsti, Tičarici, Triglavskem pogorju in Mojstrovki. Kamniško sedlo jih skoraj ne pozna več, umika se na Dedcu, Konju itd. Enako usodo preživlja murka. Na Grmadi pri Katarini najdeš blagajevko veliko teže kakor na ljubljanskem trgu, kjer jo neštetokrat prodajajo nekaznovano v posmeh vsem uredbam o zaščiti redkih cvetic.
Prišel je čas, ko se bodo nedeljo za nedeljo tisoči vračali z Gorenjske. Mnogi med njimi bodo nosili s seboj šopke narcis, planike, murke, rododendrom. Tem ljubiteljem cvetic ni dovolj, da trgajo z divjo naslado vse, kar ni izrazito zelene barve, temveč rujejo gomolje, korenike in celo ruše redkih rastlin ter jih prenašajo v doline, v svoje vrtove, alpina-rije in cvetlične lončke. Pri tem pa ne pomislijo, da je njih početje brezplodno, kajti življenje gorske cvetke v dolini je kratkotrajno. Tako kot gamsi in srnjad ne uspevajo v domačih kravjih hlevih, tako kot morske ribe ne uspevajo v naših vodah, tako je edino višinski zrak, skala in bor na peščici planinske zemlje osnova, ki daje planinskemu cvetju pogoje za uspevanje. Tam je njih mesto, tja sodijo in tam se razvije njih lepota od prave veličine. Vse to bi morali vedeti in upoštevati vsi, ki res ljubijo planine in občudujejo njihovo lepoto.
Ker pa je preteklost in sedanjost pokazala, da planinci te vrste ne mislijo na ohranitev lepote in pestrosti našega planinskega cvetja v bodočnosti in ker se je sedanja zaščita cvetja izkazala kot neučinkovita, naj pristojni razmišljajo o sredstvih in metodah, ki bodo pripomogle uredbi o zaščiti planinskega cvetja do polne veljave. Do tedaj p3 je dolžnost pravih planincev, da s poučevanjem propagirajo čuvanje planinske flore, v težjih primerih pa prijavljajo kršitelje svojemu društvu ali organom milice. Planinska društva naj bi vsakogar, ki ne upošteva uredbe, brisala iz vrst svojega članstva.
Cvetka je lepa le, dokler se pozi-bava v vetru na gorskih pobočjih > po prepadnih stenah, čim pa jo utrgamo, ovene in zgubi vso lepoto Pomislimo, kako težavno živi visoko v gorah med golimi skalami cvetica, kako hud boj prestaja z burjo neur/7 In vendar ne klone. In vse to, doprinaša k lepoti gora, ki bi bila brez flore in favne veliko manj lepa in mikavne. Zdi se, da bi človek na mogel biti tako brezsrčen, da bi vsa to uničeval. In vendar, na žalost, 'fi. Veliko je še število tistih, ki neusmiljeno trgajo planinsko cvetje.
Kaj bi reklo dekle, ki z velikim veseljem in vso nežnostjo goji in zalila vsak dan lepe in žlahtne nageljčka, če bi prišel kdo ponoči in bi porezi vse cvetje ali jih morda celo popu^ s koreninami vred. Dekle bi bilo g0' tovo silno žalostno in potrto. Tako tudi nam ne more biti vseeno, če se enako dogaja s planinskim cvetje^-Narava je zavarovala planinsko cvetje tako, da ga celo gamsi, ovca in koze, ko se pasejo po planinah i" jim gre za vsakdanji živež - ne un>' čujejo. Pohlepnež pa ga ne moie pustiti na miru. Ne bodimo še taki in zapomnimo si, da so cvetlica lepe le tam, kjer rasto in cveto, zato jih ne uničujmo.
Janez Čanže«
VABILO
Rdeči križ vabi vse zdrave občane, da se v kar največjem številu udeležijo odvzema krvi, ki bo v naši občini v torek, 24. julija 1984, od 7. do 14. ure v Narodnem domu v Logatcu.
Odvzema krvi se lahko udeleži vsak zdrav človek, ki je dopolnil 18 let. Na odvzem ni potrebno priti tešč, vendar se ne sme pred odvzemom jesti mastnih jedi, mleka in ne piti alkoholnih pijač. Uživajo lahko kruh, črno kavo, čaj, med, marmelado in brezalkoholne pijače. Poleg rednih krvodajalcev še posebej vabimo mlade in zdrave.
Daruj kri, ko si zdrav, da jo boš dobil, ko jo boš potreboval. Naša skupna skrb je, da bi vsak polnoleten občan daroval kri vsaj enkrat in bi tako imela zdravstvena služba zadostno količino krvi za potrebe zdravljenja naših ljudi.
Občinski odbor RK
logulke
NOVICE
Aktivnosti vrbovskih mladincev v letošnji zimi
Tudi letošnjo zimo smo bili mladinci z Vrha zelo delavni. Zima je za las čas, ko smo nekaj več prosti, saj je na kmetiji pozimi malo manj dela in tako smo našli čas tudi za delo v mladinski organizaciji.
Pozimi smo izpeljali predvsem tri Pomembnejše akcije: igro, začetni Plesni tečaj in tekmo v veleslalomu Kljub nekaterim težavam smo vse skupaj uspešno izpeljali
Najpomembnejša je bila igra, ki je na Vrhu že dolgoletna tradicija Letos je bila to veseloigra, ki je pritegnila gledalce, saj so bili zadovoljni, Pa tudi bolj strokovne kritike so bile ugodne.
Pod vodstvom neutrudnega režiserja Francija Jereba smo se igro kar dobro naučili kljub kratkemu °asu, ki smo ga imeli na razpolago. Z vajami smo namreč začeli sredi novembra, konec januarja pa smo *e imeli premiero Vaje so kar gladko potekale in smo se dobro razumeli, imeli pa smo tudi občasne Probleme (na žalost kar standardne): netočnost prihajanja na vaje, občasna neresnost ipd. Proti koncu Smo morali z vajami precej hiteti, pri oemer so nam pomagale počitnice in prazniki.
Končno je prišla na vrsto generalka, ki je gladko stekla. V soboto, 28. t 1984, smo imeli na Vrhu (na domačem odru) premiero. Na našo ve-
liko žalost je bilo vreme neznosno in temu primerno je bila tudi dvorana na pol prazna (komaj 60 gledalcev). Naslednji dan smo imeli ponovitev, ravno tako na Vrhu. Obisk je bil precej boljši (150 gledalcev). Po enem tednu smo imeli uprizoritev igre v Ži-reh, kjer. nas je številno občinstvo naravnost presenetilo - bilo je okrog 300 gledalcev Tudi v Šentjoštu naslednjo soboto je bil izkupiček kar dober (200 gledalcev). Gledalci so bili vedno navdušeni in dvorana se je med predstavo večkrat kar tresla od smeha. Tudi igralci in ostali, ki smo pri igri sodelovali, smo bili z našimi predstavami v glavnem zadovoljni.
Po daljšem odmoru smo v marcu nameravali igrati še v Logatcu in v Rovtah. Zaradi slabe povezanosti v Logatcu smo predstavo, za katero smo bili že mesec prej dogovorjeni, po prvi odpovedi prestavili, nato pa smo jo morali še drugič prisilno odpovedati. Ker ni bilo več časa in nismo hoteli več tvegati, smo igrali le še zaključno igro 25. 3 na Vrhu. Zopet nam je ponagajalo slabo vreme, ki nam je letos sploh nakopalo veliko preglavic.
Pri igri je letos sodelovalo veliko mlajših mladincev, tako igralcev kot tehnikov, ki so sodelovali prvič. Vaje so nas tudi močno povezale med sabo, saj smo bili prisiljeni velikokrat priti skupaj, kar je drugače težko, ker smo precej raztreseni okrog Vrha. Po vajah smo vedno ostali še pozno v noč skupaj ob poslušanju glasbe, pogovorih in raznih igrah
Na splošno smo bili z igro precej zadovoljni, škoda le, da nam je zmanjkalo časa za še kakšno gostovanje.
Plesni tečaj je potekal nekako vzporedno z igro in se ga je udeležila kar polovica vseh mladincev (36). Potekal je ob sobotnih in nedeljskih večerih in bil lepa priložnost za našo večjo povezanost. Ob zaključku smo pripravili še družabni večer.
Tekma v veleslalomu nam je povzročila veliko težav in bi si kmalu nakopali izgubo. Zaradi slabega vremena smo jo morali kar dvakrat prestaviti; enkrat je bila proga že skoraj pripravljena in plakati razobešeni, pa je začelo premočno snežiti. Končno smo tekmo le izvedli 11.3., ko je bilo vreme še kar ugodno Udeležencev pa bi bilo lahko več, vendar so mnogi najbrž izgubili zaupanje v nas. Vseeno smo bili zadovoljni, da se je po vseh težavah vsaj tako končalo Nameravali smo organizirati še občinski mladinski veleslalom, vendar nam je zmanjkalo časa, pa tudi malo volje.
Prišla je pomlad in z njo veliko dela doma, vendar v mladinski organizaciji ne mislimo počivati. Pripravili in izvedli smo že prvi delovni akciji (sajenje smrečic) in že načrtujemo nove, organizirali nekaj športnih dejavnosti (namizni tenis, šah .. ), pripravili bomo srečanja in praznovanja ... Dela je veliko in upam, da bomo lahko izvedli vse načrtovano ter sproti reševali razne težave
MILAN ŽUST (OOZSMS Vrh nad Rovtami)
Matej Pečnik -prvič
samostojno razstavljal
V soboto, 16. junija, je občinska konferenca ZSMS v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij občine Logatec pripravila zanimiv kulturni dogodek. V mali dvorani Narodnega doma je bila otvoritev prve samostojne razstave Mateja Pečenika in koncertino Dekliškega pevskega zbora.
Mala dvorana je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli topel po-znopomladanski večer preživeti med barvami Mateja Pečenika in glasbo Dekliškega pevskega zbora.
Mateja Pečenika poznajo Loga-čani že iz več razstav, ki so jih priredili logaški likovni ustvarjalci Razstavljal je skupaj s Francem Mus-cem, predstavil se je tudi že v Cerknici. Intenzivneje se s slikarstvom ukvarja zadnja tri leta. O sebi zelo nerad govori. Pravi, naj o njem pripovedujejo njegove slike, motivsko ujete v naravo, tihožitja in portrete
V čudovitem ambientu Pečeniko-vih del je podobo večera sooblikoval Dekliški pevski zbor, ki je s kon-certinom zaključil svojo letošnjo pevsko sezono. Zbor je pod vodstvom Zdravka Novaka odpel dokaj težak program: odlomek iz Bachove Kantate številka 78, Pet dubrovačkih madrigalov Rudolfa Matza, Mozartov Ave verum corpus, pa nekaj narodnih pesmi in Slavonsko suito Albina VVeingerla, pri kateri velja posebej poudariti odlično glasovno prepričljivost solistke Darje Šen Po aplavzu sodeč je zbor program izvedel ubrano in pokazal, da kvalitetno raste ter se zrelostno oblikuje
Ta lep večer je izrabila občinska konferenca ZSMS kot priložnost za podelitev srebrnih mladinskih znakov. Srebrni znak ZSMS podeljuje občinska konferenca ZSMS mladim družbenopolitičnim aktivistom, mentorjem, ki s svojim delom dosegajo uspehe pri vključevanju mladih v interesne dejavnosti, osnovnim organizacijam zveze socialistične mladine in družbenim organizacijam in društvom.
Letošnja priznanja so prejeli: Marko Kek, Iva Maglica, Franc Kogov-šek, Branka Kum, Društvo mladih glasbenikov Logatec, Jakob Kokalj, Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Rovte in Franci Jereb.
ZAHVALA
6. junija smo se poslovili od naše drage žene, mamice in babice
IVANKE LESKOVEC
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma Valkarton in DPO Logatec za izraze sožalja, darovano cvetje in nesebično pomoč. Iskrena hvala dr. Jožetu Skvarči in sestram zdravstvenega doma, posebej Šemrovovi, Pečkajevi in VVindschnurerjevi, ki so se trudili z nami, da bi ji olajšali neizmerne bolečine dolgoletnega trpljenja. Hvala tov. Murnu za ganljive poslovilne besede, pevcem za zapete žalos-tinke in župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu.
Mož Franc s hčerkama Jano in Mojco
Oboroževalna tekma
Po oceni Mednarodnega inštituta za raziskovanje miru v Stocholmu je bil lani namenjen oborožitvi v svetu rekordni znesek, ki ga ocenjujejo na okrog 750 milijard dolarjev. Na prvem mestu sta seveda obe vojaški zvezi, saj je samo zahodni blok v te namene uporabil rekordnih 340 milijard dolarjev. Ocenjujejo pa, da so v Moskvi v te namene porabili 12 krat manjši znesek, in sicer 17 milijard rubljev (23 milijard dolarjev). Pri tem ni jasno, kako bo varšavski pakt obdržal ravnotežje z NATO-m. Poleg obeh blokov se oborožujejo tudi manjše in nerazvite države, ki so v sedanjem zapletenem mednarodnem položaju, v katerem so postale vojne intervencije in različni pritiski vsakdanji pojavi, prisiljene naglo povečevati vojaške proračune, čeprav se utapljajo v dolgovih.
Zaradi prekinitve pogajanj v Ženevi je oboroževalna tekma brez dvoma prešla v novo, še nevarnejšo fazo, diktirata pa jo predvsem supersili. Tako nameščajo v Evropi še bolj sodobne uničevalne rakete. V Veliki Britaniji in Zvezni republiki Nemčiji so že postavljene rakete persing 2, na Češkoslovaškem pa kot protiutež sovjetske rakete SS-20.
Namestitev novih ameriških raket pa je razburila množice. Tako potekajo množične demonstracije proti oboroževanju v vsej Zahodni Evropi. Vendar to ne prepreči brezglavega tekmovanja v oboroževanju. Obe strani si še naprej kopičita jedrsko orožje, ki ga je sedaj na svetu že toliko, da bi lahko z njim večkrat uničili Zemljo. Pri tem ne smemo pozabiti še na kopičenje klasičnega orožja - tankov, letal, ladij itd.
Žalostno, da ponekod še vedno vlada lakota, revščina, ki bi jo zlahka odpravili, če bi znesek, ki je namenjen za oborožitev, uporabili za podporo revnim in lačnim ljudem. Obstaja torej nevarnost, da bomo sami sebe uničili, če ne bo kmalu prevladala zdrava pamet.
Marko ŠEN, 8. b Klub OZN OŠ »8 talcev«
vabimo vas
Tokrat bo zapis o filmih vseboval nekaj priporočil za filme v juliju in avgustu, saj bodo naslednje Logaške novice izšle šele okrog občinskega praznika. In ker je prav zaradi sporeda dveh mesecev prostora manj, bo najbolje, da kar pričnemo.
V juliju moram vsekakor priporočiti jugoslovanski film NEKAJ VMES, ki smo ga v obliki nadaljevanke spremljali tudi na naših zaslonih doma. Zgodba ameriškega dekleta, ki ostane v Beogradu in se za nekaj časa vključi v naše življenje, je prikazana zanimivo, s humorjem in obilico filmskega znanja, ki ga nedvomno ima Srdjan Karanović. Zaslovel je že kar s svojim prvencem PETRIJIN VENEC, ki je presenetil z originalnim pristopom. Vsekakor NEKAJ VMES priporočam tudi tistim, ki nadaljevanke niso uspeli videti. Film je celo boljši, saj ni razvlečen.
Zanimiv je drugi del NOČI ČAROVNIC, filma, ki ga je po scenariju režiserja prvega dela Johna Carpenterja režiral Robert Rosenthal, v filmu pa nastopajo iste osebe: od glavne vloge dekleta (mimogrede, igra jo hčerka Tonyja Curtisa Jamie Lee Curtis) do znanega angleškega karakternega igralca Do-nalda Pleasancea ter kajpak skrivnostnega morilca, ki je nekako utelešeno zlo, neuničljivo in zastrašujoče. Primerjali bomo lahko, ali je drugi del dosegel prvega.
V juliju je treba pohvaliti še en jugoslovanski film. To je HALO, TAXI! Bata Živojinovič igra imenitno vlogo taksista, zgodba pa je nekaka kriminalka, s pravim »ameriškim« tempom in obvezno lepotico - Tatjano Boškovič - seveda pa ne manjka odličnih scen dirk s taksiji in tistega pravega srbskega humorja, ki smo ga sicer že vajeni, a še vedno preseneča s svojo prvobitno iskrenostjo. Vsekakor film vreden ogleda.
Za avgust moramo priporočiti imeniten in hkrati grozljiv film VABA. Ta vaba je Al Pacino, ki igra mladega policista v oddelku za umore. Zaradi skrivnostnih umorov homoseksualcev se mora sam spremeniti v takega, ki bo zanimiv za morilca in seveda stopiti v svet homoseksualizma. Filmu so ameriški homoseksualci nasprotovali celo z demonstracijami, saj je razgalil tudi tisto stran vezi med moškimi, ki niso le osebne, ampak tudi socialne, te pa lahko, kot pripoveduje film, vodijo v zločin. Zanimiv film, vendar za dobre želodce, kot pravimo.
Za konec še beseda o SHOGUNU, morda letos najboljšem filmu našega sporeda. To je zgodba angleškega pomorščaka Johna Blackhorna, kije leta 1600 prispel na Japonsko. Igra ga televizijski dr. Kildare Richard Chamberlaine. V viharju je njegova ladja nasedla in ga prepustila na milost in nemilost domačinom na japonski obali. Proti svoji volji se Anglež znajde v boju med dvema japonskima plemičema in se tam zaljubi v domačinko, ki je žena znanega samuraja. Lepa, orientalsko pobarvana zgodba, v kateri blesti po dolgem času velikan japonskega filma Toshiro Mifune. Film namerava v obliki nadaljevanke predvajati tudi naša televizija. Veliko dvoransko platno pa je tudi v tem primeru boljše za zgodbe te vrste.
Primož S ar k
Filmski spored za julij...
3. jugoslovanska komedija NEKAJ VMES, režija S. Karanović, glavne vloge C. Coreman, M. Manojlović, D. Nikolić, G Popović.
6- 8. ameriški  pustolovski  ZADNJA POZEJDONOVA
PUSTOLOVŠČINA, r. I. Allen, gl. vi. M. Caine, S. Field, T. Savalas, K. Malden.
7- 8. ameriški znanstveno fantastični KRČ GROZE, r. R.
S. Fiveson, gl. vi. T. Donellv, D Sargent 10. ameriška grozljivka NOČ ČAROVNIC, II. del, r. R. Rosenthal, gl. vi. J. L. Curtis, D. Pleasance.
13. -15. hongkonški pustolovski MORILEC KINGFISHER, r.
H. Lee, gl. vi. C. Yung.
14. -15. honkonški pustolovski DEVICE SEDMIH MORIJ, r. K.
Chin, gl. vi. Y. Hua, T. Elliot. 17. izraelska komedija VROČI ŽVEČILNI, r. B Davidson, gl. vi. Y. Katzur, J. Segal.
20. -22. jugoslovanska kriminalka HALO, TAXI!, r. V Rado-
vanovič, gl. vi. Bata Živojinovič, G. Popović, S Boj-ković, P. Vujisić.
21. -22. ameriški pustolovski PETERICA SILNIH, r. R. Clou-
se, gl. vi. J. Levvis, R. Norton. 24. ameriška grozljivka LABORATORIJ ZLOČINA, r. M. Laughlin, gl. vi. M. Murphy, L. Fletcher.
27. -29. francoska drama LJUBKE SORODNICE, r. D. Hamil-
ton, gl. vi. J. Rougere, P. Vernier.
28. -29. ameriška kriminalka AGENT ŠT. 1 LJUBI IN UBIJA,
r. L. Schonteff, gl. vi. G. Hunt, N. Tate. 31. grška erotična drama NATHALIE, r. I. Milonako, gl. vi. M. Petri, R. Beach.
____in avgust
3- 5. francoska komedija ČAS PRVE LJUBEZNI, r. C. Pi-
noteau, gl. vi. S Marceau, C. Brasseur.
4- 5 italijanski ljubezenski VENERA V KOŽUHU, r M.
Dallamano, gl. vi. L. Antonelli, R. Vallee. 7. ameriški pustolovski OPERACIJA ZEBRA, r. J. Tor-natore, gl. vi. M. Lane.
10. -12. ameriška komedija NORI ZAPORNIKI, r S. Poitier,
gl. vi. G. VVilder, R. Prypr.
11. -12. zahodnonemška komedija RESNIČNE ZGODBE, 8.
del, r. E. Hofbauer. 14. ameriška kriminalka VABA, r VV. Friedkin, gl. vi. A.
Pacino, P Sorvino. 1 7.-19. ameriško japonski spektakel SHOGUN, r. J. London,
gl. vi. R. Chamberlain, T. Mifune, J Shimada. 18.-19. ameriška drama OFICIR IN GENTLEMAN, r. T. Hack-
ford, gl. vi. R. Gere, D. VVinger, D. Keith. 21. italijanski pustolovski MANAOS - BEG IZ PEKLA
DŽUNGLE, r. A. F. Figueroa, gl. vi. A. Belli, F. Testi, F.
Bolkan.
24. -26. ameriški pustolovski USODNA SFINGA, r. F. J.
Shaffner, gl. vi L.-A. Down, F. Langella, M. Ronet.
25. -26. ameriški pustolovski DVOJNI AZIL, r. A. Kawadri, gl.
vi. J. Coleins, C. VVhite, P. Nicholas. 28. italijanska kriminalka MORILCI NA MOTORJIH, r. S. Masi, gl. vi. F. Testi, V. Mezzogiorno. 31- 2. ameriški vojni BEG K ZMAGI, r. J. Huston, gl. vi. Pele, S. Stalone, M. Caine, M. von Sydow.
KULTURNA KRONIKA
RITMIČNA SKUPINA V IZOLI. - V soboto, 26. maja, je bila v Izoli uradna otvoritev turistične sezone. Prireditev je tradicionalna in jo prireja Turistično društvo Izola. V treh dneh se v Izoli marsikaj dogaja. V soboto je bila predstavitev pihalnih orkestrov, bobnarskih in ritmičnih skupin Slovenije. Med slednjimi so bile tudi naše predstavnice. Pod vostvom Vere Tratnik se je predstavila skupina Društva mladih glasbenikov Logatec, ki je kljub zadnje čase nerednim vajam svoj program izvedla zelo prikupno in je uspešno konkurirala ostalim skupinam
Vesna Slabe
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Kum, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.