AKTUALNO VPRAŠANJE Volitve v zadružne svete so končane. Na Gorenjskem so izvolili v nove samoupravne organe približno 1600 najboljših kmetovalcev - zadružnikov. Udeležba volivcev na teh volitvah, ki je dosegla 87 % (v okrajnem povprečju) je zelo dobra. Volivci so s tem dokazali, da imajo v organe, ki so jih izvolili, zaupanje. Toda sama izvolitev teh svetov, čeprav so volili najboljše ljudi, je šele manifestativni in hkrati najlažji korak. Poslej bo šlo za delo in uevljavljanje teh organov. Kjer zadružni sveti ne bodo našli prave oblike dela, se lotili najvažnejših nalog po izdelanem na- črtu, tam bo grozila nevarnost, da bodo zadružni sveti razočarali volivce, ki od teh upravičeno mnogo pričakujejo. Delavski sveti v naših podjetjih so nekaj let prebolevali svoje »otroške« Zadružni sveti bolezni. Šele zdaj, po tolikih letih so pokazali tisto zrelost in sposobnost, da jim je družba lahko zaupala ključne naloge (delitev dohodka itd.). Upati je, da se bodo zadružni sveti še hitreje osposobili in uveljavili. Pridobljene bogate izkurnje delavskega in družbenega upravljanja bodo lahko mnogo kori- stile, dasi je samoupravljanje v zadrugah dokaj različno; treba je namreč računati s svobodnim, individualnim proizvajalcem. Zato je danes vprašanje političnih in družbenih organizacij na vasi, pa tudi zadružnikov samih, da nudijo vsestransko pomoč tem samoupravnim organom, zelo aktualno. Predvideni so tudi posebni seminarji za izvoljene člane, ki naj bi pomagali tem svetom najti tiste oblike dela, ki so v določenih krajih in pogojih najprimernejši. Uspehi vsekakor niso odvisni zgolj od izvoljenih svetov, marveč od skupnih naporov. AKTUALNO VPRAŠANJE »LASI LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 90 — CENA DIN 10.— KRANJ, 21. NOVEMBRA 1958 JESENSKO DEŽEVJE Foto F. Perdan BESEDO IMAJO S seje Okrojnpan hudskpoa ndbora Kranj v e uniuE ii m LIVCI Obračun o 813 milijonih Kontrolo nad kolektivnimi in službenimi potovanji v inozemstvo bo treba poostriti - Prepovedanih pobegov čez mejo je iz leta v leto manj - Največ kaznivih dejanj je zoper čast in dobro ime - Sklep o priključitvi Cerkelj h Kranja in Gorenje vasi k Škof ji Loki sprejet Na torkovi 15. skupni seji obeh zborov OLO Kranj so najprej obravnavali delo Tajništva za notranje zadeve in delo Sveta za notranje zadeve in splošno upravo Okrajnega ljudskega odbora, nato pa delo okrajnih sodišč in okrajnega senata ter okrajnega in občinskih sodnikov za prekrške. Predsednik Sveta za notranje zadeve in splošno upravo tovariš Uršič je v svojem referatu podal samo nekaj izvlečkov in dopolnitev k poročilu Tajništva za notranje zadeve. V uvodu je poudarjeno, da ima služba notranjih zadev Pri uveljavljanju socialističnih odnosov v gospodarskem in družbenem dogajanju poseben pomen. Njena dejavnost zajema mnoga, za državljane in državo zelo važna Področja, ki jih obravnavajo naslednje organizacijske enote v sestavu tajništva: odsek državne varnosti, urad za obmejno službo, Potne liste in tujce, odsek za kriminalistično službo, odsek za javni red, varnost prometa in izvrševanje kazni, odsek ljudske milice, referat za civilno zaščito in po-2arno varstvo, odsek za splošne zadeve in okrajni zapor. Maloobmejni promet z Italijo in Avstrijo v glavnem pozitivno vpli-Va na sproščenost prebivalstva na °beh straneh meje, nima pa nanj Večjega političnega vpliva. Večkrat se razširjajo razne alarmant-ne in sovražne vesti o naši ureditvi in razvoju socialističnih odno-8ov- Pri tem sodelujejo tudi naši driavljmii. Naši dvolastniki tiho-jaPijo v Italijo predvsem meso, in na zelo nehigienske načine. to L°V ZA MOTORJI IN AVTOMOBILI Poseben problem so prepovedani Prestopi čez državno mejo, ki pa J"1 Je iz leta v loto manj. Do začetka novembra letos so registri-JJ1 96 oseb (v istem razdobju lani 3*)i ki jim je uspelo pobegniti čez mejo večinoma v Avstrijo, in so lrneli stalno bivališče v kranjskem °kraju. Od tega je 73 Slovencev, °stali pa drugih jugoslovanskih srodnosti. Vzroku za pobege je v Precejšnji meri kriva propaganda 0 lahkem zaslužku v zahodnih dr- avah in cenenemu nakupu motor-nin vozil. Mod njimi ,so namreč ••'0 redki, ki so pobegnili zaradi 'ejansko nizkega zaslužka, saj so t° večinoma mlajši ljudje, ki so 'veli v skupnem gospodinjstvu s starši. Letos so na Tajništvu zn notra-n)e zadeve zabeležili tudi 21 pribe-9°v tujih državljanov, od tega M Avstrijcev in 7 Nemcev. Kot vzrok so navajali nezaposlenost (5 oseb), .strah pred kaznijo (2 osebi) in nenamerno prekoračenje državne meje kot turisti (14 oseb). Vsi so bili vrnjeni avstrijskim oziroma nemškim oblastem. Letos je opaziti izreden porast potovanj na razne specializacije in prakse v inozemstvo. Pri tem ni mogoče mimo dejstva, da je vzrok vedno številnejšim odhodom na delo v tuje države že znana manija lahkega zaslužka za nakup prevoznih sredstev. Kar zadeva službena potovanja, se je stanje v primeri s prejšnjimi leti nekoliko izboljšalo. So pa še potovanja, ki niso potrebna. Marsikaj, kar si naši strokovnjaki hodijo ogledovat v inozemstvo, bi bilo moč videti tudi doma. Hkrati pa ti strokovnjaki v tujini pridobljenega znanja ne posredujejo v zadostni meri naši skupnosti. To opažamo predvsem v gostinstvu. Nujno je, da pri odobritvi službenih potovanj delavski sveti in upravni odbori v prihodnje aktivneje sodelujejo ter zaostrijo kriterij. »PRIMANJKLJAJI!« Osnovni problem kriminalistične službe je odkrivanje kaznivih dejanj v gospodarstvu. To delo je zelo odgovorno in zahteva veliko strokovnega znanja. Nepremišljeni ukrepi in zaletavost lahko rodijo negativne posledice. V zadnjih letih stremijo za tem, da na nepravilne pojave opozarjajo uprave podjetij in predvsem organe delavskega samoupravljanja. Glavna naloga kriminalistične službe namreč ni pregon ampak preprečevanje kaznivih In škodljivih dejanj. V gospodarstvu se največ pojavljajo velike in majhne tatvine in nedovoljeno trgovanje. Razen tega je opaziti tudi težnja o,seb-naga izkoriščanja s §ušmarskimi deli. Tatvine omogoča predvsem pomanjkljiva evidenca najrazličnejšega materiala. Podjetja drobnih tatvin niti ne prijavljajo, ampak storilce sami disciplinsko preganjajo, pogosto tudi z odpustom iz službe. Ta kazen predstavlja enega najhujših ukrepov za vsakega delovnega človeka. Poneverbe so značilne predvsem v tistih podjetjih, kjer vodstvo slabo kontrolira delo uslužbencev. Najbolj značilni so »primanjkljaji« v trgovinah kmetijskih zadrug, kjer gre skoraj vedno za poneverbe. — Odkar pa po novi uredbi o kmetijskih zadrugah revizijska red in promet, uradno dolžnost itd. Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime zavzemajo tretjino vsega dotoka kazenskih zadev, obsojenih pa je bilo približno le 40 odstotkov obtoženih. V ostalih zadevah so bile izrečene oprostilne ali zavrnilne sodbe, ali pa je bil kazenski služba glavne zadružne zveze red- postopek zaradi poravnave ustavno enkrat na leto pregleda pošlo- ljen. Za taka kazniva dejanja je vanje vsake zadruge, se je stanje sodišče izrekalo zlasti denarno ka- narjev Zbor volivcev, ki je bil v torek zvečer v Sindikalnem domu v Kranju, sodi med prve, ki so jih sklicali občinski ljudski odbori v našem okraju. Zadnji zbori po občinah bodo končani do sredine decembra. Občinski odbori so za te zbore pripravili razna vprašanja, ki močno zanimajo ljudi. Povsod pa predvidevajo tudi poročila oziroma razprave o letošnjih komunalnih delih, o porabi investicijskih sredstev in podobno. O tem vprašanju so tudi volivci terena Center Kranj živahno razpravljali na svojem zboru. Predsednik ObLO Franc Puhar je v kratkem poročilu o letošnji komunalni dejavnosti omenil, da je občina namenila komunalnim potrebam približno 813 milijonov di- na Gorenjskem precej izboljšalo. Poneverbe so pogost pojav tudi v gostinstvu. ZOPER čast IN DOBRO IME zen, zaporno pa le izjemoma in še Največ sredstev so letos vložili to pogojno. Tudi večina denarnih v gradnjo Zdravstvenega doma, ki kazni, ki so se odmerjale v višini D0' kot je dejal tov. Puhar, mala 500 do 5.000 dinarjev, je bilo po- kranjska bolnišnica. Gradbena de- gojnih. la potekajo brez zastoja. Z notra- Okrajni ljudski odbor je na tor- nJimi deli bodo nadaljevali tudi kovi seji po precej živahni raz- pozimi, tako da bo stavba kon- pravi, v kateri so sodelovali od- čana nekako poleti 1959. Ena od V drugi točki dnevnega reda so odborniki Okrajnega ljudskega odbora govorili o delu okrajnih so- borniki iz Cerkelj in Gorenje va-dišč v Kranju, Škofji Loki in Ra- si, ljudski poslanec Anton Peter-dovljici. V Kranju so bila v zad- nelj in predsednik OLO Vinko njih dveh letih med obravnavanimi Hafner, sprejel sklep, da bodo kaznivimi dejanji na prvem mestu republiški Ljudski skupščini pred- vec šele v semestralnih počitni-kazniva dejanja zoper čast in ložili v potrditev priključitev can- dobro ime, slede kazniva dejanja cerkljanske občine h Kranjski in Tovariš Puhar je govoril tudi o zoper življenje in telo, zoper druž- gorenjevaške k Skofji Loki. vodovodih, o elektrifikaciji; po- beno in osebno premoženje, javni 3-ler trebe so povsod velike. Tudi kra- letošnjih večjih investicij je gradnja šole v Stražišču. Vendar ta objekt ne bo končan do 29. novembra, kot so se nadejali, mar- Tako kot na terenu Center v Kranju volijo te dni volivci nove člane v potrošniške svete tudi drugod po Gorenjskem jevnim odborom so prispevali nad 10 milijonov za komunalna dela. Zelo se je razmahnila stanovanjska izgradnja. V gradnji je 84 stanovanj. Nad 40 milijonov je občina prispevala tudi privatnim graditeljem, ki zidajo 112 hiš. Po njegovem poročilu so volivci zahtevali še podrobnejša pojasnila o nekaterih problemih. Tako so zahtevali, da predsednik pojasni, kakšni so izgledi preskrbe s pitno vodo, kdaj bo dobil Kranj še eno lekarno, kdaj se namerava tovarna Sava preseliti iz mesta itd.? Med najbolj pereče komunalne probleme v Kranju sodi vodovod. Njegova zmogljivost ne krije več potreb mesta. Pripravljajo pa se, da bi zajeli potok Belco pri Preddvoru, ki bi po cevovodu oskrboval Kranj z vodo. Dela se bodo nadaljevala vso zimo. Kdaj bomo uredili Pungrat, ki je hudo zanemarjen? Obeta se dokaj ugodna rešitev. Tamkaj bi zgradili nekakšen glasbeni center z Glasbeno šolo in podobnim. Tako bo ta del mesta ohranil svojo zgodovinsko obeležje in se hkrati prilagodil današnjim potrebam Kranja oziroma Gorenjske. Kakšni so predlogi za komunalno dejavnost v prihodnjem letu? Predvsem bo treba zagotoviti sredstva za gradnjo šolske telovadnice v Stražišču. Naslednja velika investicija je nadaljevanje gradnje, ureditev in oprema Zdravstvenega doma ter preureditev Sindikalnega doma. Največ sredstev pa bomo prihodnje leto namenili gradnji stanovanj na Zlatem polju. S tem pa investicijski program ni izčrpan. Misliti bomo morali na centralno pekarno, ki jo Kranj zelo potrebuje. Naslednja velika investicija bo gradnja osemletke na Planini. Predvidena je ureditev Kmetijskega posestva blizu Kranja, ki naj bi olajšalo preskrbo tega močnega potrošnega središča. Volivci so dajali razne pripombe in predloge, čemu naj bi v prihodnjem letu dajali prednost, kaj je nujnejše od nujnega. Toda to so šele predlogi. O komunalni dejavnosti v prihodnjem letu bodo še spregovorili volivci na ponovnih zborih pozimi. Volivci terena Center so :ia zboru izvolili tovariša Balda Bizjaka, predsednika Občinskega odbora SZDL, za novega odbornika, namesto Rudolfa Baldermana, ki zaradi novih službenih dolžnosti ne more opravljati tega posla. Prav tako so na zboru volili člane za šol.ske odbore in predlagali 15 državljanov v nove potrošniške svete. K. M. 61 KRANJ, 21. NOVEMBRA 1958 LJUDJE IN DOGODKI Sudan - aktualnost tedna Pogajanja med delegacijama Jugoslavije in Poljske, ki so se začela 30. oktobra v Beogradu, so bila v ponedeljek zaključena. Sklenjena je bila konvencija, ki ureja konzularne stike med obema deželama. Opazovalci OZN v Libanonu so poslali generalnemu sekretarju OZU svoje peto in verjetno zadnje poročilo, v katerem pravijo, da njihova navzočnost v Libanonu zdaj ni več potrebna. Bejrutski krogi napovedujejo, da bo 200 opazovalcev OZN še ta mjsec zapustilo deželo. V Haagu se je začela v ponedeljek mednarodna konferenca, na kateri se je zbralo okrog 100 delegatov iz 13 evropskih dežel, članic Svetovne federacije bivših borcev, med nijmi tudi iz Jugoslavije. Po podatkih Ministrstva za trgovino v ZDA je znašala ameriška pomoč tujini v minulem finančnem letu 4,7 milijarde dolarjev, se pravi, da se je v primerjavi z letom 1957 povečala za 7 %. Tu so všteti tudi kratkoročni in dolgoročni krediti tujim deželam. Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Marko Nike-z:č je bil v ponedeljek pri ameriškem zunanjem ministru Dullesu. Govorila sta o vprašanjih, ki so važna za obe deželi. V El Arišu, kjer je poveljstvo jugoslovanskega odreda, in v nekaterih taboriščih njegovih enot, so v torek proslavili drugo obletnico odreda v sestavu varnostnih sil OZN na Sinaju. Proslave so se udeležili tudi načelnik štaba varnostnih sil OZN Rickev in drugi visoki oficirji tujih vojaških enot. Francosko notranje ministrstvo je objavilo, da \e bilo minuli teden v Franciji ubitih 8 Alžircev in prav toliko ranjenih. Bili so baje »žrtve obračunavanja« med Alžirci samimi. Poročilo pravi dalje, da so aretirali 115 pripadnikov alžirskega osvobodilnega gibanja. Španska policija je v torek aretirala tri mlajše odvetnike v Barceloni, ker so našli pri njih, kaKor trdijo, socialistično propagandno literaturo. V raznih krajih Španije zdaj zapirajo člane ilegalne socialistične stranke. ZDA so objavile vsebino note, ki so jo pred nekaj dnevi poslale v Moskvo in v kateri so protestirale proti sovjetskim napadom na ameriška letala nad mednarodnimi vodami, in sicer nad Baltiškim in Japonskim morjem 7. novembra. Britanske čete so začele v sredo obsežne operacije proti EOKA v zahodnem delu Cipra. V Pafosu in osmih bližnjih vaseh so odredili izjemne policijska ukrepe za nedoločen čas in aretirali več ljudi. Med proslavo Dneva neodvisnosti v Rabatu (Maroko) se je v sredo zgodiio pet incidentov, v katerih so bili ubiti trije ljudje, 56 pa je bilo ranjenih. Do incidentov je prišlo tudi po drugih krajih. IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Novica o vojaškem udaru v Sudanu je bila nepričakovana, vendar ne povsem presenetljiva. V zadnjih dveh tednih je v tej severnoafriški deželi ob naraščajočih notranjih in zunanjih težavah očitno prihajalo do pregrupacije političnih sil, skratka, »nekaj« je viselo v zraku, kar je napovedovalo take ali drugačne spremembe. Sudan je samostojna država komaj tri leta. Skoraj tako velika je, kakor Indija, torej enajstkrat večja kakor Jugoslavija. Prebivalcev ima čez 10 milijonov, polovico manj kakor naša država. Tik pred koncem preteklega stoletja je postal ta kos Afrike britanska kolonija. Od tedaj je bil Sudan angloegiptovski kondominij s tujim generalnim guvernerjem kot vrhovnim izvajalcem oblasti. Šele malo pred zadnjo vojno so Britanci začeli popuščati in polagoma odpirati Sudancem vstop v javno upravo. Po vojni so si domačini pridobili pravico sodelovanja v upravnih svetih in v nekakšni skupščini. Egipt se je tedaj pod Farukovim vodstvom skušal odločiti od kondominija, toda s tem v zvezi je prosluli vladar imel svoje načrte s Sudanom. Leta 1951 se je nenadoma oklical za kralja Egipta in Sudana, a vse je ostalo le klovnska poteza tedanjega korum-piranega egiptovskega dvora. V glavnem sudanskem mestu, v Kar- tumu, se Britanci niti malo niso zmenili za Farukove manevre. Šele padec monarhije v Egiptu in razvoj te republike je prinesel tudi spremembe za Sudan. Pred 5 leti je sporazum med republiko Egiptom in Veliko Britanijo priznal Sudanu pravico do neodvisnosti. Po plebiscitu, ki je odločil, da bo Sudan v prihodnosti samostojna državna celota in ne združena z Egiptom, je bila razglašena sudanska republika. Ze pri tem plebiscitu se je pokazalo, da tu ne bo šlo vse gladko. Med ljudstvom, zlasti v zgornjem delu države, je bilo dosti pristašev najtesnejše povezanosti s sosednjim Egiptom, tako, da je separatistična smer le s težavo odnesla zmago. Tudi v nadaljevanju političnega življenja nove države je to nasprotje izzivalo težave na zunaj in na znotraj. Izrazile so se predvsem v raznih spornih vprašanjih s sosednim Egiptom. Tu je šlo v glavnem za vprašanje Nilovih voda. Za Egipt je Nil življenje in povsem jasno je, da si je Egipt prizadeval ustvariti s Sudanom kar najbolj prijateljske odnose, da bi si zavaroval svoj življenjski interes — to se pravi, vodo iz Nila, ki bi mu jo lahko kratil sovražno razpoloženi Sudan. K temu so se pridružile še gospodarske težave. Velika Britanija je tej svoji koloniji menila vlogo preskrbovalca britanskih tekstilnih tovarn z bombažem, vse drugo pa je v Sudanu zanemarila. Zadnja leta na svetovnem tržišču ni bilo posebnega povpraševanja po bombažu in tako so se v sudanskih skladiščih večale zaloge, v državnih blagajnah pa zmanjševala devizna sredstva, od katerih je Sudan dejansko živel. Notranjo krizo v Sudanu je verjetno v zadnjem času — posredno — zaostrila gradnja jezu na Nilu pri Asuanu, potem ko je egiptovska vlada zanj dobila posojilo v Sovjetski zvezi. Ob tej priložnosti se je v sudanskem javnem življenju ostreje začelo kazati nezadovoljstvo množic, ki so videle v blokovsko usmerjeni politiki vladnih krogov glavni vir vseh težav, hkrati pa je rastla tudi zahteva po spremembi političnih in gospodarskih odnosov s sosednjim Egiptom in z drugimi arabskimi deželami. Kaže, da je bil pritisk teh zahtev tako močan, da so bili vladni krogi prisiljeni popuščati. Verjetno pa je to popuščanje prišlo prepozno, kajti vojaški udar pod vodstvom maršala Abuda je napravil konec vladni krizi. Spremembe v Sudanu bodo vsekakor dale nove osnove za odnose na tem delu Afrike. JELO TURK kratko, vendar zanimivo S I. Festivala »Bratstva in enotnosti« KRANJSKI MLADINCI V SREM-SKI MITROVICI V torek, 18. novembra zvečer se je vrnilo v Kranj 23 mladincev in mladink gimnazije Kranj, ki so na prvem festivalu »Bratstvav in enotnosti« v Sremski Mitrovici zastopali Slovenijo. — Mladinci iz Sremske Mitrovice so festival priredili v počastitev 120-letnice njihove gimnazije in so na praznovanju tega jubileja povabili tudi predstavnike iz vseh republik. Na festivalu so kranjski gimnazijci dosegli nekaj zavidljivih uspehov. Najuspešnejši so bili vsekakor košarkarji — ženska ekipa je delila prvo mesto z ekipo Sremske Mitrovice, medtem ko je moška ekipa zasedla v zelo močni konkurenci drugo mesto — takoj za Sremsko Mitrovico. Zlasti zanimiva je bila zadnja tekma med Sremsko Mitrovico in kranjsko gimnazijo. Naši so proti odličnim domačinom, ki so trenutno tretji v Cu-pu Srbije, malo pred koncem tekme celo vodili. Vendar so domačini tik pred koncem izenačili in celo zmagali s košem predno.sti. Odbojkarji in šahisti se zaradi zelo močne konkurence niso mogli uveljaviti. Povemo lahko, da je bilo šahovsko moštvo Sremske Mitrovice, kljub temu, da je nasto- pilo s Cvetkovičem na prvi deski (10. mladinec v državi) samo točko pred Kranjčani. Na svečani akademiji je žel največji aplavz mali Miki Mihelič s svojo harmoniko. fr troje strokovnih predavanj v enem dnevu Konec preteklega tedna so bila na Jesenicah kar tri strokovna predavanja. Za strokovnjake jeseniške Železarne je govoril o novitetah pri varjenju direktor Zavoda za varjenje tov. Stular iz Ljub-ljne. Istim poslušalcem je predaval istega dne o lepljenju kovin univerzitetni profesor Uran iz Ljubljane, medtem ko je jeseniškim ženam istega dne predavala dr. Zalokarjeva o abortusu in kontracepciji. Vsa tri predavanja so bila ilustrirana z diapozitivi in izredno dobro obiskana, čeprav so bila vsa v enem dnevu. le redki bodo ostali brez smuči Občinski ljudski odbor Bled je ob podpori nekaterih društev mladini blejske občine omogočil, da si bo lahko nabavila smuči po nizkih cenah. Za ta namen je prispeval sto tisoč dinarjev. Po doslej znanih podatkih se je prijavilo blizu 150 kandidatov, dijakov SODOBNI »JEŽ IN LISICA« Od srca smo se nasmejali, ko nam je učiteljica pripovedovala povest o ježu in lisici. Seveda si takrat nismo mogli misliti, da se kaj takega lahko zgodi tudi ljudem. Zgodbo, kako je jež izrinil zvitorepko iz njenega brloga, verjetno vsi poznate. To pa se pogosto dogaja tudi med ljudmi. V vlogi ježa navadno nastopi kupec oziroma lastnik hiše, v vlogi prelisičene lisice pa stanovalec. Povem vam tako zgodbo. V tej zgodbi bo Ivan zaigral lisico, Martin pa ježa. Poslušajte torej! Polnih 23 let je živel Ivan v mali pritlični hiši. Vdovec je bil, družinski oče, ki je skrbel za družino, ta pa za veselje v bajti. Toda bajta ni bila Ivanova, le stanoval je v njej. Otroci so doraščalt in začeli misliti na poklice;, starejši se je že zaposlil v neki kranjski tovarni. Pa jim je nenadoma prišlo na misel, da bi hišo kupili. Toda, ni slo . .. Prehitel jih je Martin. Ivanovi ga niso poznali, le slišali so o njem, da ima menda dosti denarja, da se v življenju vedno »znajde* in da kupuje to hiso. Govorice niso bile zlagane. Lastnik je hiso prodal Martinu. Ivan je pohitel na stanovanjsko upravo. Potolažili so ga: »Ne more vas postaviti na cesto vse dotlej, dokler vam ne preskrbi drugega stanovanja.* Potolažen se je vrnil Ivan domov; prepričeval je družino, da ni nevarnosti. Tudi gospodar Martin jih je obiskal. »Nimam namena izganjati vas, vam de--lati krivico,* je govoril ponosno; na njegovem licu je bilo videti celo nekakšno dobrodušnost. Kaj kmalu pa je gospodar Martin prijetno izncnadil Ivana. »Dobil sem vam drugo stanovanje, lahko se boste selili,* je sladko govoril. »Le ne skrbite!* Ivan je omahoval, spraševal kakšno je tisto stanovanje in Martin je govoril . . . govoril.. . »No, se bomo pa selili,* se je vdal Ivan in segel Martinu v roko. Ivanova družina je bila vesela, toda ne dolgo. Ko so si ogledali novo stanovanje, so ugotovili, da je to le ena soba. Vselili so se, toda le napol. Pomer-jali so pohištvo ... Ni in ni slo. Samo za 2 postelji je bilo prostora. Dve postelji! Na vsaki postelji recimo po dva. Toda sedem jih je. Trije nimajo kam. »Nimamo kam, rotimo vas!* so prosili Martina, ko so se vrnili. »Če je tako — ne bom vas podil, zakon in moja poštenost vas varujeta,* je prikimal Martin. Prve dni je bil uvideven, včasih celo prijazen. Potem pa ... Nekega jutra se je lotil strehe. Začel je odmetavati opeko. Vso streho je razkril. Kdo mu brani, saj je hiša njegova! Ivanovi so bili zaskrbljeni. Če bi deževalo . . . En del hise si je Martin preurejal v svoje stanovanje. Tisti del je tudi koj spet pokril. Toda streha, nad stanovanjem Ivanovih . . .? »Saj ne bo dežja,* je tolažil prve dni. Toda vreme se je poslabšalo; nevihta je dobesedno preplavila stanovanje. »Kaj vendar hočete od mene? Kaj morem zato, če je deževalo,* je brezbrižno odgovarjal Martin, ko so se pritoževali. Janezovi so se poslej stiskali v sobi, kajti veža, ki je 23 let služila za kuhinjo, ni bila več uporabna. Novi gospodar je lepega dne porušil tudi štedilnik. Ko so se nekega dne vrnili domov, so našli zaklenjeno tudi shrambo. Stvari, ki so bile v njej, je Martin znosil ven. In naslednji dan se eno razočaranje — veznih vrat ni bilo več. Tako je bilo teden, dva .. . Ivanovi so "molčali. Skušali so obdržati vsaj sobo. Toda nekega jutra se je po dimniku navzdol nasulo kup saj; štedilnik je bil neuporaben. To pa se ni bilo najhuje. Ko so Ivanovi najmanj pričakovali, jim je Martin snel se okna. Če so se pritoževali, se je Martin razjezil in klel! Postajal je osoren, grob. Ponoči je vinjen vdiral v sobo Ivanovih. Zahteval je višjo najemnino in — ker vse to ni pomagalo, jim je naposled zaklenil se hišna vrata. In pravljica o sodobnem ježu je končana. M. in učencev z Bleda, Gorij, Bohinjske Bele, Ribna in Zasipa, ki bodo nekako do sredine decembra dobili smuči po znižani ceni. Otroci bodo za smuči, ki jih bosta izdelala dva kolarja, plačali le dobro polovico stroškov, ostalo pa bo prispeval občinski ljudski odbor iz sklada za napredek telesne vzgoje. Nedvomno bo ta akcija omogočila, da se bo zimski šport v letošnji zimi zlasti med mladino še bolj razširil. -Jb POLURNE KONFERENCE LMS V »ISKRI« V preteklem tednu so bile mladinske konference po osnovnih organizacijah LMS v tovarni »Iskra« v Kranju. Volili so nova vodstva organizacij. Izbrali so zlasti take mladince, ki so pri dosedanjem delu pokazali največ zavzetosti. Udeležba na teh konferencah je bila zadovoljiva. Res pa je, da so bile nekatere konference slabo pripravljene. Tudi čas je bil preskopo odmerjen, kajti polurni odmor, ki služi malici, za mladinsko konferenco res ni dovolj. Zato bi bilo potrebno, da se take konference in podobni važni sestanki v prihodnje ne omejujejo na polurni odmor. Na teh konferencah so bili izvoljeni tudi kandidati za konferenco osrednje mladinske organizacije v tovarni, ki bo predvidoma 7. decembra 1958. -vič ŠPORTNI PARK BODO GRADILI Med 250 gojenci Dijaškega doma v Kranju je bilo večkrat govora o potrebi športnega parka. O tem so razpravljali tudi na nedavnem sestanku. Gojenci so obljubili, da bodo s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji športnega parka, ki ga nameravajo graditi pred Dijaškim domom. Hkrati so obljubili pomoč tudi pri rušenju pritlične stanovanjske hiše poleg Doma, kjer bodo začeli graditi trinadstropni prizidek; s tem bodo pridobili precej novih prostorov, ki jih Dom zelo potrebuje. miško kranjec med kranjskimi dijaki v torek, 18. novembra, je govoril znani slovenski književnik Miško Kranjec kranjskim gimnazijcem o svoji pisateljski poti in jim odgovarjal na nekatera vprašanja. Mladinci "- .» . ■ u.Ai.iivj v prihodnje n^,t3ti no ven vzpon Trki lava. Rez na prvih letošnjih tekmova govore temu v prid. «$ JESENIŠKI ŠAHISTI POD SVOJO STRElf° Pred nekaj dnevi je bila »jjj) sanicah otvoritev doma leS'|C s° »ahlstov. Dosedanje pro*to jVj0' jeseniški šahisti dozidali l prG!asu Gorenjske« v bU- navdušuje za takšna umetniška zini gimnazije. Junaško so jo doživetja, komajda dopovedal, da vrgli po tleh, jo razbili in za- je plakat star najmanj dva me-vlekli daleč proč. Le komu je bila seca. Ubogi kulturnik je namreč uboga deska napoti? Stala je ob pozabi! pogledati na datum, pločniku in ni motila pešcev. Naj A Kljub skorajda neverjetnemu bo tako ali drugače — ta poba- razvoju tehnike ali kratko povedi- no — atomski dobi — še vedna lahko najdemo celo poplavo primerov, ki sodijo v pretekle stoletje. Oglejmo si n. pr., kaka Mestna klavnica Kranj razpošilj? meso mesarskim poslovalnicam. — Ondan sem švedral po robu pločnika. Kar naenkrat je nekaj prV-drdralo za menoj in še preden sem se zavedel, sem dobil v leva rebra tak sunek, da me je kar prilepila ob bajto. Pogledal sem, kdo me * tako neusmiljeno ubrisal. Kaj sem videl: izpod zamaščene »plahte«, s katero je bil pokrit voz Mestne klavnice, je štrlelo goveje stegne in tisti hudič me je tako neusmiljeno treščil. Nisem si mogel kaj — od same jeze sem pljunil v stegno. Če bi meso tovorili kul-turneje — se pravi v zaprtem avtomobilu, tega ne bi mogel storiti. A Ko sem ondan pasel zijala pe kranjski železniški postaji, sem ?9 naključju dočakal prihod vlaka iz Tržiča. Madonca, ko bi videli, kakšni so bili potniki, ki so s» pripeljali! Vsi bledi, da ne reč2m zeleni — prav takšni kot bi bili prišli »z britofa na urlaub«. Nisem si mogel kaj, da ne bi povpraša) ljudi, če niso morda doživeli najmanj železniško katastrofo. Takole so mi s tresočimi glasovi pripovedovali: »Kaj katastrofa, ampak ta hudič, ta tržiški brzec tako podi, da začne že kar v Tržiču »žlaj-fati«, da lahko do Kranja ustavi.« Vas pozdravlja Vaš Bodičarl »MERIDIJANSKA URA« Le kje imajo takšno čudo? Razvoju tehnike je danes res nemogoče sledili, bi si mislil pešec, ki pride v Kranju na križišče, kjer se od ceste, ki pelje na Jezersko- odcepi pot za Golnik. Ura, ki jo vidite na sliki, ima tri »obraze«, "vendar kaže sleherni svoj čas. — Niti na eno od treh ur se ne moreš zanestil Cesfa Podvin — Zapuže — Za-breznica — Žirovnica je izredno slaba. Pri Podvinu se odcepi od glavne ceste, pelje skozi navedene kraje in se v Žirovnici spet priključi glavni cesti. Gledana od daleč, zamika vsakogar, da bi se zapeljal po njej in se izognil živahnemu prometu na glavni cesti-Vendar se takoj začno neprijetnosti. Ob dežju se zgroziš, ko zagledaš luknje, napolnjene z vodo. Avtobus poskakuje in bojiš se, da bo volan zdaj zdaj ostal šoferju v rokah. Razen tega mora šofer paziti še na kupe peska, ki so i* več kot leto dni pripravljeni za popravilo ceste; cestarja ni videti nikjer, vsaj ne v času, ko pelja avtobus (šestkrat dnevno!). Nihče se ne usmili potnikov in kupov peska. Najslabša pot vodi skozi Zabreznico. Upajmo, da bo zda), ko so poljska dela pri kraju, bolje, in bo konec tega, vse prej kot prijetnega poskakovanja. JOKO Niso redki primeri, ko vinjeni kolesarji in vozniki motornih ter vprcžnih vozil povzročajo hude prometne nesreče, ki se pogosto končujejo s smrtjo. Ne moremo tudi zanikati primerov, ko vinjeni pešci povzročajo prometne nesreče. Menda je vsako razglablja nje o teh primerih odveč. Zadostovalo bo, če si pobliže ogledamo naslednji primer: 15. junija letos ob 22.40 uri se je po cesti 1. reda, ki vodi skozi vas Črnivec, opotekal 67-lctm moški. Ta večer je čez mero pil. Omahnil je na tla, se s težavo pobral, pa spet omahnil. Morda bi njegox>a nočna pot minila brez posledic, ko ne bi v tem času vozila proti vinjenemu možu dva avtomobila. Avtobus v smeri proti Kranju in osebni avtomobil proti Jesenicam. Ko sta se oba avtomobila drug drugemu dovolj približala, sta zasenčila luči. To je bilo tudi vzrok, da šofer osebnega avtomobila ni pravočasno opazil na cesti vinjenega moža, ki se je prav takrat pobiral s tal. Ko je šofer osebnega avtomobila zagledal v soju zasenčenih luči pred seboj temno gmoto, je bilo že prepozno. Zadel je v moža in ga rinil po cesti še kakšnih 30 metrov, preden mu je uspelo vozilo ustaviti. Udarec je bil dovolj močan, da je nesrečni mož zaradi hudih poškodb na glavi na mestu izdihnil, Ne le alkohol, včasih zakriv\ prometno nesrečo tudi pešec, ki v zamiŠljenosti nenadno prečkđ cesto, ne da bi se prej prepričal* če je prehod varen. Če seveda Nobenega dvoma ni — alkohol je opravil svoje delo! Kdo je kriv'' Vsako razrnisljanje o krivdi je odveč. prečka cesto tik pred vozilom, ne utegne na tako kratki razdalj9 zavreti, je seveda nesreča neizbt*' na. Pazljivosti ru nikoli prevtt- KRANJ, 21. NOVEMBRA 1958 Glas Gorenjske 7 Otvoritev žičnic i Vitranc — 29 novembra 29. novembra — nasvidenje na vrhu Vitranca! Na Praznik republike, 29. novembra bo svečana otvoritev žičnice Vitranc v Kranjski gori, ki so jo pričeli graditi na pobudo Krani-skogorčanov leta 1955 in katere gradnja se je zaradi finančnih težav zavlekla do letos. Za dograditev žičnice so potrebovali 48 milijonov dinarjev. — Sredstva so prispevali ObLO Jesenice, OLO Kranj, Turistična zveza, Smučarska zveza in drugi. Pred- KRAVE S PERUTMI ALI SNEŽNI MOŽ V KARAVANKAH? Nerešena uganka s planine Brsnim nad Tržičem Zdajle vam bom povedal lepo, frozljivo pravljico o kravah, ki imajo peruti. Kot sem že rekel, ne §re za neko novo vrsto domačih živali, ki jo naravoslovci še ne bi Poznali, ampak za pravo pravljico, ki je vrhu tega še re.snična. Gre 2* pravljico o kravah s perutmi, ki imajo še to prednost, da ne letajo po zraku, ampak čisto preprosto izginejo in jih ni več. In čez •as najdejo ljudje nekje v gorah ajihova okostjo. Vendar te krave ■e poginejo. Lepega dne se spet pojavijo v hlevu — ne doma, pač pa v kaki drugi vasi — brez peruti seveda! Nakeljski zadružniki dajejo vsako leto 20 do 30 telic na planinsko »ašo v Brsnino nad Tržičem. Jeseni, po končani paši, pa ena ali dve kravi vedno manjkata. Lani so od dveh izgubljenih dobili eno aazaj. Druga je izginila. V neki vasici pri Tržiču so sicer imeli kravo, za katero niso vedeli, čigava je. Lastnik izgubljene telice 'z Nakla jo pri prvem ogledu ni prej poznal — bila je namreč njegova — zato jo je vzel neki kmet iz »egunj (tudi njemu je ena krava izginila), ki jo je plačal občini. Njegova krava pa je medtem troh-■ela na Begunjski planini, kjer so •ozneje našli okostje. »Strokovna komisija« za okostja je ugotovila, ^a so bile te kosti nekoč res oblečene v kravjo kožo — še več, da 50 to kosti njegove krave. Zadruž-*'k iz Nakla je medtem tudi ugotovil — s pomočjo »strokovne komisije« — dd je krava, ki je bila zdaj v Begunjah, njegova. Proti kupcu je zato vložil tožbo in jO izgubil. Takole je torej bilo! Kmet iz Begunj je kravo, katere lastnik je zadružnik iz Nakla, plačal občini. pripovedovali eni, drugi pa so trdili drugače. Nakelčani so hodili po vaseh, vtikali nosove v hleve — krav nikjer. Se danes jih niso dobili. In zdaj so skoraj že začeli verjeti, da so kravam pognale pe- Njegova krava je poginila v planini. Oba sta bila torej za eno kravo oškodovana, občina pa je imela denar (?!). Letos pa so Nakelčanom izginile kar štiri krave! Nikjer jih ni bilo. Ko so dan pred tem prišli ponje v planino, so bile še vse na mestu. Odpeljali so jih s to skupino, so ruti ali pa so zl ežale preko meje; morda jih je ne.mani »snežni človek«, ki baje kraljuje v Karavankah, pojedel za zajtrk. Kdo ve? Njegove stopinje so v teh hribih baje že videli, sam pa se ljudem še ni prikazal. Obeta se nam torej odkritje pošasti, podobne oni s Himalaje. I. Z. sednik gradbenega odbora dipl. tehnik Maks Dimnik, ki ima velike zasluge, da je žičnica dograjena, je povedal o žičnici naslednje: »Žičnica — enosedežnica, ja zgrajena v dveh trasah. Prva vodi od vstopne postaje" ob cesti Kranjska gora—Podkoren z nadmorsko višino 850 m do vrha Budinovega ruta z nadmorsko višino 1250 m. Druga trasa pa vodi od Budineko-vega ruta na vrh Vitranca, kjer je nadmorska višina 1600 m. Skupna višinska razlika žičnice, ki je dolga 2217 m, je 750 m; brzina vožnje na prvi trasi je 1,5 m/sek, na drugi pa 1,6 m/sek. Čas vožnje na prvi trasi traja 13 in pol minute, na drugi pa 11 minut. Žičnica na obeh trasah ima 210 sedežev s kapaciteto 300 oseb na uro. Osnutek za projekte je izdelal Kranjskogorčan ing. Ljubo Bizjak, načrte pogonov Podjetje žičnica Ljubljana, medtem ko so bila gradbena dela zaupana gradbeni grupi žičnice Vitranc, ki jo je vodil Matej Suhač. Žičnica bo služila pozimi alpskim smučarjem, v drugih letnih časih pa letoviščarjem, prehodnim obiskovalcem Kranjske gore, mladini pri prirejanju izletov in planincem za lažji dostop na planinsko področje med savsko dolino in gorami Vršiča. Z dograditvijo žičnice in zgraditvijo smučarskih prog bo Kranjska gora lahko postala smučarski center v pravem pomenu besede. Vrh Vitranca in pot od Vitranca čez Cipernik na Grlo, Sleme in Vršič je po razgledu in lepoti brez primere. Smučarji bodo našli na pobočjih Vitranca tisto, kar si že desetletja žele in kar je zaviralo napredek našega alpskega smučanja. Proge so namreč enakovredne najzahtevnejšim inozemskim progam. Z dograditvijo žičnice pa vsa stvar še ni zaključena. — Na vrhu Vitranca bo nujno zgraditi dom, nekatere smučarske proge bo potrebno še dopolniti, v Kranjski gori bodo morala zgraditi še nekatere turistične objekte, prometne zveze se bodo morale izboljšati in tako dalje. Skratka — žičnica Vitranc bo odprla kranjskogorskemu turizmu nova pota. Nadejamo se lahko, da bo otvoritev žičnice, ki bo 29. novembra, dokazala, kako velikega pomena za razvoj turizma je žičnica Vitranc. U. r >> NAŠA NOVA SLIKANICA / NAŠA NOVA SLIKANICA | V__j 29. novembra začne izhajati v našem listu nova slikanica VIHAR POD TRIGLAVOM ki pripoveduje o bojih, trpljenju in zmagah gorenjskih partizanov. Besedilo slikanice je napisal Peter Struna, slike pa je narisal akademski slikar Milan Batista. Naš mladi rod bo v slikanici spoznaval junake, ki so v štiriletnem boju izbojevali ljudstvu svobodo. Napisana je po pričevanjih in dokumentih, zbranih v knjigi Ivana Jana - Srečka »Med gorenjskimi partizani«. r I ' V. NAŠA NOVA SLIKANICA / NAŠA NOVA SLIKANICA 1400 let na svoji zemlji (Nadaljevanje) Kadar zmanjkajo Avstrijcem vsi argumenti, ta-kr»t izrečejo besedo: »Plebiscit«. »10. oktobra 1920 *° se koroški Slovenci v svobodnem, tajnem glasovanju izrekli za Avstrijo — s tem so se hočeš ■očeš odrekli tudi slovenstvu...« Kako je bilo s tem »svobodnim, tajnim«« glasovanjem? Koroška je bila po prvi svetovni vojni razdeljena »a dve coni: južno, jugoslovansko in severno, av-*trUsko. Demarkacijska črta je potekala južno od Celovca. Vrhovno nadzorstvo nad obema conama je *n*la mešana angleško-ameriško-italijanska plebiscitna komisija. Mirovna konferenca je sklenila, da le treba najprej v južni coni, takoimenovani »coni A«, izvesti glasovanje za ali proti priključitvi k Jugoslaviji in nato — če bi se južni del izrekel za Jugoslavijo — izvesti še glasovanje v severni »coni B«. Situacija na tem področju pa je bila taka, da je Izid plebiscita že vnaprej jasen. »Neodvisna« zavezniška komisija je bila vse prej, °t naklonjena mladi državi Jugoslaviji. Dopuščala j*i da ,se je skozi demarkacijsko črto vtihotapilo na lsoče dobro plačanih agitatorjev, ki so ljudem dopovedovali: da jim bo jugoslovanska oblast odvzela se imetje; da se jim bo v avstrijski republiki vse- akor bolje godilo, kot v jugoslovanski monarhiji; "a bodo avstrijske oblasti posebno radodarne de *(>'azvito južne Koroške; da bodo zgradili takoimo-*°vano »vzhodno železnico« med celovško kotlino 'h Lavantinsko dolino; da bodo dobili Slovenci na-C|°nalno avtonomijo — samo, če se bodo odrekli Jugoslaviji! Nemalo vpliva je imela tudi dobro lansirana vest, da Italijani nikdar ne bodo priznali Izključitve južne Koroške k Jugoslaviji — in sicer paradi železniške zveze med Dunajem in Benetkami, 1 Poteka po tem ozemlju — in tako so od vojne *tr>'lenemu ljudstvu vcepili še strah pred morebitno ■°vo vojno, tokrat med Jugoslavijo in Italijo. In vendar niti rezultat 22.025 proti 15.279 za Avstrijo ne odgovarja takratni volji ljudstva v coni A. Se danes živi med Korošci spomin na dogodke tiste »nemške noči« med 10. in 11. oktobrom leta 1920, volilne komisije so delale, kar se jim je zljubilo. »Ne podnevi, temveč ponoči se je izvršil plebiscit,« pravijo še danes koroški Slovenci. Ni čudno, da je koroška deželna vlada po plebiscitu poklonila italijanskemu zavezniškemu komisarju princu Borghes evilo ob Vrbskem jezeru... In kako je bilo z obljubami? O avtonomiji seveda ni bilo niti govora. Namesto pravic so dali Slovencem spet takoimenovano ko so »šteli« glasove za ali proti. Pred očmi zavezniških, predvsem italijanskih, oficirjev so spreminjali glasovalne Tezultate v prid Avstriji — ugotovili so, da je bilo samo v boroveljskem in rože-škem okraju preštetih za 2500 jugoslovanskih glasov manj ,kot jih je bilo oddanih. Podkupljene »utrakvistično« šolo, kii je služila že v Avstroogrski zgolj ponomčevanju. Južna Koroška je še danes, in sicer uradno, eden najbolj zaostalih predelov Avstrije, takoimenovani »Notstandsgebiet«. In kaj je z »vzhodno železnico«, ki jo obljubljajo Korošcem že 80 let? Pred nedavnimi volitvami so jim spet ob- ljubili, da bodo zgradili železnico med Podjuno ii Lavantinsko dolino — seveda šele po volitvah... * * * Težka ura je odbila koroškim Slovencem tistega dne, ko so planili preko zapadne avstrijske meje Hitlerjevi bataljoni: 13. marca 1938. Takrat se je pokazal pravi smisel in so se začele prave posledice koroškega plebiscita. Hans Steinbrecher je bil po prevratu leta 1918 eden izmed vodilnih avstrijskih oficirjev, ki so v Celovcu organizirali oborožen odpor proti težnjam koroških Slovencev, da se zedinijo z ostalimi Slovenci. Bil je duša in pravi organizator propagande za »nedeljivo Koroško« in priključitev k Avstriji na plebiscitnem ozemlju. Leta 1943 je izdal knjigo pod naslovom »Sieg in deutscher Nacht« (Zmaga v nemški noči). V tej svoji knjigi piše takole: »Zame je bilo že od vsega začetka razumljivo, da moram voditi plebiscitni boj — ne za priključitev k Avstriji, temveč za bodočnqst Velike Nemčije. Glasovi za Avstrijo naj bi pomenili zagotovilo za povrnitev v rajh. Ker pa zavezniški oficirji niso dovolili gesla ,Nemčija', gesla .Avstrija' pa se nismo hoteli posluževati, smo pač klicali ,Za nedeljivo Koroško' — toda za nas je bila Koroška vedno organski del velike nemške države...« In ker je bila »Koroška vedno organski del velike aemške države«, io morali Slovenci sev>da izginiti s te zemlje. Kronika dogodkov aa slovenskem Koroškem med aaoistično okupacijo je krvava in polna obupa. Nad 350 najbolj zavednih slovenskih družin so odselili v koncentracijska taborišča severne Nemčije in jim aobrali vse imetje. Ostali so morali zatajiti svoje poreklo in svoj materni jezik, če po hoteli ohraniti golo življenje. Mnogi pa so izbrali drugo pot: pot oboroženega odpora proti nacističnemu okupatorju. Ko je po drugi svetovni vojni šlo za to, kje bo v bodoče potekala avstrijsko-jugoslovanska meja, so bili Avstrijci zelo ponosni na slovenske koroške partizane. Takratni zunanji minister dr. Kari Gruber je na mirovni konferenci v Parizu izjavil, da so bili koroški partizani »najboljši sinovi avstrijskega ljudstva« in da so se s puško v roki borili aa osvoboditev Avstrije izpod fašističnega jarma. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) 0915 Polovica človeštva gladuje Gledali bomo... MATA H AR I ALI NA ZEMLJI NE BO ZMANJKALO HRANE? SE SPRAŠUJEJO PO VSEM SVETU. NE SAMO PREPROSTI LJUDJE, TEMVEČ PRAV RESNO TUDI POLITIKI, DRŽAVNIKI IN ZNANSTVENIKI. TO VPRAŠANJE PA V ZGODOVINI NI NIČ NOVEGA. PO ZADNJI SVETOVNI VOJNI O TEM SPET MNOGO PIŠEJO IN GOVORE V PARLAMENTIH VELIKIH SIL IN MALIH DRŽAV TER V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH. ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV ZA HRANO IN POLJEDELSTVO (FAO) SE POSEBEJ ZANIMA ZA VPRAŠANJA PROIZVODNJE IN POTROŠNJE HRANE IN JE PO VOJNI NAPRAVILA VRSTO RAČUNOV, KAKŠNA JE MOŽNOST PREHRANE NA SVETU, KAJ NAS ČAKA IN KAJ BI BILO POTREBNO UKRENITI. Divja mačka je zbežala pred zasledovalci na vrh visokega kaktusa. Tam so jo ujeli na filmski trak in tako je nastal eden najlepših posnetkov v Disnevevem filmu »2iva puščava« Na zemlji živi okoli dve in pol milijardi ljudi. Polovica teh je naseljena v Aziji, pridela pa samo četrtino vseh živil na zemeljski obli. V Evropi in Severni Ameriki skupaj prebiva ena tretjina človeštva, ki pa pridela tri četrtine vseh živil na Zemlji. To se pravi, da se v Evropi in Ameriki, to je v razvit'h deželah, ljudje precej bolje preživljajo kot v ostalem svetu. Č'oveški organizem potrebuje povprečno 2550 do 2650 kalorij na dan, ki jih dobi v obliki hrane. Povorečno več kot 2750 kalorij dobiva prebivalstvo vsQh evropskih dežel z Juoosla-vilo ved. razen Italije, Portuoalske in južneqa Balkana; dalje Kanada, Združene države Severne Amerike, Argentina, AvstraMja, in Nova Zelandija. Ta skuoina držav zajema tretjino človeštva. V druTo skup;no kjer trosijo pre-biva'ci oovorečno 2250 do 2750 kalorij na d^n in kjer samo zelo boqati ljudje, kaT'ra1; indjia. Trak. Iran, Afoa-ni-tan, E*ilt)t, Aižir, M"h'ka In dnne državQ ^re^nje Amerike. Veneri "'a, Kolumbija. Ekvador. V cpv^rov^hodni B-az;lii; m. nrim^r, kj^r pridelujejo samo sladkorni trs, pride na osebo oovorečno 'o 1700 kalorij, v amazonski kotMni Brazilija 1K00 do ?oon k-^'orii, v Kolumbi u 1600 do 2000 itd. V Ciletu troSi nolovica prebivalstva manj kot 2i00 kalorij, ena desetina pa baje manj kot 1500 kalorij. Iz vcena tega lahko zaključimo, da živi več kot polovica č'ovoštva ob prehran', ki n<* zadošča niti za vzdrževan ie normalnega zdravstvenega stanja prebivalstva n'ti za normalen razvoj otrok; prav tako ne daje zadostne moči za navadno delo. Po zadnji vojni se je stanje še poslabšalo. Leta 1949 je tajništvo organizacijo FAO objavilo, da pride na 35 % prebivalstva na svetu manj kot 2000 kalorij na dan. V tem letu so se sve-tovrt? zaloge hrane, preračunane v kalorije, povečale za 1 */», prebivalstvo pa se je pomnožilo za 1,8 %. To je seveda povprečje za ves svet. Po posameznih državah pa so razmere v resnici še precej slabše. Leta 1950 je v večini nerazvitih dežel znašal prirastek prebivalstva 1 do 2 %, prirastek pridelka živil pa ni dosegel te številke, če ni celo padel. V deželah, kjer živi 90 % prebivalstva sveta, v vrsti let po vojni ni prišlo do kakega izboljšanja. Prebivalstvo je naraslo za 10 %, skladi hrane na enega prebivalca pa so ponekod padli celo pod povojno količino. Tako nizke številke kakor 1200,1500, 1800 kalorij, kolikor znaša povprečna potrošnja hrane v nekaterih predelih jugovzhodne Azije, Indije, Južne Amerike in velikih delov Afrike, se zde na prvi pogled naravnost neverjetne. Vemo, da je življenski min:m 'm za delovnega človeka nekaj čez 2000 kalorij, pri težiem delu v zmernem podnebju pa tudi 4000 ali 5000 kalorij. Medtem ko več kot polovica človeštva ne uživa dovolj hrane, pa pretežni del ostalih, ki dobivajo dovolj kalorij, ne prejema pravilno sestavljene hrane, predvsem ne uživa dovolj zaščitne hrane. Štiri petine č'oveštva živi skoraj docela od žitaric, riža in krompirja in komaj ena petina uživa še potrebno količino mesa, jajc, mleka in druqe zaščitne hrane. V zadnjih dvajsetih letih je na primer bila povoreena potrošnja mesa (po podatkh Woytin-skegaj letno na osebo 24 kilogramov. Ta povpreček pa je silno neenakomerno razdeljen in znaša v Severni Ameriki 70 kg, v Evropi 40 ko, v Sovjetski zvezi 20 kg, v Afriki 15 ke,, v azijskih deželah pa samo 9 do 10 kg. Tudi mlečnih proizvodov n« Kitajskem skoraj ne poznajo. it Čeprav je ameriški črno-beli film Mata Hari starejšega datuma, utegne biti po zasnovi zgodbe, igri in tematiki, ki jo obravnava, zelo privlačen. Menda skoraj ni človeka, ki ne bi poznal legendarne vohunke Mate Hari, ki je postala, če smemo tako reči — pojem špionaže. Film posega v konec 1917. leta, v prvo svetovno vojno. V Parizu je takrat nastopala očarljiva plesalka Mata Hari, ki se je znala spretno vriniti med najvišje politične kroge tedanje Francije in predstavnike tujih ambasad. Nihče ni pomislil, da se v osebi eksotične plesalke skriva nemška vohunka. Posebna mikavnost filma utegne biti srečanje s slavnimi imeni: Greta Garbo, Ramon Novaro, Lve-nel Barrimoor. — Distribucija »Ze-ta-film«. J »Veste, odkar mi je umrla žena, je glasba moja edina tolažba!« IliilliilllilfS FRANK OWEN: EDDIE CHAPMAN P R I POVE DUJE Približno tedaj so na von Bonenovo priporočilo Thomasa premestili v Nemčijo; ta je namreč še naprej tarnal, ker je moral živeti v Oslu. Kasneje mi je pisal, bil je zelo srečen. Namesto, da bi ga poslali na vzhodno fronto, je podučeval mornarje ples s sabljo — narodni ples, ki je bil kakor sem že rekel, njegova Ahilova peta. Šlo mi je na smeh, ko sem pomislil, kako mi je isti Thomas govoril, da ne bo dal miru, dokler ne bo s puško v roki potolkel divjih Rusov ali dekadentnih Angležev. Z mano je šel na pot Johnny Holst. Nekega večera po proslavi v Lovvenbrau me je povabil v svoje stanovanje na čašo žganice.. Povabilo sem sprejel; z nama sta šla tudi Peter in Max, dva druga člana naše enote. Hiša v Grafsinu, v kateri je stanoval, je bila lesena. Na vratih je bila ploščica z imenom bivšega lastnika — nekega Žida Feldmana, ki je imel v Oslu majhno brivnico. Kaj se je zgodilo s tem nesrečnim človekom, ne vem. Hiša je stala na vrtu, na katerem so rastle hruške, jablane in slive. Tudi robidnic in ribezlja je bilo veliko. Vrt : r> so segale malone do strešnega napušča. Predsoba in dnevna soba s kuhinjo »u. !i v pritličju. Zgoraj so bile tri spalnice. Predsoba je bila velika in dobro pohištvo, izdelano iz težke hrastovine. Divani so bili še vedno udobni. Zleknili smo se nanje. Pomenek je nanesel na sabotažo. Iz več mimogrede izrečenih pripomb sem doumel, da gredo moji tovariši na Dansko. Tedaj je bilo v danski prestolnici zelo nemirno in Holst mi je razložil, da so imeli Danci splošne volitve brez vmešavanja Nemcev. Ti so bili prepričani, da bodo s temeljito propagando in vzdržnostjo omogočili Dancem nemškega porekla zmago na volitvah. Toda kaj so storili Danci? Vse mandate razen treh so dobile demokratične stranke in mimo tega je bilo več sabotaž zapored. Nenehno so letele v zrak tovarne in ladjedelnice. Nemci so objavili posnetke nekaterih posku-šenih sabotaž in s tem hoteli vzbuditi v javnosti ogorčenje. Zatem so se sami oprijeli represivne sabotaže in storili več očitno nesmiselnih izpadov, ki so škodovali mnogim danskim rodoljubom. To so počeli, da bi zmedli Dance in spravili odporniško gibanje na napačno pot. Jonny Holster in dva druga člana Dienststelle sta imela zdaj takšno misijo. Kmalu zatem me je želela videti v mojem hotelu gospodična Langerjeva, glavna tajnica našega biroja. Prinesla mi je von Grunenovo sporočilo, naj seznanim nekega radiotelegrafista s svojo šifro, ker me bo bržkone spremljal v Francijo; nato bom šel jaz v Anglijo in skušal dobiti zvezo z njim. I angerjeva je bila zanimiv tip. Ni bila ve mlada in mislim, da je bila malo zagrenjena, ker je ostala samska. Toda bila je nedvomno zelo bistroumna ženska. Prosila me je, naj pozdravim Thomasa, s katerim sem se dopisoval. Večkrat sem jo povabil na večerjo v Lovvenbrau. Zmerom je prišla z neko gospodično Merklovo, ki je bila iz Frankfurta. Slednja je imela nekega prijatelja v Gestapu in tako sem z njo ohranjal stike. Prvi gestapovec s katerim sem se seznanil je bil kapetan Etling. Njegova naloga je bila skrbeti za avtomobile, v katerih so vozili aretirane Norvežane. Kadar je bila na vrsti kakšna aretacija, je Etling dobil navodila iz glavnega štaba v Oslu; zbral je svoje ljudi in jih zatem do zob oborožene povedel v racijo. Etling je bil tisti, ki mi je pripovedoval, kako so ustrelili šefa civilne policije v Oslu Grunnarja Eilefsena. Eilefsenu so ukazali, naj aretira nekaj deklet, ki niso hotele iti na prisilno delo v Nemčijo. Gestapo mu je trikrat naročil, naj izvrši ta ukaz, toda vsakokrat je odklonil in tako so ga postavili ob zid. Več drugih policijskih uradnikov, ki prav tako niso hoteli izvršiti ukaza, so poslali v Nemčijo. Slišal sem, da je dva izmed njih doletela ista usoda kot Eilefsena. Ena izmed nalog kapitana Etilnga je bila pomagati vnovič aretirati norveške častnike, si so jih leta 1940 pogojno izpustili. Nemci so morali poloviti več sto teh častnikov in jih poslati v taborišča v Nemčijo in na Poljsko. Rodoljubi so častnike opozorili in mnogi izmed njih so se skrivali v sosednjih hišah ali v predmestjih Osla. Nekaterim pa se je posrečilo pobegniti na Švedsko. Med ljudmi so nenehno krožile govorice o izkrcanju zaveznikov in Nemci so s bali, da bo prišlo do splošne vstaje, če bi prišli zavezniki. V noči po ustrelitvi načelnika policije so jossingi (se pravi prozavezniški Norvežani) ukazali, da morajo v počastitev padlega vsi ostati doma po peti uri popoldne. Tako so bile vse kavarne in ulice prazne, le nekaj kvislingov sem videl. Etling, s katerim sem pogosto večerjal, je bil prijeten za družbo, čeprav je bil pravi nacistični lopov. Standard-tenftihrer Felix, njegov predstojnik, pa je bil tič drug« sorte. Felixa nisem imel nikoli prilike videti. Bal se je in zato je živel zaprt v neki hiši na Holmenkollenu. Za čuvarja je ieml udomačenega volka. Felix je bil nedvomno eden izmed najbolj osovraženih ljudi na Norveškem. XVI. DELNICE PADAJO Da bi s<> Čimbolj okoristili / menoj, so Nemci sklenili, da me bodo 1 lUČili fotografirati. Zelo sem jim bil hvaležen, naučili so me še ene obrti, h kateri bi se, kakor s!'Ml računal, lahko zatekel, če hi vse drugo propadlo, ko boci« spet prišli mirni časi (za brezposelne mojega kova).