268 številka.
Trst, v petek 22. novembra 1901
Tečaj XXVI
Edin o »t"
za«;* eakrat ■ »	razuo *e<lel] ta
rmsrikov, od 4. ari ivffet.
Naročala* i«»«» :
za es!o leto........54 kron
za pol leta ......... 12 „
34 tfetrt leta........ € „
za tn mettec ....... • 3 kroni
.> ».o*di io e plačevati naprej. Na na* r brez priini(>cf narnćnin* na aorava ne ozira.	_
o tobakarnab ▼ Trstu prodajajo post aezce Številke po 6 stctink (3 i.erB Tr«<ta pa po 8 atotink (4
Telefon 5tv. H70.
Glasilo političnega društva „Edinogt" za Primorsko.
T edinosti je moli
Offlnat
•• računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. se računajo po pogodb«
Vsi dopisi naj se pošiljajo urednifltva Nafrankovani dopisi te ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema apravniBtvo. Naročnino in oglase je plačevati loca Trst.
Uredništvo In tiskarna se uahajata v alici Oariutia šiv. 12. 1: pravniitvo, in ■ prejemanje inseratov v ulici Moli* piccolo 5tv. 3, 11. »HiUlr.
sdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k
Lastnik konaorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost*4 v Trstu
Odgovor Čehov.
Cehi so odgovorili na izjavo nač**\nikov nemških stiank. Odgovorili so po pravilu : Suaviter in modo, f<»rtiter in re. A ništi satno resnost in dostojanstvenost besede, ki podelju-jeti tej enuncijaoiji pomen važnega državniškega dokumenta, ampak praktično veljavo mu podeljuje tudi dejstvo, da so mu pritrdile vse tri najvažneje skupine v zastopstvu na-ro la češkega in si';er : narodni poslanci, agrarci iu plemstvo. Za temi skupinami je ogromna večina naroda češkega, ta -so ra prezenti rane narodne sile iz najnižjih d'* najviših plasti. To je moč, ki mora imponirati in pieko katere ne l>o mogel uikdo na dnevni red, ako noče delati nepopravljive škode koristim državne skupnosti.
Izjava slove :
Parlamentariška komisija kluba čeških poslancev smatra ra svojo dolžnost, da odkrito odgovori na predloge nemških strank, zastopanih na konferenci načelnikov. Zastopniki naroda češkega priznavajo resnost situvacije. V prepričanju, do katerega so d<»šle tudi nemške stranke, da namreč ni nade do parlamentarnega rešenja pogodbe z Ogrsko, ako se ne doseže, da se bo vlada mogla opirati na soglasno voljo zbornice in če se bodo, teuau nasprotno, različne narodne zahteve spravljale v zvezo z nagoti beni m vprašanjem — v tem prepričanju zahtevajo zastopniki naroda češkega, naj se odpravi huda krivica, ki se jim je pri godila brez vzroka in proti duhu in besedilu obstoječih zakonov. Na izvedenje v državnih osnovnih zakonih zagotovljene enakopravnosti tudi v notranji službi drža~nih uradov so Cehi zadosti dolgo in potrj>ežljivo čakali. Ko pa je bila enkrat ta enakopravnost podeljena, potem pa je odprava te jednakopravnosti pomenjala tako težko kršenje veljavnih zakonov, da mora biti naj prvi in najvažneji postulat Češke politike ta, da se storjena krivica popravi.
Čehi zahtevajo to, ker le tako se bo gladila jKJt narodnemu miru in se ustvari podstava za spravo tudi glede drugih spornih vprašanj. Odlašanje s tem naj nuj ne-j i m vseh vprašanj — ki more dati Cehom možnost, da bodo sodili o avstro-ogerski nagodbi brez ozira na narodna vprašanja — bi (»omenjalo le hipno olajšanje situvaeije, nikakor pa ne temelj tega ozdravljenja razmer, ki je že sedaj tem nujneje iu neizogibneje. ker v razpravah o carinskem tarifu in o nagodbi <aora vlada vedeti, da-Ii t>o mogla računati na stvarno razpravo o nje predU^ih v zljormci poslancev. Ker le gotovost v tem |vogle<iu jej more dati tisto potrebno /.ii!-I(>rulx>, katere treba favno sedaj v stadiju jM>gajanj.
Iz kompleksa ta ko! meno v a nega češko-nemrkega vprašanja ne je zahteva po zastopstvu manjšine v veleposestvu že iztrgala in izpolnila Nemcem v prilog. Vprašanje notra-
čene, v kulturelnem razvoju vseh narodov utemeljene zahteve, ki eo sicer v ponos in veselje vsacetja v resnici naprednega narodnega zastopstva — ampak nevarni mirnemu delu so le opetovani poskusi, da se neopravičeno in ob ved nem žuganju z obnovljeno obstrukcijo hcče j>reprečati take opravičene zahteve.
Potem izjavljajo Cehi, da se ne bodo izogibali nobenemu razgovor« v namen saniranja težavnih odnošajev in a se bodo udeleževali istih. Tudi ne bodo sledili Nemcem na tisto pot, po kateri isti (Nemci') niso bili hoteli stopiti v nekaka pogajanja za odpravo politiških in parlamentarnih bcmatij, dokler niso bile odpravljene jezikovne naredbe ; pridržujejo si p* (Cehi nam reč t, da bodo odkrito in brez ozirov go- neizogibno potrebne za kulturelni razvoj naroda,
da so naredbe zadovoljile Čehom!! Če so torej oni v bojn za krivično stvar bili neizprosni, in niso hoteli nič čuti o poganjih, ali bi mogel kdo sedaj zameriti Cehom: ako bi rekli na kratko : mi se ne spustimo v no-l>eno pogajanje popred, dokler ne bo popravljena krivica, ki se nam je dogodila..!
Ali Čehi so pokazali se svojo izjavo, da znajo pozabljati, oni po pripravljeni sesti z Nemci h konferenčni mizi! Nemci so osramočeni. Izjava Čehov pa se odlikuje tudi z odkritostjo in lojalnostjo. Oni govorč naravnost, kaj zahtevajo, čemu treba ugoditi, ako se noče, da tudi ta novi poskus ne ostane brezvspeše.1.
Jako srečna je ona pasaža v izjavi, kjer je rečeno, da oni, ki stavlja opravičene zahteve,
vorili ne le o parlamentaričnem kalendariju, ampak tudi o parlamentu in njegovem polo-ženju. Kajti brez odstranjenja Čehom storjene krivice, bi e z odstranjenja možnosti obstruktivnega motenja delovanja zbornice, n. pr. po primernem spopolnjenju opravilnika : vse tolaženje na bodoče raz-
ni nevaren mirnemu delovanju v parlamentu ; ampak, oni je nevaren, ki hoče pre preča ti take zahteve in ki v ta namen žuga z obstrukcijo. In temu drugemu »onemu« je izjava izborno posvetila v lice. Ncmci, isti Nemci, ki sedaj grbančijo čelo v skrbi radi gospodarske bede prebivalstva, isti Nemci so dve leti uničevali parlamentarizem ter ovirali
tovore o narodnih prepornik vpraša- vsako plodonosno delovanje in se nimalo niso njih ne daje dovoljnejra jamstva«a boljšo menili za to, tudi če vse prebivalstvo lakote
bodočnost !
Štiri leta že čaka parlament na ozdrav-
pomre !
Veledostojanstven,
zastopnikov naroda
ljenje. Gospodarske zahteve narodov niso bile	češkega vreden je zaključek izjave, kjer za-v teh težkih štirih letih nič manje nujne,. trjajo, da v polni meri poštevajo gospodarske
nego so v sedanjem trenotku, in interesi dr-	potrebe prebivalstva, ali da bi odstopili od
žave so bili v največi nevarnosti takrat, ko	svojih opravičenih narodnih in kulturelnih
se je parlamentarno rešenje nagodbenega	zahtev : to jim prepoveduje odgovornost, ki
provizorija preprečilo. lil vendar-niso bile	j0 nosijo za narodne interese in dostojanstvo
gospodarske nadloge in nevarnosti za dr-	vsega naroda.
žavo močne dovolj, da bi bile zaustavile	G. Kiirber ve torej, pri čenč da je. Pred obstrukeijo Nemeev !	seboj ima dokument, ki mu ne pušče nobe-Mi ne preziramo — pravi dalje izjava	nega dvoma. Pisali so ga ljudje, ki nudijo — gospodarske bede prebivalstva in zato	roko v spravo, a ki zahtevajo svoje pravo! smo radi nudili roko za poskus, da bi po	Ti možje so pripravljeni v sklep miru, a skupnem gospodarskem delu došli tudi do	tU()j za — b0j | Če torej hočejo Nemci še političnega zbliženja. In tudi danes ne zalite-	nadalje ruti proti univerzi na Moravskem in varno ničesar, kar bi ne bilo nase pravo in	£e ge hočejo dalje protiviti temu. da se glede kar bi moglo škoditi narodnim koristim dru-	jezikovne prakse na državnih uradih na Če-gib. Da bi se pa odpovedali taki skromni in	gkem vspostavi stanje, kakor je bilo do nepravični zahtevi, to nam prej>oveduje odgo-	srečnega čina Clarvjevega : potem so že vornost, ki jo nosimo za narodne interese in	rfaues dobili od Čehov na poslano povabilo za dostojanstvo našega naroda iu katere ne	uljuđen ali odločen — ne ! ! smemo izgubiti iz-pred oči niti za jeden tre- _
notek. S tem pa je tudi že dano naše stališče. Po vedenju vlade in strank — tako zaključuje izjava — nasproti tem našim opravičenim zahtevam, bomo uravnavali tudi mi svoje parlamentarno vedenje.
S shoda slovensta dštva na Dnnajn M 13. novembra.
Dunaj, 15. nov. 1901. (Zvršetek.) Nemcem je malo do kulturnega orga-
znujejo se na kateri koli način taki pošteni naši uradniki kakor »politično kompromitirani«. S čim pa so si torej Nemci pridobili tiste predpravice, s katerimi nastopajo v Avstriji kakor »Gottbegnadetes (!) Herrenvolk« ? ! — Ker so morda dvignili Avstrijo na zunaj do velikega ugleda in moči?! Narobe! S svojo notranjo nasilnostjo so zapravili Avstriji vso simpatijo pri neavstrijskih narodih in sosedih. Poglejmo samo na Balkan, kjer okolu 9.000.000 naših jugoslovanskih bratov živi iz-ven naše države ! Kako naj ti zaupajo Avstriji, če vidijo, kako Nemci preganjajo in zatirajo vBe druge narodnosti, posebno njih krvne brate?!
Krivične predpravice Nemcev so Avstrijo oslabile doma in na zunaj in rodile samo nesrečo. In država se v notranjem tako dolgo ne ojači in si tako dolgo ne pridobi zopet prejšnje simpatije in zasluženega ugleda pri tujih državah, dokler se vladni krogi ne otresejo krivega prepričanja, da Avstrija j e n e m š k a država, in da uvidijo, da je to skupina raznih jednakopravnih narodov, od katerih nobeden nima pravice, da bi si lastil pokroviteljstvo nad drugim. Dajte vsakemu narodu, kar je njegovega! (Živo odobravanje). S tem napravi Avstrija prvi korak do svojega vzvišenega Jkulturnega poklica in z železnimi nogami naj potepta vse germanizatorično-centralistične težnje, za katere se ogrevajo samo osebe, ki nimajo z narodom nobene dotike in za njegove potrebe nikakega zmisla.
Ker je bila le razprtija in slaba organizacija Slovanov vzrok, da so avstrijske vlade imele poguma v to, da so proti nam nepravično postopale, in da so se Nemci drznili nam delati silo, zato poživljam najprej naše poslance k odločnemu nastopu v državnem zboru, zato poživljam tu danes zbrane češke, poljske, maloruske, ruske, slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske Conmilitone, naj kakor dijaki za čas svojega bivanja na Dunaju ostanejo tesno zvezani in organizirani ! Dajmo si sveto besedo, da bomo sedaj, kakor visokošolct, in pozneje več ali manje kakor členi vodeči h stanov, branili naša prava, če bi bilo treba, tudi z najradikalnejšimi sredstvi, da bomo v tem smislu vplivali na vse sloje svojih rojakov, zvesti akademični izobrazbi : po resnici k pravici ! (Burno odobravanje)...
G. Kt«rl»er in njegovi Nemci vedo sedaj, j pri čem so. Nemški poslanci bi morali zarti-
deti od srama — ako so še zmožni temu	nizma vsega človeštva in ves organizem ho-
čutu —, ko čitajo Izjavo, da so Čehi, vzlie	čejo reducirati samo v organ lastnega telesa,
vsemu, kar se je dogodilo, pripravljeni se-	Nemci se pritožujejo, češ, da razmerno pla-
f»tati se z Nemei na pogajanja. Treba namreč	Čujejo največ davka. Gospoda moja ! Mi
spomniti se vsega, kar se je zgodilo !	Jugoslovani bi hoteli takoj menjati z njimi v
Će kdo sega po lasti drugih, in je srdit	tem pogledu, ker moramo skoraj vse indu-
in ogorčen ter grozi, ako mu kdo zaustavlja
strijalne izdelke kupovati od Nemcev. Oni
njega čeAsega jezika pa je že postalo tako roko: je to gotovo gnusno početje, ki se niti eksporti rajo le-te v naše kraje kakor v kako
jasno po več nego dveletni praksi, da ne treba <ialjnj h, čas tratečih racprav. Hitro rešenje tega vpra.-anja, ki bi bilo v {»odfitavo ozdravljenju razmer, bi pomenjalo tudi rešenje vprašanja proračuna in druzih nujnih potrebščin gospodarskega in državnega življenja.
Izjava se dalje najodločneje zavaruje proti temu, da sti se zahteva po zopetnem u vedenj u češkega notranjega jezika in pa stara zahteva po češki univerzi za Moravsko katera dežela je jh> veliki večini češka — označali kakor taka metoda, po kateri jedna jezikovna zahteva sledi drugi, in p<> kateri i 'ehi za jedno politično zahtevo stav-Ijajo že drugo. Ne, to ni nevarno mirnemu delu parlamenta, ako se stavljajo opravi -
olepšavati ne daje kamo-li, da bi se dalo opravičiti. Če pa je kdo srdit in ogorčen, ker se mu je vzelo kos j>ošteuega prava njegovega, je to vse kaj druzega, je: umljivo in I opravičljivo.
Nemci so do Clarvja rohneli, revoltirali in grozili, ker so zahtevali, naj se Čehom jezikovne naredbe zopet odvzamejo; in izjavili so trdo, neizprosno, da se ne bodo spuščali v nobena pogajanja s Čehi, dokler ne bo ustreženo tej zahtevi njihovi ! Nemci so torej segali po pravu drugih in uprizorili so divjo gonjo proti odredbi, ki jim ni bila nič na škodo, kajti jezikovne naredbe so bile dve leti že v veljavi, ne da bi bilo kaj pritožbe od nemške strani radi kršenja narodnih pravic. Njim je zadoščalo za gonjo le to dejstvo,
kolonijo iu nabirajo si pri. nas kapitalov, dočim jim mi Jugoslovani opravljamo težka dela in to največ radi tega, ker nam vlade ne dajo izobraževal isč: te podlage tudi gmotnemu blagostanju.
Da s tem V3a višja, splošna, popolna kultura, le izgublja, to uvideva vsakdo. In v kolikor so se začeli zopet prebujati avstrijski Slovani, in se zavedati svojega človeštva ter delati za lastno kulturo: vse so dosegli samo z najveČimi žrtvami in proti volji n e m š ko m i s 1 e č i h avstrijskih vlad.
V minol'h desetletjih in še sedaj smatrajo vladni krogi za predrzneže in hujskače one poštenjake (posebno književnike prejšnjih let), ki so se priznavali za Slovence in ka-
Boj na učiteljišču v Kopru!
(Izvirno poročilo.)
Dne 20. t. m. zjutraj smo prišli v šolo kakor navadno. — Ob 9. uri pa, ko je imela biti slovenščina v III. tečaju, zapustili so slovenski učitelj iščni ki tega tečaja učiluo sobo. To je povzročilo splošno navdušenje med drugimi dijaki. Gosp. Pribil, prišedši v ta tečaj in vidć prazne klopi, je hitel ves zbegan do gosp. kateheta, kateri je ta dan ! nadomestoval odsotnega g. ravnatelja. Tako razburjen je bil, da je pozabil celo na zakone olike ter je močno s pestjo udaril po vratih I. tečaja, kjer je imel g. katehet pouk. Poklicani g. je prišel ven, in ko je videl, da dijakov, katere bi imel poučevati g. P., ni več, se je podal zopet v svoj razred.
Ob 10. uri so se III-letniki vrnili, med tem pa so se IV-letniki podali vsaki na svoj dom. Ko je videl g. P., da tudi v tem tečaju ni žive duše, se je podal v konferenčno sobo.
Čez nekaj časa je prišel ven g. katehet ter se podal k tretjeletnikom >n jih vprašal, ali so pri volji obiskovati slovensko uro pri g. P. ? Ko pa so le-ti jednoglasno odgovorili, da nočejo, jih je poslal domov, rekši,
da jih ne more v 3 preje ti tudi k drugim uram, dokler se ne vrne g. ravnatelj. Ti so ga ubogali ter mirno zapustili Selsko poslopje. Ravno tako se je zgodilo s četrtoletniki, ko so se ob 11. vrnili zo|>et v šolo.
Ob tej uri pa je imel oditi II. tečaj. G. katehet. kateremu ne je pozdevalo, da oddidejo tudi drugoletniki, se je podal v njih razre«!t predno je prejšnji g. profesor, zapustil razred ter jih je varoval celih 10 minut, dokler se ni prikazal v razred g. učitelj P. Tedaj so 1 >i I i ti ta k ore kož prisiljeni ostati v šoli, d a-si ni nihče imel slovenske knjige pri seliL
V tem času pa je deklariralo 6 zastopnikov III. in IV. tečaja z lastnoročnim podpisom pred g. katehotom, da absolutno nejpridejo v slovensko uro, dokler bi jih imel poučevati g. P. Ko jim je e- ravnateljev namestnik še enkrat ponovil začasno izključbo, s-j se odstranili vsi od učiteljišča.
<'e-ar nista naredila prva dva tečaja dopolu lne, popravila sta popoludne. Pridru-žila sta se zadnjima dvema tečajema ter z njima -tavkala na vselej ''»rti.
Vendar so bile tudi tukaj, kakor pov-s<>di, nekatere izjeme, in sieer sta nabrala dva gg. učitelja veliko število eelih treh dijakov, namreč tri prvoletnike : jeden drugoletnik pa se je podal iz lastne volje v šolo.
Ob 4. uri smo vsi učiteljiščniki prišli »in eorpore« pred zav»d. Tu nam je rekel jeden g. profesorjev, naj se ne zbiramo pred zavodom, ker smo vsi izključeni! Oho, gospodje ! Stara slovenska prišlo vica pravi : »Učitelj je radi učencev, ne učenci radi učitelja!« In mari nas hočejo izključiti brez konference?! Ako bi pa to bilo res, kaj poreče k temu dežela, v kateri krvavo primanjkuje učiteljev*? ! Mar naj Im> ona trjvela, da ne dobi v 4 letih nobenega učitelja radi jednega ? ! Menimo, da ne.
Dne 21. t. m. izrazil se je g. I*, proti jednemu profesorjev: »Alle au-»schliessen«! Vederemo ! Navdušenje spit šoo.
Učitelj išeniki.
Politični pregled.
V TRSTU dne :>2. novembra liHJl
O položaju Vsa disku/ija listov je posvečena izjavi zastopnikov naroda češkega. Kakor je bilo predvideti, veČina dunajskih listov ne sodi ugodno o tej izjavi. Oni bi se hoteli pogajati 5 takim' Cehi, ki nič ne zahtevajo in se zadovoljujejo k večemu s kakimi meglenimi obljubami za daljnjo bodočnost. Ni zlomka, za tako »premirje« so lahko Nemci. Premirje naj bi rešilo vlado iz zadrege : premirje naj bi vsaj podaljšalo življenja istej vlad:, ki hoče le to, kar hočejo Nemci, i ehi pa izjavljajo odkrito, da se ne mislijo spuščati v take negotove kupčije, ko bi morali dajati in žrtvovati precej, prejemati pa — Bog ve kedaj ! !
Izjava Cehov navaja kakor glavna postulata, ki se morata nemudoma uresničiti : notranji iezik in pa češko vseučilišče na Mura vskem. »Politik« pa navaja šestorico zahtev: notranji jezik, češko vseučilišče na Moravske m saniranje dež. financ na Češkem, odprava trgovine na l>laneo termine, odprava erar.ških mitnic in rešitev predloge o gospodarskih zadrugah. Te zahteve predlože Čehi, ako pride do konferenc. Praški list zatrja tudi, da se je na konferenci narodnih poslancev, plemstva in agrart*ev pokazalo popolno soglasje: v presojanju političnega položaja, glede temeljnih misli v izjavi in glede taktičnega postopanja.
Parlamentarne vesti. V proračunskem odseku je zahteval posl. Vukovie, naj se za Dalmacijo ustanovi posebno obrtno nadzorni št vo: dokler pa se to ne zgodi, naj sedanji obrtni nadzornik v Trstu nadomestuje obrtnega nadzornika za I>almar*ijo.
Pododsek obrtnega odseka je skoraj dovršil razpravo o zakonu j^lede krošnjarstva. Rešiti so še trije paragrafi, ki se tičejo krošnjarstva v razmerju z Ogersko in Bosno-Hercegovino.
Justični odsek zbornice poslancev je sprejel zakonski načrt, ki vsem sodnim avskul-tantom določa adjutum od 1600—2<H)l>krt>n, sodnim praktikantom pa adjutum 100O kron. Finančni minister Br> h m - B a \ v er k je tekom razprave obljubil, da se čim prej uvede še tretja kategorija a ljuta, kakdi 1600 kron za konceptne praktikante: o tej stvari pa da se bo moral baviti prej proračunski odsek.
Iz ogerike magnatske zbornice.
V adresni debati je vodja kler. stranke, grof
Zicbv izjavlja,da popolnoma in v vsem soglaša z adreso, poleg tega pa je omenil, da se naj-glavntjse naloge države zapostavljajo interesom liberalizma, k' preti uničiti verski mir n zrušiti temelje države. Res imenitni so ti ogerski klerikalci, ki izjavljajo, da je liberalizem nevaren državnemu obstanku, istočasno pa priznavajo svoje neomejeno soglasje z adreso iste liberalne stranke, ki je v tej adresi razložila kroni svoje postulate. So pač tudi ti maijarski klerikalci slednjič vendarle — Madjari. Malce nekonsekirence več ali manje, samo da m&djarski šovinizem ni na izgubi.
Ministerski predsednik pl. Szell je odgovarjal i.a Zichvjeva izvajanja, da on in večina sledita liberalni politiki, ker le ta more utrditi prestol, povzdigniti moč države in pov-speševati vse tisto, kar, po misli grofa Zichvja, liberalizem razjeda.
Adresni načrt je bil vsprejet v vseh treh čitanjdi.
Dijaški izgredi na Ogrskem. Izgredi visoktišolcev v Atenah, ki so naperjeni proti u vedenj u novogrškega jezika v cerkev, postajajo vedno nevarnejši. Včeraj je nekaj dijakov streljajo proti grškemu ministerskemu predsedniku Theotokisu, a ga po sreči ni zadelo. Popoludne je bil shod, katerega seje udeležile kakih 20.000 oseb in ki je sklenil resolucijo, poz">vljajočo sv. Sinod, naj prevajalce evangelija izobči.
Vseučiliško poslopje je še vedno zasedeno od dijakov, čete pa varujejo uredništvi listov »Astvc in »Akropolis«. V spopadu, ki je nastal med dijaki in vojaštvom, je bilo 7 oseb ubitih in kakih 30 ranjenih. Tudi oboroženi meščani so prihiteli dijakom na pomoč.
Kraljica Draga, iz Zemuna pe je razširila včeraj vest, da je srbska kraljica Draga padla kakor žrtva atentata. Današnje poročilo iz uradnega vira javlja, tla je ta vest popolnoma izmišljena ter da je kraljica Draga živa in popolnoma zdrava.
Državljanska vojna v Kolumbiji.
Iz Kolona brzojavljajo dne 20. t. m., tla s:> ustaši [m> poldrugournem boju v mestnih ulicah a ne da bi bili naleteli na resen odpor zavzeli mesto. Komunikacije z mestom Panama so pretrgane ; sodi se, da so ustaši napadli tudi to mesto.
Vojna v južni Afriki. Mirovno sodišče v Haagu se je v svoji seji, ki jo je imelo v sredo, izjavilo nekompetentnim, da bi posredovalo v južaoafričanski vojni.
Dr.a Krauseja, ki je obtožen veleizdaje in nagovarjanja k umoru, izroče bržkone osrednjemn kazenskemu sodišču v Londonu, imenovanemu Old Bailev. Policijski sodnik dovolil je, tla se tir. Krause izpusti iz zapora proti kavciji 2000 funtov šterlingov.
V	velikem svetu kantona Bern v Švici so vse stranke predložile resolucijo, naj se |K>zove zavezni svet, tla protestira proti načinu vojevanja Angležev v južni Afriki.
Kitchener je brzojavil dne 20. t. m. iz Pretorije, da je istega dne došel iz Magala-page v NVarmbad polkovnik Colenbrander, ki je medpotoma imel dve bitki z Buri, katere da je premagal. Buri so izgubili 3 mrtve in .'} ranjene, 74 pa jih je bilo ujetih.
V	Nemčiji se vedno bolj širi agitacija za protest proti govoru angležkega ministra za kolonije, Chainberlaina, ki se je na žaljiv načiu izrazil o nemški vojski. Zahteva se, naj bi nemška vlada oficijelno protestirala proti temu. (< namberlain je namreč obdolžil nemške vojake, da so v francozko-nemški vojski in v Kitaj u jx»čenjali, še vse drugačne krutosti, nego pa Angleži v južni Afriki. Slično je obdolžil tudi avstrijsko vojsko za dobo bojev v Bosni.)
natvezati, kar-koli ugaja kakemu — fli-karju !
Na notico, objavljeno v »Edinosti« in zadevajočo izzivajoče vedenje tistega železniškega Rodruga, ki je brez povoda žvižgal nedolžui naši pesmi, nam prihaja Kristan z otročje-l»edastim zatrdilom, češ, da je tako žvižganje v navadi o premikanju železniških vozov ! Da si železničarji o premikanju voz žvižgajo na prste, utaknene v usta ? ! Ali ne sluti prijatelj Kristan, kako se mu smeje zadnji železniški težak ?!
Take bedarije naj gosp. Kristan pripoveduje svojim štirim podrepnikom, ki bodo radi verjeli še tako in tudi večo bedastočo, tistim siromakom, ki mu verujejo vse in še kaj po vrhu : ali k nam »alkoholistom« naj ne prihaja nikar s takimi bedaatočami, ker se s tem le — smeši. Smo li peli harmonično, ali neharmonično, to naj gosp. flikarja ne briga čistt> nič !! Brigalo pa naj bi ga, da bi »njegovi« ne izzivali in žalili mirnih ljudij!! Toliko za sedaj! O prvi priliki pa hočemo poučiti gospoda Kristana, kako se ne sme pisati o poštenih slovenskih — delavcih! Na svidenje torej pri Filipih!!
Metla I.
Cratznijg. V Skednju ima mesnico tudi ! č neki slovenski renegat, ki čuje na ime Gačnik, pardon — Gatznig. Ta človek je znan v Trstu kakor velik prijatelj prosi u le »camorre«. In tega moža podpirajo tudi neke slovanske družine v Skednju s tem, da se služijo v njegovi mesnici ! Mi ne moremo siliti nikogar, kam naj hode kupovat, ali bodi nam dovoljeno, da opozorimo, tla so v Skednju še druge mesnice, ki so v slovenskih rokah ! V zahvalo, tla tega človeka podpirajo tudi Slovenci, za-sramuje njega hči Roma naše slovenske poštene deklice. Znano je o tej bledi punici in tudi o hčeri znanega Demarchija — Mariettini, tla se radi odlikujeti s »ščavi«. tla-si sti obema materi slovenki, ki znati italijanščine blizu toliko, ali vsaj ne mnogo več, nego — turščine. Ali ni to žalostno in ob enem brezobrazno, ako'ljudjerenegat^ke krvi tako zasmehujejo naša domača poštena slovenska dekleta?! Slovenskega denarja pa se ne branijo, v zalivalo pa nas zasramujejo. Intainija. Matere slovenske ! Od vas je odvisno, tla li naj bodo vaše hčerke še nadalje zasramovane! Kako ? vprašujete morda. No, držite se vzvišenega gesla »Svoji k svojim«, in videle boste, kako vas bodo italijanski ptujci kmalu spoštovali. Torej :
• Svoji
k svojim«
k—
Tržaške vesti.
Slovenske občine za vseučilišče t
Ljubljani. Potom ljubljanskega magistrata je že neštevilo sle venskih občin s Kranjskega in vseh drugih pokrajin, kjer prebivajo Slovenci, odposlalo peticije za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani.
Opozarjamo vse one naše občine, ki tega niso še storile, da store to čim prej, da dokažemo vladi, kako vsi Slovenci soglašamo z našo vrlo visokošolsko mladino v zahtevi vse učilišča v Ljubljani ! !
»Rdečemu praporjn«. Prejeli smo in objavljamo : Ta list si je menda dal v glavo, da se mora v vsaki številki vsaj po enkrat temeljito blamirati. Domišljavi sodrugi, ki ga pišejo, si sicer domišljajo, da je še danes ves svet zabit s plankami in da se mu more
Šentjakobski sroslarji. Pod tem naslovom smo prejeli in objavljamo: »Da se resnica prav spozna, treba slišati oba zvoni !« Prosim Vas torej, g. urednik, da priobčite v cenjeni »Edinosti« naslednje vrstice, ki naj pojasnijo dopis (glej št. 261) o šentjakobskih goslarjih. V vseh slovenskih društvih so nabite tablice s prošnjo, naj se govori samo slovensko; pred leti je v »Delavskem podpornem društvu« neki vneti ud plesalce, oz. plesalke, ki so trdovratno laški govorili — ven metal; letos je slavno pevsko društvo »Kolo« nekatere pevke izključilo, ker niso hotele slovenski govoriti. Cenj. »Edinost« je nedavno opetovano priporočala, naj se v društvih pazi na to, da se bo v društvih le slovenski govorilo. Dopisnik o nas goslarjih pa pumiljuje Ivana Zapi na, ki se v 18 mesecih ni hotel naučiti do 4 ste li po slovensko ; pomiljuje Zapina, ki je često nazival naše dečke goslarje s »š5avi«; kateremu je oče rekel, tla ga ne pusti k vajam, če bi ulovil od naših dečkov kako slovensko besedo, in ki ni hotel sodelovati na veselici naše »Čitalnice«. Zaradi 10-letuega Zapina so se morali naši učitelji, in mi goslarji ž njimi, posluževati laškega jezika ! Ljudje, ki so pred olo stali, ali hodili m;m o, klicali so se zasmehovanjem : »V slovenski šoli je laška šola«. Dobili smo učitelja, ki ne zna laški in ki je kategorično zahteval, da se naj Zapin odslovi, ker ga radi nepoznanja jezika ne more poučevati in ker da ni častno za Slovence, da bi se radi enega člena vsi morali posluževati tujega jezika. Dopisnik pravi, da bi mi morali Italijana Zapina z odprtimi rokami sprejeti v avojo sredino, kakor delajo naši nasprotniki z našimi odpadniki.
Ta nauk odvračamo z vso odločnostjo, ker mi sovražimo vsasega odpadnika, bodi katerekoli narodnosti.
Da je Zapin prišel mej nas, zakrivil je učitelj, ki ga je pri vel k nam kakor zasebnega svojega učenca.
Da Zapiu nima nobene pravice do naših instrumentov, dokažemo pred sodiščem. Dopisniku pa svetujemo, naj vpraša bivše tamburaše si. društva »Kolo«, koliko je dobil
posamičnik odškodnine za instrumente deloma plačane po posamičnikih, deloma pa iz dohodkov velicega koncerta.
Ni res. Pišejo nam : Kakor čujemo, se je raznesla med poštne uslužbence vest, tla naša slovenska tlelavska društva ne sprejmejo nobenega onih poštnih uslužbencev, ki je postal stalen ; to je, po domače rečeno : izklju -čeni iz naših društev da so vsi oni, ki imajo dekrete. Ta vest je izmišljena in neresnična, ker naša delavska društva vsprejemajo vsakega možkega, cio 45. leta starosti, in to ne glede, je - li isti z dekretom nameščen, ali ne.
Iz pred porotnega sodišča. Josip in Anton Host iz Zameta občina Kastav, sedela sta na zatožni klopi, obtožena zločina ubojstva. Sodišče je Antona oprostilo tega zločina, pač pa je obsodilo Josipa samo radi prestopka proti varnosti življenja, na 0 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsaki mesec. Državno pravdništvo je zastopal državnega pravilnika namestnik Minio. Obtoženca sta branila odvetnika Gasser in Breitner. Civilno stranko pa je zastopal tir. Janežič iz Voloskega. — Danes sedi na zatožni klopi Marija Ferjančič, obtožena zločina detomora; razpravi predseduje predsednik deželnega sodišča vit. Urbančič. Državno pravdništvo zastopa državni pravdni k tir. Chersich. Obtoženko pa brani kazenski branitelj Co-duri. O izidu te razprave sporočimo jutri.
Drobne vesti. Nesreče na delu. 41-letni delavec Angelj Bernardi, v službi v tovarni Galatti, je v sredo popoludne hudo ponesrečil. Prvo nujno pomoč je dobil na zdravniški postaji.
13-letni vajenec Just Pregarc si je poti mašino tovarne /tvrdke Lorenzutti pohabil roko. Nesrečnega mladeniča so odvedli v bolnišnico. — Tu je bil vsprejet v deseti oddelek.
36 letni delavec Anton Kos, v službi v pivovarni Dreherjevi, se je včeraj nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico.
Direktorja tovarne Modian« t Josipa Ga-varetti in masinista Benata Capra, so morali odvesti v bolnišnico, ker sta se včeraj jutro oba hudo oparila pri mašinah. Počila je bila namreč neka cev.
Zblaznel je 19-letni mladenič Ivan Ij. iz Motovuna. Nesrečnega mladeniča so priveli v Trst in tu je bil vsprejet v osmi odtlelek b Jaišniee, odmerjen za umobolne.
Pretep. Delavec Karol M. in težak Angelj A., stanujoča v -ulici Belvedere, sta se radi nekih medsebojnih zadev pošteno natepla. Samo tla sta se tepla le malo časa, ker je prišel poleg tisti nesrečni redar, ki je oba od vedel v ul. Tigor.
Pes je ugriznil! 45-letnega Štefana Trampusa, stanujočega v ulici Madoninna št. 21, je neki pes ugriznil tako nevarno, tla je moral revež iskati zdravniške pomoči.
12 letna samomori 1 k a. To je že nekaj izredno žalostnega. I 2-letna Iv. Krebes, stanujoča v ulici Farneto, si je vzela življenje samo radi tega, ker jo je njena gospodinja odpustila z tlela. Nesrečnico je to tako užalostilo, da je izpila stekleriičico strupa. Poklicali so hitro zdravnika, ali bilo je prepozno, ker je deklica že izdihnila svojo mlado dušo. Kaj takega menda še ni doživel nas — napredni Trst! E, tla, vzgoja, vzgoja, ki ne daje moralne opore !
Satnom o r. Včeraj popolu Ine ob 3. uri so našli na nekem griču blizu Opčin mrtvo truplo možkega in poleg njega stekleničico strupa. Telefonično poklicani zdravnik je konstatiral, da je že nastopila smrt. Samomorilec je nepoznan in pri njem niso našli ničesar, po čemer bi mogli sklepati, kdo in odkod je.
K a d i p s o v k e »š č a v o« v u 1 i c o Tigor. Sinovi dvatisočletne kulture so res na vrhuncu svoje —olike. To je dokazal posebno 18-letni Evgenij R., stanujoči na Vr-tleli. Ta surovi tantalin je razžalil včeraj nekega redarja z epitetom »Šeavo« in redar, ki je bržkone malo bolj olikan nego ta sin kulture, je odvedel istega v ul. Tigor, kjer ga morda nauče malo >maniere«.
Dražbe premičnin. Vsoboto, dne 23. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsied naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvaii vršile sledeče dražbe premičnin: ulica deli' Olmo 4, premog, tehtnice in pohištvo; ulica Miramar 11, hišna oprava; Verdela 789, hišna oprava ; ulica Fosco 2 B, hišna oprava ; v prosti luki, koliba.
Konji t prodajalni«*!. V prodajaln i co gospoda Antona Sanci n-Drejača v Slednji sta predsin«>či pritekla dva konja z vozom. Kdor bi pa mislil, da se je gospod A. Sanci n veselil teh nov h odjemalcev, bi se zelo motil. Kupila nista n;č, pač pa sti napravila krtkih 60 kron škode s tem, da sta mu |w>lomila več stvari in podrla vraia. Vrata sta jima bila menda nekoliko preozka, na čemer pi g. .san**in ni prav nič kriv, ker on, ko je zidel hišo, ni računi! na take — odjemalce, kar naj bi konja blagovolila vzeti na znanje.
Yremen*kt rejnik Vferaj : toplomer
ob 7. uri rmtmj	ot» 2. uri popoludn*
11*2- C.* — Tlgi .*h 7. un rjutrcj 765 0
listo. Kakor rečeno: kdor pozna razmere in ljudi, ve, kaj pomenja to !! Včerajšnji laški listi kriče o »vittoriji«, ali nam se zdi, da so slični potniku, ki je šel po temnem gozdu in si veselo žvižgal in glasno pel, — ker ga je bilo strah!! Naj le kriče, ali mi smo tivei-jeni, da jih je izid v Kanfanaru popa ril. mi kar čutimo iz tega krika, tla so konsternirani. Še ena taka »zmaga« in po njih bo !
Zato kviško srea, ti bedui narod naš! Duhovi so se začeli vzlramijati in prej ali slej zasvita tudi pred tvojim pragom.
Xa drugi točki pa je narod naš izvo-jeval nepričakovano sijajno moralno in pa materijalno rmago tako izdatno, da jo je morala priznati tudi komisija ! V občini m i 1 j-
Vesti iz Kranjske.
* Nesreča ali samomor? S-letni Josip Dežman, sin peka Iv. Dežmana na Bledu, je 13. t. m. šel brez očetove vedaosti v (iorje in se je šele zvečer vrnil domov. Ivo mu je mati zažugala, da ga bo oče kaznoval, je fantič odšel iz hiše in se ni več vrnil. Dne 11*. t. m. so ga potegnili mrtvega iz jezera Sodi se, da je fant iz strahu pred kaznijo skočil v jezero.
— Danes p: mu oi 6-20 predp. in ob 7.HO s k i. Trstu pred nosom, na vratih med Istro
p«-p. : o*e a
pof>obidne.
Odbor
mel jutri, v
b 0.12 predpoludne iu ob 1.13
pol. društva »Edinost« bo
suboto, ob 7 1 . zvečer svojo sejo.
Vasti iz ostale Primorske.
X Deželnozborske v o
i t v e v
in tržaškim ozemljem, v volilni skupini, ki je bila nedolgo temu domena italijanski stranki in kjer eo ob zadnjih državnozborakih volitvah slepar&tva, nemorala, volilne rnahinaciie	. i \ . ... . pravi j»rovizoricna zelezniska proga zx ! slavile najenu-meje orjji e in — zmag: , v tej! . ...	.,	.. .,
. .... .	_ . ..	, i vazanje materijala v majhnih vagonih, v Sin-
voliini skupini st je predvčerajšnjim narod („.....	...	. , . .
..... eivasi delajo precej visok nasip, kateri je naš izvojeval častno satisfakcijo: ~ --------
kovano veliko večino INi glasov proti izvoljenih naših volilnih mož! In kar daje
da
prodajalnica izgotovijenth oblek
m „Alla cM 31 Trieste" =
Vesti iz Koroške.
Nova železnica. Na novi železniški progi iz Sinčevasi do Železne Kaple se dela jako pridno nadaljujejo in bo proga dogotovljena že do 1. oktobra prihodnjega leta. V Kapli in pri Mi klavcu je že dozidan kolodvor n se je tudi drugod že pridno delalo, da ss na-
pre-
X X X
za pre- i ^^ bivalce ob Beli zelo velikega pomena in tla bo zlasti po leti privabljala mnogo tujcev v tamošaje lepe kraje.
tvrdke
h EDVARĐ KALASCH «
Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljši h in n a v a d n i h snovij. VELIK I/.BOK
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
ejmea 1 potreben, da pridejo do kolodvora južne » je	1'paj«, da bo nova železnica
Razne vesti.
Istri. Predvčerajšnjim je bil pomeml>en	teJ zmagi posebno vrednost, je to, (la seje
dan. Naš narod je Ul In,j z ljutim nasprot-	izvojevala na tihem, brez hrupne agitacije:
nikr.m na dveh prevažnih točkah. !n bil ga je	,la si J° j« v resnici izvojeval narod sam ! ! janašrii Je kje. velja gotovo tc, daje volja naroda1
Znamenita v političnem okraju puljskem	Pri*la do besede. Ali pomembnost tega doje občina Kanfanar. Prebivalstvo jej je iz-	Pxlka	(iale6 t>relro okvirja deželnozbor-
ključno hrvatsko, izv^emši par sporadičnih	volitev istrskih. To je dogodek, katerega	Originalen Zdravnik je doktor \Vilson v
laških usiijencev. Ali to naše ljudstvo je oli-	tržaški Slovenci ne pozdravljamo le s stališča Bostonu — kakor poroča amerikanski časo-
garbija laška upropastila gospodarski in zgo-	bratske vzajemnosti z rojaki v Istri, se sta- pis »Nature«. Ta zUravnik obiskuje svoje dilo se je — kar se vleče kakor rudeča nit splošno slovenskega, ampak radujemo se pacijente vselej z velikim košem, v katerem
po v-^j žalostni zgodovini naši : narod je	tudi z zasega specijalnega tržaškega stališča. je polno golobov — pismonošev. Ko je bol-klonil duhom. Prišlo vica pravi, da je Grk huji, V našem malem okvirju je to senzacijonelen do- njfea dobro pregledal in preiskal, napiše svoj
nego 7 Židov, a doli na Poljščini govorč, da	gudek. Ni težko umeti tega onemu, kdor umeje recept na čisto tanek papir, ga zavije, utakne
izvestna vrst Rovinježev odtehta 7 Grkov. V	ua!'e	in naše položenje. Milje so na golobu pod perutnice in potem izpusti goloba
XXXXXXXXXXXXXXX3t
u X X X X
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
*	dtvb slo?, zalop not* u
^ iz odlikovanih in svetovnoznanih to-y	varn v Solkanu in Gorici
*	Antona Černigoj-a * jc , . ^
^	fcatera se nahaja	^^
y v Trstu, Via Piazza vecchia ££ ^	(Rosario) št. 1.	^
^ (na desni straDi cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago ^^	iz prve roke.
xxxx»xxxxxxxxxxx oooooooooooooooo
P RVA T O VA R N A
popolno gos|MKiarsko zavisnost od teh pijavk je zašel na^ narod tam doli na Kanfanar-
vratih ozemlja tržaškega. Ta občina je pred- USL svobodo. Golob zleti na to z receptom v metom posebne paznosti tržaške camorre. Lahko lekarno, kjer lekarnar hitro pripravi zdravilo
ščini! ! S tem je zašel tudi v moralno zavis- je pojasniti vzrok tema. Milje so druga skrajna jn gH odpošlje bolniku po jednem kolesarju, n«»st, p«>stal je parija, helot, slovanska raja.... točka obroča, ki oklepa to ozemlje : tam proti Tako dobi bolnik v najkrajšem času '—prav Ki plačeval !e oderuških obresti, ampak ostati severu ob morju I><;vin, tu proti jugu ob na amerikanski način — svoje zdravilo in Z3
je moral tudi v dušev i tm:ni, ker — sužnjem se ne dajejo šole! S telesom in dušo je bil l.ast svojega tirana.....! Tudi na vol seuje mogočnež razjMjlagal žnjim kakor se razpolaga z
morju pa Milje! In ves ta obroč so zasedle	hvali prebrisanega zdravnika, že naše slovenske straže tja do Milj. Z zmago Poslanec samomorilec. Budimpeštanski
predvčerajšnjo srno tako rekoč sklenili ta	državni poslanec in člen neodvisne stranke
obroč, potisnivši naše straže prav do morja....	Josip Kovacs se je včeraj (četrtek) ustrelil
mrtvim brezčutnim blagom : po vrhu ode- S Uj zmago je dokumentirano pred svetom,	jn ostal mrtev na licu mestu*. Vzrok samo-
ruških obresti je moral plačevati še druge Je ^obkoljen od slovenskega življa....	moru je neznan. Poslancem je bil izvoljen o
obresti, katerih ni možno izračunavati v Trdnjava je obkoljena. In če bodo naši ju-	zadnjih volitvah.
naki v trdnjavi vztrajali in delali v roko
boriteljem od zunaj, ta trdnjava laške ne-	GOSpOCJaPStVO.
strpnosti mora pasti ter postati zavetje svo-	B;|nka SlaT|ja Iz p0r0Čiia življenskega
števdkah... plačevati se svojo dušo, se svojim človeškim dostojanstvom in se svojim glasom na volišču....!
Tako je bilo v občini Kanfanarski, v kateri se je predvčerajšnjim bil ljut volilen boj. Volilen l>oj ? ! Kako to ? Je-li možen boj in'*! tirani in robi ?... Kaj pomenja to.
bode in jednake pravice vsem, katerim je	oddelka posnemamo, da se je od 1. januvarja
usojeno, da žive tu skupno in da z mirnim	df) konf,a avgusta U)01 prediožii0 4039 po.
tekmovanjem povsitešujejo blagor vseh.	ji • i i it i i ht^th
j ^ t j j & "	nudeb za zavarovani kapital K 11,417.<<0.
V tem je velik po a-en zmage naše v	Od teh ponudeb je bilo sprejetiii 3389 po-
ako -e je tu vendar l il l»oj ?! O, to pomenja Miljah, zmage, izvojevane v zlogi in bratstvu ! godeb za kapital K 9,617.610. V tej dobi veliko, pravi, daje rob začel otre - I >a ni te sloge, tudi te zmage ne bi bili sla- se je izplačalo članom, ki so doživeli pogo-
vili mi na toli važni točki. Za dobro stvar jeno dobo, kapitala K 237.270, dedičem po
sati verige!
B io je že pred nekoliko leti, ko so se v	so delovali posvetnjaki in duhovniki, kar zamrlih članih pa te; občini je!i vzdram jati duhovi in je zopet	proizhaja tudi iz poročila, ki nam je je dojelo dajati znake življenja od se-»e navidezno	poslal zaupnik, odposlan na lice mesta od
K 619.108-68. Jasno je vsled tega, da življenski oddaletc tega pro-slulega češkega zavoda čimc?alje mogočnejše
»bito človeško »iostojaustvo. l>a, bilo je ča- našega političnega društva »Edinost«. Poro- napreduje, in da življensko zavarovanje opra-
vičuje zaupanje, katero ima občinstvo, kate-
sov.... in ti časi si bili začeii, ko so dobili	čilo priobčimo jutri ; za danes konstatujemo tam duhovnika, ki je jel eHersdčll© pO- le po tem |M>r.>čilu, da je bil na licu me:** reraI1 se je omilil, do njega. Rezervni fondi sezati v volilne borbe... A kmalu se je tudi glasoviti Bennati z velikim koperskim znašajo koncem leta 1900 K 22,152.966-22
bilo stemnilo zopet po zaslugi se -	štabom.	8t Siavija kot vzajemen zavod deli ves čisti
danjega pre vzvišenega v Po-	Nadalje so volile naše dične Mare- dobiček članom. Do sedaj je bilo te dividende
reč u.....! Oni svečenik je postal nučenik, žige (okraj koperski) 6 volilnih mož. Ko- izplačane članom K 812.291*84.
ker je oligarhija tako zahtevala in prevzvišeni	perčani so se nadejali, da tudi tu bo kaj za	-
jej je bil na uslugo, — saj tudi on, katoliški	njih potom intrig. Ali varali so se. Volitev
svečenik, viši pastir vere ljubezni in pravice,	je bila enoglasna in so z našo narodno stranko
se identifikuje z oligarhijo in je tej na ljubo	volili tudi taki, ki so bili v prejšnjih časih
proganjal iu prognal njega, ki je imel vsmi-	pristaši italijanke stranke. »V Marezigah jim
ljenje s tem siromašnim narodom in srea za	je odklenkalo za vedno !
pravico, kruto odrekano trpinu v Istri....	zaupnik in pridodaja: »Tudi Pomjan pride
V noveji čas, odkar je prišel v Pulj	Qa vrsto!« Marezige so namreč nova občina,
apostol pravi«*f», on, ki vse svojo bitstvo, do	navstala vsled razdeljeoja prejšnje velike
zadnje mišice, posveča rodu svojemu, on, dr.	pomjanske občine. In — kakor znano —de-
Laginja, ki je polagoma zbral okolo sebe četico	želni zbor je sklenil razdelitev ravno zato, da
vrlih delavcev pumagalcev, v noveji čas seje	bi se otresel Mareziganov. in da bi tako v
zopet začelo obračati na bolje.
občini pomjanski ita lija naški stranki zagotovil
Brzojavna poročita.
Volitve v Istri.
DOLINA 22. (P) Tu smo danes jedno-tako vsklika naš glasno izvolili 10 narodnih volilnih mož .
Afera zavoda sv. Jeronima v Rimu.? | BUDIMPEŠTA 22. (B.) »Budapesti Naplo« objavlja diplomatičre note, ki so se baje menjale med kardinalom Rampolla in dunajsko nuncijaturo. Te note predstavljajo ! stvar sv. Jeronima tako, kakor da se je tekst papeževega »breve« izgotovil v sporazundje-
in ščefke
Svetto D'Aipli
TRST. - Via S. Antonio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta čopicev za zidna dela nepresežne trpežnosti. B >gan izbor ščetk, strojev za čiščenje parke to v, metel j, metlic, ščetk od perja,
palic za iztolči prah. Velikanski izb«-r mil, glavnikov, parfumov, listnic, novČark. mošnjičkov itd.
Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje se prosi blagohoteu obisk.
XXICXXXXXX»XXXXXX
Prva tržaška tovarna
za posrebrnjevanje ogledal
Via Farneto štv. 10 (iod Via delsi).
Telefon Stv. 941.
fl^ Tovarna za ogledalue s!|>e vseh velikosti, popravljanje i>o-kvarjenili ogledal ter zboljšanje i po zelo ugodni h cenah.
Predvčerajšnjim so imeli tam ljut volilen gospodstvo !
lelikuiiska rastavu pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne gj U U U cene. M M H, S VILJEM DAL L A TORKE j
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Moje pohištvo donesesrečo. ™ ■
boj. Časten dan je bil to za nas. Dan naj-sijajneje moralne zmage. Duhovi se vzdram-ljajo..... Padli smo namreč za en glas ! Komisija je bila v italijanskih rokah, a kdor ve. kake se italijanske komisije, kdor ve, čemu vsemu so zmožne v sili— ta ne bo dvomil niti za trenotek, da predvčerajšnji dan nam ni prinesel v Kanfanaru le moralne zmage, ampak tudi taktično materijalno zmago....! Kakor so že v Istri možne tu li naj lrzneje mahi naeije, je v resnici take, da naša stranka — kjer imajo nasprotniki vse rokah — naravnost ne more zmagati z večino, dva, tri ali pet glasov ! Nam treba veče, precejšnje, faktične večine, ako bočerno sploh zmagati. A v Kanfanaru celo italijanska komisja ni mogla našteti več nego l glas večine za italijansko
nje z duuaj^kim uradom za vnanje stvari i n	8
Slednjič je bila predvčerajšnjim volitev v Kortah. Soglasno je bil iznoljen volilni mož naše narodne stranke. Piraneži niso pregovorili nobenega, da-si so bili eno nedeljo cel6 s svojo muziko prišli tjakaj. Kakor so prišli, tako so odšli.
V italijanskem zmislu sti volili občini Oprtal j (4 vol. može) na Poreščini in San-vinčenti (G vol. mož) na Puljščini.
X Zlata poroka. V Ricmanjih bo obhajal prihodnji torek dne 26. t. m zlato poroko posestnik Mihael K ure t po domače Bronik št. 102 s svojo ženo Ano roj. Kuret. Cerkvena svečanost začne ob 10. uri zjutraj.
: I Msaniler Levi Minzi i
kakor da je Avstro ogerska še-le po 13. septembru prevzela protektorati »Budapesti Naplo« pa nam izraža dvom na pristnosti : ^^
m
teh spisov ter povtlarja, da zlasti zadnja dva podatka ne moreta biti resnična.
Dosodki na Grrškem.
ATENE 22. (B) Mitropolit Prokopi us, načelnik orožnikov in policijski prefekt so podali svojo ostavko. General Vassos je imenovan poveljnikom čet, dijaki so vso noč zasedali vseučilišče. L sti objavljajo članke opominjajoče k miru.
V lajšanje bede »na Ruskem.
PETROGBAD 22. (B) Ministerstvo za vnanje stvari priobčuje v »Praviteljstvenemu Vestnikuc obsežno poročilo o izdanih odred-(Dalje na četrti strani.)
Prra in največja tovarna pohištva Tseh vrst.
•8 t
TOVARNA:
»
Via Tesa, vogal Via Limiiaaea
R S T -
ZALOGE: ■ Piazza Rosario it. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo it. 21
-MOM-
& ©
i
■JL	Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-
^SjP »ršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
1LDSTR0FA.11 CE11K ZASTORI IV FRAIKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
t>ah za prefkrbljeuje prebivalstva se žitom v krajih, kjer je bila slaba letina. V ta namen je izdala vlada vsega skupaj 14.213.258 rubljev.
Pastirski list avstrijskega episkopata.
DUNAJ 22. (H.) * Vaterland« objavlja f>astir-»ko pismo nadškofov n škofov Avstrije, *i so bili zbrani na Dunaja tekom tega meseca. V tem pismu se izreka kat«-lik«mi višje oaetirsko priznanje za njih neomajno ter nepremično u danost papežu in cesarju. Pismo xaže na povzdigo versko-cerkvenega življenja. Vzlie tej razveseljivi okolnosti pa dajejo razmere časa povoda za skrbi glede bodočnosti. Posel>en razlog temu vidi pastirsko pismo v gibanju »Proč t*l Kima«. Višji pastirji smatrajo za |>otrebno svariti pred j nevarnostmi odgovarjajočimi temu gibanju. Pismo |>obija potem očitanja vseh pnstašev j tega gibanja proti katolicizmu ter pravi da se ni noben katoliški svečenik dotaknil ne-kal enega mirti nekatoliških krščanov.
Državni zbor.
DUNAJ 22. (B.) — Zbornica po*!an-eev. — Mej došlimi spi-i je vladna predloga tičoča se dodatka k proračunu o zneskih, I ki se imajo I. liJOl porabiti iz mebjoraeij-j skega fonda. Ker od melioracijskega f»nda I za 1901, odštevši obremeujenje za 1. 1901, ostaja še znesek 7*50.<MX) kron za nadalnjs* izdatke, je naknadno zaračunana svota431)..">42 jh»krita. Mej došlimi spisi je tudi interpelacija posl. Biankmija radi razdelitve od an-gležke vlade nakazane odškodnine za pripa-dance avstro-ogerske monarhije, izgnane iz Tran*vaala. Potem so še razne interpelacije posl. Gesemauna in posl. Freslja. Zt>ornica je na to nadaljevala razpravo o nujnih predlogih, tičočih se kungregacij.

Ces. kr. prh. tvornica strojev, brizgalule, čelad, eevij, pasov ili prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
wAr R- A. SMEEAL- A Siicbov-Praga
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporočil slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, « patentom proti zmrziini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati : izučim lahka in brez masinista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski pliu. brizgalnice proti peronospori „Verniorel" po 16 kron. „Avstrija" po kron franko na vsako pošto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno.
— ~ 'godni plačilni pogoji —
Sp< »štovanjem
i. SME K.4 L v Zagrebu, -mu
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>
Prodaja vina „Ai Maestri',
v ulici Valdirivo 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od dane* naprej točijo sledeča vina: refoSk eni po nove.. bela rebnla iz Brd po 28 novČ- Za družine fw> ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk r-e priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
A siik zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena^ vdobi 100 gld. nagrade.
Josip Bizjak
urarski mojster v Trstu ulica Stadion 2f>. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo ;»e udano priporoča.
Nova čevljarnica ^Ir^Š fSSL
ulica Giulia >t. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka 7.a moške, ženske in otroke. Hlago kekor : podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naroebo> po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože-v vseh barvah.
Konrad Jacopich
MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED
POMADA od LILJANA
Brez olja in masti ! Ne napravi samo vsako lice nežno in pomlajeno. nego trdi bHo brez peg. Solnčac pe^e odpravi vsr k z
2 rabo ist« Cena 3 .. fjnč. fil 150: S- '»i—	i-'-™
I
trgovec z jedilnrin blagom v Trstu „ Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
ANTIRHEUNIN-MAZILO I
proti trganju in zbadanju v ro- -
o o o
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O n
Skladišče vina
v R
ImleKfii, «M!>trati}iijf
UJ
<x
co
Vwni sonnlnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežal»>stiio vest, tla je na> pre-ijubljftii	in iH-e, <r<»sp«Ml
Ivan Rolich
P r o f.
Dr. Concil!J3
I > 4 IX TI O V Eii ETA n ILK
Lin O
— i
ulica Aojuedotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na. debelo in drobno, franko na dom po najugodnej-ih in. konkurenčnih cenah.
(IpIZlVniPf) za P°Pr:iv'janje vsakovrstnih stro IIIIjCI jev. motorjev na plin in brizgalnie vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulica Belvedere št.
Odlikovan z dvomi /lat i mi i u bronastimi kolajnami
*t. 1.. II. i 111. tfT
CAPSULE VEGETARILE
za tajne bolezni
Naročbei.
a
naj se poš:I;n|o na H Llj glavno skladišče ti
FR. RIEDLA
lekarna k „SALVAT0FJU'
VARAŽDIN (Hrvatsko)
UJ = l
-NAJBOLJŠE DOMAĆE ZDRAVILO.*,
. i
danes ob 7. uri v < '* »spodu zaspal po dolgi in mučni lx>lezni, previden m sv. zakramenti za umirajoče in v "»3. svoje <Iol>e.
Pogreb bo jutri od hiše žalosti v uliei, Giulia sL 'J'2 na Općine.
TRST, dne 2L\ novembra 11*01.
Ivana, soprojra.
Ivanka. Štefanija. Ljudmila, Marija. Dora,
hčere.
Fran. Anton, Eerdinand,
sinovi
coco
Zahvala.
Podpisana izreka najiskrenejo zalivalo vsem onim mnogoštevilnim blagim osebam, ki so iej izka/aie svoje sočutje povodom ne-nadomestne /gube, ki jo je zadela po smrti preblagega očeta, brata oziroma tasta, gospoda
Antona Turka
ki po nepozabnemu pokojniku izkazale zadnje ea-ti. Uo-li z udeležbo na sprevodu, lx>d> na kateri koli drug način. Ta |>ojav splošnega .•očustvovanja in ljube/njivo-ti je bi potlpi .-ani v najveeo tolažbo o pre britke m udarcu.
ŠKPl'UK. dne 21. novembra 11*01.
Žalujoča rodbina.
Zgubljenega oslička
so nasii v Rlemaniih. isti se nahaja v neke-u tam-šnjem hlevu. La>tnik živali naj se oglasi J prt vaškemu načelniku g«»-p- Ivana litnlonu. istotam št. 1"1.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Ah ton io ."> — Trst.
- Kožuhar ia izdelovalec iap * -
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osobe.
Izvršuje jn»pnive z v .»o točnostjo iu skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognj -L.
trgovec / jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonija!ij vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja frank o.
Pripjroča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami.
Pekarna in sladčičarna
Jakob Jurca
Novo trMo pooeUno podjetje
Piazza della Legna 4.
vsakovrstne pogrebe po iiajzmeritejših eenali
Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov.
Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova (Piazza delle Legna št. 4)
/. namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bili že davno odpuščeni od našega podjetja.
TKST.
Molin a vento stv. 1
Priporoča svoj knit na dan zveži kruli, vsakovrstne najfinejše sladeuV, nadalje fina vina v hnteljkali in moko v velikem
izboru. Postrežba hitra in točnh na dom.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. Giovanni št. (J. — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin iu lesenega blaga Leseae pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali dru ire z bobe.
FRAN HLAVATT
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. J)elc« okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala, -me Važno oznanilo ! _
Podpisani »matra si ▼ dolinost javiti, <Ja n NA iz VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE Ifi BELA VINA iz VISA. ki »e prodajajo v njegorfi Mklogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo za kemično analizovanje, ovlaičeneoa od c. krt ■vgtrljskega minister3tva. Zato se »tavlja na vse sod« ta boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje miriK sterstvo radi pregoBtfga kvnrjanja vina, ki stavlja t renun nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkjpi vino t aioji zalogi, jV
fotov, da se v ujem ne nahaja drugih snovij, uh je vino čisto in nararno, at se sm« z mirno da:a{i bolnikom in konvalescentom, ker analizacij«» zavod slavlja pod svoje varatvo samo ona vina, Mi »o či«ta in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo« >«aeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....lit*r po 32 nov«,
Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 B Fino vino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo...... 38 »
Bdo vino iz Viaa ... n 40 Zaktorajte vsalej jamstveno znamko.
Josip Tami
vM*x Legli a at. 6 (DvoriK^
Izza mnogo let
preskušeno domače zdravilo
Frana Wilheim
lekarnarja
O s
S -I
3
c. in kr. dvornega zalagatelja
Jfcukirchcn, spodnje avstrijsko.
Fran Wilhelmov odvajajoči čaj
Zavituk K 2.— Postni zavitek 15 zavitkov K 24.
Wilhelmov zeliščni sok
1 stekl. K 2.50. Po^tnu po Ciljate v 6 atekl. K 10. C. i ii kr. pri v.
fiMmova tekoča maža „Eassorin"
1 fkatljica K 2. Po-tua pošiljate v 15 kom. K. 24.
Uilhelmov obliž
1 škatlja 80 »tot. 1 du«at Škatljic K 7.—.
5 ducatov škatljic K 30.— Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-oger3ke postaje.
Vdobi v« r mnogih I«-tarnali v zuanili »ri>:inalriih jcik»-tih, kjer jih uimajet «e p«!Siljaj<i.
3van Angeli
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega
1
!j«» edini tovarnar eophVv vseh vrst in seetk. naliajajor se na tržaškem trs:u ter zamore koiiku-i rirati z vsakomur.
VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali koremk rti«ii malih. Angleške ščetke /it čistiti obuvala, nejrelomljivi amerikanski glavniki, angležke ičetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domaČega isrtMka vse }>o jak«> znižanih cenah.
Konscrvaiorist
želi podučevati klavir in teorijo v slovenskem, češkem , laškem in nemškem jeziku. Naslov: Via Stadion št. 19. I. nadstr.
Remeljui v vel'kem izboru, bukove debla orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogiee za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjice.
ST Cene zmerne.
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderia št. 10.
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
katrani ne past il je Kavasini
škatljica po 80 stotink.
Proti
zagrljenju m grlobolu
se priporočajo
Kavasinijeve pastiljc	=
rznzzz od ogolunjene sladke skorje
-kutijica po 60 stotink. Vdobi va se v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Fiazza della Stazione it. 3.
kafcor tnJi v li-kurni Plcriola .Teruniti, l.uciani, Vi-tali A Vardaha»«i; v l:»-ki : lekarna Priklanu ; v Oi>ru-i lekarna <'ri-t"fok'tti in Pontoni.
►