/c Ste*' 234 TRST, soboto 21 avgusta 1909. V- Tečaj XXXfV ■■■■ IZHAJA VSAKI DAN « larfj eb nedeljah !n praznikih ob 5., ab ponedeljkih eb 9. ijutraj* Pftfanoične 5ter. m prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogik wi»akar&&h ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiaui, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-J&ai, Dombergu itd. Zastarele SIev. po 5 ntč. (10 stot.). 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širo kosti 1 kolen e. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, ♦smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« X> «t. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »*daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-«*aj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava ^fcdinoffti-. — Plačuje s« izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Im moč I _ NAROČNINA ZNAŠA rv^v aa ve« leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■•rovala* aa lzdanj« „BDZSOSTI" «tan«: §>>» lata o K 5-20, pol l*tk 2 (O —— Tal dopisi naj se pošiljajo ua uredništvo lista. Nefrank«> vana pisma te ne aprejemaje in rokopisi ae ae vrafiaje Naročnino, oglase in reklamacije je podiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: alloa Giorgie Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorniurednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorcija liata „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Paltaa-kranUaKnl ra?un it 84V652. TELEFON K 11-37. Brzojavne vesti. O leitankn Frana Joaipa s oarjem Nikolajem. DUNAJ 20. O remičnosti veati, ki so jo priobčili nekateri listi, da ae sestaneta ceaar Pran Josip in car Nikolaj v Puli, ni tukaj ničesar znano. Vendar ni izključeno, da bi se oba vladarja ne sestala še tekom tega leta, a ni Se določen čas in kraj sestanka. Odlikovanja radi aneksije. DUNAJ 20. Teh dni bo odlikovano več oseb, med njimi tadi novinarji, ki «o ai pridobili zaslug za aneksijo Bosna in Hercegovine. Grof Aeferenthal v Išlu. DUNAJ 20. Minister za nošnje stvari giof A^hrenthii «e je daaes p3polude podal v 14!. Z iitim vlakom ]e odpotoval v 151 na letovišče tudi finančni minister Biltnsfci. Prof. Masaryk na potovanju. DUNAJ 20. Po zvršeni parlamentarni knt-ferecci je ta odlični učenjak in politik nastopil avoje potovanja v Dalmacijo in Herce-go»iro v s vrb o proučevanja razmer v teh deželah. Razpust hrvatskega sabora. BUDIMPEŠTA 20. V političnih krogih potrjujejo, da bo hrvat»ki sabor razpuščan kot c. m meseca septembra. Nove volitve bc-do tek is zime. Ako te banu baron u R*ucbu tudi to pot ne p.srtči dohiti \eč:.Era v saboru, bo takoj odst pil, k čemur bo gt prisilila mad- žarikn vUda. Ncvi metropolit mohilevski. PETRO vi RAD 20. „Eta*" javl.a. da ie rimska kuri a na is^ražnjeuo mesto katoltškeg* metropolita mohile^fcegi predložila rektorja duhovske rimckatoi^k j afcaaemiie v Petro-grado, Frančiška Simona. Vlada vcprejme b.m'> madjarsk^. Tretji reški ropar je bil na Dunaju ? DUNAJ 20. Vratar hotela .Moskva* ie sporočil policiji, da se je prig'a.il pri n?emu in zthtfv&l sobo neki ruski govcreč H. H. — Novakov: Študent Nace In njegova Anko. (Žalostaa zgodba iz šentroške fare.) Ančika je priskočila in odpirala Načeta okecce, pokrito z lepimi rožnatimi gardi-tami... Prvič v svojem življenju je je odpira enojemu ljubemu v pozri polnočni uri. „-Ah, vendar ai prišel, Nace! ... Mi-alila acm že, da si pozabil name, da me nim?§ nič več rad — in žalostno je bilo moje srce... No, da ai le tukaj, pa sem vesela in zadovoljna !"*... je pogledala plaho ▼ noč in na Nacrta in poln udanoati je bil njen pjgied. „O, Anka — ai-li kaj huda zato, ker itm se toliko časa zamudil Veš, peli imo naooreč, Anka, tam pod lipo.c. kaj nisi nič al;šdia ?"... in mehko jo je pogledal Nace. „„Ds, da, slišala aem, Nace! Tiho, kakor v sanjah se je zibalo in drhtelo pod mojim okencsm, t ho, kakor ? tanjah: Luna »ije, kladro bije Ml človek, ki je bil popolnoma podoben opisu in sliki tretjega roparja reške pučke bank?, Mihaela Spectcr-ja. Čim je vratar zahteval, da napiše avoje nacijonalije, ae je tujec odstranil. Ker je bil vratar sam, ni mogel za njim. Turčija prizna naslov: car bolgarski. CARIGRAD 20. Predzadnji mini»ter«k> svet )e na poročilo turškega poslanika v Londona, ki se je tozadevno posvetoval s angleškim ministrom sa uname stvari, sklenil D riz tati carju Ferdinand« nailov : car bolgarski. _ Marijine vari SO. Kraij Elvard je ob 12 in tričatrt dospel v Karlove vari, kjer ae je nastanil v hotelu 3avoy. Moulins (dep. Ailier) 20, Včeraj je požar uničil koiodfcr za blago. Pri tem so se štiri osebe hud) opekle, ena teh je že umrla. Zgorelo ]e tudi 20 vagonov polnih blaga. Škcda je velika. Spor med Turčijo m Grško slede Krete CARIGRAD 20. Glasom neke brzojavke iz Kandije, «e včeraj orožništvo odstranilo grško zastavo pred vojašnico, nakar je oborožena množica zastavo zopet razvesila. KANEJA 20. (Reuter;ev biro). V minoli noči }e krečanika viada prejela brzojavko iz Kšndiie, da je po posredovanju metropolita vzpostavljen mir. Ljudstvo je samo vnelo za-?ta?c ter jo izročilo občinski oblastniii, CARIGRAD 20. Vsebino kolektivne note zaščitnih vlaati drže tajno brikone z ozirom na porto. Gjveri »e, da rota s-^ari Turčijo in Grško pred oboroženim koi fl k:om, ker bi konflikt škodit državi, ki bi ga izzvala. CARIGRAD 20. Odgovor Grške na zadnjo noto porte izraža obžalovanje, da Turčija s&ma po prvem odgovora v-.traja pri sioji pritožbi glede vederja <6n&ke v Rumeliii in na Kreti. Asarhija, ki i:, dc-igi č& a pustoši Ilumeiijo, je.^nto^o d-iia p-^idi za marsikatero nesporazumijen^r. Gržka obžaluje bolj k'ikor vsuko » d v?€n gi^o'e, ki dec mira ?n uničuje razne buicrče. 0d:ar sa je zamcglo upati, da novo sta * e etrari vapostavi red, si je tudi GrŠks prizadetala, da clajša nalogo Turčije. Odredbe ki jih je ukrenila G:§ka, so dotez za nje trdni sklep, da ne odstopi cd tega arojtga začrtanega «eden)9. Kur se Krete tiče, bo porta priznala, da je v slojih prejšnjih izjavah vedno naglašaia korektno postopunje Grške. Vzlic temu izjavljamo vnovič, da »3 Grška v vsah t čkah prilf g .di zelo oogubHva. LONDON 20. Kakor poroča Reuterjer biro i^ Kaaeie od 19. t. m., je krečanska vladi zagotovila konzulom, da hoče spoštovati sklepe v.asti, ia je dosta rila, da poda uradao pismeno izjavo, čim vpoatavi v Kan-diji red. Tamkaj ie obiastnija odstranila pra-por&ki drcg z grško zastavo, nakar je oboroženo ljudstvo a silo zop-t po»ta?ilo drog in razvebiio /aetavo, ne da bi mogla obiastniia tega preprečiti. Oboroženo civilno prebivalstvo straži še vedao zastavo. V Kaneji vlada popoten mir. in spoznala sem tvoj glas!... Na koga ai mislil, ko ai pel, Nace?"" in vprašuje če ae je ozrla van;. nO — Aaka!" „„Ali si mislil name, ti moj s?adki Nace ? !MU „O — Anka L. Odkar aem te arečal oni dan pri studenca, odkar aem govoril oni večer ateboj tam za vasjo, odtedaj mislim vedno nate, Anka... Ia ako bi mi ukradli misel iz arca, tedaj bi jokal po tebi, Anka, in ako bi mi izkljuvali oči, tedaj bi klical tebe, Anka, le tebe, in moj klic bi hitel t mlado jutro, hitel bi r vroče poladne, hrepenel bi v tiho noč.,, in zvezde bi ae namilile ia razjokale... Kaj ai aa zdrznila Anka, zakaj so plašne tvoje o&?ltt.., „„Oh Nace, zvezda ae je utrnila... Nace, meni je tako teano pri srca, mene je strah"".. in plaho se je ozrla Anka ? Naoeta. -Ob meni strah, Anka ? !.„ Le pusti zvezdo, naj se ie utrne, le pusti jo... usojeno jej je bilo... Glej, še tisoč in tisofi zvezdic sveti na nebu, le poglej jih, Anka, in zvezde te vzljubijo in troje prijateljice bodo... Ali me imaš kaj rada, Anka ?!... in prijel jo je za roko. Generalni Stralk na fredskem L Raz motri vanja o delavskem boju. Prav zanimivo je zasledovati različne brzojavke, ki krožijo zadnje čara po kontinentu o generalnem itrajkn na Švedskem in to zaradi tega, ker avoje tendence ne morejo prikriti. -Tasno je, da vprašanje generalne stavke ne more biti vprašanje kake posamične stranke, ali le posamičnega sloja ali stanu. Ravno tako ie obžalovati, če se povzdiguj o dejstvo v deveta nebesa brez kritike, kakor na drugi strani bagateliziranje ali celo sumni-čenje tako važnega socijalnoga pojava, kakor so velike krize na splošnem gospodarskem trga in še posebej na delavskem. Generalna stavka more biti sicer rea le političnega značaja in spada v tem alučaju v kategorijo demonatracij. Taka atavka tudi nikolu do go ne traja. Pritisne za en ali dva dneva (Be gija), včasih pa samo zagrozi (Avstrija 1907) in more imeti svoj dejanski vspeh. Vsekakor pa je stvar za delavca riskantn*, kajti Če se jim je poskus ponesrečil (Španija, Rusija, Italija), potem na-ttopa reakcija s podvojeno silo. Socialisti so bili prvotno načeloma preti taki stavki, ker so trdili, da so ai jo izm -slili le anarhisti z namenom, da uničijo delavske strokovne organizacije. Nemški scci-jalistični pivatelj Fran Mihring je imenoval belgijski eksjperitnent — šlo se je, kakor bj v spominu, leta 1902 proti pluralni volilni pravici — „eme trostlosa Affare* in laci umrli, znani strok'vni in tndi politični voditelj delavcev na Nemškem (mož je bii sam delavec) »e izja»il kar ia*no in kategorično na velikem kongresu : „G eneralna stavka je generalna neumaot (Generalun-tin«).M Drugi efcirtam ja bil zopet ta, da so sjsatraii generalno starko cpich in v cbie k^.fcor itdrf-š-.lo vseh nadicg in vseh taža* deiflvgk^ga stana. To je takozvana levoluci-jonarca metoda, ki aa je por- d.la na romanskem jugu, pri vročekrvnih Francozih, Špancih in Italijanih. Iu tudi med temi ati dve straji. Eai so za mirno stavko, ker pravijo, da mora vplivati zgolj fakt (ta bi imenovali prave teoretike generalne staTke v smblu siodikalizma); drugi pa so za to, da dobiva generalna stavka še svoj nasilni znak t. j. štrajk in punt obenem. Dokler se vri'e ti eksperimenti na pa pirju, bodi v časopisju, bodi bro&urab, se m rm človek navadno rad odteguje disputu ia to zato, ker je nekaka aplešna prikazen v dnevnem boju, da vsi tu navedeni argumenti ne drže, če ae jim gre do doa, ali pa so r.mo iztrgan fakt iz vae množice drugih momentov, a katerimi aaoiimi se pa ničeiar ne ddja dokazati človeku, ki mu gre atvar nekako z znanstvenega stališča in ne iz politično ali celo atrankarakega nagiba. Kar amo hoteli reči s tem, je aledeče : poleg teh teoretičnih diaputov, katerih glave so ravno nekateri francoski delarci, je popol noma aam za-se ia neodvisen od besed nastopil no7 pojav, ki so ga razne umne giaie slutile instinktivno, samo da niso prav ve dele. kako in kam! Ia tukaj je obžslovati premajhno in deloma prepovršno šolanje omenjenih teoretikov, ker je to vprašanje do „„O — Načel" „Daj mi poljubček, Anka !" „„O — Naca!"" in sklonila se je k njemu... „Ah, Anka, sedaj aem tvoj!... Naj le kričijo ljudje, naj me obrekujejo... Pride čas — in globoko ae bodo klanjali pred menoj, privzdigovali bodo klobnke... In jaz in ti bova hodila čez polje tako pod večer, hodila bova med šamečimi vali zlatih žit in prisluškovala alavčji melodiji, ki bo drhtela med zelenjem. Potapljalo ae bo aolnca v daljavi in prepevala bo žanjica med pšenico, rdečo ruto na glavi .... Zakaj ai zadrbtela, Anka ? I« „„Ali nisi slišal P!... Pea je zacrilil na vasi!"" „Pes ?!... O ne, Anka, le faat je zaakal ■redi vasi vračajoč ae od svoje ljobice — ali ališifi: Jaha . •.! in Nace se je ozrl na vas. Molčala je Anka in molčal je Nace... Hitele so zvezde po nebeanem oboka in pel je alavček med zelenjem... Tupatam je zaakal fant in zategnjeao ae je razlegalo po vasi: Jaha • •, jabaaa .. • In tiho je sanjala noč... danea znanstveno res le neraziskano; tiste brošure pa, o katerih namigavamo zgorej, nimajo drugačne vrednoati nego agitacijske in hiatorične. Generalna atavka je v resnici spontan pojav delavskega stanu. Ako preg!? d-mo zgodovino delavake borbe zadnjih ato let, petem vidimo prvič, da ae zbirarje delavstva v avrho odpora proti izrabljanju cd atrani kapitalizma ni pričelo na pisano besedo tega ali onega posamičnika (tako so ekr'^tirf-ie itrokovne organizacije in ao ae vršili š:ra ki preden je bil n. pr. Marx na sreta), smsak da je bilo izraz Železne volje vse m is t; in drugič, da se je godil ves ta boj dosedaj potem dveh sredstev : strokovna organizacija in organiziran štraj k.*) Kakor tretje sredstvo nastopa sfedaj glavna ali generalna atavka. Ako raziiknjemo po njenem postanku, potem se nam kaže prav zanimiv peiav : da ie nastopila peveodi šele tedaj in pa tudi res b tistim hipem, kakor hitro so se pričeli koalirati kapitalisti in da ao sa dreg^d po?sodi izjalovile, ker so bila največ plod agitacije, ki pcja*a ni prav umela. Vse to pa nima, ntravno, a »ip.dika-lizmom, z direktno akcijo in z rerclucijonarno metodo nobene druga nego literarne zieze. Njeni poved in vzrek je temveč ra^no t* ko emioentno g )»podar*kega značaja, kakor strokovna organizacija ali navadna stavka sama Zi-se, Motiti nam ne ame pogleda, ie se tu in tam različne stranke skušajo utrditi potem teh organizacij. _ Po konferenci. V članku pod tem naslovom n&gaša praška „Union", da seglasni sklep konference, t katero se načelnik poljskega „Kola" pc-oblašča v nadaljevanje „akcije", ni nič dražega nego figovo pero, ki naj zakrije n e-vspeh konference. Namen kotferdtici je bil v rescici ta, da bi „Slov, enoto" v pravem pomenu besedo zaprisegli, da ne bo ovirala delovanja parlamenta. Garancij za to «o hoteli celo zahtevati od „Slov. enote". Ša več: nadejali so se, da Ba poiam:6na stranke odtržejo od „Slov. enote" in da se priključijo večini. Slednjič so hoteli pridobiti opozicij o-nalne stranke za fiaančni načrt vlade, ki n%j bi v kratkem zasedanju v septembru spravili ped streho ter odvzeli s tem najteže breiiie s pleč vlade. Ali niti eno od teh pričakovanj se ni uresničilo. „Slov. enota" je dokumentirala s?cjo složocst in skle-jeca nje aolidarnost jeglavni efekt te konferenc p. Le naivce daše — izvaja cadaljejpraški liat — so se mogle udajati prazni veri, da bi Slovani zajamčili delo v parlamentu, č e-tudi ima nadalje trajati vladni z i ste m, ki ga oni tako ojstro pobijajo. --Zahtevan je tacega jamstva, to je ptč naj-goroatasneje od vsega, kar *e more ?shtevati od opozicije. Ali vpraSanje takega jamitva ni prišlo riti v razpravo, ker je „Eoota" »e svojim znanim sklepom. — da bo ša-le do sestanka parlamenta cdločala o avoji taktiki — že naprej odklonila tako insinuvacijo. S tem eo se zrušile vseh nade glede finančnega načrta vlade. Ker ni bilo nikakega pozitivnega vspeha, ao ae zadovoljili z mandatom Globinskemu 2a nadaljna pogajanja z vlado in strankami. „Čas bo že, da odidem, Anka!,.. Čir, polunoČ že bije v zvoniku... Ali mi da& oa-galjček, Auka, in rožmarirčka, da ai ga nataknem jutri za klobuk?!... Kdo bo imel lepši šopek cd mene, katero dekle ima lepše nageljčka od tebe ?!... Ia ljudje« bodo strmeli, Anka, btcoci in dekleta in fantje in žene — vai bodo strmeli in gledali moj pušeljc... Ali mi ga daš, Anka ? lu jo je pogledal Nace proseče. „„0 — Nace!"" se je sklonila Anka in utrgala nagelj, najbolj žareč in razpet, in utrgala je rožmarinčka, najbolj zelenega in dišečega. „„Tako, Nace... Lahko noč..."" in podala mu je roko. .Lahko noč, dušica, lahko noč..." aklo-nil se je Nace k njej in jo poljubil na rubi-oaate ustnice... Zaprla je Anka okence (in Nace je še dolgo časa strmel pod njim. Zataknil je ca to pušeljc za klobuk in odšel tiho med zelenjem. Pel je alavček in sanjala je noč... Za vriskal je Nace ves f&ntovski in svatovski, za poljem pa je mrla sladka pesem : Luna sije, kladvo bije.,* (Pride ie) Stran II .EDINOST" St. 234 Besedo ima sedaj vlada. Kriza, ki jo treba odpraviti — opozarjamo, da to naglaša „Union* — nima svojega vzroka v parlamentu, ampak v vladnem zlstenu. (Z največ i m zadoftč^njem podčrtajemo debelo izjavo praškega lista, ker nas Se bolj utrja v prepričanju, da si prav tolmačimo vzroke tej krizi. Op. ur. Edinosti). Dokler ne nastane sprememba v tim zistemu, ne more biti govora o ozdravljenja parlamenta. — Novi ljudski parlament ne prenaša in ne more trpeti nemškega veto. Tu naj zastavijo stranke, ako hočejo napraviti red. „Slov. enota" se vedno izjavlja, da nje opozicija ni naperjena proti parlamentu, marveč le proti vladi in proti načinu, kakor vlada umeva svojo nalogo! Tako so izjavili nje govorniki tudi na konferenci. Ako naj pride do ozdravljenja parlamenta — tako zaključuje „Union" — mora vlada priti do spoznanja, da je hodila doslej po zgrešeni poti. Ona mora ustvariti pogoje zazboljfianje razmer! Včeraj smo pokazali z izgledom iz Zagreba, danes pa iz Prage, da se razna uva-že rana slovanska glasila nasproti sedanji parlamentarični krizi postavljajo na stališče, ki se pokriva z našim. Profesor dr. Ljudevit Gum-plovioz. Včeraj smo objavili kratko brzojavko o samomoru znamenitega pravnika, narodnega ekonoma, socijologa in vseučiliščnega profesorja dr. Gumplovicza. Pokojni profesor dr. Gamplovicz se je rodil dne 8. marca 1838 v Krakom. Obiskoval je vseučilišča v Erakovu in na Dunaju, a po izvršenih študijah se je bavil s pravniško prakso v Erakovu, kjer se je pridružil radikalni stranki takozvanih mladopoljakov. V družbi svojih somišljenikov je osnoval dnevnik, katerega je tudi sam uredovah List je izhajal nekaj let; med tem je nastopal Gumplovicz tudi kot govornik na ■hodih. A stranka je propadla. Gumplovicz ae je od tedaj posvetil naukom o državnem pravu. Habilitira! se je v Gradcu, kjer je postal leta 1876 docent državnih znanosti na temošnjem vseučilišču. Leta 1882 je postal izredni, a leta 1893 redni profeior. Njegov habilitacijski spis je bil: Preiskovanje o plemenu in državi. Njegova glavna dela so: „Splošno državno pravo", „Pravna država in socijalizem", „Temelji sociologije" io „Avstrijsko državno pravo44. Vsi tu omenjeni spisi so dosegli po več izdaj. — Gamplovicz je pisal svoja dela v nemškem jeziku, zato ga smatrajo Nemci za svojega. Vendar je bil vedno zaveden Poljak, a ne-le to, bil je — kar je treba še posebno povdarjati — tudi velik prijatelj Jugoslovanov. P > znaj o ga posebno oai nali dijaki, ki so ob kovali njegova predavanja. Zanimal se je posebno za naša socijalna in politiška vprašanja in dajal našim dijakom o priliki izpitov mnogokrat dobrotni šliene nasvete. S svojo močno induvalnostjo je uplival na nekatere naše mlajše moči, ki so se posvetile znanstvenemu delovanju, da so stopile v njegove stopinje. Osobito si je zadolžil nas Slovence s tam, da je povdarjal v sroji knjigi „Das o iterreichiiche Staattrecht" eksistenčno pravo Slovencev in zagovarjal javno opravičenost slovenskega gimnazija v Celju. Posebno se je ponašal s tem, da so vsi njegovi prfdniki poginili v poljskih ustajah. Značilne je pri tem, da je bil on kljubu t-:mu, da je bil kot učenjak na svetovnem glasu, edini med graškimi profesorji, ki ni postal dvorni svetnik. Siava njegovem spominu! Nesreča zbog električnega toka v Italiji. E včerajšni brzojavki o nesreči, ki jo je provzročil električni tok v Olginoti pri Lecce v Lombardiji nam bi bilo poročati še sledeče : Olginota je prepreSena v svojih malih vrstah z električnimi ž cami. po katerih se razdeljuje električna eneržija, ki prihaja v mestece po posebnem kablu iz Lecce. Ena debela žica je prišla v kontakt z enim tranaformatorjem in ga vžgala. Električna eneržija se je tedaj razširila po žicah, ki so bile napeljane po blšah in vžgala luči. Žice ko ?e vžgale, a električnega toka ni bilo mogoče vstaviti. 10 oseb, ki so to poskusile, je bilo mrtvih preko 20 ranjenih. Eer je elektrika jako po ceni, je vpeljana v vse hiše. Tudi v hleve. — V četrtek zvečer okoli 7. iu pol so bile družine veči-nom zbrane v droriščih, vrtih in pred bišai.J ter se razgovarjali. kakor po navadi. Naenkrat se je začulo glas, kakor povelje : „Zaprite !" Električna energija, ki je bila pre-napolnila lučne žice, je bila tako silna, da so se zidovi tresli. Neka starka je bila ožgana samo zato, ker se je oprla na kamenit vratni rožanec. Otroci, ki so hodili bosi so bili opečeni! Bila je sreča, da se je nahajal ▼ me stecu inženir Montini, ki je dal navodila, da se nima nikdo približati žicam in ki je takoj brzoj a vil v Lecco na centralo, da se ima ustaviti električni tok. V mesta je zavladala velikanika panika, ker si ni znal nihče raz-tolmačiti čuden dogodek. Ljudje so bežali z mes'% ven. Ša le malo po malem so se počt!i zopet vračati v hiše, čim so se prepričali, da ni več nevarnosti. Dnevne vesti. Iz politične službe. — Imenovani so pri c. kr. namestništvu ▼ Trsta: Namestniški koncipist Earol princ Lichtenstein pro-vizoričnim okrajnim komisarjem, namestniški konceptni praktikant dr. Josip F r a n z o n i vit. Donnersfeld in Monte Fran to definitivnim konce pistom, namestniški konceptni praktikant Pavel di G a s p a ro provizoričnim namestniški m koncipistom. Iz šolske službe. C. kr. ministerstvo za javna dela je profesorja na državni obrtni šoli v Trstu Hermana Fornasarich potrdilo v šolski službi. x Laško učiteljišče otvorijo že to Šolsko leto v Gradišču. Občina jo dobila te dni tozadevni ministerski odlok. Tem povodom se bo vršila posebna slavnost na čast poslancema Faidutti in Bugatto, ki imata zaslugo, da se je laško učiteljišče premestilo iz Kopra v Gradišče: Kaj je pa s slovenskim učiteljiščem ?!! Ne tako! „Slovenec" je priobčil v svojem izdanju od minolega torka to-le notico: " „Hribarje prvi položil v Krapini ▼ imena Slovencev venec na Gajev spomenik. V venec je bila vpletena pogodba z Nemci. Manjkalo je še samo Ploja in Bilinskega, da bi bila trojica mlačnih Slovanov, kakor jim je rekel „Narod41, popolna. Baron Raach je za Hribarjevo navzočnost prepozno izvedel, drugače bi bil tudi prišel v Kra-pino, kar ravno zdaj išče pri-; pravljenoga voditelja za svojo v 1 adno stranko!" t Najprej moramo, — da ne bo kakih očitanj, — naglasiti, da to, kar je razprto tiskano, smo podčrtali mi in ne „Slovenec4.1 Gospodje pri „Slovenca" se motijo hudo,1 ako si domišljajo, da so s to ootico pogodili dovtip, ki se mn homerično smeje ves slovenski svet na škodo Hribarjevo. „Slovenec" je pokazal le kako ozko duševno obzorje je v nas Slovencih. Besnega rodoljuba se polašča le čut iskrenega obžalovaaja in skoro da — srama, ko mora gledati in poslušati, kako sta v Slovencih strankarski fanatizem in oiebno nasprotstvo javno politično življenje tako zastrupila, da se tudi najvzvišeneje stvari iu najbolji nameni tirajo v smešnost, ako je slučajno politični nasprotnik storil kaj — pametnega in koristnega. In to je storil Hribar v Krapini. Bila je tam velika zgodovinska kulturna in narodca slavnost — vzvišena nad vsako strsnkarstvo trvenje v Hrvatski in v — Sloveniji, Hribar je nastopil tam v imenu središča slovenskega naroda. Do tega ni bil le opravičen, ampak nalagala mu je to tudi narodna dolžnost. Mandat za to ima in mu ostane, dokler je ljubljanski župan. In na tem ne spreminja prav nič njegova pripadnost k tej ali oni politični stranlri. Niti z eno besedo ni daiai razumeti, da prihaja kakor slovenski liberalec, ampak govoril je kakor Slovenec, kakor žnpan stolnega mesta Ljubljane, Učimo >e od Čehov I Tudi oni se dele na stranke in se diferencirajo po političnem mišljenju. Tudi žapan praški dr. Groš ima svoje politične protivnike. Ali, ko je ravnokar vodil češko deputacijo v poljske zemlje s prevažno narodno-politično misijo, se ni noben češki strankar in nobena stranka spozabila toliko, da bi ga skušala omalovaževati, ga smešiti, ali mu celo odrekati pravico do vodstva. Šlo je za veliko stvar, na kateri je interesirana bodočnost vsega naroda; in to je bil moment, ki je bil edini odločilen za vse politične stranke na Češkem in vsi so proslavljali to podjetje. Podoben slučaj je bil z Gajevom slavjem v Krapini. Gospoda! Mi kažemo io bomo kazali le svojo politično nezrelost vse dotlej, dokler ne bomo znali brzdati strankarske strasti, ko gre za skupni narodni interes — bodi materijalni, bodi etični!! In ravno mi tržaški Slovenci — ki smo baie brez načel, brez programa, brez prepričanja — smo dali gospodi pri „Slovenca" lep izgled, kako se znamo povzdigati v važnih trenotkih na višino tiste objektivnosti, ki tudi političnemu nasprotniku ne odreka priznanja in p o m o č i, ko hoče storiti kaj dobrega. Njihov vodja, g. dr. IvanŠusteršič, ni naš politični somišljenik. A kako se vedemo mi naiproti veliki politični akciji, ki jo vodi — on ?! Ker je stvar, ki jo vodi, po našem uverjenja dobra io koristna, pozabljamo radi na vse politično nasprotstvo in mu ne odrekamo ne priznanja, ne svoje, žal, da skromne podpore. Naše vedenje nasproti dru. Šusteršiču se gotovo najugodneje razlikuje od vedenja „Slovenčevega" nasproti Hribar.n povodom Gajeve slamosti. Zato kličemo gospodi okolo „Slovenca": Ne tako dalje! Nikdo vam ne odreka prava, da se borite za svoja načela in da pobijate nasprotna. Ali to pravo vas ne obvezuje od dolžnosti, da spoštujete tudi delo političnega nasprotnika, kadar je nastopal v interesa narodne skupnosti! Nadejamo se, da gospoda pri „Slovencu" ne bodo hoteli trditi, da smo tudi to odkrito besedo napisali le radi tistih letnih 50 «ld,. ki nam jih g. Hribar —--ne pošilja! Novoustanovljeno društvo tobakarnarjev — Spi! Iz tobakarnarskih krogov nam pišejo : Po tolikem trudu in težavah se nam je posrečilo, da smo ustanovili društvo, ki naj bi imelo nalogo varovati naše koristi in skrbeti proizvajala bo „Ilirija" tudi Venec slovenjih za našo dobrobit. narodnih pesmij. Iitotako bomo slišali prf~ Izvolili smo tudi odbor in predsedništvo krat v Trstu iz slovenskih grl krasno Skrou-in potem — ne vemo nič več o kakih kora- povo „Staročeška", na kar opozarjamo tudi kih, ki bi se storili nam na korist. Govorilo naše češke brate. se je (in menda tudi v odborovi seji) o ko- Godba bo svirala med točkami same slo-rakih, ki naj bi se storili v to, da se odpravi venske komade. G.ce pevke bodo prodnata smrdljivi pečat, ki se sedaj rabi pri zapiranju razglednice in srečke po najnižjih cenah. Tadi paketov tobaka, da se protestira proti stav- za točno postrežbo bo skrbljeno. ljanju v promet, pokvarjenih (olupljenih vir- Vsak, kdor se želi zabavati in poslušati žink, pri katerih imamo -tobakarnarji gotovo krasno petje, naj prihiti v nedeljo ob 5. uri izgubo in pa o vlogi na upravo „Piccola" pop. na vrt komumnega društva pri Sv. Ja-glede odstotkov za razprodajanje. („Piccolo" , kobu. ima namreč pred dragimi časopisi privilegij,: Jutri v Mačkolje (Breg). Slovenci smo da plačuje le 5°/0> dočim plačujejo vsi drugi; dosedaj Breg, ki spada sicer polit'ški Še Usti 10°/0.) Da se gospodje odborniki niso morda v strašili veličanstva Hayerja in vrgli vlogo v v koš ?!! Ako hočete, da bo dražtvo vživalo simpatije in podporo vseh lastnikov tobakaren, treba tudi delati in dakazovati, da nam to društvo tadi kaj koristi. Ako pa mislite imeti društvo le za voljo lepšega, potem pa ni treba pobirati členarine in obljubljati vsakovrstnih koristi! Za danes toliko. Ako ne bomo videli sada — se pa pogovorijo prav zares, na prihodnjem občnem zboru 1 Eden prizadetih. Ravnatelj navtične akademije v Trštu, g. G e I c i c h je stopil v pokoj in je tem povodom dobil naslov ministerijalnega svetnika. G. Gelcich je rodom iz Dubrovnika, torej hrvat« skega pokoljenja, ali on sam se je vsikdsr priznaval Italijanom. To pa nas ne ovira, dajio. zvtčer. ne bi priznavali njegovih zaslug kakor histo-1 rika. Napisal je italijanskih zares izbornih zgodovinskih del o Dubrovnika in Boki Kotorski. Nevročljive poštne pošil|atve. — G. kr. poštao in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam tistih priporočenih iu navadnih nevračljivih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca julija 1909 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Ta seznam bo objavljen v polnem obsega v tukajšnjem uradaem listu. Sokolski odsek v Barkovljah. — Tržaški Sakol je ustanovil letošnje leto dva odseka: v Bojanu in na Opčinab. Vsa tržaška okolica, In je bila letos priča lepemu vspehu Sokol-•tva na Opčinah se mora počasi organizirati v veliko sokolsko armado, tako da bo imel vrak okoliški okraj svojega Sokola. Ia narodne Barkovlje hočejo biti med prvimi in zato se je sklical na nedeljo 22. t. m. cb 10. uri dopoldne v Nar. domu sokolski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi sokolskoga odteka v Barkovliab. Barkovljani sicer h litri, a po svoji zamljepiini legi h tržaški okolici, vse preveč zanemarjali. Vidi se sicer ob nedeljah in praznikih tam vse polno italijanskih tržaških izletnikov, a Slovenec le redkokedaj zaide tam. In vendar bi bilo želeti, da bi Slovani tudi iz narodnih ozirov posvečali Bregu več pažnje. Tam živi čvrsto, narodno-zavedno, krepko in zdravo ljuditvo, ki sprejme z veseljem v svojo sredo vsakega od zunaj došlega Slovenca. — Priporočamo torej tržaškim Slovencem, ki delajo navadno izlete v okolico, da polete jutri v Breg, ter se vdeleže veselice v Mačkovlj&h. Poleg zveze na Žavlje ob 3.10 popol., je zveza tudi ob 9.20 pred p. na Žavlie, ob 8.52 predp. in 2.10 pop. na Boršt. Iz Boršta je uro hoda do Mačkolj, torej lep sprehod. Tudi za nazaj so zveze ugodne. Iz Ž%velj gra vlak v Trst ob 9. iz Boršta pa ob 9. in Se o zagonetnem slučaju smrti. Vzrok smrti pokojne Marije Roj ko, ka< tere mrtvo truplo je bilo — kakor smo včeraj poročali — najdeno pod podom v nekem zapuščenem poslopju na prehodu z Belvedarja v Bojan —, je pojašnjen. Obdukcija trupla pokojnice je izključila vaak sum. da bi bila smrt ptovzročena nasilnim prtom od zločinike roke; marveč je dokazala, da je smrt nastopila vsled griže. Obdukcijo sta izvršila včeraj predpoludne v mrtvašnici pri sv. Juitn zdravniška zaprisežena izvedenca dr. Xidias in dr. Jellersitz v prisotnosti preiskovalnega sodnika dr.a Prati. Sinoči ob 6. uri je bilo truplo pokojnice prepeljano na pokopališče in tam izročeno materi zemlji, Pred obdukcijo je dala policija truplo fotografirati. Kakor smo že včeraj poročali, izhaja iz poselske knjižice, ki so jo našli pri njej, da je bila pokojnica 37-letna Marija Roj ko, doma iz Krčovine v ptujskem okraju, in d i je od 1. do 3. t, m. služila na Sušaku. Neki Fri- derik L. pa trdi, da je videl pokojnico in v nedeljo v J na sestanek v Narodnem domu. 1 govoril ž njo dne 5, t. m. tu v Trstu. Ome- Na zdar l , njenega dne da je našel 'neko mlado žeaiko Sokolska ideja. Vrdeljski „Sokol". — Vlv vrtu pred kolodvorom južne železnice. Bila noveje čase je opažati živo in razveseljivo * da je nekako žalostna. Pristopil da je k njej gibanje za širjenje sokolske ideje v našem5in jo vprašal, kaj da jej je. Ona da mu je Primorju sploh, a istotako tudi v naši tr- \ povedala, da ni že dva doivžilanič gorkega ; žaški okolici. Narod je začel u m e- da ima sicer nekoliko denarja, a da ne ve vatitoidejo in d a Ieko sežno n j e važnost za teleino in duševno vzgajanje mladine, torej za vseobči narodni napredak. Narod je začel umevati, da nam ta ideja vzgaja iz mladine telesno čvrste in duševno zdrave in značajne boritelje za napredek in bodočnost naroda. Ljudstvo je začelo to umevati in posledica je, da se zanima in zavzemlje za spopolnjenje sokolske organizacije tudi na tržaškem ozemlju. Snujejo se ob velikem zanimanju novi odseki tržaškega „Sokola". Tako se je zgodilo tudi v sv. Ivanu, v tej trdnjavi naši, ki se je pokazala ob zadnjih volitvah, da se krepko in vspešno upira neposrednemu navalu tajinstva. Vrgli smo seme v zemljo in rodilo je hitro dobrega sadu. Ta prvi .Sokol* v tržaški okolici priredi dne 5. septembra na vrtu „Narodnega doma" pri bv. Ivanu svoj prvi nastop, ki pokaže, da je društvo od avoje uitanovitve sem pridno delovalo in se pripravljalo za ta prvi nastop. Vzgojilo si je naraščaja možkega in ženskega, a poleg tega je gojilo tudi petje. Ta pevski odsek ne bo delal društvu sramote dne 5. septembra. Prireditev je namerovana v večem obiegu in društvo se nadeja mnogoštevilne udeležbe od strani bratskih društev in občinstva sploh. Na programu bode poleg telovadbe: petje, godba, šaljiva pošta, srečolov, ples. Iz kratka: dne 5. septembra bo slavila sokolska ideja pri sv. Ivanu svoj zmagoslaven dan. Sokolakl zlet v Ilirski Bistrici. Jutri v nedeljo 22. t. m. se vrši zlet notranjskih sokolskih društev v Ilir. Bistrici. Tržaški Sokol se udeleži tega zleta spojenega z razvitjem sokolskega praporja z večjo deputaeijo. Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti slavnosti, se zbero danes zvečer ob 8. uri in 10 minut na južnem kolodvoru, da se odpeljejo do ŠU Petra, kjer prenoče. Za prenočišča je preskrbljeno. Odgovor R:ssegerju. Narodni pipčarski klub od Sv. Jakoba je v svoji seji dne 12. avgusta sklenil pristopiti k obrambnemu skladu in je poslat tozadevno prijavo oa drožbo sv. Cirila in Metoda. Naj bi bilo to v vspodbujo mnogim drugim narodnim društvom v Trstu ! Vrt „Koaaumnega društva* pri Sv. Jakobu ae v nedeljo, dne 22. t. m. ob 5. uri popoludne spremeni v pravi raj veselja. — Pevsko društvo „Ilirija1* priredi namreč svojo veliko vrtno veselico s petjem, godbo, šaljivo pošto in šaljivo tombolo. Bazna krasnih in umetnih pesmij, kakor „Ljubica", „O nevihti", „Slava Prefernu", kam iti, ker da je tujka in da ne pozna nikogar. Friderik L. jo je odvedel v gostilno „Pri Francu" v ulici Geppa, kjer si je dala prinesti juho. Povedala mu je nadalje, da je doma iz Ptuja, da nima nikogar na svetu, da je bila dlje časa v službi v Zagrebu potem na Reki in slednjič 3 dni v Sušaku. Povedala mu je tudi, da so jo dali ti poslednji gospodarji zapreti, ker je že tretji dan zapustila službo. Zaprta da ie bila en cel dan, ne da bi dobiia mti kruha, niti vode. Ko so jo izpustili, da se je takoj podala v Trjt, Friderik L. se je podal včeraj popoludne v mrtvainico pri sv. Justu, kjer si je ogledal truplo pokojnice, na kar je izjavil, da je to prav tiata ženika, s katero j a on govoril dne 5. t. m. Poročali smo včeraj, da je neka ženska z Grete trdila, da je videla pokojnico v sredo o polunoči v dražbi treh mladeničev, ki da so pokojnico silili, naj gre ž njimi. Policija je to žensko z drete poiskala in jej pokazala truplo pokojnice, ali ona ženska ni mogla za gotovo povedati, je-li bila pokojnica ona mlada ženska, ki jo je bila videla z onimi mladeniči. Sicer je pa vsaka nadaljna preiskava vstavljena vsled rezultata obdukcije, ki izključa vsaki zločin.__ Tržaška mala kronika. Med dvema črncema. — V neko ljudiko kavarno v starem mestu sta sinoči prišla dva črnca Mohamed Aslan, sta 25 let iz Sinope, nezaposlen kurjač in neki drugi, ki je pa izginil. Afrikanca sta se sprla in kmalu tudi stepla. Aslan je tudi razbil mramorno mizo in provzročil gospodaru kavarne s tem 25 K škode. Eo ga je redar aretiral, mu ja strgal s prsi dekoracije. Le s precejšnjo težavo so hudega Afrikanca spravili v ulico Tigor. V pijanosti padel z zida. Predsinoči po 11, uri se je težak Rudo f Kramer, star 29 let, iz Ljubljane v pijanem stanju vlegsl na zid, ki deli ulico Molin a vento od spodaj ležeče ulice della Tesa. V spanju se je obrnil in pri tem padel 4 metre globoko ter se precej poškodoval na glavi, na hrbtu in nogah. — Prenesli so ga naravnost v bolnišnico. Okraden vratar. Med tem ko je bil vratar v ulici Geppa štev. 16, Arduin Bjgatto odsoten, so neznani vzmouči vlomili v njtgjv „kažot" ter mu odnesi par novih čevljev, nekaj drugih Čevljarsk k predmetov in omot raznih reči, ki jih je ntki Bigattov prijatelj V Trsta, dne 21. avgusta 1909 EDINOST" št. 234 Stran III dal apraviti. — Skupna škoda znaša okolu 30 kron. Poskus samomora. V četrtek ob 4. in pol nri popoladne je neki siromašno oblečen gtar mož prišel ▼ krčmo ▼ ulici Homagna it. 4 in si je dal prinesti četrt Tina, Nekoliko čata potem, ko je starček navidezno zaspal, ga je dal krčmar _ ponesti tik na dvorišče in položiti na tlak. Še-le pozneje so pasaoti opazili, da atarec umira. Poklicali ao zdravniško postajo in zdravnik je konstatiral, da ■e je starec zastrupil z octovo kislino. Prepeljali so ga v bolnišnico. Včeraj je starca ▼ bolnišnici spoznala njegova žena. Imenuje sa: Urban Cikada, star je 61 let, doma iz Trsta, in Že deset let brezposlen, a stanuje v ulici del B^schetto št. 12. Njegovo stanje je še vedno opasno. Vkradena jajca. 17. t. m. je bilo odnesenih iz prodajalnice zelenjave v ulici Canova za nekoliko kron jajc. O uzmovičih se tudi tu ne zna nič. ~ Tatvina. 18. t. m. je ob 1.30 uri popo-ludne bilo vkradenih v vinotoču ul. Gatteri it. 29 120 kron denarja in zlata verižica. — O tatu ni ae duha ne sluha. Koledar in vreme. — Danes: Ivana Frančiška vdova. — Jutri: 12. ned. po Bink. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f-29'0 — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Lepo. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Staaovitno vreme. Društvene vesti. Pevsko društvo „Zvonimire v Rocolu n& nanja občinstvu in bratskim društvom, da bode imelo dne 12. septembra vrtoo veselico na dvorišču „Gospodarskega društva" v Ro- cciu, — Telovadno društvo TRŽAŠKI SOKOL V Trstu Sokoli, ki ae udeležite zleta v Ilirski Bistrici, pridite danes zvečar ob 8. in 10 minut na južni kolodvor, od koder se odpeljemo do Sw Petra. Odbor „Delavskega podp. društva" naznanja svojim članom, da se bode vršil izven-rt d li občni zbor dne 19. septembra t. I. — NataBčni vspored se naznani kasneje. •tibor pevskega društva rIlirija" vabi vljudno vse gg. pevce, da ae nocoj gotovo udeležijo pevske vaje za moški zbor. Kolesarji! V nedeljo vsi v Vrtojbo ! — Tržaško kolesarsko drudtvo „Balkan" priredi v nedeljo dne 22. t. m. celodnevni izlet v Vrtojbo, kjer se udeleži dirke in slavsosti bratskega kolesarskega društva „Vrtojba". — Vab'mo tem potom v*e gg člane, da se udeležijo tega i deta v največjem številu. Iitotako vab mo oddelke naj napovejo za ta dan izlet v Trtcibo. Zbirališče pred kavarno „Commer-cio*. Oibod točno ob o uri zjutraj. Kolesarji ! Odzovite se polnoštevilno ! Koleiar jki „Zdravo!" Odbor. Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju priredi dae 12. sept. t. J. svojo običajno letno *<>se:ico ter orosi bratska draitva, naj bi to vooštevala. Ona društva pa, ki bi se hotela udeležiti te veselica ter morda nastopiti s kakim zborom ao naprešena, da ae omenjenemu druStvu prijavijo. Natančneji program ae objavi pravočasno. Veselica ae bo vršila na prostoru gostilne g. Čok Župana, a po veselici bo ples pri „Kon-lumaem društvu". Na svidenje torej dne 12. sept. v Lonjerja, Vesti iz Goriške. x „Corriere Friuiano", gasilo ultra'aške beralne stranke razpošilja brezplačno po Farlaniii cele zavoje iztisov. Značilno je to, da se je že parkrat pripetilo, da so bili ti za* voji kratkomalo zopet vrnjeni na urednlitvo z raznimi do t tipi. Razno iz Nabrežine. Ni mi v navado, da bi preveč pošiljal v 'avnosto naših razmerah. Ali včasih je vendar-le potrebno, da tudi širja slovenska javnoat doznava, kaj vse ae dogija pri nas. Čitatelji ae gotovo še apominjajo, koliko sa je govorilo in piaalo o pravdi radi napiaov na tukajšnji postaji. Spomiujali ae bodo tudi, da se je vsled pritožeb tukajšnjega župaoatva in prizadevanja g. drž. poslanca Alojzija Štreke-Ija, direkcija južne železnice vendar odločila za neko rešitev v tej stvari. Ali ravno v tem Času smo dobili pcataienačelnika v oaebi g. Kulota, ki je odločen nasprotnik našega nareda. In ta je znal spremembo napisov, oziroma naredbo direkcije izvrševati tako, da vidiš slovenščino večinoma na zadnjem mestu, ali pa kje vrhu atarega napisa prirejeno tako drobno in nevidno, da je sedaj bolj žaljivo, nego je bilo poprej. Pa tudi naš dobri „Štefan od Zeže", ta za službo velepotrebni organ, ima menda Bcaz, da pri vlakih ne sme klicati slovenski. Naše županstvo je aicer poseglo vmes in je z&ustavilo tako žaljivo apremembo napiaov, ali 2daj api vsa a tvar. Dobili smo še enega brivca, ki pa trdi sani, da je „KraSevec", Ali alovenski vendar zna. ker je rojen v Trstu, Ker pa nimamo tu nobenega slovenskega brivca, nam ne kaže drogače, nego da rajše priporočamo tega novega, nego onega „Pepota", ki ae ni po 20 letaem bivanju med nami naučil niti beaedice lovenski, ker se mu baje naš jezik — studi. Od novaga brivca pričakujemo vsaj nekoliko več prijaznosti in spoštovanja do našega jezika. Slovenskega brivca nimamo ; imamo pa slovenskih trgovcev in obrtnikov, le žal, da jih domačini ne podpirajo in zahajajo nekateri raje k najzagriženejim Lahom. Te so res žalostne razmere, ki pogubno vplivajo na narodni napredek v naii vasi. Zato pa se okoriščajo tem boli — tujci. Zato kličem zopet: proč s etrankarstvom, proč s sovražtvom. oroč z narodno mtačnostjo in popustljivostjo ! Izvajanjem gaala .Svoji k svojim!" naj zavlada domači mir I Telovadno druitvo „Sokol" v Ajdovščini priredi na Mali Šmaren dne 8. septembra svojo letno veselico z javno telovadbo in plesom. Na telovadbi bode prvič nastopal tudi naraščaj. Sodelovali bosti tudi obe Ciril-Metodovi podružnici. Na zdar! Nezgoda. Na predvečer obletnice cesarjevega rojstnega dne je atreljal v Kojskem neki Jakob Stekar iz topičev. Nesreča je hotela, da se mn je topič užgal in razletel v roki, ia mu jo močno poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so mu morali levo roko odrezati. Nepravilnosti v okrajni bolniški blagajni bo dale povoda, da je bil ravnatelj tega družtra, Leopold Travan, po dvajaetletnem službovanju odpuščen iz službe. Travan je tudi mestni starešina. x Vinski pridelek v Furlaniji bo letos jako pičel. — Kriva je peronospora, ki se je pojavila letoa nepričakovano intenzivno. x Kandidatje se oglašajo. — Kakor nam poročajo iz Tolmina nameruje kandidirati v deželni zbor na Tolminskem kakor samostojen kandidat g. Vrtovec, učitelj v p. in posestnik v Tolminu. x Vreme V Gorici. Pri nas imamo prave pasje dneve. Vročina je neznosna, in auša se pozna na vrtovih in na polju. 4000 kvadratnih metrov mozaikov so našli v Ogleju. Pod stolno cerkviio se koplie že dlie časa ter spravlja na svetlo starinske reči. Mozaiki so iz dobe Konstantioa Velikega. V Oglej je prišel radi tega rektor dunajske univerze dr. H. Swoboda. Študent iz Italije. — G-iovanni Corgnali je bil aretiran na Bovškem, ker je bil oaumlien vohunstva. V zaporu se je nahajal 23 dni. Kakor poročajo iz Tolmina so spustili sedaj Corgnalija iz zapora, Vesti iz Istre. Iz Liburnije. Poštna zveza v teh krajih je izpod vsake kritike. Popred, d kler je vozila pošta, smo dobivali pošiljatve vsaj redno; sedaj pa, ko imamo avtomobilno zvezo, je tako \pomanjkljiva, da dobivamo pršiljatve zakašojeno, ali pa sploh izostajajo. Vzrok, temu je. v nelep^m izkoriščanju države in de-, žele od strani židovsku nemške tvrdke Miiaz, oziroma R-viera. Vlada in dežela jamčita 4 in pol odštet, obrestovanje uloženega j kapitala. Družba je stavila na razpolag? slab DVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki ae vrši danes 21. t. m. od 9. 12. pred p. Cbiffonniers z ogledalom in brez ogledala, stenske ure, jedilna miza, stolice, nočne omarice, umivalnik, klopi, ogledala, tt*ge:č, železen predpečnik, stiskalnica za pisma, temna soba, kovčeg, torbe, klobuki, ovratniki, zapestnice, sraice, spodnje hlače, brisalke in po-' nošene moške obleke. Prilika ugodu, nakupa. Moderne spolne sobe iz trdega kuhan, lesa VV brez obklaikov (rimeša) zelo solidno izdelane z garancijo 00°v Sv1 po izredno nizkih cenah PETER JERflJ, trgovina s pohištvom no vogalu ulice Olncenzo Belllnl ter ulice sv. Raterlna. Prilika ugodu, nakupa. v Majcen Miloš.! mizar • Trst - ulica Leu štev. 2 prlp.roča slavnemu občinstvu svojo mizarnico. Izdeluje vsakovrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO Poskusita Fl- SaltftHn" MJimJ- flOVO KAVO ff^»IW»in finejšl Is najzdravsjšl kavni pridatsk. Dobiva sa v vsak MJilb prodsjalnlcab. SLOVENCI! SLOVANI v Trstu! Dolžnost Ja Vaša, da :: as poslužujete edino le v :: slovomu brivnici Br. 3722. Makarska, 12. kolovoza 190?. Oglas natječaja. Na mjesto nadredara kod ove Općine. Ma-karsko-Primorske, uz godišnja plaću kruna hiljadu i dvijestotine (Rr: 1200), koju će primati od ove Općinske blagajne, na jednake mjesečne pred- Slatne obroke, te godišnjih kruna stotinu i dva-eset (Kr: 120) u naslov očUjećnice za redarsku odijelo. Zahtjeva se : a.) Austrijansko državljanstvo ; b.) zdrava i čvrsta tjelesnog sustava : c.) dobu od 25 do 4-0 godina; d.) nep iročnost; C ) podpuno poznavanje hrvatskog jezika u govoru i pikanju. Rok natječaja traje do uključno 10. septembra t. g. Natjecatelji, koji se nahode u javnoj službi, svoje molbe treba da uprave pišućemu putem predpostavljene im vlasti. Od Općinskog OpraviteIjsiva Načelnik: KLAKlO, Prisj ednik ALAČEVIĆ. Z0B0MAMI1' ilBDUTOBIJ Dr. Viktor Bandel , Trst, ulica San Glovannl 1,1. nads. ŠIRITE „EDINOST" 1 od 9. do I. in od 3. do 0. Cement - Portland s „SALONA" s Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj za dobavo živiluih potrebščin za upravo c. k. kaznilnic v Primorju (Koper in Gradišče) za leto 1910. Pokriti se mora tudi potrebščina goriva in ogrejajočega materijala. Vrsto in količino predmetov, ki se morajo dobaviti, razvidijo interesovane osebe lahko na tem c. kr. višjem državnem pravdništvu, iz pogojev, ki stoje zanimancem na razpolago. Pismene ponudbe, opremljene s ko-lekom 1 kronp, morajo biti odpravljene z morebitnimi uzorci na ono kaznilnico, na katero se nanaša dobava dotičnih predmetov. Ponudbe morajo biti lastnoročno podpisane in označiti predmet dobave ; priložiti se jim mora dobavne pogoje. Zapečateni omoti morajo nositi naslov : „Ponudba, nanašajoča se na razpis natečaja dd. 18. avgusta 1909 št. 2618|9". Rok za vlaganje ponudb zapade o-poludne 4. septembra 1909. Od c. kr. U Držav. pravdnBtva TRST, dne 18. avgusta 1909. Družbe „SPALATO" Anonimno deln. drnStvo eementa Portland SALONA. Letni proizuodl: 10.000 mi$on. IZKLJUČNI ZASTOPNIK :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 j Rodolphe Maas, trst, nI. Farneto 38 ■ Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. posebno za žage na paro in mline. Bombaž za čiščenje strojev. ® TfiLETON 11-4 5. m it Ji 1 Stran IV „EDINOST" 5t. 234 V Trstu, dne 21. avgusta 1909 n>steri si ter namešča nesposobne ljudi. Sploh k uređenje avtomobil o h prog in zidanje ho-tt ot po Istri hoče izrabljati za lir-j» n j e germanst?a pod vladno zašč.to in z njeno podporo. Je pač tako v naši Av-»t i ji J Bralno-pevsko društvo „Primorsko" Iz Maćkolj vabi na Siarnoat 10-letnice ki se vi ai dae 22. s^gnsta 1909. Predstavijo te tem trojim volilcem naši aio'. dež. poslanci gg. Mandić. Pangcrc in Vfclentić. Blag. g. pref. Matdić bode poročal o dno vanju v drž. zboru. Na alavnoati bodo iz p: ijaznosti sodelovala sledeča bratska društva: BraJco-pev, društvo „Slavec* iz Bicmaoj, ki ; por,; bralno-pevsko društvo .Vodnik" iz Đi>l!Le, korpor. s zastavo; bralno-pevsko dr itvo „Slovenec" iz Boršta, korpor.; bralno peviVc-d.uštvo „Prešeren" iz Boljunca kor- rs zastavo , bralno pev.-društvo „Straža" P avij, korpor. ; bralno-pevsko in godbeno 4rn eto „Istrtki grmič iz Sp. Škofije, korpo-rat -ne. Ob 3. uri popo). vsprejem gg. poslancev m Iroštev. — Ob 3. in pol uri slavne ttoa vs iica na ob.ežnem dvorišču g. Smctlaka. Po končanem vsporedu zapojejo vsa društva sicuftno „Slovenac i Hrvat". — Srečkarje. — Piei. Vstcpnina k slavnosti 40 stot., srečke po 20 stot., k pleiu 1 krono moški, 60 stot. ž r ake. — K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor, j V slučaju neugodnega vremena sa slavnost prenese na 29. avgusta z istim vspo- redem! Vesti iz Kranjske. t Pre at Rozman — Umrl je včeraj po n <:\ apostolski protonotar, častni kanonik in župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani Janez Roz-n as. Pokojnik je bil rejen J. 1832 v Godoviču ca Notranjskem. Novo kočevsko toiovajstvo. Privandrani K če ci «o ai ustanovili v Lazih v Rožni delti šulferajiko šolo, dasi io Lazi na »loven-sk zemlji. Tisto hišo, v kateri je bila nem-š/:. šulferajnska šola, je pa kupil pred dobi i ai me*;cem Slovenec France Htce. S tem ci kupem je bila postavljena nemška Suife-rn. sba Soia izpod strehe pod kap. To je pa L- :arie teko rezilc, da eo naskočili po noči Hhcttovo trgamo. Metali so v spalnico in prodejslao t»o 7 kg tefcke kamne in polena, i Tuii so tuvfli s 7 metrom dolgimi drogovi sL zi okna v s >be in prodajalno. Vse nameti. o kamenje tehta čez 3 stote in polen in ] rfmt je toliko, da bi dale blzu do 1 kubičnega ne etra drv. Lopovi so febili Hscetu 35 ol'D z okviri vred in vežna vrats, razbili so ku mnogo pftrdeja in raztresli ter poškodo* va i veliko blaga. Za Hficeta, ki je na levi r< i nekoliko ranjen, je bila velika nevarnost, d: ga ubijejo. Saj je padel pod njegovo pc- . at«:-jo, kr.kor hleb kruha velik in 4 kg težak kfc'Len, Skril se je Hace pod streho in s se-' kir i v roki čakal, kdaj da vdrejo tolovaji; v hišo. — Orožniki so sretovsli nekega1 V: iverja, ki ga je Hace čisto dobro spo* i i I _____ 1 Razne vesti. i Zrakoplovstvo na ruskih visokih šolah, j Na visokih tehniških šolah v Moskvi in Kijevu \ se bodo počenši od bodoče jeseni vršila pre-j d&rarra o zrakoplovstvu. Vročina. Iz Rimu poročajo, da je zadnje \ dni vladala po vsej Italiji neznosna vročina, j V veliki vročini ni mogel nihče deleti. V Si-! rakuzi «o imeli 38 stopinj v senci. V mnogih j kraj h primanikuie vode. Bilo je tudi mnogo alučaiev solnčarice. Izum koroškega krojača. V Vclšpergu je tamošnji krojaški mojster Ivan Heine izumil, praktično suknjo, ki se jo lahko nosi na dva kraja. Tuiittiški jopič, narejen na eni strani iz sivega, na drugi iz zelenega sukna se lahko v petih minutah priredi na eno ali drugo stran, pri čemer se uporabljajo isti Žepi in iiii gumbi. Prvo Šolo za zrakoplovstvo na svetu ctrorijo dne 1. oktobra v Fridrichikafenu. Splošnega avstrijskega katoliškega shoda menda ne bo, ker se ga Slovenci in Čehi ne udeleže. Nameravajo začetkom novembra pri-rtd.ti le nemški katoliki shod z istim sporedom. Strela udarila v vlak. Dne 12. t. m. po noči je strela udarila v zadnji voz brzovlaka Pariz-Dijon, ko je bil isti v največem teku. P >tniki so bili omamljeni, vendsr ni bil nihče resno noškodovan. Pridan polten delavec z vbo opravo ae pripo-rniloll reča za prekladanje pohištva. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti pod štev. 142 6. M o nI o cičali P" "stari Breskvi" uL Bel vera a piColOLU dere svira Svetoivanaka godba Za obilen obiek se priporočata Krčmar in Godba. 1334 ase Oni*« prazno oddam v ulici iioiano štev. 4 vrata d OD O št, 22. 1428 Mntfolr Antnn odPrl n ° v ° 8lovenflko liuvaa ^lllllll brivnico in se priporoča si. občinstvu za mnogobrojan obisk. Ulica Sette Fontane št. 13. Slovenci in Slovani I zanimajte se za vaša podjetja. 1385 I Onn arondirano rosestvo v krasnem kraju Vi-LCpU pavske se proda. Isto sestoji iz hiše z gospodarskimi poslopji, vinogradov, njiv, travnikov in gozdov. — V hiši se izvršuje gostilniška obrt, pripravna tudi za vsako drugo ob.t. — Ponudbe ozir. vprašanja na „Edinost" pod „Št 1398U. 1399 Pi*nrloSn eo opeke in strešniki. — Via Sette rrUUdJU O C Fontane 29. 1401 Vi/r« ■■I|qI>I se priredi Javni ples v nedeljo ■VdfclJOlI 22. avgus:a ca dvorišču gostilne „Dolgan*1. Svira godbeno društvo iz sv. Križa. Preskrbljeno bo z jedjo in pristnim kraškim teranom. Toči se tudi teran na osmicah. — Alojz G e c in Ivan Vran._1380 Gostilna „Al Ginnasio" ^„qr? ima pijače in jedila prve vr?te. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o a i č. 1237 ta- ln inozem. vfn, Ijikiu, llXorJ»® in razprodaja na debelo io drohno Jakob Forhaac, Trst Via de!la Acque b, nasproti Cafte Centrala Velik izbor francoskega šampanjca, penečih d« tenu'h italijanskih in avstro-ogrski h vin. Bordeaus Bnrgunder, renskih vin. Mo>ella in Chianti. Kum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovae alivovec in briojevec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Ras-pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ta franko. — Razprodaja od pol litra naprej, ■ ■ !r»Oin Cfnlfo mizarski m*>jstar, Trst, ulica JUOlp OLUlId Belvedere Stev. 8. »vrtuis vsakovrstna mizarska dela: Osnove vodnih napeljav PoskuSnJn boljša nego pouče Mali oglasi IoPO cQ za neko P8rno ^^ J6 zvezata z IO L C StJ izdelovanjem zabojev zmožen knjigovodja. Prednost imajo taki, ki so v lesni stroki izurjeni ter vešči, poleg slovenskega ali hrvatskega, tudi nemščine ali italijanščine Nastop službe takoj : plača po dogovoru. Ponudbe z referencami naj se blagovolijo poslati na Inseratni oddelek Edinosti pod „Knjigovodja P R. 1412"._1412 K/Hnr ®e hoče MbaTati pristna vina piti in WtlUr Bploh dobro poatrežen biti — to vse pioti zmernim cenam, naj pribiti k „Stari Breskvi" ulica Belvedere, kjer se prodaja kraški teran, vipavsko belo, istrsko črno vino, pivo, gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča J. V i d r i h. ft332 Esposito & Bassa ZV^^V.V -j i i o* San Anteni* i. T*yovi»» ■anilaklns. Ua^a m ouLih glKhirtOS^Ui Pisalni stroj „MOYA" z vidno pisavo in premenljivimi črkami Je najboljši stroj, ki se prodaja pc mzlri_ceni 250"— Ceniki zastonj in poštnine proato. Pisati je na : Glavno zastopstvo ? Trstu n lica Va!dir:vo St. 23, I. za vzvišena, malovodna me.-ta. vasi, dvorce, posestva, trdnjave, gradove, tovarne, parke in vrte za dovajanje vode na polja obdelana zemljišča itd. izgotovljam pod garancijo na vsako višino in oddaljenost brez stroškov i d «a-modelavne napeljave za hi£e. kopališča, stranišča, vodnj&ke. sa-model. napajališča in gasilne fin\on Kunz ces. kr. dvorni zatdgatelj Največja slovan, tvrdks monarhJje. Hranice 1 Monisto Prospekti brezplačno !■ poštnine prosto. Marljive preizkušnje so dokazale, da se peni Sohloht - ovo milo hitro in lahko toliko v mrzli ali gorki, kolikor mehki ali trdi vodi, prodere lahko in intenzivno v tkanino, razmoči takoj nesnago, ne da bi pri tem škodovalo tkanini. Sohicht - ovo milo je popolnoma čisto ter prosto vsakih razjedlji-vih snovi. Napravlja se že desetletja sem v enaki kvaliteti iz najboljših tvarin. Uporaba tega mila za vsako suaženje in vsako perilo je zapoved razumnosti in pomenja za vsako — gospodinjstvo znatni prihranek. ___ _ i- Siullo Reddenen-!' TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 u :: TELEFON štev. 813 j: :: KlrurglCno orodje, ortopedlčnl aparati, Moderci, umetne roke in no^e, berglje, klini pasi, elastični pasi ln uogovlce, elektroterapevtlčne priprave, aparati za s^sesissjcssiss^-vs inhalacijo. ///////,y SKLADIŠČE potrebščin xa klrurjlonn. zdravljenja. Potrebščino lz pmVa In nerrodJrne*« ♦ i - blaga. :::::::: nmnniM m Vstopnina za odrasle 20 stot. * ■ I > 85! na miljsbi obrežji (LattnSk Gerardo Postogna) Vstopnice se dobivajo na parnl-k!h iniljsk? družbe te.- stanejo z vožnjo vred tja in nazaj 50 st. NB. Ob nedeljah In praznikih so veljavne le one vstopnice, ki se kupijo na parniku „Gian Paolo". Odliko«, tržni Ceuijarnica ,,CaizoIeria Triestina»rma iUv. 13, II. aatfs! p«? a Najboljše stiskalnice za grozdje in masline so naše stiskalnice „ERCOLE" == najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgrano pritiskal no moćja; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najbolje automatično pateatovane trtne brizalnice SvDhonia" ki JelnJejo.ne da bi trel,-i goniti. " — plugi, stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi. ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AUtOMtiCHa DrUgalfllCl čistilnice, rešetalnice. — blamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega , izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. PH. MAYFARTH & Co. Tonni za poliedđlste ii vinske stroje Đ0NAJ n. Tabontr. 7 Odlikovani t Teh drtarah rreta z nad 620 rlatimi, srebrni mi in daetimi kolajnami. Ilumtrovajii ceniki m mnogoštevilnimi pohvalnimi piami brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopanj NOVO POGREBNO PODJETJE je preselilo na wm-i bogato opremo za Conso st. 49 (Piazza Goldsni) vsakovrstni pogreb. in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd. : Velika zaloga : voščenih sveč.. n « /m^ ^ Prodaja na deb. in drobno. I a KROJAČNICA A A Andrej Lazzar Trst, Piazza C Goldoni 10,1.n. je preskrbljena s pristnim angleškim blagom zad-Dje mode v veliki izberi in izdeluje vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju. mr JAKO ZMERNE CENE. --Ugodni pogoji plačevanja.-- I M KLOBUC.ARNA G.Doplicber Trst, Corso 34 Klobuki prvih tovarn. Potne i u športue kape po : : : zmernih cenah. : : : T Umetni |otogra|ični atelje pri sv. Jakobu ulic* Rivo »L 4» (pritličje) TEST. Isvriaj« Tuko fotograflčne dal« kakoi In4l rugled« posnetke, notranjost P oelanmat*,ploi&* u spomenik«, itd. Hi Povečanje VsSatere * fotojralUe. fUtfl «d«b«««ti P. N. Itrtialkiv «pr»-Jmm iiniki trn jih Izvrtal« m «11 znal