Maribor, sreda 27. februarja 1929 nedelje in praznikov vcak dan ob 16. uri n pri ppštnem č*k. ztv. v Ljubljani it. 11.409 man v upravi ali po poiti 10 Din, doatavlian na dom pa 12 Din Telefon ’•:* wr*n»na v /tanOorsRl Ce la 1 Din Leto i HA« Račun pri ppitnam ček. zav. v Velia maaačno, prejeman v upravi ali po poiti 10 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Ate tsandrova cesta it 13 Oglaai po tarifu Oglaa* »prajama tudi ogtaani oddelek .Jutra" v L |ubl|*nl, Preiarnova ulica it. 4 Kaj se godi v Bolgariji Kakor smo poročali, so bile 10. t- m. na Bolgarskem občinske volitve, pri katerih se je imela izmeriti moč vlade in opozicije. Kljub temu pa še do danes niso znani točni rezultati. Vlada in o-pozicija še vedno iznašata nasprotujoče si številke, ki se znatno razlikujejo. Vendar se pa lahko že danes zaključi da je vlada kljub višem izjemnim meram, ki jih je podvzela tekom volilne borbe, doživela občuten poraz- Ona sama sicer tega več ne prikriva, vendar so njene »uradne« številke prikazane na način, kakor da je Demokratičeski zgovor (vla dna skupina) vkljub temu, da je dobil manjšino, vendar le pridobil napram prejšnjim vol:tvam. V resnici pa tudi to ni dejstvo, ker je takrat — 1. 1927 — dobila vlada 37 odstotkov, opozicija pa 63% oddanih glasov. Pri sedanjih volitvah je dobila vlada glasom zadnjih poročil Vladnih listov 70-314, opozicija pa 80.841 glasov, Tako trdi organ Cankova, »Luč«. *S!obodna reč«, oficijelni vladni organ, pa trdi, da je dobila vlada 44.3%, opozicija 55.7%. Oboje se prilično strinja. Opozicija trdi, da so te številke izmišljene samo zato, da se zmanjša poraz vlade. Neprestano in uspešno obtožnje vlado, češ da se poslužuje laži, ker je Izgubila zaupanje naroda. Rezultati, ki jih iznaša opozicija, kažejo, da je dobila vlada 54.700 (38%), opozicija pa 87-200 glasov (62%). Opozicija tudi konstatira, da so se vladne skupine v mnogih slučajih vezale z umerjenimi opozicijskimi strankami, da tako maskirajo svoj poraz, dočim so se opozicijske stranke — dasi so le malokje nastopale s skupnimi listami — uspešno medsebojno podpirale. V vladni skupini se pojavljajo v zadnjem času neprestane trzavice in kažejo se tudi že znaki pričetka njenega ras-padan'a. To bi pohienilo — vsaj na znotraj zlom dosedanje vladne politike. Opozicija ta razpad demokratičnega zgovora in zlom njegove politike tudi brezobzirno napoveduje. Nastane samo vprašanje, kedo naj bo naslednik današnje vlade in nos lec nove situacije. To vprašanje je aktualno vočigled dejstvu, da je opozicija sama žal še bolj razkrojena nego vladne skupine. dasi je pri občinskih volitvah po številu oddanih glasov odnesla zmago. Na to vprašanje je pa danes baš z ozirom na heterogenost opozicije nemogoč odgovor, ker je bilo vedno in povsod tako, da število še no pomeni sile, in velia to naravno tudi za bolgarsko opozicijo. Saj je znano, da Je demokrat če-ski zgovor že leta in leta v narodu v manjšini, in vendar se mu je posrečilo, da se drži že peto leto na površju. Samomor Ljubljančana u Brucfcu BRUCK OB MURI, 2.7 februarja. Tu *e je ustrelil podravnatclj Ljubljanskega kreditnega zavoda Rudolf Sark. Vzpk samomora mu je bila neozdravjlva bolezen. Nemiki parlamentarizem urad propadom PRIČAKOVATI JE DEVETE DIKTATURE V EVROPI. - MLAJŠI POLITIKI VSEH STRANK SE HOČEJO ZDRUŽITI V SVRHO OHRANITVE PARLAMENTARIZMA. — ZNAČILNE IZJAVE STRESEMANNA. Berlin, 27. februarja. Latentna kriza nemške vlade je postala zlasti občutna sedaj, ko se rešujejo za Nemčijo življensko važna vprašanja reparacij, narodnih manjšin, ureditev odnošajev s sosedi itd. Več mesecev trajajoča pogajanja za sestavo široke koalicije so bila zaključena radi odpora centruma brezuspešno. V nemških političnih krogih, ki se zavedajo težavnega značaja obstoječe krize, se pojavljajo razni načrti za ozdravitev notranjepolitičnih razmer. Značilna je predvsem akcija mlajših politikov iz vseh strank, ki se nameravajo združiti v novo državno stranko, ki naj bi prenehala s sedanjimi medsebojnimi boji ter se docela posvetila interesom države. Za to akcijo se zavzemajo mlajši politiki od skrajne levice do skrajne desnice. Za trjuje se celo, da podpira ta pokret tudi zunanji minister Strcscmann, ki ima baš radi neznosnih notranjepoli- tičnih razmer najtežje stališče v svojih zunanjepolitičnih akcijah. V zvezi s tem gibanjem se je pričelo poslednje dni mnogo govoriti o uvedbi nekakšne diktature. Iz Pariza namreč prihajajo vesti, da bo razvoj reparacijskega vprašanja, o katerem odloča sedaj odbor strokovnjakov, prisilil Nemčijo k odločnemu koraku. Zmerni politični krogi vestem o diktaturi ne pripisujejo resnosti in smatrajo, da jih razširja vlada namenoma, da bi tako preplašila politične stranke In jih omehčala k popuščanju. Tudi parlamentarne razmere postajajo v Nemčiji iz dneva v dan nevzdrž nejše. Zunanji minister dr. Strese-mann. je te dni na seji ljudske stranke odkrito povedal, da je tudi nemški parlamentarizem v krizi in da je samo še karikatura parlamentarnega si stenta. Če v kratkem ne pride do pre-ekreta, ho treba resno misliti o reformi ustave. Dr. KoroSec poslanik v Vatikanu! GLASOVI INOZEMSKIH LISTOV. - BEOGRAJSKI POLITIČNI KROGI POTRJUJEJO, SLUŽBENI KROGI DEMANTIRAJO. BEOGRAD, 27. februarja. »Daily Ex-press« je pred nekaj dnevi objavil vest, da bo sedanji jugoslovenskl prometni minister dr. Korošec v kratkem imeno-Van za poslanika kraljevine SHS v Vatikanu. Za njim so objavili to novico vsi evropski listi, ki komentirajo nameravano imenovanje katoliškega duhovnika za poslanika pri sveti stolici in katerih sodba je o tem deljena. Nekateri smatrajo, da bi poslaništvo dr. Korošca kot katoliškega duhovnika ne olajšalo pogajanj za sklenitev konkordata in da hi moglo dovesti tudi dr. Korošca samega v konflikt z dolžnostmi duhovnika na eni, državnega zastopnika na drugi strani- Večina listov, med njimi zlasti tudi češkoslovaški, pa mislijo, da bi njegovo imenovanje olajšalo in pospešilo pogajanja za končan sporazum med Vatikanom in Beogradom. Tudi beograjski politični krogi so zadnje dni mnogo razpravljali o bližnjem imenovanju dr- Korošca za poslanika pri papežu. Službena mesta pa to vest demantirajo. Dr. Kumanudl na potu u Ženeuo BEOGRAD, 27. februarja. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanu-dl odpotue drevi ob 18.15 v Ženevo na zasedanje društva narodov kot prvi delegat naše države. Spotoma se ustavi v Davosu, kjer se sestane z zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem- Tokratno zasedanje društva narodov je glede na manjšinsko vprašanje, ki je na dnevnem redu zborovanja, izredne važnosti tudi za našo državo. Poljaki pozdrauljaja pogajanja u Pirotu VARŠAVA, 27, februarja. Vladni organ »Messager Pologne« objavlja članek, v katerem nagiaša veliki pomen sedanje jugoslovansko-bolgar-ske konference v Pirotu z ozirom na zbllžanje med obema državama. Mc-šana komisija v Pirotu Ima nalogo, da j reši razna prometna vprašanja in ! problem dvolastnikov. Pričakovati 1 ie, da bo ustanovljena stalna mešana komisija, ki bo avtomatično reševala vse incidente na meji. Ukrepi beograjske vlade, nagiaša poljski vladni organ, so pač najboljši dokaz, da prevladuje koncilijantni duh napram Bolgarski in da se žele vzpostaviti dobri in prijateljski odnošaji med obema državama. Tudi bolgarsko časopisje z veseljem pozdravlja zopetno otvoritev meje in nagiaša, da obnovitvi prijateljskih in normalnih odnošajev med obema državama ni nič več na potu. »Messager Pologne« zaključuje: »Moremo torej upati, da bosta vladi v Beogradu in Sofiji odstranili vse tež-koče, ki šc obstoje in rešili vsa sporna vprašanja. To bo lokalni sporazum, ki bo mnogo prispeval k definitivni pacifikaciji na Balkanu In tudi učvrstil sedanje politično stanje. Kčaj zapusti papež Uatlkan? RIM, 27. februarja. »Tribuna« poroča, džt bo papež prvič zapustil Va tikan za binkoštne praznike in posetil staro rimsko katedralo sv. Ivana. Do meje ga bosta spremljala švicarska in plemiška garda, po rimskih ulicah pa italijanska vojska, ki bo tvorila špalir. Najbrž bo ravno tega dne italijanski kralj Viktor Emanuel prvič uradno posetil papeža v Vatikanu. V tem slučaju bi odšla oba skupno iz Vatikana in se odpeljala v cerkev sv. Ivana. RIM, 27. februarja. Med Vatikanom in Italijo je dosežen sporazum, po katerem se Panteon priznava kot bazilika italijanske kraljevske hiše, ker so v tej cerkvi pokopani člani italijanske vladajoče dinastije. Cerkev bo upravljal nadškof, ki ga bo imenoval papež naknadno. RIM, 27. februarja. Med novo imenovanimi italijanskimi senatorji je tudi znani italijanski pesnik D’Annun-zio. Nou mraz nač 5r\ vjj Europo BEKL1N, 27. februarja. Od sinoči naprej je zavladal po vsej Nemčiji hud mraz. Temperatura je naglo padla in dosegla ponekod minus 20 stopinj. > Najhujši mraz imajo v Vzhodni Prusiji. V Berlinu je bilo davi 16 stopinj pod ničlo. V Srednji Nemčiji sneži, v zapadnih pokrajinah pa dežuje- Na Poljskem so zabeležili davi 22 stopinj, v Gornji Sle-ziji celo 34 stopinj pod mčk>! Vremenska postaja v Berlinu napoveduje, da bo zajel mrzel val prihodnje dni vs<* Srednjo Evropo. Mariborski kanali so te dni podobni pravcatim hudourni* kom. Saj ni čuda: Ogromne mase snega, katerih niso mogli odstraniti, se topijo in voda drvi po kanalih, ki niso baš prvovrstni. Mestoma so zatrpani in kmaiu napoči čas, da se bodo po mariborskih ulicah valili celi potoki. Na Pristanu, kjer so nagromadili čudovito mnogo mestnega snega in blata pa pričakujejo povodenj kakoršna je bila 1. 1904. In *o povsem upravičeno; kajti Pristan leži v nižini, kamor se stekajo ozke mestne u-lice, ki so že danes, ko komaj nekaj dni prevladuje toplo vreme, podobne pravcatim potokom- Kdor pa ne verjame, da je na Pristanu sneg zelo nepraktično nagromaden, naj si pride ogledat modrost tistih, ki so aranžirali prevoz od-višnega snega na Pristan! Mati 11 otrok povila trojčke. Nenavadno redko presenečenje je doživel v pondeljek zagrebški brivski, pomočnik Muštra. Njegova žena, s katero ima že 11 otrok, ki so vsi živi in zdravi, mu je namreč povila trojčke moškega spola, nenavadno zdrave in krepke in tako medsebojno podobne, da jih je težko razlikovati. Dogodek je izzval v Zagrebu splošno pozornost. Zagrebški župan dr. Srkulj sc je osebno zavzel za rodbine s tako bogatim otroškim blagoslovom- Dodelil je namreč materi mestno bolniške sestro, odredil, da bo dobivala družina vsak dan dovolj pristnega mleka in ji priskočil na pomoč tudi z lepim denarnim prispevkom, da morda srečni oče pod pretežnim bemenom 14 otrok ne omaga. Strešni plaz je davil odnesel veliko pločevinasto strešno okno na Koroški cesti št. 13. Nenavadno velika streha je prigrmela I na cesto kakor kak pločevinast ptič in le slučaju se je zahvaliti, da ni bil nihče ranjen. Naia krajevna Imena DUNAJSKA GRABA. — ROŠPOH. — LAITERSBERK. te dni je odredila vlada v Beogradu, da se imajo rabiti v vsem javnem življenju izključno naša narodna in uradno priznana krajevna imena. Politične in policijske oblasti so dobile nalog, naj strogo pazijo, da se bo ta odredba povsod izvrševala, posebno pa, da je ne bo ignoriralo tujejezično časopisje. Ker smo svoječasno že govorili o rodbinskih imenih ter ob tej priliki omenili potrebo, da se uredi njihova pisava v smislu naše slovenske ortografije, se nam zdi potrebno spregovoriti par besedi tudi o naših krajevnih imenih. Da smo Slovenci dali imena večini krajev, kjer smo bivali, tako torej tudi onim v sedanji avstrijski Štajerski, Koroški, Pustiiški dolini na Tirolskem in celo v nekaterih južno-vzhodnih predelih Solnograške, je znana ter znanstveno dokazana stvar- Da je bil Graz nekoč Gradec, da je bila Leibnitz Lipnica, Ratzendorf Račja ves itd., vč pri nas pač skoro že vsak šolarček. Prav tako so se kljub potujčevanju lepo ohranila naša slovenska krajevna imena v današnjem svobodnem ozemlju. Suženjstvo pod tujim jarmom je zapustilo v tem oziru le prav malo sledov, in na to smo Slovenci lahko upravičeno ponosni. Nikakor pa ne moremo biti ponosni na nekatere nestvore, ki so nastali po osvobojenju v naši neposredni mariborski okolici in ki so se deloma celo uradno udomačili. Naloga vlade, ki skrbi za izčiščenje našega imenoslovja, bi bila, da jih čiinprej odstrani. Kmalu po osvobojenju se je pojavilo v Mariboru famozno ime »Dunajski jarek« ali »Dunajska graba«. Napravili so jo ljudje, ki so slišali ali čitali kje ime »Wienergraben« in so si mislili, da bi (o dobro bilo »posloveniti«. »Wien« je Dunaj, so si mislili in »\Vienergrabenr bo »Dunajski jarek«, in to ime se, žalibog, še danes često čuje in rabi celo tudipisano. In vendar Nemci tistega »jarka«, ki ni jarek, niso krstili po Dunaju, s katerim nima prav nikakršnega opravka. Prvotno ime tiste doline in kraja je Mio »Vinski dol« in iz tega Vinskega dola so Nemci šele napravili tako nesmiselni »VVienergraben«. Zato zahtevamo, da se tudi uradno uveljavi samo to staro in lepo slovensko Ime. Drug tak nestvor je v njegovi bližini »Rošpoh«. To ime sicer ni nastalo šeie ob osvobojenju, kakor prvo, jc pa po svoji usodi »Dunajskemu dolu« zelo po- dobno. Ta famozni »Rošpoh« je nastal iz nemškega imena »Rossbach«, ki ni mč drugega kakor nemška skovanka za prvotno slovensko ime Razpoka ali »V razpokah«. Zato naj se tudi ta »Rošpoh« že enkrat pošlje v »Dunajsko grabi**, da v njej utone- Prav tako pa bi bilo treba že enkrat urediti vprašanje »Lajtersberga«. Ime tega našega predmestja se piše na vse mogoče načine: »Laitersberg«, »Laj- teršperk« itd. Mnenja smo; da vsega tega ni treba in da je že skrajni čas, da se tudi temu kraju da pravilno s 1 o-vensko ime. Kajti, da to ime ni prvotno nemškega izvora, je več nego jasno* Zgodilo se mu je pač tako kakor Razpokam in Vinskemu dolu. V bližini Radgone imamo kraj, ki se imenuje nemško Leitersdorf, sloyensko pa Lutverje ali Lutverci, na Češkem pa Leitmeritz — Litomerice. Krajevna imena z »leiter« in »leit« se najdejo samo na slovenskem ozemlju in že to dokazuje, da ne izvira-morda od lestve, »die Leiter«. Zato naj. se poišče tudi za Lajtersberk pravo prvotno ime. ali pa naj se mu da ime »Lut-verje pri Mariboru«. Dasiravno je sličnih primerov še nekaj, hočemo omeniti pri tej priliki samo še Marenberk v Dravski dolini. Takoj po prevratu se je pisalo to ime »Mar-bek«, sedaj se pa piše Marenberg ali Matenberk. Ime je nastalo menda iz Maiienberg in kolikor nam je znano, menda nima slovenske inačice, dasiravno je malo verjetno, da ne bibil prvotno imel ta kraj tudi slovenskega imena. Ker se imenuje Marienberg v Šleziji M a r i-nje, bi morda kazalo porabiti to ime, ali pa po zgledu drugih slovenskih krajev, ki so dobili Sfvoje ime po Mariji — Šmarje, in v svrho preprečenja zamenjave morda »Šmarje ob Dravi«. . Navedli smo tu le par primerov, ki dokazujejo, da tudi vprašanje naših krajevnih imen še ni popolnoma rešeho ip naloga merodajnih faktorjev bi Min, da poskrbijo za to, da se ta in slična imena dajo preiskati po jezikoslovcih, ki naj določijo na podlagi jezikoslovja in zgodovine pravilna slovenska hnena in definitivne oblike, če so to napravili vsi drugi narodi (Italijani, Madžari, Francozi, Poljaki itd.) celo z nasilnim preimenovanjem krajev, smo toliko bolj upravičeni to storti mi v krajih, ki so nacijonalno čisto naši. Mariborskim motenje u oskrbi mesta z električnim tokom Tako neprijetne zime kakor je leto šnja, Maribor menda ne pomni. Hkrati so sc nakopičile vse mogoče nadloge in neprijetnosti, ki jim še ne bo kmalu konca. Neštetim neugodnostim se jc sinoči pridružila nova. Po šesti uri je nenadoma zavladala v najprometnejšem delu mesta, na Aleksandrovi cesti pravcata egipčanska tema. Od kavarne Astorije do glavnega kolodvora je ugasnila vsa ulična razsvetljava, v temi pa so bila tudi vsa stanovanja, trgovine, gostilne in kavarne. Bojazen, da je na Fali južno vreme povzročilo kake neprijetnosti, ni bila upravičena, kajti v kratki pol uri so obločnlce zopet zagorele. Slične motnje so bile tekom noči tudi v drugih delih mesta, kar je pripisati južnemu vremenu. Raz strehe se usiplje težak, mbker sneg na električne vode, ki so v večini slučajev speljani tik žlebov in jih ali potrga, ali pa povzroči med žicami kontakt in seveda tudi kratek stik v centralnih transformatorskih varovalih, ki pregorijo. V siučaj'h kratkega stika so popravila lahka, zamudno pa je vzpostavljanj^ zveze na mestih, kjer so žice potrgane, ker poškodb ni vsakokrat mogoče. takoj ugotoviti in tudi popravila zahtevajo več časa. Ker južno vreme še traja, je pričakovati motenj v razsvetljavi in v obratih še tudi danes in eventuelno v prihodnjih dneh. Ko pa bo jug pobral raz strehe o-stanke snega, bodo neprijetnosti izključene. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 27. februarja. Zaprto. Četrtek. 28. februarja ob 30. uri »Romeo in Julija«, ab. C. Premljera. Petek, I. marca. Zaprto. Sobota, 2. marca ob 20. uri »Romeo jn Julija« ab. A. Ptujsko gledališče: Petek, 1. marca, ob 20. uri »Na cesaričino povelje«. Gostovanje Mariborčanov. Položaj v/ falski elektrarni Vsa javnost V Mariboru in tudi ostale pokrajine, ki dobivajo električni tok od falske elektrarne, še sedaj izredno zanimajo za položaj v falski elektrarni. | Vse mogoče fantastične vesti so razšir-! jene zlasti po Mariboru, pesimizem pa se je še povečal, ko so nastale sinoči , nepričakovano v raznih delih mesta jmotnjave v razsvetljavi. V pomirjenje [javnosti sporoča ravnateljstvo falske elektrarne, da so sicer v gornjem toku I Drave V” resnici velike ledene mase, ki ' pa za električne naprave v elektrarni ne predstavljajo nobene nevarnosti. Edino, kar bi se morda lahko vsled preobilnega nakopičenja ledenih plošč zgodilo, bi bila kratki čas trajajoča motenja, vendar so tudi v tem oziru storjeni vsi potrebni ukrepi. — Lepa gesta. Ljudska univerza je imela za petek napovedano običajno tedensko predavanje, ki bi se moralo vršiti ob isti uri, kot koncert češkega mojstra vijolinista Jaroslava Kodana in pianista Kredba. Ker pa bi predavanje seveda motilo kon cert, je Ljudska univerza na prošnjo Koncertnega biroa predavanje preložila* Koncert Kodan-Kredba se bo vršil v veliki kazinski dvorani, ki bo zadostno zakurjena. Spored tega znamenitega koncerta objavimo jutri. Predprodaja vstopnic je v polnem teku; kdor hoče oomtl ugoden prostor, naj se požurl, ker 3C v dvorani malo sedežev na razpolago* Ljudska univerza v Mariboru. UnSwa7an-let v Petek, 1. marca radi a J’ K°ciana odpade. V pondeljek. 4. marca ob 8. zvečer je predavanje prosvetnega inšpektorja g. dr rlf™ i? JteroMntnt geološki temi: »Celine (kontinenti) se dvigajo in po- grezajo«. Spoznali bomo,.kako so podvrženi največjim spremembam iri preoblikovanjem tudi velika zemeljska telesa. Predavanje bo ponazorjeno z lastno izdelanimi, podobami. — Uremenafce muhe Veselje, ki nam ga je napravil Matija s tem, da je ostal dosleden tradicijonel-nim sposobnostim, ki mu jih narod pripisuje v vremenskih zadevah, jc trajalo samo tri dni. Solnce in jug sta sc lotila snega, ki jc vidno kopnel in se pretvarjal v potoke umazane vode. Najtoplejši dan je bil včeraj, ko je maksimum dosegel v popoldanskim urah -h 14 stopinj. Toda prijetna temperatura ni obetala trajnega ugodja blagodejne vremenske izpremembe. Proti večeru sc je nebo rahlo prevleklo z oblaki in okrog 21. ure je pričel pršiti droban dež, ki vso noč ni ponehal. V hladnejši noči jc padlo tudi malo snega, ki pa se je pretvoril v nadležno plundro, ki je davi presenetila meščane. Do jutra je padlo 11 mm padavin, ki bržčas ne bodo ponehale- Stoletna pratika, ki je povsod v velikih časteh, se je tudi v februarju temeljito vštela. Dež je napovedala za sredo meseca, od 20. februarja pa bi po njenih napovedih moralo nastopiti lepo vreme. Letošnja zima je docela omajala zaupanje v mena prerokovanja, kajti inaio verjetno je, da bo po prvem marcu zopet nastopila ostra zima. Našim kmetovalcem želimo vetrovno vreme v na-dt, da bo obveljalo preizkušeno pravilo: -Ce koncem svečana burja pometa, se dobra letina obeta«, meščanom pa malo manj vlage in mokrote! — Uradne ure v uradu velikega župana mariborske oblast]. ■> Po nalogu g. predsednika vlade in ministra za notranje zadeve je uvedena odslej v vseh oddelkih velikega župana mariborske oblasti dvokratna dnevna služba. Uradovalo se. bo dopoldne od S. do 12. ure, popoldne pa od 15. do 18-ure. Občinstvo se opozarja, da bodo referenti sprejemali stranke samo v dopoj. danskem času, dočim so popoldanske uradne uro namenjene mirnemu in nemotenemu pisarniškemu delu. Veliki župan bo sprejemal-stranke kot doslej v torkih in petkih med 10. in 12. uro. Pouk na mariborskih osnovnih šolah. Na I. in II. deški osnovni šoli v Razlagovi ulici ter na IV. osnovni šoli v Samostanski ulici sc prične zopet redni pouk v petek, dne 1. marca ob 8. dopoldan. Darovi za pomožno akcijo mariborske občine- Poleg že izkazanih prispevkov v znesku 1.830 Din, jc prejelo uredništvo »Vc-^r* Žnuderla, odvetnika v Mariboru, iz poravnave pravdne zadeve Vahtar ca. Durjava Din 200, skupno torej Din 2.030. Mariborski mestni ™e£trat. pa jc prejel direktno zopet 400 Din m se celokupna vsota bliža že znesku 40.000 Din- — fz železniško službe. Ukazni uradnik Ivan Kuster jc premeščen z glavnega kolodvora mariborskega v ekspozituro kontrole dohodkov v Manboru. Upokojena jc komcrcijnlna uradnica Friderika Bračič v Celju. Na šoli Glasbene Matice v Mariboru sc prične redni pouk v petek, dne 1. marca. Ravnateljstvo. «— Izvrženi avtomobilski taksiji. Pri pregledovanju mariborskih avtomobilskih taksijev, ki se je izvršila te dni, je policijski komisarijat v družbi s strokovnjaki ugotovil več nedostatkov pri teh vozilih. Štirje avtomobili so bili v takem stanju, da so jim na licu mesta prepovedali nadaljno službo prevažanja potnikov, lastniki pa so jih morali takoj oddati v popravilo. Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani bo prodala potom javne ofertalne licitacije 36 zavojev frankiranih dostavnic iz 1. 1923-25- Pogoji in materijal so na vpogled vsak poslovni dan med- uradnimi urami v prometni upravi Poštne hranilnice. — Motnje tudi v lokalnem telefonskem prometu. Radi snega, ki se usiplje na ulice, je tekom noči tudi mestno telefonsko o-mrežje precej trpelo. Plazovi so potrgali mnogo žic, tako da je bilo davi trideset telefonskih naročnikov brez zvez. Ker so popravila lažjega značaja in manjšega obsega, se je nadejati, da bo tehnično poštno osobje še tekom dneva vzpostavilo zveze na prekinjenih linijah. O eventuelnih poškodbah telefonskih in telegrafskih linij izvenmestnega omrežja zaenkrat ni prijav, torej tudi ni nobenih motenj. Snaženje hodnikov In plotov. Z ozirom na talitev snega se hi?nl posestniki in njih namestniki ponovno opozarjajo na dolžnost, da po potrebi dnevno v zadostni meri posipajo troto-arje in pešpoti s peskom, pepelom ali žagavino in je v tem prehodnem letnem času posebno paziti, da se iz kateregakoli vzroka poledeneli hodniki oziroma pota takoj očistijo in v zadostni meri posujejo. Obenem se hišni posestniki pozivajo, da v lastnem interesu očistijo obcestne jarke pred svojimi hišami, da bo odtok vode neoviran, ker le na ta način bodo trotoarji v najkrajšem času suhi in nesrečei vsled poledice izključene. Na obcestno ograjo se je obesil. Ko je šla sinoči blizu polnoči iz telovadnice Narodnega doma skupina Sokolov, so zaslišali v Kopališki ulici izpred vile g. Tavčarja bolestne vzklike neznanega moškega. Družba je pospešila korake in našla na železni obcestni ograji viseti mladega visokega moža. Tajnik trgovskega gremija mariborskih trgovcev g. Juro Zidanšek je brž stopil bliže in prerezal vrv. s katero se je bil zadrgnil obupanec. Policijsko poročilo pravi, da so pasanti nato moža spravili z umetnim dihanjem zopet k zavesti In iz usmiljenja do nesrečneža zbrali 125 Din in mu jih takoj izročili. Stražnikom je dejal obupanec, potem ko je spregovoril, da se zove Ferdinand Muster, star 27 let, pristojen v Špičnik v Slov. goricah. Po poklicu jc ključavničarski pomočnik, a že delj časa brez posla. —. Straža je poklicala avto rešilne postaje, ki je Musterja prepeljal v bolnico. Družabni večer Glasbene Matice. Glasbena matica kot zavod priredi svojim članonu odbornikom in prijateljem dne 2. marca v kazinskih prostorih družabni večer. Ker uživa društvo zelo veliko naklonjenost med našim občinstvom, se je nadejati številnega obiska. Lepakov, posebnih vabil In toaletnih predpisov ni, pač pa bo poskrbljeno za dobro oskrbo. — Zenski zbor ima danes vajo, moški v četrtek, v petek pa bo skupna. Dobrovoljci. Občni zbor srezkega odbora Saveza dobrovoljcev v Mariboru za mariborsko oblast sc bo vršil v nedeljo 3. marca ob 10. dopoldne v Narodnem domu. Na dnevnem redu jc tudi vprašanje uverenj in izdajanje potrebnih pojasnil. — Predsednik. — »Princeska Zvezdana« je prispela ter se dobi v upravi »Jutra« in »Vcčernika«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. —. Zvezek lično vezan Din 12. U Domači ples v Gambrinovi dvorani bo v soboto, dne 2, inarca. Za topla in mrzla jedila kakor pristno domače vino in TscheliglJeVo črno pivo jc poskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča A. J. Račič. 404 V Maribor n, dtie 27. II. mrv.rvmtLHM yiiwi M»<1bnrvki V F C F P M K ran S. Zgodbici o Mark Tvrainu POTEGNJENI REPORTER. — ČEMU NEKI POKOPALIŠČU OGRAJO? Kot star novinar je Mark Twain pač dobro vedel, kakšne so dolžnosti reporterja. Vkljub temu ali mogoče baš radi tega je zelo rad tu in tam potegnil za nos svoje nekdanje tovariše. Nekoč pride k njemu neki reporter, da poizve nekaj zanimivosti o rodbinskem življenju Mark Tvvaina. Prišlo je do naslednjega razgovora: — Ste li edini otrok svojih starišev, ali imate še kakšnega brata in sestro?, vpraša reporter. — Na to vprašanje vam pri najboljši volji ne morem odgovoriti, moj dragi gospod, ker se tega ne morem spomniti! — Kako to? Ni li onale slika tam na steni, ki vam je tako zelo podobna, fotografija vašega brata? — Saj res. sedaj se mi nekaj dozdeva. To je William, ubogi mali Wil)'am ali bolje Bill, kakor so ga običajno klicali! — Je li mrtev? — Seveda, oziroma kakor se to meni dozdeva! Vsa ta stvar je zavita v veliko tajnost. Midva sva bila. dvojčka, umrli Bill. in jaz. Nekega dne, ko sva bila stara komaj dva tedna, sp naju potisnili v kopel. 'Eden izmed nam je potem umrl, vendar nismo mosrli kasneje ugotoviti, kdo je bil pravzaprav, to.; eni so trd li, da je bil Bill, drmd pa so misli- li, fia je mene zadela ta nesreča. Sedaj pa vam morem tudi pojasniti nadaljno tajnost, ki je še danes niso razvozljali: Eden izmed naju je imel zelo vidno znamenje na levi roki. To sem bil jaz! In ta otrok je umrl! Jaz torej sploh nisem jaz, vsaj znano mi ni, da bi bil! Mark Twain je pripovedoval to modrost tako resno in mimo, da ni spremenil nobene poteze svojega obraza. Uspeh njegovega pojasnila je bil popoln. Ko je Mark Twa>n zaključil to svoje »pripovedovanje«, je reporter vstal in izginil. • Mark Twain je sedel nekoč na letovišču pri zajutrku, ko se mu približa odposlanstvo tamošnjcga kraja in ga prosi za mal prispevek v svrho postavitve plota okoli pokopališča. Pravtako formalno kakor je bil Mark Twain za prispevek naprošen, je mož prošnjo tudi odbil. Toda s tem še ni bila vsa stvar zaključena. Domačini so bili prepričani, da jih gost drugič ne bi odklonil. Ponovno so se oglasili naslednjega dne pri zajutrku. Ko je vodja delegacije zaključil svoj ljubeznjivi nagovor, si je Mark T\vain po vrsti ogledal vsakega posameznika in jim dejal: »Gospoda moja, čemu pravzaprav hočete ograjo okoii svojega pokopališča? Jaz ne najdem nobenega pametnega razloga za to, ka'ti kdor že enkrat tam Ježi, itak ne pride več ven; oni pa, ki jih še ni tamkaj, prav gotovo ne silijo notri-«. 5mrtni solnčni žarki Kako je zavarovano pred njihovim usodnim uplivom življenje »ia zemlji. Meteorološka raziskovanja so presenetili svet z novim odkritjem, ki je naravnost senzacijonelno. Meteorologi zatrjujejo, da je naša zemlja trajno izpostavljena smrtonosnim žarkom, pred katerimi jo varuje oklep, ki brani žarkom direkten obsev našega planeta, sicer bi bilo na zemlji uničeno sleherno r vati? •..« Silvija je dvignila glavo in spoznala Ivano. »Hvala, dete moje,« je odgovorila z rahlim, prijaznim glasom. »Ali dovolite, da obnovim vaš obkladek na čelu? . . .« »Čelo me ne boli . . .« Ivana je počakaka par trenotkov, nato je za* mrmrala: »Uboga žena • . . kako vas pomilujem . ..« In odšla je tiho, kakor je bila prišla. Dan je minul. Skalabrino se ni vrnil! Vrnil se ni niti drugi, niti tretji dan- Rolandova mati je čakala štiri dni, ob postrežbi Ivanini, ki ji je edina drugovala. Iv Mali oglasi ŽnO—. dc|jtoiw)» to Of l*» ai trf tikega tM reKamnegm nukaja: «Mki SO p, najmtoJS muli Dim 10'— Kolesarji, pozor! Sedaj je Usti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev Čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po VaSe kolo na dom. 2519 Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Kovčekl za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 329 Otomane, matrace itd. izdeluje In popravlja ter izvršuje sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36- 257 Iščem 2 ali l sobno stanovanje s kuhinjo v Mariboru tudi v predmestju. Ponudbe pod »Zastopnik 90« na upravo lista- 398 Obiščite Velika zaloga kuhinjske posode, hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her* kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro. gle in oglate. Lopatice za oglje, Dcpel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-btis« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. 5. 334 Lipski pomladanski VjkAv sejem 1929 Otvoritev 3. marca Ne bo Vam žal! Razstava vzorcev od 3. do 9. marca Velika tehnična in stavbena razstava . ... od 3. do 13. marca Tekstilna razstava .... od 3 do 7. marca Razstava čevljev in usnja od 3. do 6. marca Vss navodila Vam daje častni zastopnik za mariborsko Oblast dr. Scheichenbauer, kemični laboratorij, Maribor, Trg svobode 3, pl Leipziger Messamt, Leipzig. Oprcmlieno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Vprašati Gajeva ul. 42; koncem Koroščeve, zadnja vila desno. 407 Manjšo posestvo v bližini Maribora vzamem proti takojšnjemu plačilu v najem- Naslov pove uprava »Večernika«. — 405 Vzamem malo posestvo v bližini Maribora v najem. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Najemnik«. 406 Kopališče v hotelu »Mariborski dvor« odprto celi dan do polnoči. Maser in operater na razpolago. 402 Električni motor */* kupi Segulin, Maribor. Vojašniška ul 2, .199 Snežne čevlje, galoše, autoplašče in zračnice (pnevmatike) popravlja solidno in poceni F. Dolenc, vulkani, zacija, Aleksandrova cestta 35, dvorišče. 367 Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. U7 Popravila nogavic izvršuje solidno in poceni pletarna L'. Golob, Orožnova ulica 6. 169 Mladenič 22 let star zmožen slovenskega 5n italijanskega jezika išče službo tekača ali sluge. — Naslov pove uprava »Večernika«. 403 PRAVILNIK ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA 0 NEP0SRED. DAVKIH in drugi predpisi Izdani na podstavi tega zakona |e pravkar fzSel. — C«na 10 Din, po pošti pa 3 Din več. — Dobi se ga v TISKOVNI ZADRUGI. MARIBOR, ALEKSANDROVA 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« * Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovič* Mariboru. Tlaka Mariborska tiskarna .1 a oreUstavnik Stanko D o t e 1 a v Mariboru.