Političen list za slovenski narod.
P* polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljit: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta I rld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat : 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Štev.	V Ljubljani, v torek 13. avgusta 1889.	Letnilt XVII.
Nemci in grof Taalle.
Grof Ta äffe, o katerem se je nekoč bivši češki namestnik baron Weber izrazil, da ni šest tednov ne bode vladal v Avstriji, trdno sedi na svojem ministerskem sedeži, in včeraj bilo je baš deset let, odkar upravlja kot ministerski predsednik notranje stvari naše države. Liberalni Nemci v tej dolgi dobi niso mogli odstraniti Taalfeja. Oni uvi-devajo, da ta taktika, kojo so doslej izvajali, ne dovede k cilju, in torej največji šovinisti konečno spoznavajo, da imajo Nemci premalo močij, da bi pogoltnili vso Cislitavijo.
Nalog naš ni, preveliko hvalo peti gospodu rainisterskemu predsedniku, ker tudi on mej to dobo ni bil brez hib, to prepuščamo v to poklicanim glasilom in baš te dni v založništvu Otona Wiganda v Lipsiji izšli knjižuri: „Graf Taalfe 1879—1889", v koji brezimni pisatelj hvalisa in poveličuje desetletno vladno dobo Taalfejevo. Nasprotno pa omenjamo in navajamo drugo knjižuro, ki je pred četrt leta izšla na Dunaji na svetlo in slove: „Neue Bahnen, ein Wort an die deutsche Opposition in Oesterreich" („Nova pota, beseda nemški opoziciji v Avstriji"), — ki omenjaje desetletno vlado Taalfejevo in primerjaje razmere pred desetimi leti s sedanjimi, pretresava vprašanje, imajo li danes Nemci boljši položaj in upanje, da dobe zopet vladno krmilo v pest? Knjižica na to vprašanje odgovarja povsem zaporno in pravi naravnost, da je nemška strankarska vlada, posledica položaja in stališča, katero zdaj pristoji Avstriji v evropskem koncertu, nemogoča. Dokler je bilo Avstriji bojevati se kot nemški državi za primat na Nemškem, moglo in moralo se je vladati centralistično in v slučaji tudi brez Slovanov. Odkar je pa Avstrija preložila svoje težišče na izhod, da tu najde odškodnino, postal je preobrat v notranji politiki neiz-ogibljiv.
Iztočna avstrijska politika ne pripušča odrivati Slovanov in protiruska politika dii se samo tedaj izvajati, ako se z narodnimi koncesijami Slovane odtuji ruskemu panslavizmu. Da prijateljska zveza Avstrije z Nemčijo ne zahteva nemško-centralistične vlade, to je najbolje dokazalo desetletno Taalfejevo vladanje. Za Taaffejeve vlade je dokazano, da se v Avstriji ne more vladati ni brez Slovanov niti proti Slovanom!
Nemci morajo biti s tem zadovoljni, da je njih jezik na prvem mestu v armadi, pri višjih uradih in na dvoru. Da zahtevajo Nemci za-se še neko posebno mesto kot narodna strauka, to je glavna krivda njih dosedanjih političnih „trpljenj" in neuspehov. Nikdar in nikoli — pravi knjižica — se ne sme Avstrija povrniti k nemški vladi, ako noče svojstva svojega kot samostalua velesila izgubiti. Nemška vlada pritirala bi Slovane do skrajnosti. Nobena vlada bi ue smela dosedanjih jezikovnih odredb Slovanom vzeti in preklicati poslovanjenja (!) šol.
V avstrijskem državnem zboru zasedajo narodne a ne politiške stranke. Samo nemška opozicija je narodna in politiška stranka. Grof Taafle ni parlamentarni minister, on samo izdaja cesarjeva povelja, in ta okoliščina omogočuje mu vladati s kakoršno-koli večino in se mu tudi bati ni treba, da bi posamične frakcije odpale od dosedanje večine. Zato
nimajo Nemci v parlamentu nobene nadeje, da bi uničili vlado Taalfejevo.
Dosedanja opozicijska taktika ni obrodila Nemcem ni narodnih ni politiških uspehov. Poskusiti morajo torej s kompromisno politiko. Vsa vprašanja mora opozicija uvažati s čisto objektivnega stališča; v narodnih vprašanjih ostane naj opozicijska stranka; v politiških in gospodarstvenih vprašanjih naj pa podpira vse, kar se strinja ž njenim programom in kar ji prospeva.
In stoprav zdaj odgrne pisatelj knjižurice svoje črtovo kopito in pravi opozicijskim Nemcem: „Tu se ne gre, sme li Taafle računati na nekoliko glasov več ali menj. Tu so gre za višje stvari. Klerikalna tolpica pripravlja se k napadu, da popolnoma podredi šolo cerkvi, in povsodi nastaja bojazen, da bode Taafle, da si zagotovi neizogibno potrebne glasove klerikalcev, vse dovolil. To bode za Avstrijo mnogo večja nesreča, nego izgubljena — bitka. Tu nastaja Nemcem sveta dolžnost, ne oziraje se na to, da vlado podpirajo Cehi, Poljaki in Slovenci, v obrambo šole planiti v zaseko in Taaffejevi vladi — pomagati! Ves liberalizem avstrijskega državnega zbora ne ustavi nazadnjaškega napada majhne skupine, ki ve, da je neizogibno potrebna. Ko pa bi se liberalizem vseh strank spojil, bil bi zadosta močan, da postavi Avstrijo v prvo vrsto naprednih držav, in to bi mogla učiniti samo nemška opozicija.
Ako ne morejo Nemci v Avstriji že sami vladati, naj vsaj poskusijo, da se ne bode vladalo zoper nje; njih narodni obstanek ni v nevarnosti in ne bil bi v nevarnosti, i ko bi bila vlada povsem slovanska! Kar pa je v nevarnosti, je glavno delo Nemcev, to je liberalna šola! Ta jim more biti izpuljena. V obrambo njeno bojevati je Nemcem in oprostiti vlado, dasi zoper njeno voljo, iz slo-vansko-klerikalnega objetja."
Živio! Radi bi torej vedeli, čemu neki se naši Mladoslovenci potezajo v obrambo te liberalne šole, kojo Nemci sami proglašajo za glavno tvrdnjavo in postojanko — nemštva!
Levstikova slaviiost v Velikih Laščah.
Dolenjska v narodnem oziru ni zadnja, akoravno je sicer prezanemarjena. Ponosna smd biti dolenjska stran, da je narodu našemu porodila že več vrlih sinov, ki so orali ledino slovensko književnosti ter čistili jezik tuje rje in peg. Velike Lašče pa so nekak slovenski Lacij, klasična tla, ker tu se je porodil prvi slovenski pisatelj Trubar, najodličnejši slovenski kritik in slovničar Fran Levstik in dobro znani pesnik Josip Stritar.
Ni torej čuda, da se je minolo nedeljo zbralo toliko odličnega in priprostega občinstva v prijaznih Laščah slavit moža, čegar telesni ostanki počivajo od novembra meseca 1887 na ljubljanskem groblji, moža, ki je bil vse „Česti in hvale vreden". Vsa slavnost se je vršila dostojno in redno. Mnogi Levstikovi čestilci so prišli že v soboto večer v Velike Lašče, ki so bile za to priliko v pravem pomenu besede od prve do zadnje hiše v mlajih in zastavah. Vsa čast marljivemu odboru, ki se je mnogo trudil in skrbel.
V nedeljo proti 10. uri so prihajali čestilci od vseh strani. Največ jih je došlo iz Ljubljane in Žužemberka, ki so se sošli v Rašici in si ogledali Trubarjevo rojstveno hišo. Na obeh konceh vasi so
stali mogočni mlaji z zastavami, istotako pri cerkvici sv. Trojice in pred Laščami. Tu so vsi stopili z vozov; pričakoval jih je slavnostni odbor z godbo. Velikolaški župan, g. Matija Hočevar, jih pozdravi, rekoč: „Kot županu veliko-laške občine mi je čast in prijetna dolžnost, da presrčno pozdravim vse velečastne goste, ki so od vseh strani domovine naše prihiteli danes v prijazne Velike Lašče, da dostojno poslave največjega sinu, katerega je porodila fara naša. Vsem častitim gostom, slavnim društvom, dragim „Sokolom" in milim pevcem kličem prisrčno: Dobro došli! Gospoda, Bog Vas živi!"
Zahvalil se je na prijaznem sprejemu g. Ig. Valentinčič v imenu „Slavca" in g. Tekavčič v imenu „Sokola". Domača in ribniška dekleta v lepi narodni noši s pečami in „avbami1' so obsipale pevce in druge goste s svežimi šopki.
Mej tem se je nabrala gosta množica domačega ljudstva, pričakujoč na trgu veselih obrazov došle slavilce.
Ob 10. uri je bila v župnijski cerkvi slovesna sv. maša, katero je daroval z azistencijo domači župnik, č. g. Lovro Gerjol. Sv. maše se je vdeležil vodja kočevskega okr. glavarstva g. dr. Thomann in vsi došli gostje. Med sv. mašo je izvrstno p,d šentjakobski cerkveni pevski zbor iz Ljubljane.
(Dalje sledi.)
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna IV. velika skupščina na Bledu dne 8. avgusta 1889.
(Dalje.)
Ž. Tajnik Ž log ar naznanja, da so po § 14. dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico ter večinoma navzoči:
Izmej pokroviteljev: Banka „Slavija", pooblaščen A. Žlogar, prof. T.Zupan, Luka Sve-tec, Anton Žlogar, Ivan Plantan, Oroslav Dolenec, dr. Vošnjak, dr. Srnee, celjska posojilnica po dr. Dečku.
0(1 vodstva: Prvomestnik Zupan, podpredsednik L. Svetec, blagajnik dr. Vošnjak, tajnik A. Žlogar, župnik Gr. Einšpieler, koroški deželni poslanec.
Od nadzorništva: Prof. dr. I. Svetina, Fran Povše, Oroslav Dolenec.
Od razsodil ištva: Sodnijski svetnik L. Ravnih ar, A. Kalan, vrednik „Domoljubu".
Izmej gostov: Državni poslanec prof. Fran Šuklje (pozneje došel), Ivan Nabergoj s Trsta, pozneje poljski drž. poslanec prof. Bobri nski, vseučiliščni profesor dr. Celestin z gospo soprogo, J. Lavrič iz Gradca, notar Rozina iz Kostanjevice; mnogo duhovnikov, učiteljev, posestnikov, županov, več dum — od blizu in daleč.
Od podružnic: Zastopniki za IV. veliko skupščino naznanjeni po vrsti:
1.	Podružnica v Sempasu: Josip Orel, pooblaščenec.
2.	Akademično društvo v Gradci: Drd. Josip Rake ž.
3.	Boleč: Simon Gregorčič, vikar.
4.	Gorica: Pooblaščenec M. Mandic.
5.	Kamnik: Fran G o r n i k, kapelan, dr. Karol Schmidinger, notar.
0. Velika Pirešica: Jernej Voh, župnik v šmartinu; Ivan Kač. občinski tajnik.
7.	Postojina: Friderik Vičič, nadžupan; dr. Jakob Šegula, odvetnik v Celovci.
8.	Turjak: gosp. Korošec.
M. Celovec: Mate Prosekar, pooblaščenec.
10.	Zatičina: Ivan Plant an, c. kr. notar, pooblaščenec.
11.	Beljak: Janez Wuherer, posestnik v Podturju; Janez Gailer, gostilničar in posestnik v Ločah; Janez Lapuš, posestnik v Žuželčah; Ignacij M i k u 1 a, kolar v Podkloštru.
12.	Novo mesto: Rajko [Perušek, c. kr. gimn. profesor.
13.	Mokronog: Ivan Fišer, c. kr. notar.
14.	Litija: Jernej Zupančič; Ivan Bar tel j, župnik Berce, pooblaščenec.
15.	St. Kancijan in okolica: Matej Šervicelj, komendator in župnik na Reberci; Jak. Kočevar.
16.	Kotmaraves in okolica: Mat. Prosekar; Tomo Koban; Miha P a k.
17.	Šaleška dolina v Soštanji: Ivan Kačič, notar.
18.	Kropinsko-kamnogoriškapodružnica: Župnik B e r 1 e c.
19.	Ženska podružnica v Trstu: gospici: Marica Kadlišek, J. Michelli.
20.	Brdska podružnica: Janko Krsnik, deželni poslanec, graščak.
21.	Sv. Ivan pri Trstu: M. M an die, deželni poslanec isterski. Ivan M. Vatovec, veletržec.
22.	Prem: Peter Cebin, učitelj.
23.	Ženska podružnica v Gorici: Pooblaščenec Ž logar.
24.	Pivka: Anton Kozi ovčar, J. Medica, Fr. Krek.
25.	Poljanska dolina: Župnik Jernej Ramovš.
26.	Dornberg-Prvačina-Gradišče: Vinko Gre-gorič, župnik; Josip Poljšak, Josip Orel.
27.	Trst (moška podružnica): Prof. Mandic; poslanec Nabrgoj.
28.	Na Greti: Dragotin Martelanec.
29.	Celje: Dr. Srnec; dr. Dečko.
30.	Apače: Jak. Sebacher; Jos. S teč ni k.
31.	Prva ljubljanska podružnica: Tajnik gosp. Pirec, L. S ve tec, pooblaščenca.
32.	Slovenji Gradec: Dr. Sernec, pooblaščenec.
33.	Šentjakobsko - trnovska podružnica v Ljubljani: Mavrilij Šarabon, A. Ž logar, Ignacij Žitnik, A. K a 1 a n.
34.	Šentpeterska podružnica v Ljubljani: Valentin Alijančič, Fran Povše.
35.	Kranj: Prof. M. K ari in.
36.	Gorenjska dolina: V. Berili k.
37.	Selce: J. Šli bar.
38.	Menišija: Josip Žirovnik.
39.	Črno: Ant. Gabron in Primož Walter.
40.	Šmihel pri Pliberku: Jože Hanin.
41.	Tolsti vrh: J. Pogačnik.
42.	Ajdovska: Ivan Zorn, nadučitelj.
43.	Blejska: Dekan Razboršek, Janko Žirovnik.
44.	Črnomelj: M. Klemenčič, pooblaščenec.
(Dalje sledi.)
Josip baron Filipovio. t
(Konee.)
Praga, dne 7. avgusta.
Josip baron Filipovič pohaja iz starobosanske krščanske plemenite rodbine, koja je po prisvojitvi Bosne po sultanu Mohamedu II. 1463. I. izgubivši svoje imetje, raje ubegnila na Hrvatsko, nego bi se bila poturčila. Porodil se je v dan 28. aprila 1819.1. v Novem pri Gospiču. Izvežbavši se v izborni šoli v Tullnu, napredoval je 1. 1840 za poročnika; leta 1843 kot poročnik v generalnem štabu in 1847 1. postal je stotnik. Pri odpravi zoper ustanek na Ogerskem 1848. 1. imenovan je bil podnačelnikom generalnega štaba v 1. zboru in se je zlasti odlikoval v oktobrovih bojih pred Dunajem tako, da je bil obdarovan z vojaškim zaslužnim križcem. Leta 1851. bil je imenovan podpolkovnikom in za krilnega pobočnika fcm. bana Jelačiča, pri kojem je ostal do 1853. leta; tu je bil povišan za polkovnika in poveljnika graničarskega polka št. 5.
Dne 14. aprila 1859. I. bil je imenovan za generalmajorja in brigadnika pri 8. armadnem koru, odlikoval se je pod Benedekom dne 24. junija v bitvi pri Solferinu, ter mu je bil podeljen red železne korone druzega razreda in vsled tega povišan v plemeniti stan.
V vojni 1. 1866 proti Prusom bil je Filipovič adlatus poveljnika druzega kora, bojeval se je v bitvi pri Kraljevem gradci in Šopronji in je bil še v tem letu povišan za podmaršala. Dné 4. jan. 1871. leta bil je imenovan tajnim svetnikom, dné 28. jan. 1874. I. povišau za feldcajgmajstra in dež. poveljnika v Brnu, dné 14. jun. istega leta bil še imenovan za dež. poveljnika v Pragi. L. 1878. pokliče ga cesar na čelo okupacijskemu zboru za Bosno in Ercego-vino; objavil je dné 27. julija oklic do stanovništva teh dežel ter je dné 29. julija prekoračil Savo pri Brodu. Nastopil je takoj pot v notranjo deželo, toda moral se je sukobiti pri Maglaji in Žepči z Moha-medani in vstaši.
Po zasedanji Maglaja, koji je ovladal sto-prav po hudem boji, drl je Filipovič dalje in se polastil 19. avgusta po zeló ljuti borbi stolnega mesta Sarajeva. — Dne 20. avgusta 1878. 1. imenoval ga je cesar za poveljnika 2. armade ter mu podelil veliki križ Leopoldovega reda. Na to je bil premeščen na svoje prejšnje mesto v Pragi in kmalu na to, meseca maja 1879. 1., odlikovan je bil s ko-manderskim križcem Marije Terezije reda; — meseca oktobra 1879. I. praznoval je Filipovič svojo službeno petdesetletnico; 1881. 1. bil je imenovan poveljnikom na Dunaji, a 8. aprila 1882. 1. na svojo prošnjo premeščen zopet v Prago.
Zlasti slavnostno so pozdravljali bar. Filipoviča pri njegovem povratku iz Bosne 18. decembra 1878.1., ko se je v Pragi mudil še cesarjevič in kraljevič Rudolf.
Še včeraj dopoludne naročil je cesar brzojavno ees. namestn'ku, naj rodbini izrazi Njegovo sočutje in bol; pri pogrebu, ki se vrši v petek, zastopal bode cesarja njegov generalni adjutant, generalmajor Bolfras.
Fem. Filipovič je bil lastnik 35. peš-polka, ko-mander reda Marije Merezije, in je imel razven mnogo inozemskih, nastopne avstrijske redove: véliki križ Leopoldovega reda, veliki križ železne korone z vojno dekoracijo, sv. Štefana red in vojaški zaslužni križ z vojno dekoracijo. Izmej naših 15, oziroma 14 kornih poveljnikov — razven vojvode Viljema Wiirtenberškega in konjiškega generala barona Ramberga v Zagrebu ni niti jeden velel kakemu armadnemu koru pred sovražnikom, in skoro imeli ne bomo generalov z vojno svetinjo, pridobljeno na bojnem polji.
A tudi mestno zastopništvo se je v včerajšnjem zborovanji toplo spominjalo svojega pokojnega častnega meščana, deželnega poveljnika bar. Filipoviča. Namestnik staroste pražkih mest, gosp. J. Kandert, poudarjal je znamenite zasluge njegove za Prago, koje je vselej in pri vsaki priliki izkazoval na prospeh mesta od 1874. 1. — z malimi prestanki — do svoje smrti. To velja zlasti gledé prepustitve forti-fikačnih zemljišč v razširjenje Prage. Vsled tega plapola z mestne hiše ali „radnice" črni prapor, dalje je imenom pražke občine soprogi pokojnikovi in poveljništvu 8. armadnega kora izrazil pismeno globoko sožalje. Mestno zastopništvo se v petek kor-porativno vdeleži pogreba ter na krsto položi imenom občine venec; ulice, koder se bode sprevod pomikal, potresene bodo s peskom, in gorel bode plin.
Fcm. Filipovič je bil izvestno najinteligentnejši in najzaslužnejši general avstrijske armade, jeden onih, ki so prošli vsa vojaška dostojanstva do te najvišje stopinje ter s svojimi čini proslavili na veke ime svoje v povestnici našega cesarstva in države, kojima so posvetili vse svoje življenje! Večna slava in pamjat takim vrlim možem!
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. avgusta.
Jotrante dežele.
Z grofom Taaffejem sta včeraj praznovala desetletnico le še dva člana, in sicer grof Falkenhayn in baron Pražak, ki sta že pred desetimi leti stopila v ujegovo minÍ8terstvo. Poleg teh treh so bili v začetku ministri: Ziemialkowski (brez portfelja) Stre-mayr (pravosodje in poduk), Horst (domobranstvo), Korb-Weidenheim (trgovina) in Chertek (začasne finance). TaaiTe je imel še dva druga finančna ministra, barona Kriegsau-a in viteza Dunajewskega; tri pravosodnje ministre: barona Streita, barona Pražaka in grofa Schönborna; štiri trgovinske ministre : vit. Kremerja, barona Pina, barona Puss-vvalda (začasno) in marquisa Bacquehema; dva ministra za bogočastje: barona Conrada in plemen. Gautscha; enega domobranskega ministra: grofa Welsersheimba; enega ministra brez portfelja: viteza Zaleskega.
Dalmatinski deželni zbor se je v sobot» mej živahnimi „živio"-klici cesarju zaključil.
Koloman pl. liedekovie, hrvatski minister v ogerskem kabinetu in prejšnji ban, je predvčeraj umrl. Bedekovič je bil veren, pobožen, pošten in zmeren, sploh mož. katerega so spoštovale vse stranke.
Vojaška godba v Crnovicah je dobila ukaz, naj se nauči perzijsko himno; iz tega sklepajo, da se bo perzijski šah vdeležil letošnjih vojašKih cesarskih vaj v Galiciji, kajti enako povelje je došlo godbam vseh onih polkov, ki bodo sodelovali pri teh vajah.
T nanje držare.
Papežu Leonu XIII. dohajajo še vedno protesti zoper Brunovo slavnost iz vseh delov sveta. Nedavno je prišlo tiiko pismo iz Nemčije. Podpisalo je je okoli 40 delavskih društev; pri tej priložnosti je sv. Oče izjavil posebno veliko veselje, saj je znano, kako uneto se bavi papež z delavskim in socijalnim vprašanjem ter skuša najti njegovo rešitev. Še tekom tega leta, pravijo, bo izdal okrožnico o tem važnem predmetu. — Turškim vladnim krogom bližnje carigrajsko glasilo „Stambul" je mi-nole dni objavilo naredbo, ki bi bila lahko vzgled marsikateri krščanski in celo katoliški vladi. „Stambul" namreč piše: Tiskovna oblastnija je armenskemu listu „Arevelku" poslala naslednje svarilo: „Uvaže-vaje, da je list „Arevelk" v svojih verske zadeve razpravljajočih člankih rabil nedostojne izraze nasproti papežu; z ozirorn na to, da je bil izdajatelj napominanega lista že večkrat opominjan, naj verskih vprašanj javno ne razpravlja — svarimo sedaj zadnjipot časnik „Arevelk", ki bo moral v slučaji zopetnega prestopka prenehati." — Tako plemenito ravnajo Turki, ki s tem sramotč Ruse in — njihove somišljenike tudi pri nas na Kranjskem!
Od dne 3. do 5. septembra se bo vršil v Cleve-landu (Ohio, Združene države) shod ameriških katoličanov. Listi že sedaj poživljajo k mnogo-brojni vdeležbi. Katoličani pač po vesoljnem svetu čutijo, da položaj cerkve, stanje človeštva sploh sili vsakega posameznika k obrambi najvišjih koristi vere in nravnosti. Katoliški shod bo posebno tudi položaj papežev v Rimu temeljito razpravljal, kakor tudi že napominani poziv odločno obsoja slavnost in spomenik Giordana Bruna.
Dosedanji srbski deželni praznik dne 10./22. avgusta (rojstveni dan Milanov) se je opustil ter na njegovo mesto določil 2./14. dan avgusta kot rojstveni dan kralja Aleksandra. — „Pol. Corr." je dobila iz Belegagrada dopis, ki jako obžaluje, da neki del inozemskega, osobito avstro-ogerskega časopisja, še vedno neprijazno sodi o srbskih dogodkih, čeravno so se pomisleki pri najraznejših prilisah izkazali za neutemeljene. Posebno neopravičena je nezaupnost teh listov nasproti zunanji politiki sedanje srbske vlade. Ministerstvo Gruičevo je izza svojega nastopa vedno nasproti Avstriji kazalo miroljubnost in spoštovanje, kakor je to tudi za razvoj dveh sosednjih držav neobhodno potrebno. Res se je radikalno ministerstvo sicer tudi trudilo doseči prijaznejše odnošaje k Rusiji, ker to zahtevajo tudi državne koristi. Zboljšanje srbsko-ruskih razmer še nikakor ni shujšanje odnošajev nasproti avstro-ogerski monarhiji. — Na podlagi v Vranji sklenjenih določb o sestanku kraljevem z materjo - kraljico je regent Ristič pisal slednji, kje želi, da se izvrši sestanek. Ker je potovanje za mladega Aleksandra do Jalte preutrudljivo, sešel se bo s svojo materjo skoraj gotovo v Kišenjevu, kjer ima Natalijina teta prostrano posestvo.
Kakor poročajo peterburški listi, sklenil je ruski senat, kateremu je bilo naročeno, naj razsodi , ali se smejo židje voliti v mestne upravne urade, da se to sme zgoditi za vsa občinska opravila; izvzete so samo službe načelnikov sirotiških uradov. Ta razsodba popolnoma nasprotuje dosedanjemu skrajno previdnemu postopanju ruske vlade. — „Voss. Ztg." poroča z Dunaja iz baje jako zanesljivega vira nastopno: Car ne bo obiskal nemškega cesarja potujoč v Kodanj, marveč bo ali pretrgal svoje bivanje v Daniji, ali pa bo šel v Berolin vračajoč se iz Kodanja domov. S tem se tudi strinja vest, da se je carjev obisk pač naznanil nemški vladi, da pa dan še ni določen in da tudi ne smejo prehitro pričakovati carja v Berolin.
Švicarski zavezni sovet je sklenil prepovedati nemški socijalistični shod, ki bi se bil moral pod predsedstvom Bebelovim in Liebknechtovim vršiti v Bazlu. — V Oltnu je 16 socijalno-demokratičnih društev sklenilo zahtevati ljudsko glasovanje zaradi generalnega pravdnika ter v ta namen nabrati| potrebnih 30.000 podpisov.
V tajni seji francoskega državnega sodišča je minolo soboto desničar Kerdril vložil predlog o nepristojnosti sodišča, ki je vsled njegovega nasveta sklenilo, v ponedeljek (včeraj) pred tajno sejo javno razpravljati to zadevo. Predlog je podpisalo 24 desničarskih senatorjev.
Angleže jako v oči bode nemška mornarica. Rekli smo na tem mestu že o svojem času, da bodo angleški vladni listi sicer prijazno pozdravljali cesarja Viljema, da pa njegov obisk ne bo imel posebnih političnih posledic. List „Times" je trdil, da angleški narod simpatizuje s trodržavno
Priloga 184,. štev. „Slovenca** dnó 13. avgusta 1889.
zvezo; „Morningpost" je celó pisala: „Ko bo šel ¡ cesar skozi dolge vrste pozdravljajočih vojnih ladij, J videl bo vidne znake takó pozdrava, kakor tudi za ' obe državi koristue zveze z Anglijo." Vse dru- ' gače pa se čita, kar piše od vlade neodvisni list „Daily Chronicle" : „če se sodi o nemških vojnih ladijah s stališča, kolike vrednosti bi bile za Anglijo, ne more se dvojiti o enoglasnem mnenji angleških mornaričnih častnikov. Kar se tiče v Anglijo došlih ladij, enake so prelomljenemu trstju. Niti o eni ladiji, mogoče izimši „Ireno", se ne more spoštljivo govoriti kot o zastopnici onega razreda, h kateremu spada. 60, da 30 odstotkov hitrih angleških križarjev in 30 odstotkov križarjev druge vrste mo- ' rejo v dveh urah ugonobiti celo nemško mornarico. 1 Niti ena nemška ladija se ne more meriti z „Gala-tejo", „Avstralijo" ali „Warspite" oui". List sicer hvali nemško moštvo, toda zaradi tega ni ta angleška sodba o nemški mornarici nič manj žaljiva, 1 posebno še, ker jo je list objavil za časa, ko je bil cesar Viljem še gost na augleškib tleb.	■
Belgijska zbornica je vzlic sistematičnemu oviranju s strani prostozidarjev rešila že sedem točk postave, ki vrejuje delo ženskih in otrók. Cien drugi prepoveduje otrokom delo pred dvanajstim letom, delavski rok za ženske pa se je določil na šestnajsto leto. — Liberalci in njihova glasila sedaj molče kakor grob, odkar je neki belgijski katoliški list razpisal nagrado 20.000 frankov onemu, ki bi dokazal, da vzdržuje belgijska katoliška vlada vohune (ageuts provocateurs) in da je sploh kdaj izzvala delavske nemire.	1
Iz Rima se poroča, da se sedaj vrši mej Cri-8pijem, Kálnokyjem in Bismarckom živahno dopisovanje, ki se baje tiče enotnega odgovora na grško noto gledó Krete. — „Times" pravi, da bo za turškega gubernatorja imenovan dosedanji veleposlanik v Peterburgu ter da se mu bo pridružil krščanski podgubernator. — Razmere na otoku se vedno bolj • ostre. Kristijanje in moharaedaoci si stojé nasproti kot smrtni sovražniki, in to sovraštvo umetno še bolj upihujejo politični agitatorji — Grki. Na čelu kristijanom stoji grški agitator Kakuris, ki si je zapisal na svoj prapor združenje Krete z Grško. Pri teh razmerah se seveda grška nota kaže v jako dvoumni luči. Sedaj so nemiri še strankarskega značaja, toda čez noč lahko izbruhue splošnja vstaja, ki bo odločno pritirala na dan velikogrško vprašanje, in kaj se bo potem zgodilo z ozirom na sedanji evropski položaj, tega danes ne more še nikdo povedati. — Najnovejša brzojavka poroča: Turki so več krlstijanov razmesarili ter kraj Assipopulo pri Rhetymnu zažgali in oropali. Konzuli so se zaradi tega pri turških oblastnijah pritožili.
Londonske brzojavke iz Zanzibara potrjujejo, da se Stanley in Emin paša z 9000 m6ž in velikimi zakladi slonove kosti pomikata proti vzhod-njemu nabrežju. Kdaj bodeta prišla v Zanzibar, ne more so še danes določiti, ker se karavana jako počasi premika.
Izvirni dopisi.
Iz Kranja, 6. avgusta. (Tristoletnica latinske šole.) Latinska šola je obstala v Kranji že v protestantski dobi. Leta 1572. ie poučeval na tej šoli učitelj Jernej Hass. Koncem 1. 1573. se je podal v svojo domovino (na Nemško). Ker se ni hotel povrniti v Kranj, dasi je bil obljubil, prosili so sodnik in svetniki kranjski deželne stanove, naj nakažejo navadnih 24 renskih goldinarjev letne podpore Ivanu Daxu, ki je bil dotlej pevec v protestantski cerkvi v Kranji. Dné 5. marca 1. 1574 je še kranjski predikant Jernej Knafelj Daxa prav toplo priporočil deželnim stanovom. „S tem se bo zopet" — je pisal — „oživilo petje v cerkvi in v šoli. Dax ima lepo pisavo, zrni godbo in latinščino, umé računiti in peti." Vsled tega so v Hofthai-dingu (v seji tedajnega deželnega zbora) zbrani deželni stanovi sklenili 8. marca 1574. 1. dajati onih 24 goldinarjev podpore za nemškega in latinskega učitelja Daxa na šoli kranjski. Mesto je pa dajalo učitelju prosto stanovanje in drva ter je poravnalo za šolo potrebne troške. Šolski otroci so peli tudi v cerkvi. Dax. je bil v Kranji učitelj še 1. 1585. in vedno ga je plačevala dežela. Kmalu potem je bil od nadvojvode pregnan iz Kranja kot privrženec nove vere in s tem je bila v Kranji prvikrat zaključena latinska šola. Tri sto let pozneje jo je zadela enaka osoda in latinski učitelji pobirajo kopita — ne zaradi vere, ampak zaradi narodnosti.
Da, naša uarodnost na Kranjskem še ni zagotovljena! Ne zibljimo se v sladkih sanjah! Nemci pritiskajo od sovera vedno huje. Le če bomo Slovenci imeli dovolj domače inteligencije, bomo se jim mogli vspešno braniti, drugače nas pogoltnejo nemški valovi. Z ozirom na to je bila kranjska gimnazija s slovenskim učnim jezikom močan jez proti nemški povodnji. Ta jez je tedaj padel in to
nas prebritko boli. Kaj nam Slovencem pomaga ves vrisk pri mnogih slavnostih, kaj postavljanje težkih kamenitih spomenikov na čast našim umrlim veljakom, ko se nam pa po drugi strani režejo rane v narodno telo, ko se nam duši ognjišče zavesti in izobraženosti — edina gorenjska srednja šola. Ta udarec je za nas hujši, kakor vse pridobitve poslednjih let. Rodite slovenski državni poslanci še tako modri, tukaj ne morete in ne smete molčati. Tudi deželni zastop naj govori svojo besedo! Našemu visokorodnemu gosp. deželnemu glavarju pa doli do zastopnika v kmetskih hlačah bi bilo v tej zadevi molčati greli, ker bi pokazali preveliko brezbrižnost za interese naroda, katere imajo dolžnost čuvati.
In kje naj dobe nasprotniki izgovor, da bi gimnazija ne mogla biti v Kranji? Ali ni gorenjski zrak zdrav za dijake? Ali niso Kranjci dovolj veliko-srčni, da bodo radi podpirali ubožne, kakor so jih že ob času, ko je mesto manj cvetelo? Ali je mar resnica, da v Kranji ni dobiti stanovanj za dijake, ko jih je mesto vendar veliko lahko spravilo pod streho za časa, ko je bila gimnazija dobro obiskana? Zakaj bi moral ravno Gorenjec kaznovan biti in s svojim sinom pot meriti v Ljubljano ter ondi čakati, da ga pri preskušnji vsled prevelikega števila vpisanih vržejo pod klop, med tem ko je na Rinži lahko sprejet vsak nemški Kočevar in ima šolo pred nosom, zato ker je Nemec? Pa čemu te litanije? Gospodje, katerim veljajo te vrstice, jih sami znajo in hotel sem jih le napisati, da se izvč zopet glasek izmed naroda.
S Kopanja, 9. avgusta. Na dopis ljubljanskega nemškega tednika dne 3. avgusta 1889, št. 469, popisujoč uime in nasledke velikauskega dežja dne 24. julija 1889, konstatujejo podpisani občinski zastopniki, da so izvanredni deževni nalivi v noči od 24.—25. julija ne samo Račensko dolino, temveč tudi nižave, segajoče do Sapa pri Šmarji poplavili. Povodenj je trajala vsled vodotoka, po deželnem inženirju g. Vladimirju Hraskem dovršenega, samo do 1. avgusta, tedaj samo 8 dni. Oziraje se na preteklost, trajale so v Račenski dolini že navadne, ne posebno velike povodnji, včasih cele 3 tedne; tedaj je od deželnega inženirja g. Hraskega napravljeni vodotok v izvanrednih okoliščinah toliko pomagal, da je bila povodenj vsaj za 14 dni skrajšana. Opomniti je, da je letošnjo spomlad Šica skoz cele 8 tedne hrumela iz podzemeljskih votlin in da je bil zgoraj imenovani vodotok svoji nalogi kos, vso prihru-mečo vodo sproti v s6 sprejeti, ne da bi bila kaka povodenj navstala. Nalivi od 24.—25. julija so bili pa izvanredni in dosedaj še nepomljivi, ki niso samo v Račenski dolini, ampak tudi po druzih krajih že tako revne kranjske dežele velikansko škodo napravili. Dolenjska stran ljubljanske okolice okoli Šmanja, Grosupljega, Slivnice, Velikega- in Malega Mlačevega je občutila že v navadnih povodnjih in nalivih veliko korist tega vodotoka; koliko večje koristi pa so čutili prebivalci teh nesrečnih krajev še le v tej od najstarejših mož nepomljivi povodnji dne 24. in 25. julija, to pričajo hvaležni glasovi teh zadetih prebivalcev, ki veljajo tako povzročitelju tega začetega dela blagorodnemu gosp. okr. glavarju Ivanu Mahkotu kakor tudi izvršitelju tega za Kopanjsko dolino toliko pomenljivega vodotoka. Mi spoznamo g. Vlad. Hraskega kot popolnoma sposobnega izvedenca v vodotočnih zadevah, zaupamo njemu popolnoma, ne oziraje se na druge morebiti nameravane izvedence.
Prebivalci te nesrečne doline iz Velike in Male Račne so po tej povodnji ob vse pridelke, kateri so bili zvunaj. Vsacemu zavednemu človeku je pa znano, da je bil ravno zdaj ves živež za ubozega kmeta na polji, kakor krompir, koruza, fižol, oves in ajda in tudi krma za ubogo živino, kakor repa in korenje. Vsi ti pridelki pa so zdaj po povodnji popolnoma uničeni, in če je morebiti kak majhen iz vode mo leči konec njive bil vsaj pred vodo obvarovan, da bi bil eden ali drugi vsaj seme dobil, je pa še zadnje upanje splavalo po vodi. Dne 7. avgusta okoli 4. ure popoludne se hitro stemni in kake minute pozneje je začela debela toča padati in v četrt ure pozneje so bila tla pobeljena z osodepolno točo, ki je pozobala še tisti mali ostanek, do katerega škodljiva voda ni mogla priti. To do čistega končano polje si je blagovolil ogledati c. kr. okr. glavar Ivan Mahkot, in ravno danes, ko to pišem, prišel je g. c. kr. davkarski uradnik Karol Cotič cenit
škodo, napravljeno po vodi in toči. Obadva visoka gospoda sta se po natančnem ogledu po njivah izrekla, da je škoda velikanska in da ni upati najmanjšega pridelka.
V imenu prerevnih faranov prosim dobra srca, naj bi se usmilila nesrečnih prebivalcev kopanjske doline in bi jim s kakim milodarom na pomoč prihiteli po vzgledu nekdanjega tukaj bivajočega župnika Antona Hočevarja, kateri je spodaj podpisauemu za nesrečne po vodi poškodovane prebivalce 7 gl. poslal. Vivant sequentes!	Pranjo Avguštiu,
župnijski upravitelj.
S Krke, 7. avgusta. S strahom ozirali smo se v bodočnost ob žetvi ozlmnine, ker silno slabo se je bila obnesla. Razne okoliščine, neugodno vreme in črv so bili vzrok, da se je pridelalo komaj polovico toliko zrna, kakor lansko leto. Tolažili smo se: jesenski pridelki rastejo lepo, in če bo Bog pripustil, dali nam bodo potrebnega živeža.
Ali tudi to upanje je bilo uuičeno danes popoludne v dobri četrt ure — strašna toča strla je po uaši dolini popoluoma vse na polju. Ob */48. uro jeli so se kopičiti oblaki na severo-zahodni strani. Čedalje bolj so se pomikali proti nam. Že smo slišali od daleč silno vrščenje in rožljanje, ki sta nam napovedovala nesrečo. In v "našo grozo in strah jela je ob uro padati toča skoraj brez dežja večinoma v debelosti orehov, pa tudi sem in tje kakor kokošjega jajca. Vsipala se je neusmiljeno neprenehoma celih 20 minut. Lahko si torej tudi mislite silno škodo, ki jo je toča povzročila. Če pogledaš po polji, poznaš le še prostor, kjer je rastla turšica, vse drugo je tako stolčeno, da sedaj komaj spoznaš, kaj je kje rastlo. Ajda, proso, krompir, korenje, repa in drugo vse je končano; tudi turšice je polovica odbite ali polomljene, druga razbita, da se bo težko obrastla. Ledenemu zrnu pomagal je tudi silen vihar, ki je razsajal med celo nevihto. Velika je škoda tudi na vrtovih; drevje je vse okleščeno; sadje, perje, veje, vse leži strto na tleh; leta bodo se poznale rane in udarci na deblu.
Na stotine šip pri oknih je ubitih, kjer so )ih umaknili, ondi imeli so točo in celo povodenj po stanovanjih. Pri farni cerkvi je nekaj oken popolnoma strtih, druga so deloma poškodovana. Revež bil je tisti, katerega je nevihta pod milim nebom vjela, s krvavo glavo je prišel domov. Kolikor je do sedaj znanega, zadete so naslednje vasi naše fare: Videm, Ravnidol, Gradiček, Trebnja gorica, Znojile, Krška vas, Gmajna, Podbukovje, Gabrovčeč, Lese, Marična vas in Globoko. Silna revščina, združena tudi z gladom, čaka letos nekatere po toči prizadete, katerim je vzela ista glavni živež, jesenske pridelke.
Iz Loke, 8. avgusta, 1889. Preteklo nedeljo je praznoval tukajšnji svet redek praznik: v Stari Loki je namreč pel sv. novo mašo č. g. Arno Bogataj. Vže prejšnji dan so izraževali starološki fantje svojo radost o tem dogodku z prepogostnim pokanjem topičev, a v nedeljo so streljali, kakor bi bili Turka odganjali. Cel poldrug otot smodnika so požgali in popokali. Odlikovali so se tudi vrli mladeniči s tem, da so vso vds odičili in okrasili z muogobrojnimi mlaji in trobojnimi in drugovrstnimi zastavami. Bilo je vrh tega tudi vse polno na belej svili modro-ru-deče vtkanib napisov s prav primernimi verzi n. pr. pred cerkvijo, pred dekanijo, poleg g. Dolenca hiše, okrog hladnice, kjer je bilo svatovanje itd. Ko so prišli gostje v lepo okrašeno cerkev, govoril je č. g. A. Medved, velenadarjeni kapelan šoštanjski, kateri seje pripeljal s Štajerskega, da prisustvuje veselemu prazniku svojega prijatelja — govoril je izvrsten govor, kako mora skrbeti duhovnik za „slavo Bogu na višavah" in za „mir ljudem na zemlji"; s prav ganljivimi besedami obračal se je tudi k zbranim svatom, k bratom in sestram, posebno k materi in umrlemu očetu, a zlasti k g. novomašniku samemu. Potem je bila slovesna sv. nova maša, pri katerej je izvrstno — in kako bi moglo biti drugače — pela slavuoznana ljubljanska osmdrica Čitalniških pevcev. Ko so bile končane slovesnosti cerkvene, napotila se je družba na gostoljubni dom novomašni-kovega strica, kateri je požrtvovalno napravil in pripravil v prijetno prirejenej uti prav obilno in ukusno svatbo. Imeli smo se dva dni prav nenavadno veselo; za zabavo so skrbeli ljubi nam ljubljanski pevci in zgovorno zveseljujoči govornik g. Medved, kateri je prav lopo napival gg. svatom, g. novomašniku, njegovej materi, vč. g. dekanu Kožuhu,
kateri se je prav izborno zahvalil. Posebej je treba še omeuiti, da je vrla gdč. Jerica Dolenčeva ogovorila g. novomašnika v krasno j pesni, slikajočej bivše njegovo življenje in bodoče delovanje. Da bil je to prevesel god za vso faro, a zlasti za povabljene svate, katerim bode gotovo zmirom ostal v ljubem spominu ta radostni praznik.	I. K.
Iz Borovnice, 11. avgusta. Dne 7. avgusta bila je Borovnica praznično oblečena, krasne, po več metrov dolge cesarske in narodue zastave so vihrale na visocih mlajih, z zvonika, kakor r.udi ua mnogih hišah, lepi slavoloki s primernimi napisi, vse to je naznanjevalo nekaj posebnega. Isti dau okoli 5. ure popoludne bilo je vse na nogah, staro in mlado, ter težko pričakovalo prihod prevzvišenega knezo-škofa, kateri so imeli priti iz Rakitne k nam. Lepo vbrano zvonjenje in mogočni strel možnarjev naznanjal je okoli '/¡6. ure, da se vladika bližajo. Ob določenem času peljalo se je več veljavnih mož ua-spruti, proti „Sabačevemu", da sprejmejo visocega gosta, in ko pridejo, pozdravi jih v kratkem, jeder-natem govoru v imenu občine naš gosp. župan J. Verbič.
Drugi pozdrav sprejmejo prevzvišeni od zbranih šolarjev in šolaric, katere je vodil g. nadučitelj. V belo oblečena šolarica pozdravi jih prisrčno v imenu vseh starih in mladih ter pod& jim šopek cvetlic v znamenje udanosti in ljubezni ter prosi ob jednem blagoslova za vse. Vladika se ji prijazno smehljaje zahvalijo, ter podele blagoslov. Potem gredo v cerkev. Zvečer ob 8. uri priredili so borovniški ogujegasci baklado pred župnijskim stanovanjem; pevci pa so zapeli tri lepe podokuice, in sicer tako izborno, da so se vladika vsem skupaj prišli osebno zahvalit.
Drugi dan ob 8. uri imeli so vladika sv. mašo, pri kateri jim je služilo 15 gg. duhovnikov. Naj omenim tudi, da so med sv. mašo obhajali otroke, kateri so pristopili prvokrat k sv. obhajilu, kar bode gotovo otrokom ostalo v spominu.
Potem so nam z leče kaj lepo razlagali sveto vero; priporočali so posebno starišem, naj gledajo na to, da se jim iz mladih src ne izruje vera, posebno v sedanjih časih, ker vera je podlaga vseh čednosti.
Po pridigi pričelo sO je izpraševanje iz vero-nauka. Otroci odgovarjali so splošno kaj dobro, tako da je bilo videti, da so bili vladika popolnoma zadovoljni. Vsak delavec vreden je svojega plačila, zato tudi zasluži naš neutrudljivi in obče priljubljeni kapelan č. g. Janez Hromeč vso zahvalo. Po izpraševanji nauka delili so zakrament sv. birme 90 birmancem; več bi jih bilo še, toda letos so jih odložili, pa le zato, ker v bližnjih vaseh še vedno osepnice razsajajo.
Z Dobrove, 8. avgusta. Pričakoval sem kakega dopisa o slavnosti birmovanja, ki se je vršila v krasni dobrovski fari 4. avgusta. Bila je zares lepa, krasna, izvanredna slovesnost. Že kraj sam ua sebi je jako čaroben, tako lepo obrobljen z zelenimi bre-žuljki — in ondi malo na hribčku ti stoji krasna cerkvica „Matere božje v nebo vzete", kamor se pobožni romarji tako radi zatekajo priporočevat se blaženi Devici, prosit jo različnih dušnih in telesnih dobrot. Cerkev že sama na sebi lepo svetišče je sedaj z venci, s cvetlicami vsa preprežena i odičena. In zvonjenje — to milo zvonjenje — ki mi tako milo-nežno doni po ušesih — ko ga poslušam z daljave — ta čarobna melodija me kar prevzame, da poslušam, da se zamislim v brezskrbna mlada leta, ko sem prvikrat čul to krasno zvonjenje, prvikrat o Veliki noči šel v domačo farno cerkev. Od šole do cerkve bil je ves prostor takorekoč zadelan z vitkimi mlaji, na katerih so vihrale cesarske in narodne zastave; res impozanteu pogled. Pred farovžem zopet prostor lepo okrašen, bilo je več umetnih slavolokov, veliko primernih napisov — da, bila je taka ozaljšava, kakoršue Dobrava ne pamti. Po dovršenem opravilu se podamo v župni dvorec, kamor jo prišel tudi blagorodni deželni glavar gosp. dr. Poklukar. Po opravljenih litanijah so prevzvišeni knezo-Škof blagoslovili na pokopališči nov križ, kateri je izdelal neki mojster iz Polh. Gradca, ki je pa res mojster v tej stroki. Kdor želi kako lepo, res idealuo-umetno sv. razpelo imeti, mu prav toplo priporočam tega mojstra. Čas je hitro potekel, topiči so še enkrat zagrmeli, češ: „Dobrovčani nismo kar tako za vsak dan." Ljubo, krasno dolino pa je objel hladni večerni mrak ter jo zazibal v sladko spanje.
Dnevne novice.
(Konfiskacija.) Včerajšnja številka našega lista je bila konfiskovana zaradi dopisa iz Zagorja, v katerem so bili opisani zadnji dogodki. Današnji list ima dve strani priloge.
(Presvetli cesar) je z današnjim dnem pomi-lostil po vsem cesarstvu 100 kaznjencev; od teh jih je v moški kaznilnici na ljubljanskem Gradu 5, v ženski v Begunjah 4.
(Isterski deželni glavar.) Tržaški list „Mattino" je poročal včeraj iz Poreča kot gotovo vest, da bode deželnim glavarjem (!) imenovan dr. Campitelli, ker je poreški škof ms^r. dr. Flapp odločno odklonil to čast.
(Deželni odbor) je imenoval čast. g. Antona Koblarja, kapelana v Šenčurji pri Kranji, hišnim duhovnikom v ljubljanski prisilni delavnici 1 (Šolska razstava), katero je priredila obrtna strokovua šola v Ljubljani, bode odprta še jutri do-poludne. Vredno je, da si jo vsakdo ogleda. 1 (Najvišji dar.) Presvetli cesar je daroval občini ; Nemška vas za podružnični zvonik 150 gld.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) čast. gosp. Mihael Horvat, župnik v Sp. Idriji, j je imenovan župnikom v Čatežu pri Krškem, v , Spodnjo Idrijo pa pride za župnika čast. gosp. I Janez Juvan, beneficijat in katehet v Idriji. — ' Faro Dovje je dobil čast. gospod Jakob Aljaž, župnik na Dobriivi pri Kropi, faro Čemšenik pa čast. gosp. Jakob Tomelj, župnik ambruški. — Čast. gosp. Anton Krainer, Kozlerjev beneficijat v Kočevji, postal je ravuo tam prvi kapelan. Na njegovo mesto pride novomašnik čast. gospod Andrej Plečnik. — Nastavljeni so še kot kape-lani naslednji novomašniki, oziroma semeniški duhovniki, čč. gg.: Leopold Rihar v Križih pri Tržiču, Franc Košir v Sentpetru pri Novem mestu, Franc Lakmajer kot drugi v Hrenovi-cah, Anton Bojauec v Šentjuriji pod Ku-mom, Ivan Zupan v Vipavi, Franc Hiersche v Planini in Ivan Mauriug v Mokronogu. — čast. gospod dijakon Alojzij Železny bode v soboto v mašnika posvečen ter pojde potem za kapelana v Srednjo vas v Bohinju.
(Iz Novega mesta) se poroča, da je bil tamošnji odvetnik g. dr. Slane po postavi občinskega reda za Kranjsko obsojen od deželnega odbora na 50 gld. kazni, ker ni hotel prevzeti odborništva v mestnem zastopu, katero so mu meseca aprila volilci naklonili.
(O delavskem štrajkn.) V Trbovljah in Hrastniku je mir. Delavci odločno izjavljajo, da niso zadovoljni z 12% zvišane plače.
(Iz Zagorja) se nam poroča, da se premogarji več ne preganjajo. Vodja je zahteval, da bi še drugim pohištvo iznusili, pa g. glavar Grill tega ni dovolil. Vsled tega se delavci bližajo svojim stanovanjem. Predvčeraj je bilo vse mirno. V Trbovljah sta neki dva orožnika tako stepla dva delavca, da ne bodeta več za delo. — Dalje se nam poroča, da so v Celji prenapolnjeni že vsi zapori; 408 oseb, mož, žena in otrok, mora biti na dvorišči okrožnega sodišča. Med potjo s kolodvora je ušlo več delavcev. Šest preiskovalnih sodnikov ima čez mero posla. Od osemdesetih delavcev, katere so pred 8. duem t. m. odgnali v Celje, so 46 založili, 34 so jih izpustili. | (Iz Zagorja,) 12. avgusta: Poročal sem Vam i že o dogodkih, ki so se vršili dne 7. iu 8. avgusta, j Vojaški stotnik je rekel, da je sedaj tukaj tako, kakor je bilo 1. 1878 v Bosni in Hercegovini. Tedaj ' so se tudi Bošnjaki skrivali po gozdih, kakor so se 1 te dni premogarji. Eden je v gozdu zbolel, in morali 1 so ga v dolino prenesti. Da pa ni še huje, moramo ' pripisovati previdnemu in taktnemu postopanju g. c. kr. okr. glavarja Grilla. On se trudi, da bi delavce z lepo pregovoril in pridobil. Kakor ste že poročali, odgnali so v Celje vkupe 408 oseb; med temi so bili tudi ženske in otroci. Vožnja ni bila brez nesreč. Poleg tega pa se dogajajo tudi smešni prizori. V Trbovljah bi bil rad g. okrajni glavar delavce zbral. Poslal je torej vojake in orožnike v hribe in gozde, pa brez vspeha. Nato pa pošlje žene, ko jim je zatrdil, da ne bode nič hudega storil možem, ampak bi se rad i njimi pogajal. Žene so šle za svojimi možmi in pripeljale jih do 300. Ko so pri nas čutili, da jim bodo iznesli pohištvo, napolnili so mladeniči velike zaboje s ka menjem ter jih zabili. Drugi dan pride komisija. Neki „vivček" (nižji paznik pri delavcih) ošabno ; dregne ob zaboj: „To le vunl" Mislil je, da se bo
zaboj prekucnil. Opekel se je. Vsi skupaj ga niso mogli premakniti iu morali so zaboje na mestu pustiti. Prej so delavci le malokatero nedeljo počivali, sedaj pa že četrti teden. Vsi bi najrajši, da bi te premoge prevzela država. Moramo sicer priznati, da pride ravno po tej družbi lep denar v našo dolino. Ako bo to še dolgo trajalo, bodo čutile domača in sosedne župnije. Zato želimo, da bi se že skoraj pobotali delodajalci z delavci.
(Odlikovanje.) Naš rojak, korvetui kapitan K. Schonta, je dobil vojaški zaslužni križec.
(V mestnem zaporu.) Znanim gospodom še vedno Sumé po ušesih „nedolžne četveroglasne podokuice." Predvčeraj so priobčili v „Laib. Ztg." neko poslano, v katerem trdijo, da so se oprali pred svetom, ker smo objavili popravek v sobotni številki. Po § 19 tiskovnega zakona moramo sprejeti skoraj vsak popravek, dasi smo večkrat prepričani o njegovi n e i s t i n i t o s t i. Tako tudi imenovani gospodje ne tajé, da so res sedeli nekaj ur v zaporu in so bili obsojeni na zasluženo denarnoglobo. Torej se gotovo niso dostojno obnašali. Kako pa sodijo imenovani gospodje o našem listu, to nam je deveta briga.
(Umrl) je v soboto zjutraj ua Vrhniki posestnik, trgovec iu bivši župan g Ignacij Alojzij Jelov-šek v 72. letu svoje starosti. Pokojnik je bil spoštovan mož. Naj v miru počiva!
(Potres.) Iz Žirov se nam poroča, da so v petek večer po 10. uri čutili močan potres. Isto se poroča iz Bohinja, Idrije in Logatca.
(Ogenj in toča.) Iz ribniške doline se nam poroča: Miuolo sredo opoludne je začelo goreti v skednji posestnika J. Novaka v Dol. Lazih, občine ribniške. Ker je bilo v skednji več sena in slame, ni bilo mogoče ognja zadušiti, unela se je tudi sosedova hiša Vrli Ribničanje so hitro prihiteli na pomoč ter zabranili večjo nevarnost. Zažgal je petleten otrok, ki se je z žveplenkami igral pred skednjem. Oba pogorelca sta bila zavarovana, a eden že dve leti ni plačal zavarovalnine. — V petek okoli 5 ure popoludne so se zbrali nad ribniško dolino temni oblaki. Kmalu je začela padati debela toča, ki je trla opeko na strehah in stekla v oknih. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako debele. Nekdo je vrgel na tehtnico 7 kep, ki so tehtala jed en stari funt. Bila je sicer redka in padala le malo časa, vendar je naredila mnogo škode po vsi dolini.
(Toča.) Iz Žtov se nam poroča, da je v petek padala toča, debela kakor orehi. Napravila ni veliko škode, ker je padala malo časa med dežjem.
(Kralj Milan) se bode nekda prihodnjo qedeljo pripeljal na Dunaj, kjer bode ostal več duij.
(Imenovanje.) Stavbenemu oddelku c. kr. deželne vlade v Ljubljani prideljeni inžener J. Svitil je imenovan nadinženerjem in stavbeni pristav Josip Žužek v Novem mestu inženerjem za državno stavbeno službo na Kranjskem.
(Goriške demonstracije.) Mi noli teden neki večer je goriška mestna godba igrala pri Dreherju. Sprva je igrala same italijanske komade, prisotni Italijani so ji demonstrativno ploskali. Ker so se nekateri c. kr. častniki pritožili radi tega, zahteval je gospodar, naj godba igra tudi neitalijanske komade, toda kapelnik se ni dal pregovoriti. — Minoli teden je svirala vojaška godba v hotelu „Pri pošti". Ko je godba doigrala nekaj italijanskih komadov, ploskali so Italijani goriški ua vso moč; ko pa je godba zaigrala Radeckijevo koračnico, kazali so nekateri očitno svojo nevoljo. Ko pa je godba zasvi-rala „0 du mein Oesterreich", odhajali so goriški „patrijoti" ¡eden za drugim z vrta. Kam pes taco moli?
(Iz deželnega šolskega svéta.) Gdč. Avgusta Ko ln i k je dobila stalno službo v Blokah. Nadučitelj in vodja na drugi mestni deški šoli v Ljubljani, g. Leopold Belar, je umirovljen.
(Osebne stvari.) Iz Trsta se nam poroča: Sod-n ški pristav v Gradišču pl. Claricini je imenovan za sodnika ravuo tam. Gozdui komisar v Pa-zinu Fran Dolenec je postal višji gozdni komisar. Kancelist v škofijski pisarni in prefekt deškega semenišča č g. Ivan Slavec gre kot kapelan na Občino.
(Trtna uš) se je prikazala v Borštu ob tržaško-hrpeljski železnici; okrajno glavarstvo je odredilo stroge varstvene naredbe.
(Konjska dirka) bode v Trstu na Buchlerjevem posestvu v Rojanu prihodnjo nedeljo. Prvo darilo je 500 gld. v zlatu, drugo 300 gld. v zlatu in tretje
100 gld. v zlatu. Izvzeti bodo konji, ki so bili že kedaj obdarovani.
(Duhovniške premembe v tržaški škofiji.) Č. g. Ivan Ivančič, ki je nedavno v Rimu postal doktor cerkvenega prava, je imenovan za tajnika škofijske kurije. č. g. kapelan Fr. Nachtigall pojde v Podgorje, 6. g. J. Pipan iz Lovrane v Sterno; novomašnik č. g. Just Filipič k sv. Križu v Grašišču; novomašnik č. g. A. Vascotto v Umago.
(Vabilo) k sla vn ost i ^ katero priredita „Požarna hramba" in pevsko društvo „Lira" v Kamniku v proslavo rojstvenega due Njega veličanstva cesarja Frana Josipa I. v 18. dan avgusta 1889. 1. v vrtu gosp. Fischerja pri „Petriču." — Dopoludne: I. Ob 8. uri sprejem gostov. II. Ob 9. uri vdeleže se društva z zastavami sv. maše v farni cerkvi. III. Po sv. maši defilovanje društev pred dostojanstveniki na glavnem trgu. Popoludne: IV. Ob 3. uri zbero se vsa društva na glavnem trgu, od tod odhod na slavnostni prostor. Ob polu štiri uri začetek koncerta. V. Spored koncertu: 1. F. S. Vilhar: „Naša zvezda", moški zbor s tenor-samospevom, poje g. Fran Bučar
3.	Hrabroslav Volarič: „Slovan na dan", mešan zbor z dvospevom, pojeta gospici Josipina Ožbičeva in Marija fiebuljeva. 3. C. Kreutzer: „Večerna", če-tverospev, pojo gg. Bučar, Pohlin, Ožbič in Pintar.
4.	0. Hugolin Sattner: „Na planine", mešan zbor z bariton-samospevom, poje g. Tone Pintar. 5. I. pl. Zaje: „Frankopanka", hrvatska davorija, moški zbor. Pri koncertu sodeluje iz posebue prijaznosti gospod Fran Bučar iz Ljubljaue. VI. Tombola. VII. Po tomboli prosta zabava. Med posameznimi točkami svira godba. Vstopnina prosta. K obilni vdeležbi vabita odbora. Pri neugodnem vremenu preloži se veselica na prihodnjo nedeljo.
(Razpisana mesta.) Razpisano je mesto pristava pomočnih uradov pri tržaškem policijskem vodstvu do 16. t. m. in mesto konceptnega praktikanta ravno tam do 15. t. m. Pri novoustanovljeni bolniški blagajni v Trstu je začasno razpisano mesto računovodje z letnimi 1500 gld. in mesto blagajnika z letnimi 1200 gld. Prošnje do 23. t. m. vodstvu bolniške blagajne pri tretjem oddelku mestnega magistrata.
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) V četrtek nam je došla uradna okrožnica z računom za mesec julij. Vložilo se je v varčevalnem in čekovnem prometu skupaj 526.429krat za 64,114.063 gld.; od tega na Štajerskem 26.853krat za 2,648.646 gld., Koroškem 7430krat sa 686.924 gld., Kranjskem 5795krat za 569.349 gld., Primorskem 7890krat za 1,033.710 gld. Vrnili so pa 152.164krat skupaj za 63,772.820 gld., od tega pride na Štajersko 4826krat za 1,487.764 gld., Koroško 1132krat za 204.405 gld., Kranjsko 494krat za 157.952 gld., Primorsko 2719krat za 1,126.920 gld. Od dne 12. januarija 1883 do zdaj se je 23,451.549krat vložilo za 2.550,692.897 gld. 25 kr., a vrnilo 6,981.157krat skupaj za 2503 mil. 436 078 gld. 81 kr., v hranilnici je torej preostalo 47,256.818 gld. 44 kr. V minolem mesecu je število vložnikov narastlo za 4836 oseb in je vseh 694.161; knjig-čekovuic je v prometu 15.262, a rentovnic 9551 v vrednosti 8,916.290 gld. Med povračili je 11,150.970 gld., za kar je urad vložnikom na zabtevanje kupil in odposlal vrednostoih papirjev. V neuradnem delu okrožnice nahajajo se podatki o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem. Kot pristavek pa najdeš naznanilo, da je dne 3. julija umrl c. kr. praktikant pri poštno-hranilničuem uradu, g. Ed-mund Černy._
Telegrami.
Cesarjevo potovanje v Berolin.
Ustje, 12. avgusta.*) Cesarje na kolodvoru sprejel ustsko-topliških oblastnij načelnike in ustske mestne dostojanstvenike jako milostivo, ravno tako plemenitaške odposlance pod vodstvom kneza Lobkovica; na slavnostno okrašenem kolodvoru je zajutrkoval, potem pa se je mej navdušenim pozdravljanjem odpeljal.
Podmokli, 12. avgusta.*) Cesar je pri krasnem vremenu ob tri četrt na osmo uro došel. — Na kolodvoru so bili dostojanstveniki navzoči; narod je cesarja navdušeno pozdravljal. Cesar je zapustil voz, kjer so se mu predstavili grof Tliun s soprogo, več plemičev, avstrijski poslanik v Draždanih in avstro - saksonski opravilniki. Po štirinajst-
minutnem mudenji je mej živahnimi klici nadaljeval potovanje.
Dolnja Sedlica, 12. avgusta.*) Avstrijski cesar, nadvojvoda Franc Ferdinand, Kal-noky so dopoludne ob 9. uri došli. Saksonski kralj in princi Jurij, Ivan Jurij in Friderik Avgust so jih prisrčno sprejeli, narod pa navdušeno pozdravljal. V bilanskem gorskem gradu, kjer sta kraljica in princesinja Matilda prisrčno pozdravili Najvišjo gospodo, je bil družinski zajutrek, katerega so se vdeležili avstrijski cesar, nadvojvoda Franc Ferdinand, saksonski kralj in kraljica, princi Jurij, Friderik Avgust, Ivan Jurij in Maks ter princesinja Matilda. Maršalskega zajutreka se je vdeležilo spremstvo.
Berolin, 12. avgusta.*) Vzlic znanim objavam so ceste veličastno okrašene, posebno „pod lipami" in Friderikove ulice. Pred grajskim trgom je postavljen velik baldahin, skozi kateri bo šel avstrijski cesar v grad. Velike množice se gibljejo po ulicah, po katerih se prodajajo slavnostni vsporedi, listi in podobe avstrijskega cesarja. Avstrijski veleposlanik je ob 11. uri odpotoval s častno službo v Elstenverda.
Berolin, 12. avgusta. Cesar avstrijski je došel ob 5. uri popoludne ter so ga sprejeli cesar Viljem, princi Henrik, Leopold in Aleksander, vsi tu navzoči princi nemških knežjih hiš, državni kancler knez Bismarck, grof Herbert Bismarck in generali. Vladarja sta se gorko in prisrčno pozdravila; poljubila in objela sta se vidno ginjena večkrat. Po pre-gledanju častne stotnije se je sprevod začel v mesto pomikati. Ob 5. uri 2-5 minut je zagromel prvi strel iz topov, naznanujoč vhod velečanstev. Navdušenost občinstva nepo-pisljiva. Sprevod je otvoril škadron gardnega kora, kateremu je sledil štirivprežen voz s cesarjema; v drugem vozu sta sedela princ Henrik in nadvojvoda Franc Ferdinand; potem je prišel škadron gardnih kirasirjev, za njim pa princi, v skupnem vozu nemški državni kancler, grof Kalnoky, grof Herbert Bismarck in konečno spremstvo.
Veličastni sprevod je šel skozi „Thier-garten". Ob vseh cestah so stali vojaki v špalirju, za njimi pa se je gnetlo na tisoče ljudij. Ko sta prišla vladarja, prezentovali so vojaki mej trikratnimi „hura"-klici. Veselo gibanje se je polastilo množice, ki je kazala svoje simpatije z mahanjem robcev in klici. Cesar Franc Jožef se je neprestano najsrčneje zahvaljeval. Ko je pregledal častno stotnijo pred gradom, pozdravili sta ga v gradu cesarica in cesarica-vdova Avgusta. Ob 6. uri ej cesar Franc Jožef cesarico-vdovo Avgusto v njeni palači obiskal. Sekcijski načelnik Sz6gyenyi in legacijski svetnik grof Widen-bruck sta se zvečer dlje časa mudila v palači državnega kanclerja. Ob 7. uri je bil družinski obed; cesarica je sedela mej cesarjem Francem Jožefom in nadvojvodo Francem Ferdinandom, nasproti njim pa cesar Viljem mej princesinjama Leopoldovo in Ireno.
Berolin, 12. avgusta. Domneve, da se bo povodom vladarskega sestanka avstrijsko-nemška zveza politično dopolnila in razširila, so brez podlage, pač pa so govori, da se bodo gotove, v resnem slučaji iz zveze sledeče vojaško - tehnične slučajnosti načelno vredile.
Berolin, 13. avgusta. Že od ranega jutra so ceste napolnjene prebivalstva, ki hoče pri-sustvovati maršu na paradni prostor. Hiše so okrašene, zastave vihrajo. Ob 1/2 8. uri je odšla životna stotnija prvega gardnega polka z vsemi zastavami gardnega leora na tempelhofsko polje, njej je sledil životni škadron gardnokornega polka s praporji. Po-vsodi vlada slavnostno navdušenje. Na vogalu Kochove in Friderikove ceste jo bilo 700 dijakov Friderik-Viljemove gimnazije z lastno godbo postavljenih, ki so avstrijskemu cesarju izrazili udanost. i Vreme krasno. Ob l/2 i», uri se je cesar Franc Jožef v štirivprežnem dvornem vozu
*) Iz konfiskovanega lista.
z generalnim polkovnikom Popejem na levici peljal v dragonsko vojašnico, kjer jo zasedel konja. Za njim se je peljal nadvojvoda Franc Ferdinand s častno službo. Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Množica vedno gostejša; brezkončna vrsta voz se je pomikala proti paradnemu prostoru. Avstrijski gostje povsodi burno pozdravljam, isto tako Moltke. Sedaj so se bližali krasni vozi s princi in princesinjami. Vse je pričakovalo jako radovedno prihod Najvišje gospode. Ravnokar jaha cesar Viljem z dvema pribočnikoma na paradno polje, da bo osebno vodil postavljenje vojn. Tam bo pozdravil avstrijskega cesarja. Cesar Viljem od občinstva navdušeno pozdravljam
Zahvala.
Vsem, ki so pripomogli, da se je vršila pevska slavnost „Slovenskega pevskega društva" tako sijajno, da je bil njen vspeh tako velikansk, petje tako iz-vrstuo, osobito pa g. Meden-u za izvrstne samospeve, g. Pirnat-u za vodstvo pevskega zbora, slavnostnemu odboru za priprave in sprejem, gg. poverjenikom za njihov trud, posameznim voditeljem pevskih zborov za izvrstno izvežbanje pevk in pevcev, vsaki posamezni pevki in vsakemu pevcu, ki je s svojim glasom pomnožil pevski zbor in pripomogel k vspehu, izreka najiskrenejšo zahvalo
Odbor „Slovenskega pevskega društva".
Zalivala.
„Podružnica Šentpeterska sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" prejela jo od vesele družbe katoliških rokodelskih pomočnikov v gostilni pri gosp. Lor. Češnovarju nabrani znesek 3 gl. 35 kr. — Hvala lepa! Vivant sefiuentes.
V LJUBLJANI, 18. avgusta 1889.
Ig. Valentinčič,
podružnični predsednik.
Umrli ho:
9.	avgusta. Anton Sternad, delavčev sin, 2 mes., sv. Petra nasip 65, kronični katar v želodcu in črevih.
10.	avgusta. Jožef Gaberšek, čevljar, 17 let, Hradeckega vas št. 21, jetika. — Henrik TJnterladstiitter, krojač, 60 let, se je ustrelil za Gradom nad Strmim potom.
11.	avgusta. Ema Večaj, sprevodnikova hči, 1 mesec, Florijanske ulice št. 21, katar v črevih. — Teodosija Gerdinič, profesorjeva žena, 38 let, Mestni trg št. 17, omehčanje možgan. — Ivana Mavrati, polirjeva hči, 10 mesecev, Poljanski trg št. 5, driska. — Ana Marija Fleišberger, zasebnica, 77 let, Tržaška cesta št. 16, driska. — Anton Pangerc, kajžarjev sin, 2 meseea, Ilovca št. 12, božjast.
V bolnišnici:
7.	avgusta. Prane Susteršič, postrešček, 43 let, jetika. — Ana Poženu, delavka, 22 let, srčna hiba.
8.	avgusta. Andrej Simončič, trgovski pomočnik, 30 let, srčna hiba.
11. avgusta. Karolina Igel, delavka, 20 let, meningitis tuberculosis.
T u j c i.
9. avgusta.
Pri Maliču: Prener, trgovec, iz Berolina. — Filn-aseher, trgovec, z Dunaja. — Petsche, s soprogo, iz Starega trga. — Vencel Kohout, nadknjigovodja, iz Prage.
Pri Slonu : Peter Draschem, c. kr. nadporočnik, iz Budimpešte. — Pregenzer, c. kr. poročnik, iz Pulja. — Stuber, trgovec, iz Draždan.
Vremensko sporočilo.
Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v Wim
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
10	7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zvec.	735 9 7340 733-6	14-1 23 0 18-4	zapad	megla oblačno del. jasno	107
11	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	730-8 727 5 728-4	18-7 28 1 17-8	zapad tt «	oblačno » del. oblač.	9-70 dež
Srednja temperatui l't5° nad normalom.			a obeh dni 18-5° in		21-5° za	1-4° in
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) IS. avgusta.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl.		75	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84	!1	75	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	M	80	n
Papirna renta, davka prosta......	99	n	65	n
Akcije avstr.-ogerske banke......	908	n	—	rt
Kreditne akcije ..........	306	n	25	n
London .............	119	n	60	n
Cesarski cekini ..........	5		68	n
	—	p	—	»
Francoski napoleond.........	9	n	501	
Nemške marke ..........	58	t«	45	«
Tržne cene v Ljubljani
dné 10. avgusta.
	gl.i	kr.		gl-	Kl'.
Pšenica, hktl. . . .	6i 60		Špeh povojen, kgr. .	_	64
1 Rež, „ ...	4	06	Surovo maslo, „	—	78
1 Ječmen, „ ...	4	—	Jajce, jedno	—	2
Oves, „ ...	3	—	Mleko, liter ....	—	7i
Ajda. „ ...	i>	33	Goveje meso, kgr. .	->-	54
		45	Telečje „ „ .	—	oO
Koruza, „ ...	4	83	Svinjsko „ „ .	—	50
Krompir, „ ...		05	Koštrunovo „ „ .	—	32
Leča, „ ...	12	—	Pišanee.....	—	3o'
Grah, „ ...	13	_	Golob .....	—	18
Fižol, „ ...	11	—	Seno, 100 kgr. . .	o	23
Maslo. kgr. .	—	84	Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr.	2	32
Slast,	_	70		6	40
Špeh svež, „	—	50	„ rnohka, „ „	4	151
ZABAVI IM POUKU.
Ill'1:ill,.h!liililll. »lllllHlc

Vinotoč
prej v Lingarjevih ulicah št. 3 premeščen je sedaj v
Židovsko stezo št. 8.
Toči se ondi pristno dolenjsko vino iz kleti Ignacija Wutscherja v Št. Jerneji na Dolenjskem liter po 40 in 32 kr.
V obilni obisk se priporoča
(1)
Jože Martinčič.
V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega
je uradno koucesijonovana. naravna, umetno s prosto ogeljuo kislino prirejena mineralna kisla voda
(Rdmerbrunnen) pi*i Rogatcu.
Z uaravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se
mineralna kisla voda,
katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane sifon-kisle vode.	(23—17)
Xa prodaj je v vseh znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko).
/VV V T » V T T ▼ T ▼ ▼ T v ♦ T "
X X X X XA	-"v A
Brata
Izdelovalca oljnatih barv. firnežcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
nitij s » «a v
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem fimeži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
gf Cenilto na. iEitlite-vniij©.
X X X X X X X X X X X X
X
^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto !
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, klueškega srebru in iz medenine najnovejše oblike, kot
mvnslTamGf, kelihov,
Itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da so mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ojjiiji pozlatim in posrebrim. 06. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(40)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
Vinodražha.
310 hektolitrov
dobrega, čistega, novega in starega;
pr-vina^i
bodo se dne 17. avgusta t. 1. ob 9. uri predpoludne v ležiSCni kleti pet minut od železniene postaje Polčane (Pdltschah) potom prostovoljne dražbe proti vlogi 10°/o varščine (vadija) in odvozbe v teku štirih mesecev oddalo.
Natančneje se izve v hotelu pri gospodu M. 0. Mahoriču v Polčanah.
K dražbi uljudno vabi vinske kupce
(3-3)
m
VERBOVŠEK
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
Slavno c. kr. okrajno sodišče v Krškem dovolilo je z odlokom od 19. julija 1S89 štev., 6867,
prostovoljno javno dražbo
v zapuščino dne 14. aprila 1889 v Krškem umrle Terezije Sotelšck spadajočih neobremenjenih zemljišč vlog. štev. 127 in 128 kat. občine Krško in se bo ta dražba
20. avgusta 1889 dopoludan ob 9. uri
na licu zemljišč vršila.
Zemljišče vloga št. 127 kat. obč. obstoji iz stavišča parcel, št. 80 z nezagotovljenim katastralnim površjem 52Q sežnjev z novo, zidano, do incl. 1898 davka prosto hišo št. 32 z dvema nadstropjema, s tremi prostornimi kletmi pod zemljo in eno v pritličiji; v pral čiji z vežo in dvema sobama za stanovanje, kuhinjo in shrambo za spravljanje jedil; v prvem nadstropji s tremi sobami in kuhinjo; v drugem nadstropji s št rimi sobami, izmej katerih se lahko ena priredi za kuhinjo; v podstrešji z eno sobo in shrambo za prekaianje svinjskega mesa; na dvorišči s hlevom za konje in govedi in svinjskim hlevom; prostorno drvarnico in skladiščem za steljo; uadalje iz vrta parcel, št. 42 2 z nezagotovljenim katastralnim površjem 109Q sežnjev in se bo klicalo za cenilno vrednost 5850 gld. Vsa poslopja so v dobrem stanji in za go-stiluičarsko obrt pripravna, katera se je poprei tamkaj izvrševala.
Zemljišče vloga št. 128 kat. obč. Krško obstoji iz gozda parel. št. 101/11 z nezagotovljenim katastralnim površjem 1 oral 389Q sežnjev, ki je s starim drevjem dobro obraščen, ter se bode klicalo za eenilno vrednost 80 gld.
Dražbeni pogoji, vsled katerih mora vsak ponudnik pred dražbo 10°/0 varščine položiti, ki se bo še-le v zadnji obrok kupnine vračunila in vsled katerih se mora četrtina kupnine takoj po dražbi v roke sodnega komisarja položiti, četrtina v treh mesecih, četrtina v šestih in zadnja četrtina v devetih mesecih od dne dražbe izplačati in cenilni zapisnik se more v uradnej pisarni podpisanega sodnega komisarja ub navadnih uradnih urah pogledati ter pri njem tudi vse, kar se te zadeve tiče, poizvedeti.
V KRŠKEM, dne 29. juliia 1889.
C. kr. notar kot sodni komisar.
(3-3)
I)' Jurij Pucko.
Radenska kisla voda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati z Radgonsko, to jc ]ladkersburgcr.'JjK$__
Čeravno Radenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in r.izkadi kakor se steklenica odmaši.
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
preskušeno zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznim, protinu, kamenci v mehurju, dalje proti boleznim v želodcu, mokril, dolgotrajnem kataru dihal, zlatej žili in zlate-
VT ^	okrcpčujoca pijača
z vinom ali sadnimi soki in sladkorjem pomešana, jo Kadenska kisla voda v občo priljubljena.
Kopališče Radensko.
Kopanje v slntini in v jeklcnlci vpliva posebno pri: protinn. bolečinah mokril. malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd.
Stanovališča po ceni. Prospekt
(brezplačno) od ravnateljstva:
Kopališče Radenci blizo Ljutomera.
Zaloga kisle vode )>ri : F. Plaučzu in M. Kastner-ju v Ljubljani. (H8i
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatije Soulnc (Gii-ondo).
Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bruselj 1880, London 1884.
Iznajdeno leta	po prijorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozorujé na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka WUKBSÊ
Rue Croix de Seguey 100
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in proda jalnlrah dlHav.	(52)

Bordeaux
(Francija) & 108.