Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k.
- 4	W
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k. „ \ „ . -fl. 70k. Posamezni listi so dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
KokopiBi se ne vračajo, neplačani liati ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in N plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
,Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Štv. 47.	V Mariboru 24. novembra 1870.
Politika priročna in odročna.
i.
„Slov. Gospodar" še nič ni omenil, kako nekteri slovenski narodnjaki v naj novejšem času mislijo , da bi se Slovenci nevarnosti rešili, vtopiti se v veliko Nemčijo, po kteri se mnogim avstrijskim Nemcem , pa tudi slovenskim odpadnikom, nemčurjem, sline cedijo. Sprožil je zares narodno misel „Slov. Narod" v št. 152. priporočaje „j u g os 1 o v eris k o s k u p i n ou, to je : s a m o s t a 1 n o zediu jenje Hrvatov, Dalmatin cev , Grauičarjev in — Slovencev, kakor tudi Čehi hote združeni biti v nekdanjem Češkem kraljestvu, ki je nekdaj obsegalo vse, sedaj po Pemskem, Moravskem in Sileškem razdeljeni češki narod. — Komur je narodnost več, nego dobra volja pri glažku vinca, mora pritrditi, da je razglašena po „SI. Nar." misel zdrava, visokega politiškega pomena.
Hrvatom, kolikor še jih namreč iz sebičnosti ni zadušilo prave, narodne ideje, ni treba dokazovati , da jim ta jugoslovanska zveza mnogo bolj ugaja, nego sedanja zveza z Madjari. Imajo namreč Hrvatje od cesarja podpisano pismo, da se ne povrne več zveza z Ogri, kakoršna je bila pred letom 48., ampak da je trojedna kraljevina čisto samo-stalna, le da ima istega kralja Ogerskega tudi za svojega kralja, in da z Ogri vred uravnava le tiste stvari, ki zadevajo ednako ednega kot drugega, namreč denarstvene in kupčijske zadeve za oboje kraljestvo. Hrvatje so se tudi od neugodne pogodbe leta 1868 dovolj prepričali, da trojedna kraljevina v tako tesni zvezi z Ogri , kakoršna je sedanja, prav dibati ne more. In slednjič mora našim hrvaškim sosedom mnogo na tem biti, ali smo Slovenci ž njimi in proti veliki Nemčiji, ali ne. — Prva stopinja do „jugoslovanske skupine" bila bi zedinjena Slovenija, ktera bi potem pogodbe določila zvezi z brati Hrvati.
To so tedaj politiške misli narodnjakov, kterim je mar za našo prihodnost, za naš narodni obstanek v prihodnosti; in reči moramo, da tudi mi le v taki zvezi dovoljno poroštvo vidimo, rešiti se narodnega propada. Od kar se Nemštvo tako nagloma razvija in politiško zedinva, ne bo več — tega smo celo prepričani — mnogo vprašanja o nas Slovencih v Avstriji, ampak le še o Hrvatih in sploh Jugoslovanih, in da mi Slovenci sami čisto nič ne moremo odločiti, ali še živimo kot s lo venski narod, ali se pa izgubimo v nemškem navalu. Že zdaj po decemberski ustavi, ki je potisnola Nemcem žezlo nad nas, smo zgubili, vsaj na Štirskem, skoraj vso narodno pravico v šolah, v kancelijah je itak nikoli še nismo imeli! Le 20—30 let še tako naprej, in Slovencev najdeš le še na kmetih po polju in po gorah! Ako se toraj ne naslonimo na krepkeje deblo jugoslovanskih bratov in ne dobimo narodne gosposke, si tudi narodnega življenja rešiti ne moremo. Želeti je, in zato te vrstice pišemo, da bi Slovenci začeli prav resno o teh rečeh misliti, in te misli med seboj širiti.
Pa kdo za Boga bo Slovence prebudil, da začnd enkrat o sebi in svoji osodi misliti? V mariborskem okraju — da le samo o njem govorimo — najdeš komaj tu in tam enega naših slovenskih listov, sicer ljudje srkajo vso politiško modrost iz nemških novin, ki podajajo slovenskim rojakom dan na dan toliko omotice, da se ne zaved6, kaj da so, in kde da jih prav za prav črevelj žuli. In kar je še hujše, je to,
Teéaj IV.
da najdeš tu cele fare, kjer ljudje čiste slovenske besede več ne umejo, in toraj tudi slovenskih pisem brati ne znajo. Kako tedai temu v narodnem oziru toliko zanemarjenemu kraju do živega priti, kako zaslepljenim, duševno zaspanim oči odpreti V To so vprašanja priročne naše politike, o kteri hočemo v prihodnje svoje misli odkriti.
Z bojišča.
Kaj se zdaj prav za prav godi na bojišču, se ne more nič gotovega zvediti. Misli se da se obe stranki zbirate in pripravljate k zadnjemu določivnemu udarcu. Med tem pripravljanjem so se začeli v novič pogovori zastran pomirja. Angleški poročnik je prišel z novimi mirovnimi nasveti v Versailles. Po teh nasvetih bi Francoska plačala vojno odškodnino, mejne trdnjave bi se naj podrle, Elzasija in Lot-ringija pa bi postale nevtralne in velevlasti bi prevzele garancijo, da Francoska te pogoje zvesto izpolni.
Nadvojvda Meklenburg-Sverin-ski je 17. t. rn. pri Ba-con-u in Dreux-u Francoze nazaj vrgel in Dreux po kratki bitvi vzel in obšel. Dalje so bili Francozi do Le Mans nazaj vrženi. Na to zmago so bili Prusi strašno ponosni, zdaj se je vendar pokazalo, da so pri Dreux premagali samo neki oddelek francoske armade, in da so ravno po tej zmagi bili goljufani, ker so se ravno pod zaščitom teh malih bitev združile francoske armade, kakor je bilo odločeno. Zdaj spet pruski časniki bočejo dokazati, da bode vsa francosko-loir-ska armada v kratkem popolnoma obdana, in da se ji bode tako godilo, kakor Mak-Mabonovi armadi pri Sedanu, in da bo tedaj vojska celo končana.
Res je, da je še loirska armada edina, na ktero stavijo Francozi še vse zaupanje, in o kteri mislijo, da bode prišla Parizu na pomoč. Če bi tedaj ta armada tudi popolnoma pobita bila, bi morali Francozi vendar mir delati pod vsako pogodbo.
Francoska vlada je generalu Perinu zapovedala, da mora z Lissagaray-jem v 20 dnovib v Toulonski okolici zbrati armado, ki bode imela 60.000 mož, in je za to odločila 4 milijone frankov. Vlada je tudi zapovedala, da se vojakom mora spraviti topla zimska obleka , posebno iz kožuhovine.
Gospodarske stvari.
Pojasnila
postave glede povzdige reje goveje živine.
(Konec.)
K §. 24. a, b c.
O darilih (premijah) za živino.
Ono plemno živinče je največ vredno, ki ima naj boljše lastnosti in imamo od nje največ užitka, plačuje nam obresti istine, stroške za krmo, rejo itd. takisto, da imamo od take živali, ali mleko, meso, tolšo ali jo pa rabimo za vprego.
Plemna žival pa mora svoje izvrstne lastnosti tudi zarodu zapustiti. To se pa da le spoznati, ako se razstavi in primerja s kravo ali bikom tudi tele. Na samih kravah ali
junicab, ki so ali breje ali že storile, se le da dokazati, da niso jalove a nikakor ne, kako podedovajo lastnosti.
Na mladih bikih in junicab se še ne more spoznati, ali so za zarod sposobni ali ne, kajti skušnja nas uči, da je treba često najlepše bike in junice zarad neplodnosti mesarju dati. Ker so pa živinske premije osnovane samo v povzdigo živinoreje, se morajo dosledno prisojati samo plemni živini. Plemne živali so pa take, ki imajo tele, ali ubrejijo, a ne poldrugo leto stari biki ali jalove telice.
Skušnja dalje uči, da se po ubrejenju živali žlahtnega
flemena s živaljo nežlahnega, večkrat celo pleme pokaži, rvi zarod navadno nima izvrstnih lastnosti svojih starišev, a navadno vse slabe.
Često se je že prisodilo razstavijenej živali darilo (premija), dasi jo gospodar ni sam izrejai, ampak kupil; tudi so se dajale premije za razstavo posebno rejene živali, a se ni gledalo na istega gospodarja žalostno stanje druge živine, ki jo ima na pol izstradano v blevu. Po tem potu se je več pokvarilo nego koristilo. Dobro bi bilo tedaj in pametno, ako bi se delile premije vzlasti takim živinorejcem, ki cela plemena čisto vzrejajo in žlahtnijo, kakor je določeno v §. 24. d; poleg tega naj bi se pa prisojala darila za tiste bike, za ktere je po zapiskih dokazano, da svoje izvrstne lastnosti tudi zarodu redno zapuščajo.
Sejem za plemno živino je primeren kraj za razdelitev takih premij sposobnim živalim, ki so dobrega in takega
filemena , ktero ohranja,naroda v zarod svoje izvrstne astnosti. Da bi moral imeti živinorejec obil zarod takega plemena, n. pr. kakih deset ali več živali, se tu ne tirja; čisto dosta je, da ima le dvoje krav ali junic z mladimi, za ktere je dokazano, da podedujejo od starih lastnosti, da da-jajo obilo užitka in so sploh za zarejo priporočati; zapisek, k §. 6 priporočan, bi oznanjal vse, kar je treba tu zvedeti.
častiti sodelavci in prijatelji!
Hitra in nizka razpošiljatev voznega blaga po železnicah in parobrodih je tudi dosegla, da se je trgovina s živalmi in poljskimi pridelki razširila.
Žitna cena bode po izhodnih evropskih deželah kakor po Ogerskem, Moldavskem in Valaškem, južnem Ruskem itd. tembolj pešala, čem več železnic se bode napravilo po teh deželah; za Štajersko se kar ne bode splačalo žita sejati. Zarad tega moramo za prihdnost skrbeti, in le one gospodarske pridelke posebno gojiti, ki so za naše razmere naj boljše in od kterih imamo največ užitka.
Ako se bomo hoteli z drugimi deželami meriti, se bo-demo morali pri nas na Štajerskem posebno pečati s pridelkom tako zvanib kupčijskih rastlin: prediva, konoplje, hmelja; dalje se moramo pečati z vinorejo, sadjerejo ter pridelovanjem obilo in tečne krme, in moramo skrbeti, da dobivamo dosta gnoja. Porabljati moramo tudi bolje nego do sedaj travnike in pašnike in nam je vzlasti skrbeti za izrejo žlahtne, zmolzne in vprežene živine. Ako pa hočemo gospodarji v prihodnje za se in za svoje naslednike vspešno delati , moramo delati z vzajemnimi močmi. Z vzajemnimi močmi bodemo dosegli slednji namen kmetijstva t. j. po pametnem kmetovanju v vseh oddelkih kmetijstva več prigo-spodariti. —
Naj bi postava, ktero sem po teb vrsticah v nekterih točkah skušal razjasniti, bila v pospeh živinoreji v naši deželi ter naj bi bila njena izvršitev nam in zanamcem v korist.
A. B.
Nektere skušnje kmeta Epiharmos-a ▼ mackinji žalosti.
XI. Kako si redim močne konje.
Vpraša me prijatelj, kako je to, da Vaši konji so zmi-rom tako dobro rejeni in životni. in vendar dosti trpijo. To je prav lahko mu rečem. Po leti naberem kopriv, ktere naj bolj pečejo, ter jih posušim na solncu. Iz posušenega ko-privnega semena napravim prah (pulfer) in ga en prgiš zmešam med konjsko klajo, in konji mi ostanejo zdravi, močni, mesnati in dobijo svitlo dlako.
XII. Zakaj porabim divji kostanj.
Premalo gospodarji čislajo divji kostanj. Jaz redim ž njim ovce. Kostanj sušim pet do osem tednov podne , ter
ga namočim v friški vodi, in ga potem dam v dolgih koritih ovcam za klajo. Odebljajo mi in dajo dobro volno.
Tudi perotninske živali pitam z divjim kostanjem. Napravim si lug iz apna in pepela , in v taki lug denem olup-ljen kostanj , potem ga omijem z mrzlo vodo , ga skuham, napravim si iz njega testo, ki prav sladko diši, in ki ga pure, gosi, in kopuni prav radi jedo in debeli postanejo.
Tudi potašelj delam iz divjih kostanjev. Posašim ga, ter sožgem v pepel in iz 33 funtov posušenega divjega kostanja dobim pol funta potašeljna. Ježice še več dajo. Tudi dobro kavo si napravim iz divjega kostanja. Neolupljeni kostanj posušim v peči, otisnem potem lupino in nagi sad razrežem v krble. Na te razrezane krhle vlijem, ko sem jih preje v kakošno posodo djal, vrelo vodo, in jih pustim četrt ure ležati. Ter jih popečem in storim kakor z navadnim kofetom. Prav dobro mi tekne.
Tudi nočno lučico si napravim iz divjega kostanja. Olupim ga posušim in na več straneh prevrtam. Potem ga denem v olje, kjer se 24 ur ima namakati, in potem potegnem skoz njega jfaj^,tohet,. Kos^jj, se p$lo$ v skledo z vodo napolnjeno, v kteri plava, zvečer fobet lizgem ter mi celo noč sveti. — Toliko za letos, če bodete slovenski gospodarji v novem letu pa prav pridno in v velikem številu „Slovenskega Gospodarja" si naročevali, bodem Vam več skušenj iz svojega kmetovanja povedal.
Epiharmos, kmetovalec.
--c menam i-
Dopisi.
Iz Vapčje ves! 17. nov. Zdaj bo dobro! Pri mostu v Vapčji vesi se je postavil steber z napisom: Teža čez 15 centov je pri lastnem odgovoru prepovedana. Tisti, ki je steber postavil, pač ni mislil, da je to delo čisto za nič. Napis je tako majhen, da bo treba k njemu „rešpektiv" obesiti, da se bo zamogel prebrati. Če se pa „rešpektiv" tje-kaj ne obesi, si ga bo moral vsak , ki bo kdaj čez most vozil, sam kupiti in ž njim napis gledati in brati. Tudi je napis zategadelj za nič, ker ga ljudje brati ne znajo ;. koliko Holožanov za božjo voljo! pa je, ki čez ta most hodijo in vozijo in brati znajo. Izmed 99 je komaj eden, ki se je brati naučil; vsaj vsak vč, ki le nekoliko te kraje pozna, da otroci zavoljo predalne poti v šolo hoditi ne morejo! Namesto napise delati, bi se naj novi most postavil, ali vsaj stari tako popravil, da bi ne bilo treba testamenta delati, preden se na most stopi. Gorski srenjski gospod predstojnik bi naj začel, Haložani, ki vino zvažajo, bi naj pomagali, in gospodje mojstri kamnoseki, kterim v prid se s težkim kamenjem most naj bolj pokvari, bi naj tudi svoje krajcarčke donesli , če ne bi naj po „luftbalonih" kamenje na mesto dobivali, in most bi se že napravil. Če nihče ne začne, se bo poprej kralj Matjaž prebudil kdar se bo ravno čez most hodilo in vozilo. Petelini že pojejo, kakšne neprijetnosti in kakšna škoda se je lansko leto pri bamerč-kem mostu godila, ki se je tako dolgo zanemarjal, da se je podrl, in kokoši kokodačkajo, da se je bil letos v Mako-lah kupčevalec gospod Gregorič s svojo gospo z vozom in živaljo vred več sežnjev globoko v Dramljo prekucnil, ker tamošnji srenjski gospod predstojnik ni skrbel za naslonjalo za cesto, kakor tudi most v Vapčji vesi nobenega naslonjala nima. Če vse to ni resnica, potem tudi ni res, da je dvakrat tri šest. Pri našem mostu v Vapčji vesi se brš ko ne zategadelj izdatno popravljanje tako dolgo odlaga, naj bi se kaka prav velika nesreča zgodila; potem se bo že morebiti kdo viz spanja zdramil in kaj pametnega za most storil!
Iz Črne jjore 18. novembra. Predragi mi „Slov. Gospodar!" Dovoli mi tudi majhen prostorček za moj prvi dopis; popravi ga, ker jaz sem preslabo učen za take dopise. Ker ne nahajamo mnogo dopisov v „Slov. Gospodarju" od našega kraja, se ti jaz moram pritožiti in ti nekaj povedati o naših srenjskih volitvah, ki so se vršile 29. oktobra in 14. novembra. Nemškutari so namreč vse strune napenjali, da bi samo oni zmagali in tako lože gospodarili z našim srenjskim premoženjem, to jim je vendar spodletelo, ali žalibog ne popolnoma, ker so vendar nekteri zmagali, od kterih nimamo nič dobrega pričakovati, posebno ne, če bi izmed njih kteri župan postal.
Čitali smo v nekem dopisu od tod, v št. 42 „SI. Gosp." o nekih jamah na cestah- Takih jam tudi v črnogorski
okolici ne manjka, in če bi on pisatelj hotel te popisati, bi mu gotovo zmanjkalo papirja; tudi jaz jih zato popisoval ne bom, temuč samo to omenim, da se tudi tamo^. živina strašno pretepa in se s kletvijo dosti greha stori. Ze peto leto hodimo k našemu županu zahtevat, naj bi dal cesto najprej skupno napraviti, in potem bi se naj razdelila na kose in vsak bi naj svoj kos popravljal, ali nič ne opravimo in cešta je zmirom bolj slaba. Zdaj imamo novi srenj-ski zastop. Ali bo morebiti zdaj bolj? Celo ne, posebno ne, če dobimo, kakor se čuje, nemškega župana, ker če Slovenec pri Slovencu nič ne opravi , še bo pri Nemcu ma-nje opravil, in če ne boš ž njim hotel nemški govoriti, ti bo rekel: „Geh zum Teufel", in če se hitro ne odmekneš, še znaš ktero po glavi dobiti za to, ker si ga volil.
Ce pa naš stari župan , kterega imamo že 9 let, še dalje ostane, ga bom po dopisih tako dolgo prigovarjal , če drugače ne bo šlo, da nam popravi ceste, mostovo brvi itd., saj plačujemo 20 procentov srenjske priklade, in zato to lahko zahtevamo. Z Bogom.
Neki kmet in črnogorski farman.
Politični ogled.
V	drugi seji gospodske zbornice je predsednik ministerstva naj prej predložil , naj se voli v delegacije. Minister pravosodja je izročil neki načrt o novem civilno-pravdnem redu, in postavo, po kteri bi se naj upeljal, minister uka je izročil načrt postave, po kteri bi se prihodnjič naj podelovalo naslovje doktor, minister kupčijstva pa je predložil neko postavo o redu zastran mere in teže.
Potem se je začela adresna debata. Poročevalec grof Auersperg je prečital načrt, iu prvi proti adresi je govoril Falkenhayn, posebno proti onim točkam, ki se tičejo notraj-nih vprašanj. Posebno zlo so ministerstvo napadli, Unger, knjez Auersperg in Lichtenfels, niso vendar povedali nič takega, kar se nebi že prej bilo čitalo v časnikih. Ministerstvo je zagovarjal Potočki, precej dobro. Naglašal je samo svojo povsod priznano poštenost, in dobro ustavoverno postopanje. Zbornica mu je sicer vse potrdila, ostala pa je vendar pri svoji nasprotni adresi. Grof Auersperg kot poročevalec, je končal generalno debato s tim, da je zasmehoval vse to, kar tirja opozicija.
V	III. seji gosposke zbornice se je začela specijalna adresna debata, in se je tudi končala, po tem ko so Unger. Auersperg, Rechberg i. t. d. zlo napadali ministerstvo, vlado so zagovarjali Petrino, Taaffe in Tschabnschnigg. Debato je končal Auersperg s precej dolgim govorom in s priporočbo, da se naj adresa nepremenjena odobri (en bloc), in to se je tudi zgodilo.
V	IV. seji gosposke zbornice so se volili v delegacije, Klary, Kinsky, Sapieha, Trautmannsdorf, Mensdorf, Schönburg , Schwarzenberg , Rechberg , Wickenburg , Auersperg, Falkenhayn, Salm, Mirowsky, Coudenhoven, Lodron, Meran, Thun in Gablenz. Potem se je še volila politična, juridična in finančna komisija. Prihodnja seja ni bila določena.
V	VIII. seji poslanske zbornice je vlada predložila ne-ktere osnove novih postav, med kterimi je ena o brambi občinstva proti svojevoljnosti sodnijskih uradnikov. Klier je predložil nujni predlog, naj bi se vladi naložil«, da dosegne pri cesarju, da se za 6—8 dni preloži začetek delegacij. Ta nasvet ni obveljal kot nujen, temoč se je preložil na dnevni red IX. seje, v kteri se je spet sklenolo, naj se Klierov nasvet izroči adresnemu odboru, ki ima v 24. urah o njem poročati. Poleg tega so se izvolili nekteri novi odbori in potrdile volitve nekterih novih državnih poslancev iz Pemske.
V	X. seji držav, zbora je predsednik ministerstva naznanil, da je Njih Veličanstvo cesar zaukazal, da se bodo delegacije še le 24. t. m. slovesno odprle, s tem je tedaj bil rešen tudi Klier-jev predlog.
V	XI. seji držav, zbora je bila na dnevnem redu ad resna debata in volitev v delegacije. Grocholski je nasve-toval, naj bi se pred adresno debato volilo v delegacije, nasvet vendar ni obveljal.
Komisija za preiskovauje pemskih neposrednjih volitev je tudi dovršila svoje delo in je nasvetovala, naj se volitve po izžrebanju v velikem posestvu zavržejo. Poročeval je dr. Waser. — V tej seji se je začela adresna debata in se je nadaljevala v XII. seji. Prej ko se je debata začela, so Poljaki po poslancu Grocbolskiju izrekli, da se ne bodo vde-
ležili adresne debate, da se glede na žugajoče zunajne zmešnjave še ne bo bolj v nevarnost ¿pravil notrajni mir, in da skupno delovanje vseh avstrijskih narodov ne bode potem še bolj nemogoče, ktero je zdaj silno potrebno. Ker se tudi celo ne zlagajo z adreso, bodo tudi zoper njo glasovali. — To isto, kakor Poljaki so tudi izrekli poslanci iz Tirolske, Vorarlberške, Gorice, Gradiške, Dalmacije, Trsta in Bukovine, po poslancu baronu Giovanelli-ju.
Pri splošni adresni debati je govoril Tux, ki je napadal ministerstvo in med drugimi tudi rekel, da je vezdajno ministerstvo samo na videz ustavna vlada , in da dela pot absolutizmu. —
Še bolj ostro je ministerstvo napadal Herbst in mu boče dokazati, da je ustavo oskrunilo, da je večkrat celo krivo postopalo, posebno v Češki, in je tako opozicijo še bolj podpiralo in da bode njegova politika Avstrijo spravila v pogubo. K slednjemu je še hvalil Nemce, ki hočejo ostati Nemci v Avstriji, ne samo v Češki, Moravski itd. V jedna-kem zmislu sta govorila tudi Dienstl in Kroll.
Proti adresi je govoril Kotz, ki je tudi zagovarjal politiko ministerstva. Predsednik ministerstva grof Potočki je tudi v dolgem govoru zagovarjal ministersko postopanje, kte-remu je vendar sporočevalec dr. Sturm spet vse dokaze v končnem govoru spodbil.
Po končani splošni debati so Skene, Demel in Helfers-dorfer so pri specialni debati stavili neke popravne nasvete, ki so vendar bili vsi zavrženi, in tako se je začelo glasovanje po klicanju imen. Glasovalo jih je 90 za adreso, 62 pa zoper njo. Adresa gospodske zbornice je bila udarec v obraz opozicionalnih narodov, adresa poslanske zbornice pa je nova napoved vojske, ki se v adresi svečano izreka za perma-uentno, in pobija nevoljno vsako spravljanje in pomirovanje. Ustavoverneži so, kar so bili vsa leta.
Čudili pa smo se nad obnašanjem državopravne opozicije. Ne le, da trije Poljaki, ki so sedeli v adresnem odboru niso izdelali posebne adrese, so vsi opozicijonalni elementi v zbornici izrekli, da bodo samo glasovali proti adresi, ne pa govorili. Pri takem ravnanju mora nehati res vsa opozicija. Če so že v zboru ostali, zakaj pa niso povedali svojim nasprotnikom kar jim gre, to bi bila prva dolžnost, druga pa bi bila ta, da bi pokazali hrbet parlamentarizmu, ki spravlja državo na kant, in ki jim drugega nične ponuja, kakor samo zaničevanje.
V XIII. seji drž. zbora je predsednik predložil, naj se adresa izroči cesarju po ministerskem predseduištvu, kar se je odobrilo. Potem so bile volitve v delegacije, ter sta za Štajarsko izvoljena gg. Rechbauer in Carneri. Potem je bila debata o dalnejem pobiranju dače, in odobril se je nasvet odborov, da se dača naj še dva meseca tako pobira, kakor dozdaj.
O rusko-turškem vprašanju se še ne more nič gotovega povedati, ker Ruska še ni odgovorila na proteste drugih vlasti, in še le ta odgovor bode odločil, ali še za zdaj ostane mir, ali pa se bode začela vojska po celi Evropi. Dunajska, Carigradska, Londonska in Florentinska vlada pa se zdaj marljivo pogovarjajo, kako bi skupno postopale, če bi Ruska svojo odpoved začela djansko izvrševati. Pravi se vendar, da je Italija že izrekla da ostane nevtralna pri rusko-turškem boju.
Pruska vlada je izrekla, da se za zdaj noče in ne-more pečati z drugimi zadevami, ker ima z nemškim vprašanjem in s francosko vojsko dovolj opraviti, in da bode ostala ravno tako nevtralna, kakor je bila dozdaj Rusija, če bi se vtegnola vneti vojska med drugimi vlasti.
Angleška je za gotovo zvedela, da je sedanjo ru sko postopanje že bilo poprej dogovorjeno s Prusko , in da je Prusija za se, za severno-nemško zvezo in za južno-nemška države Ruski v njeni iztočni politiki obljubila svojo pomoč.
Iz Ruske se poroča, da vlada vedno vojake sklicuje in jih zbira ob mejah , in uradni list oglasa carjev dekret, ki nalaga vojnemu ministerstvu, naj izdela postavo o reservi armade in o tem, kako bi se splošna brambovska dolžnost vpeljala za vse stanove.
Francoska vlada hoče spet staviti nove pogodbe pomirja.
Španska si je izvolila vojvoda Aosta za kralja.
Bavarska bo vendar stopila v severno-nemško zvezo, samo bode imela posebno vojaško uravnavo.
Turška se pripravlja na vojsko in je v strašnih zadregah zastran denarja.
Noviéar.
Pozor! Drugo adventno nedeljo, t. j. 4. decembra obhaja mariborsko konservativno politično društvo svoj četrti občni shod. Zborovalo se bo prvokrat v veliki dvorani gostilnice „pri Dunaju" (zur Stadt VVien) v graškeiu predmestju pri g. Wiestbalerju, kder ima polit, društvo od sedaj svoje stanovanje. Shod se začne ob treh popoldan s slovensko besedo za Slovence, potem sledi nemška beseda. — Odbor prav srčno vabi družtvenike, da se ta dan , ko se društvo v svoj novi hram vseli, prav obilno snidejo ; naj pa tudi skuša vsak prijatelja ali znanca, ki še ni društvenik, seboj pripeljati, da vidi in čuje, kaj in kako se v društvu godi, in potem sam tudi pristopi. — Slovenci mariborskega okraja! pridružite se vrlim rojakom, ki so že v našem poli -tiškem društvu ! Več ko nas skupaj bo, več bomo tudi opravili !
(Beseda v Prešernov spomin na Dunaju ) Dunajski mladi Slovenci napravijo 2. debembra slovesno besedo v spomin našega imenitega pesnika Prešerna. Društvo „Slovenija" je izbralo poseben odbor devetih udov, kteri je osnovanje v roko vzel. Kolikor je dozdaj znano, bode program ta le: 1. Po-zdravilni ogovor odborovega prvosednika, g. Sukljeja. 2. Slav nostni govor o Prešernu g. Levca. 3. Petje slovenskega pevskega zbora (pomnoženega z udi slovanskega pevskega zbora na 50 glasov). 4. Deklamacija ene Prešernovih pesem. 5. Vojaška godba. Plesa po odborovem sklepu pri tej besedi ne bode. Povabljeni so na Dunaju bivajoči Slovenci, neudje društva, s pismenimi povabili, in tudi drugi Slovani.
(Deputacija tržaških okoličanov) je v nedeljo G. t. m. odrinila na Dunaj, da prosi presvitlega cesarja, da izpusti tiste okoličane od brambovcev, ki so že prej služili r raz-puščenem batalijonu, in da predlaga mu še druge reči, v kterih se jim tukaj krivica godi. Možje slovenski, ki so za to poslanstvo zbrani bili, vredni so tega zaupanja ; so namreč: že dobrozuani g. Nabergoj, mestni poslanec in kme-tiški posestntk iz Proseka, — g. Martelanec, kmetiški posestnik iz Barkole, izgled iskrenega narodnjaka celi okolici, okinčan s zlato svetinjo 1. 1848, ko se je zabranilo pod njegovim vodstvom, da se Pijemontezi niso mogli izkrcati pri Barkoli, — in še tretji: mlad kmet pa značajin in izveden mož, posebno izvrsten govornik. Ti možje v narodnem kostumu so se predstavili cesarju in mu odkritosrčno potožili krivice, ki se jim godé od strani vlade in magistrata. Radovedni pričakujemo poročila od njih, da izvemo, kaj so opravili. Nadjamo se trdno, da pred prestolom Njegovega Veličanstva pravico najde zvesti Slovenec in da ne obupa, da mu Avstrija noče mila mati biti. Slovenci so jej pravi gra-ničarji na obalih jadranskega morja, po kterib že hudo ški lita nikdar siti Italijan in Prus; naj bi mogočni cesar sam jih milostno pod svoje krilo vzel!	(Nov.)
(Duhovske spremembe v lavantinski škofiji.) C. g. Jan. Arlič je postal župuik na Prihovi in fc. g. Tomaž Jeretin, župnik na Tebarjih. — Za provizorje so vmestjeni čč, gg. : Matevž Pogelšek v št. Petru pri Savini, Blaž Dolinšek na Frankolovem, Peter Erjavc v Zrečah in Valent. Stiplovšek v Prevorjab. — Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani : Jernej Koh za 1. v Konjice, Jože Propst za 2. v Slov. Bistrico, Jože Černko v Lembab, Jože Ulčnik za 2. v Vitanje, Jan. Z le-zina za 3. v Novo Cerkev, Andrej Urek v Mozirje, Martin Škerbec v Loko. — V pokoj sta stopila čč. gg. Štef. Vodu-šek, župnik v št. Petru pri Savini in Marko Vučajnik, župnik v Prevorjah. — Č. g. Jakob Bohinc, špiritual lavantin-skega semenišča v Mariboru je za dub. svetovalca imenovan.
(Darilo 50 gold. za najboljši kratki spis) o naravoslovju ali fisiki za učence v ljudski šoli v obsegu treh tiskanih pol, s posebnim ozirom na obertnijstvo in gospodarstvo. Spis mora biti jedernat, izviren in lahkoumeven za šolsko mladost. Rokopisi se naj pošiljajo odboru učit. društva za Kranjsko, zadnji čas do konca šolskega leta 1871. Darilo se bode izplačalo pri jesenskem občnem zboru učit. društva v Ljubljani.
(G. L. Svetec,) državni poslanec je postal c. k. notar v Idriji.
(Die Save) se bode imenoval novi nemški časnik, kte-rega uamerjava ob novem letu začeti izdavati g. Fr. Potočnik v Ljubljani, časnik bode pre zagovarjal narodne slovanske in katoliške verne pravice, in zato mu želimo obilno podpore.
(Novo društvo „Naprej" v Šmarju) bode imelo svoj prvi občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 4. uri popoldne: V
programu je: 1. Začetni govor in sporočilo o delovanju začasnega odbora. 2. Volitev predsednika in 10 odbornikov. 3. Predlog: Naj se v Šmarju ustanovi okrajna založnica in hranilnica. 4. Pretresovanje vprašanja: Kako se da narodna ravnopravnost za Slovence praktično izpeljati. 5. Posamezni predlogi društvenikov. — Po občnem zboru bode veselica z godbo, petjem in govori. Vsi slovenski rodoljubi so k temu zboru vljudno povabljeni.
I* o s 1 a it o.
V 40. listu je bil dopis izMonšberga, ki je čudno grajal mostove, ceste in vse njih naprave. Takih dopisov se je že več nahajalo, in vsi dopisi, če se nemotim , so bili pisani od cerkovnih oskrbnikov. Če ravno je v njih mnogo resnice bilo, vendar gospodu dopisniku naj veljajo besede Evangelija : „Vrzi popred iz svojega očesa bruno , potem še le idi in izderi pezdir iz očesa tvojega brata," Če vi dopisniki od Monšberga tako dobro veste grajat druge, zakaj pa svojih napak ne vidite. Zakaj pa vi vaše cerkev že više ko poldrugo leto tako obropano pustite, da še celo križnega pota nima, novega še ni, staremu pa več prostora ne daste ; zakaj pa ne gledate, da bi to kar se dela, se bolj dobro naredilo; zakaj pa dnar vkup pobirate, ne preskrbite pa tistega, kar pred rečete; zakaj pa niste dali orgel popravit, ktere so že pridni farmani bili pripravljeni plačati iu še zmirom pustite stare strašno gruliti. Ali to ni vse prav slabo ! Takega in enakega se Vam še lahko več očita, zatoraj Vam rečem Vi gospodi dopisniki, ki toliko veste pisariti o rečeh, ki Vas ne brigajo, storite enkrat to, kar ste se namenili, da ne bote vaše cerkve tako dolgo popravljali, kakor je Noe barko cira-pral! Pometite toraj popred pred svojim pragom, in tedaj še le pojdite pred sosedovega. Z Bogom !
Jože Pleteršn ig.
Tržna cena pretekli teden.	'N «8 S > >	dinu	>	Maribor	>	s o>	>	s Ck
	fl.	k. i	fl.	3.	fl.	k.	"iT	~k.
Pšenice vagan (drevenka	4	"35:	4	75		30	4	40
Rži	3	50 j	3	70	4	—	3	70
Ječmena „ .	3	—	0	00	3	60	8	25
Ovsa „ . . . i	1	90	1	90	2	20	2	30
Turšice (koruze) vagan .	2	85	3	70	8	20	3	30
Ajde ..Z'. |	2	40	2	80	3	60	2	40
Prosa „ .	2	80	2	90	8	40	2	80
Krompirja „	1	40	1	45	1	60	1	40
Govedine funt ....	—	18	—	27	—	24	—	27
Teletnine ....	_	24	—	26	_	24	—	28
Svinjetine črstve funt	—	28	—	26	—	24	_	26
Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	9	—	10	50	9	—	11	'—
» 18" „	—	—	6	50	0	—	—	—
„ 36" mehkih	4	—	—	—	6	50	7	—
l a" ji i n	—	—	4	60	—	—		—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	70
„ „' mehkega „ „	—	50	—	50	—	45	—	60
Sena cent ....	1	40	1	80	j 1	70	2	—
Slame cent v šopah	1	50	1	60	1	—	1	70
„ „ za steljo	1	20	1	30	0	70	1	—
Slanine (špeha) cent	44	—	42	—	45	—	38	—
Jajec pet za ...	—	10	—	10	—	10	—	10
60
1870.
I(i 37
Napoleondor velja 10 fl. (j kr. a. v. Azijo srebra 123.—. \arodno drž. posojilo 65.40.
Loterijne srečke.
V Gradcu 10. novembra 1870: 38 81
Prihodno srečkanje je 3. decembra
Služba orglarja in cerkovnika!
V Radgoni bo ob novem letu izpraznjena služba orglarja in cerkovnika. Dohodki na leto znašajo precej nad 700 gld., stanišče je prosto. Razven rednega natančnega opravljanja oboje službe ima se na viših praznikih skrbeti za dobro muziko na koru. Med prošniki bode se posebno ozir vzelo na Slovence. — Prošnje, v kterih se ima dokazati izvrstno znanje muzike in brezmadežno poštenje, naj se pošljejo do 15. decembra t. 1. podpisanemu predstojništvu.
Farno predstojništvo v Radgoni 15. novembra 1870.
Izdatelj, založnik in odgovorni vrednik Dr. Matija 1'relog.
Z. N. St. G.
Tiekar Eduard Jnnžič v Mariboru.