Leto XVIII
z vsebine
številka 1
cena 1,46 EUR
Enostavnega recepta ni...........................
Gledališče je čudna ljubezenska zgodba .
27 januar 2016
... 7
.24



*
S

tóujteí«^'1-

© 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold. ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti
v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Še desetič »bumbastično
«
Častni pokrovitelj festivala je bil predsednik Borut Pahor, ki si je ob tej priložnosti poleg petkovega koncerta ogledal tudi žalsko glasbeno šolo.
Žalec je slovenska prestolnica in eno najpomembnejših evropskih središč tolkalne glasbe, kamor jo je uvrstil mednarodni festival tolkalnih skupin. Vsak Bum-fest preseže prejšnjega in če se je kdo spraševal, kaj več še lahko ponudi jubilejni, 10. festival, je dobil več odgovorov. Med najveličastnejšimi je zagotovo prvi nastop slovenske-
ga tolkalnega orkestra sploh.
V slovenskem tolkalnem orkestru so zaigrali tolkalci iz vse Slovenije, tokrat pa so sploh prvič zbrali toliko instrumentov, da so lahko zaigrali priredbe znanih del, ki jih sicer igrajo simfonični orkestri. Petkov nastop si je ogledal tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je prevzel častno pokroviteljstvo festivala.
Petkovemu sta sledila še dva veličastna tolkalska večera. Na nedeljskem je posebej za ta festival projekt Faces and Places pripravil avstrijski Ansambel Studio percussion Graz z gosti tolkalisti, ki so v Evropo prišli kot migranti: Salahom Ammo iz Sirije, Is-maelom Barriosom iz Venezuele, Louisom Sanoujem iz Burkine Faso in Silviom Ga-brielom s Kube. Pridružil se jim je tudi SToP. Festival se je končal tako, da je občinstvo na zadnjem večeru skupaj z vsemi nastopajočimi plesalo salso.
V treh festivalskih dneh je na žalskem odru igralo in pelo okoli 50 nastopajočuh iz 10 držav. Skupaj z matinejo za otroke ga je obiskalo okoli 1600 ljudi. Čeprav avla Doma II. slovenskega tabora še ni bila nared, pa so tokratno dogajanje na delavnicah uspešno organizirali v glasbeni šoli.
Več na str. 8.
K. R.
Kot se za jubilej spodobi, tudi brez torte ni šlo; desno se je skupaj z nekaterimi izvajalci veselil direktor festivala Dejam Tamše.
Če je že kratek, naj bo vsaj sladek!
Kot po navadi se je bliskovito obrnil že prvi mesec novega leta, ki nam ni dovolil prevelike zaspanosti. Takoj smo začeli z bitko s časom. Pred nami je prav poseben februar, tisti, ki mu vsake štiri leta prištejejo še 29. dan, ki pritiče prestopnemu letu. Še prej ga bo 8. pospremil slovenski kulturni praznik, 9. se bo mastil in preoblačil na pustni torek, 14. nas bo objemal sv. Valentin, 22. nas bo nosila polna luna. Proslave, karnevali, pustna rajanja, maske, eni jih bodo oblekli, drugi odložili, romantični trenutki in sladke besede. Konec meseca pa še počitnice, za katere smo se že sprijaznili, da bodo bele le po srečnem naključju, sicer pa vsaj bodo ... Tako bo mesec, kljub prestopnemu podaljšku, spet kratek. In če se zazremo kratkosti in minljivosti v oči, potem si moramo reči, da je tudi februar nujno izkoristiti za prave stvari, ki božajo naše življenje in mu vlivajo nove energije in pozitivno voljo. Kaj bi dali, da bi lahko, ko prižgemo televizijo in odpremo časopis, gledali, brali, poslušali o več dobrih stvareh in manj o problemih!
Če se ozremo po dolini, ogledalo ji je postavila tudi naša januarska izdaja časopisa, potem smo leto dobro začeli. Tudi najbučnejši dogodek v dolini, 10. tolkalni festival Bumfest, je odlična popotnica za naš utrip naprej. Kakovosten dogodek, vodja z neverjetno energijo, čvrsta delovna in vizionarska ekipa, ki brez večjih sredstev že desetič pripelje v Žalec največje tolkaliste in pričara izjemne tolkalske večere v ustvarjalnih domislicah pahljače ritmov. Ti na odru združijo tudi nezdružljivo in nam vedno znova sporočajo, da se vse da, če se hoče. Ne glede na narodnost, vero, barvo kože, svetovni nazor, glas in stas .V vsakem smislu. Upam, da letošnje častno pokroviteljstvo in petkova prisotnost predsednika države dajeta signal, da je prireditev odličen zgled vsem nam in širši slovenski javnosti, čeprav ni velika in na prvi pogled populistična.
Želim si tudi, da se iz dobrih primerov, tudi drugih, kaj naučimo, da se jih najprej veselimo, tudi če niso neposredno naši, saj tudi vsak »sosedov« uspeh prinaša nekaj za skupno dobro. Želim si torej, da zaradi svoje resničnosti ne bi tako zapekla izjava letošnjega Boba leta Iva Bo-scarola: "Slovenci lažje oproščamo lopovščino kot pa uspeh, morda tudi zaradi tega, ker imamo nekaj tihotapskega v genih od Martina Krpana naprej. Dejstvo pa je, da Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne!" Želim si, da bi se veselili uspehov in bili bolj kritični do lopovščin. Kaj kritični, da bi jih resnično obsodili in tudi v praksi kaznovali, ker so slab zgled in popotnica vsem! Želim si tudi, da bi tisti, ki razpolagajo z javnim denarjem in tudi javnim dobrim, razumeli, zakaj jih javnost lahko o njihovem delu »v službi naroda« kaj vpraša, tudi tisto, kar ne bi bili radi vprašani. Vprašanja, ki dobijo poštene odgovore, prinašajo mir, kažejo na spoštovanje do javnosti, volivcev. Negativen odnos zbuja (nepotreben) dvom in ustvarja klimo nezaupanja. Takšno imamo danes do vseh nosilcev oblasti in prav vsi nosilci oblasti in tisti, ki so izvoljeni in postavljeni od nas, so premalo storili za to, da bi prerezali ta gordijski vozel nezaupanja in negativizma. Kraja je kraja, pa če gre za pašteto v trgovini ali denar, manjši ali večji, v kakršnikoli že preobleki nujne pripravljenosti. In če se za grehe kesamo, mi, navadni, vedno dobimo kazen ali vsaj pošteno pokoro. Zakaj ne velja za vse enako?
Nekaj naključne simbolike v zaporednosti kulturnega praznika in pusta je vendarle prisotne. Veličastnost kulturnih prireditev hitro prehiti norčavost in nagajivost preoblek in nikoli ne veš, kaj skrivajo za masko, le da se jim cedi iz ust.
Kot rečeno, čas vedno prehiti prehitro, februar bo še krajši kot januar, da bi iskali samo njegove slabe plati. Uživajmo torej v kulturnem brez predznakov, sprostimo se v pisanosti pustnih norčij, poiščimo navdih v valentinovem in zagotovo bo naš vsakdan prijetnejši.
Lucija Kolar
HORMANN
garažna in vhodna vrata
Varna vhodna vrata za vaš dom

mcitjciž
Ustvarjamo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600
PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor
T. +386 (0)2 48 00 141 info@matjaz.si www. matjaz.si
Gostinski lokal, Mestni trg 5, Žalec
ama
ca
tel. 041 971 430
Vabljeni na slastne perutničke in ribje jedi
BIFTEK IZ PREKAJENIH POSTRVI
. savínjska cesta 2, Žalec pregledí: 041 724 995	
irman očesni center	30€ POPUST NA OČALA *Ob opravljenem samoplačniškem pregledu vida v Očesnem Centru Irman
	
9771580096004
2
|anu
2016
OBČINA ŽALEC
_SoAtlnis&e/. datine/S
Športna društva ob koncu leta
Odprt nov zbirni center
S srečanja s športnimi društvi
V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so pred novim letom že tradicionalno pripravili srečanje članic Zveze športnih društev Občine Žalec. Udeležilo se ga je 30 predsednikov
društev od skupno 45 članic ZŠD Občine Žalec.
Predsednike društev so nagovorili predsednik ZŠD Žalec Sebastjan Cilenšek, vodja športnega programa ZKŠT Žalec Matej Sitar in vodja Urada
za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka. Zbranim so se zahvalili za opravljeno delo in uspehe v preteklem letu ter jim zaželeli obilo uspehov tudi pri nalogah, ki jih čakajo v letu 2016.	T. T.
Duhovniki na srečanju z županom
Prvi delovni dan v novem letu je odprl vrata nov zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Občina Žalec ga je zgradila na območju širitve poslovne cone Nivo v Vrbju oziroma v neposredni bližini dosedanjega zbirnega centra, ki ga je imela občina v najemu, na prostoru žalske poslovne enote Gorenja Surovine. Nov zbirni center so uradno odprli na priložnostni slovesnosti 11. januarja.
Nov zbirni center je predstavil vodja urada za gospodarske javne službe Aleksander Žol-nir, njegov pomen za čistejše okolje pa sta poudarila župan Občine Žalec Janko Kos in direktor podjetja Simbio Marko Zidanšek. »Smo planetu Zemlja prijazna občina, zato želimo, da je občina čista in urejena. Nov zbirni center je velik prispevek k temu. Radi bi, da bi ljudje vzeli ta center za svojega, da ga bodo uporabljali in da bodo toliko osveščeni, da ne bodo puščali nesnage v naravi,« je povedal župan.
Vrednost celotne investicije na 2.500 kvadratnih metrih je skupaj z odkupi zemljišč pri-
bližno 300 tisoč evrov, vrednost gradbenih del pa 220 tisoč evrov.
Zbirni center je zgrajen v dveh nivojih, zato je za uporabnike bistveno prijaznejši, saj omogoča občanom lažje raztovarjanje kosovnih odpadkov. Pod dvema nadstrešnica-ma stoji 10 do 13 zabojnikov, posebej sta urejena objekt za nevarne odpadke in vhodni objekt s pisarno, ob prihodu v zbirni center se namreč občani identificirajo. Center je obdan z varovalno ograjo in razsvetljen.
Zbirni center stoji nedaleč od Savinje in sodi med območja z večjo poplavno ogroženostjo, zato so morali po besedah Aleksandra Žolnirja že pri sprejemanju OPPN upoštevati pogoje Agencije RS za okolje. Del terena z manjšo poplavno ogroženostjo so nasuli, hkrati pa pustili na vzhodnem delu zemljišče v prvotnem nivoju, da bo v primeru prelitja Savinje mogoče odvodnjavanje.
Upravljavec in najemnik novega centra, kjer ločeno zbirajo odpadni papir, steklo in embalažo ter biološke, nevarne in kosovne odpadke, v manjši
meri pa tudi gradbene odpadke iz gospodinjstev, je podjetje Simbio, ki je tudi v žalski občini izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki. Kot je povedal direktor Marko Zi-danšek, imajo občani možnost v zbirni center pripeljati vse tiste kosovne in ostale odpadke, ki jih ne odlagamo v rumen, zelen ali rjav zabojnik. Zbrane odpadke Simbio preda pooblaščenim izvajalcem v skladu z vsemi predpisi, z njihovo nadaljnjo predelavo pa naredimo veliko dobrega za okolje, je poudaril.
Odlaganje odpadkov v zbirnem centru je za občane Občine Žalec brezplačno in brez količinskih omejitev, razen za gradbene odpadke, za katere je odlaganje v centru brezplačno do štirikrat na leto v velikosti avtoprikolice. Pri tem se občani identificirajo z osebnim dokumentom in dokazilom o plačilu zadnje položnice, kar pomeni, da so vključeni v organiziran odvoz odpadkov.
Center je odprt vsak delovni dan, v zimskem času od 9. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.	K. R.
Po dolgoletni tradiciji, ki izhaja še iz časov, ko je bila Savinjska dolina ena sama občina, je župan Janko Kos tudi letos organiziral pono-voletno srečanje z duhovniki, ki delujejo v župnijah na območju žalske občine.
Srečanja, ki je v torek, 12. januarja, potekalo v gostišču Štorman v Šempetru, se je udeležil tudi celjski škof Stanislav Lipovšek. Prav tako kot ostali duhovniki je pohvalil delo župana in njegovih sodelavcev v luči dobrega sodelovanja in razumevanja z duhovniki njihove občine. Z zanimanjem je prisluhnil županu, ki je spregovoril o delu občine v preteklem letu, še zlasti pa o projektih, ki se dotikajo tudi celjske škofije. Gre predvsem za dva projekta, in sicer za trenutno ustavljeni
Županovo srečanje z duhovniki je potekalo v prijetnem in delovnem vzdušju.
Sodoben zbirni center je prijaznejši tudi za uporabnike.
neuspešen razpis norveškega sklada, ki naj bi omogočil izpeljavo investicije - pokritje spomenikov v Rimski nekro-poli. Drugi zelo pomemben projekt za škofijo in župnijo pa je ureditev vaškega jedra v Petrovčah, ki bo dal cerkvi kot
osrednjemu romarskemu svetišču celjske škofije in turizmu velik pomen.	D. N.
Ob prazniku prenovljen kulturni hram

Na podlagi 4. člena Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja (Ur. l. RS, št. 94/05)
OBČINA ŽALEC
RAZPISUJE FINANČNO POMOČ NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA LETO 2016
Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za:
-	dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini,
-	študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini,
-	sodelovanje v mednarodnih projektih.
Javni razpis bo odprt do porabe sredstev (prvo odpiranje vlog predvidoma 2. 3. 2016).
Več informacij o pogojih za pridobitev finančne pomoči, potrebnih dokazilih k vlogi in o razpisu dobite na spletni strani www.zalec.si ali po telefonu 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje).
Številka: 641-00-0004/2016
Razširjen in posodobljen žalski Dom II. slovenskega tabora z novo avlo je, potem ko so z deli začeli lani avgusta in končali v začetku tega leta,
januarja že prestal tehnični pregled.
To pomembno žalsko pridobitev, ki je veljala okrog pol milijona evrov, bodo predali name-
nu na žalski osrednji občinski proslavi v čast slovenskemu kulturnemu prazniku 5. februarja. Tako se bodo na najlepši možni način poklonili kulturi. L. K.
Dom II. slovenskega tabora bo po več kot 30. letih dobil resnično lepšo podobo, občutno pa se bo izboljšala tudi kakovost sprejema obiskovalcev.
_SaAtirUs&e/.daiittes.J
OBČINA ŽALEC
|ar
2016
3
Novinarji preveč o fontani
170-letni jubilej šolstva v KS Galicija
V spomin na povojne čase pionirska zaobljuba
Srečanja z županom se je udeležilo veliko novinarjev.
Prejšnji petek se je dvorana Podružnične osnovne šole Trje spremenila v televizijski studio, televizijsko oddajo pa sta vodila mlada voditelja Ula in Maks. V pogovoru z gosti v studiu in s svojimi novinarskimi kolegi ter z njihovimi gosti na terenu so predstavili 170-letno zgodovino šolstva v Krajevni skupnosti Galicija. To tematiko je v svoji diplomski nalogi obdelala tudi njihova krajanka Nataša Grobelnik.
Slovesno prireditev pred vključitvijo v oddajo je začela Godba Hramše. Za tem je za-donela uvodna špica oddaje -serenada za godalni orkester in slišala se je pesem Otroškega pevskega zbor Trje Stoji učil-na zidana. Voditelja sta pozdravila gledalce pred ekrani (v dvorani) in goste v studiu in na terenu. Ti so drug za drugim spregovorili o šolstvu, šoli, kraju in velikih ljudeh, ki so bili rojeni in so vsaj nekaj časa živeli v teh krajih.
Prvi gost na terenu je bil predsednik Sveta KS Galicija Peter Vipavc, ki ga je pred mikrofon povabila poročevalka Eva. Predstavil je delovanje krajevne skupnosti, v kateri deluje trinajstih društev, poseben poudarek pa je namenil 170-letnemu jubileju šolstva v kraju. Šola na Trju je pravzaprav srce njihovega kraja, o čemer je govoril tudi naslednji gost na terenu Jože Krulec, dolgoletni učitelj in ravnatelj, ki je močno zaznamoval šolstvo na tem območju.
Diplomska naloga Nataše Grobelnik
Nataša Grobelnik je avtorica diplomske naloge z naslovom Zgodovina Podružnične osnovne šole Trje. Pri svojem delu je posegla po številnih dokumentih, se pogovarjala z več kot dvajsetimi pričevalci, ki so obudili spomin na svoja šolska leta, in posegla v čas, ko se je v teh krajih začelo razvijati šolstvo. »Okoli tri tisoč strani je samo v šolskih kronikah. Zapisane so z drobno, natančno pisavo. Zapisi, zapisani s temnim črnilom, so z vsako
prebrano stranjo v meni zbujali različne občutke. Podobo, ki se je sestavljala v celoto in je bila velikokrat tako živa, da se mi je zdelo, da vidim pred sabo vse tiste učitelje, učence, ljudi in stene šol, ki so bile večkrat puste, a jih je obarvalo življenje v njih. Zapisi, ki odražajo tudi osebnost kronistov, zbujajo v meni spoštovanje do učiteljskega poklica in vseh, ki so ali ste spreminjali in bogatili življenje v mojem domačem kraju,« je med drugim o nastajanju diplomske naloge dejala Nataša Grobelnik.
Dvorano je nato preplavil zvok zavijanja siren in spomini so zaplavali v čas nemške okupacije, ko so v šolah učili nemški učitelji, v nemškem jeziku in z nemško vzgojo. Ko je prišla svoboda, sta znova zado-neli v šolskih klopeh slovenska pesem in slovenska beseda. Takratno obdobje in obdobje do osamosvojitve so v oddaji obudili tudi s pionirsko zaobljubo, ki je obudila spomin na povojne čase in ljubezen, ki smo jo gojili do naše takratne skupne domovine.
Pomembni Galičani in
zlati maturantje
Na prireditvi so prepletali zgodovino šole, kraja in pomembnih dogodkov ter ljudi, ki so ime Galicije in njene okolice ponesli po Sloveniji in zunaj njenih meja. To so bili: Dore Klemenčič - Maj, Anton Herman, Stanislav Radovan
w±
m 31
m m in
-f§L w iH
fcEI^T . mi
Poročevalec na terenu v pogovoru z Natašo Grobelnik in Jožetom Krulcem
Pejovnik, pa v novejšem času Urška Žolnir, Petra Naraks, Luka Lindič, Neja Brglez in še kdo, v zadnjih nekaj letih tudi deset zlatih maturantov, ki jih je v »oddaji« predstavila učiteljica Nada Jelen.
Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Čestital je šoli in krajevni skupnosti ob tako visokem jubileju in za domiselno pripravljeno praznovanje. Svoje sta v zaključnem delu »oddaje« dodali tudi ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar in predstojnica celjske območne enote Zavoda RS za šolstvo mag. Sonja Zajc. Prireditev so zaključili mladi folkloristi, ki so pod vodstvom Helene Turnšek potrdili laskavi naslov, in sicer Šola odličnosti na folklornem področju. Ob pesmi in plesu Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi pa so sklenili jubilejni večer. O zgodovini šolstva v Galiciji pa več na str. 27. D. Naraglav
Žalski župan Janko Kos je skupaj s podžupani in sodelavci občinske uprave prejšnjo sredo pripravil že tradicionalni sprejem za predstavnike sedme sile. Pohvalil je sodelovanje z novinarji in se zahvalil za njihovo kritično držo, ob tem pa vseeno ni pozabil omeniti, da se novinarji velikokrat preveč zanimajo le za določene projekte, najbolj ga je zbodlo veliko zanimanje za fontano piva, in premajhno za po njegovem številne druge, še večje projekte.
Ob tem je med večjimi projekti, ki jih je Občina Žalec izvedla v letu 2015, omenil gradnjo prizidka oz. avle k Domu II. slovenskega tabora, ki jo bodo predali namenu na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku 5. februarja in je veljala okrog pol milijona evrov, zgraditev zbirnega centra za odpadke v vrednosti okrog 300 tisoč evrov. Izpostavil je gradnjo kanalizacije in prepla-stitev nekaj ulic v Šempetru v vrednosti približno milijon evrov ter energetsko sanacijo I. in II. OŠ Žalec v vrednosti okrog 1,8 milijona evrov (od tega 60 odstotkov evropskih sredstev) in energetsko prenovo OŠ Petrovče. Poudaril je tudi sprejem ustreznih podrobnih prostorskih načrtov, s katerimi je občina ustvarila boljše pogoje za gospodarstvo, in ocenil, da je gospodarstvo v občini čedalje uspešnejše.
V občini so ponosni na socialne projekte, v katere občina veliko vlaga. »V javni kuhinji imamo v povprečju 35 uporabnikov na dan, še vedno imamo projekt zbiranja viškov hrane ob pomoči Lions kluba in prostovoljcev v Želvi Eureki, ki dobro deluje. V Tušu, Šparu in Mercatorju smo nabrali za okrog 130 tisoč evrov hrane, ki jo razdelimo ljudem, ki si ne morejo privoščiti hrane. Dobro deluje tudi Hiša Sadeži družbe v sklopu Slovenske filantropije in zelo pomembno medgeneracij-sko druženje, sodelovanje,« je povedal župan in pohvalil tudi delovanje ostalih negospodarskih dejavnosti, društev z različnih področij.
Omenil je tudi, kako je s porabo sredstev iz Eurojackpota, ki jih je občina prejela med letom v vrednosti 4.235.000 evrov. »Porabili smo približno polovico zneska, dva milijona pa sta še vezana in čakata na ustrezne razpise.« V načrtu za naslednje leto so med drugim energetska prenova OŠ Šempeter s telovadnico, Vrtcev Žalec in občinske stavbe. Načrtujejo tudi gradnjo fontane piva ali, kot se je izrazil, »fontane za hmeljske napitke«, katere vrednost po PZI je 274 tisoč evrov. Občina je že oddala naročilo za izvedbo gradbenih del v vrednosti 185 tisoč evrov. Pretežni del tega zneska bo pokrila z obrestmi od vezave sredstev od Eurojackpota, velik del pa so prispevali donatorji. Stroške gradnje naj bi pokrili v šestih do sedmih letih.
»To je turistični objekt, ki bo privabljal turiste v našo dolino, saj smo vendarle središče hmeljarstva, na 4. ali 5. mestu po proizvodnji hmelja na svetu ... Računamo, da bodo prihajali recimo z avtobusi iz Olimja, si ogledali ekomuzej, popili vrček piva in potem odšli na kosilo na kak kmečki turizem. Občina neposredno ne bo imela koristi, računamo pa s posredno koristjo od tistih, ki bodo zaradi tega prodali kako storitev in izdelek več. Rad bi se še bolj vpisali na turistični zemljevid Slovenije, poleg našega turističnega bisera v Šempetru - Rimske nekropole, kjer še vedno čakamo na kak primeren razpis, prav tako čakamo na razpis z vaškim jedrom v Petrovčah. Naša občina ima tri urbane centre: Šempeter, Žalec, Petrov-
če in tukaj je treba vzpostaviti tudi primerno infrastrukturo,« je povedal župan in povedal, da še vedno niso opustili želje po domu upokojencev, vendar da so najboljše čase za gradnjo zamudili in da zdaj razmišljajo bolj o oddelku kakšnega drugega doma, denimo za dementne ali za dnevno varstvo. Na to temo se je že pogovarjal s pristojno ministrico, ki je obljubila obisk 1. februarja.
Načrtov in projektov ima Občina Žalec za leto 2016 precej, je na srečanju poudaril Janko Kos, ob tem pa je tudi dovolj politične volje za njihovo uresničitev. »Vemo pa, da se bo vedno našel kdo, ki bo imel drugačno mnenje. Moje mnenje je, da naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha,« je še dodal Janko Kos in poudaril, da je konstruktivna kritika zaželena.	L. K.
Nekaj je župan povedal tudi o nedavnem obisku na Kitajskem, kamor je odšel skupaj z vodstvom žalskega podjetja Mikropis, da bi izkazal spoštovanje kitajski strani ter s tem pomagal k uspešnosti sodelovanja. S kitajsko občino Nanjing, kjer ima sedež podjetje SUN POWER GROUP, s katerim sodeluje Mikropis (pri projektu Alife in nameščanju avtomatskih blagajn, ki jih na Kitajskem še nimajo), ima 20 milijonov prebivalcev (Občina Žalec jih ima nekaj manj kot 20 tisoč), so podpisali pismo o nameri, Kitajci pa načrtujejo več obiskov Slovenije, ob tem pa tudi občinskih in slovenskih turističnih zanimivosti.
NOV DELOVNI CAS LEKARNE PETROVCE
OD 1. FEBRUARJA 2016 NAPREJ BO LEKARNA PETROVČE ODPRTA:
PONEDELJEK OD 7. DO 15. URE TOREK OD 7. DO 15. URE SREDA OD 7. DO 18. URE ČETRTEK OD 7. DO 19. URE PETEK OD 7. DO 15. URE SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO.
ŽALSKE LEKARNE ŽALEC
Občina Žalec
Vabimo vas na osrednjo proslavo Občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v petek, 5. februarja 2016, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Na prireditvi bodo podeljena Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2015.
4
|anu
2016
OBČINE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Pohvalila skrb za starejše in otroke Župan sprejel predsednike
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in direktorica strokovne službe Martina Ocepek sta decembra poslovali v Občini Vransko. Pogovarjali sta se s šestimi pobudniki, ki so se po telefonu prijavili za srečanje. To je bilo v letu 2015 dvanajsto poslovanje varuhinje zunaj sedeža te institucije in prvič na Vranskem.
Varuh človekovih pravic posluje zunaj sedeža že od ustanovitve institucije leta 1995. Namen tega je približati se ljudem in jim ponuditi pomoč, ne da bi morali na sedež varuha v Ljubljano. V teh pogovorih varuhinja pobudnikom po navadi nudi osnovne informacije, kam se obrniti, kaj storiti za zavarovanje svojih pravic. V nekaterih primerih jim lahko pomaga tudi z lastnim ukrepanjem. Varuhinja Vlasta Nussdorfer se je srečala tudi z županom Francem Sušnikom, njegovimi sodelavci, ravnateljico OŠ Vransko - Tabor Majdo Pikl,
pomočnico ravnateljice in vodjo Vrtca Vransko Mojco Brglez ter direktorico Zavoda sv. Rafaela Mojco Hrastnik.
Ob koncu poslovanja na Vranskem je kot že večkrat drugod ugotavljala, da je težko biti revež. »Če nimaš ustrezne pravne pomoči, pa jo potrebuješ, se ti lahko številni postopki zavlečejo, zapletejo ali ne izidejo v tvojo korist, ker ne znaš uporabiti vseh pravnih sredstev,« je dejala. Župan in vodje omenjenih ustanov so jo seznanili, da so problemi v občini predvsem na področju zdravstva, zobozdravstva in fizioterapije, kar sploh ni posebnost samo te občine. Varuhinja ugotavlja, da bo na področju zdravstva potrebno v celotni Sloveniji storiti še veliko.
Vlasta Nussdorfer je pohvalila Občino Vransko za zelo dobro skrb za otroke in starejše, prav tako je pohvalila brezplačno pravno pomoč enkrat tedensko. Nedostopnost nekaterih stavb za invalide je
še odprto vprašanje, ki pa ga občina po zagotovilih župana rešuje. Skladno z odločbo ustavnega sodišča so uredili dostopnost volišč, je povedal župan. Kategorizacija javnih cest je prav tako še odprto vprašanje, a se rešuje.
Bivalne enote niso potrebne, saj se primeri morebitnih delo-žacij rešijo prej. Poskrbljeno je tudi za brezplačni obrok hrane, s poudarkom na oskrbi revnih starejših, dober socialni korektiv pa je tudi usmerjenost v samooskrbo, je ob koncu obiska na Vranskem ugotavljala varuhinja. Pohvalila je usmerjenost občine k energetski varčnosti in učinkovitosti.
Kjer je visoka stopnja brezposelnosti, je še več stisk ljudi na socialnem področju, kako preživeti, kako ohraniti dom, kako obdržati otroke pri sebi, kako se izogniti deložaciji. V Občini Vransko je brezposelnost v slovenskem povprečju, zato socialnih problemov ni srečala, je povedala Vlasta Nussdorfer. Tudi tu pa je ugotavljala, da se Slovenci radi borimo za koščke svoje zemlje tudi na račun lastnega zdravja in izgube premoženja.
Varuhinja je izpostavila, da nekaterim občinam na lokalni ravni uspeva hitro in učinkovito rešiti težave ljudi ob hkratnem upoštevanju njihovih pravic. Zatakne pa se, ko mora občina ali posameznik stopiti v boj z državo. Delovanje države je počasno, postopki dolgotrajni in včasih se županom zdi, da so ceste v slabem stanju ne samo dobesedno, pač pa tudi v prenesenem pomenu - da je razdalja do države prevelika, je še dejala varuhinja.
K. R.
Hopsi v finančni krizi
Polzelski svetniki so se sestali na 9. redni seji in obravnavali 12 točk dnevnega reda. Po potrditvi dnevnega reda in sklepov ter zapisnika osme seje občinskega sveta so se seznanili s poročilom predsednice nadzornega odbora Irene Muzič o opravljanju nadzora nad delovanjem Košarkarskega društva Hopsi.
Nekdaj največji športni ponos kraja, Košarkarsko društvo Hopsi, je že nekaj let v precejšnji krizi. Ne zgolj rezultatski, predvsem finančni. Poleg tega, da od maja lani, ko je odstopil Igor Pungartnik, društvo nima
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
041 420 111
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
predsednika. Vse posle vodi športni direktor Matej Jelen, a, kot je pokazal pregled občinskega nadzora, ki ga vodi Irena Mužič, ne najbolj vzorno. Poleg tega so v društvu do konca leta 2014 pridelali kar 118 tisoč evrov dolga. Občina društvo že več let izdatno financira, letno jim nameni okoli 70 tisoč evrov. Čeprav so bili na nepravilnosti opozorjeni že pred časom, so jih k popravkom zganile šele grožnje predsednice nadzornega odbora.
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o sprejemu otrok v vrtec in določitvi fleksibilnega normativa v oddelkih polzelskega vrtca. Brez pripomb so potrdili predlog sklepa o imenovanju Mije Novak v svet Območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti Žalec in za porotnika sodišča v Celju potrdili Nevenko Ribič in Marjana Močnika.
Dalj časa so razpravljali o
Župan Občine Braslovče Branimir Stroj anšek je ob vstopu v novo leto v avlo Doma kulture Braslovče na novoletni sprejem povabil predsednike ali namestnike predsednikov društev, ki delujejo na območju braslov-ške občine, ter gomilskega in braslovškega župnika
Martina Cirerja in Milana Gosaka.
Po uvodnem pozdravu se je župan Strojanšek zbranim predstavnikom društev in župnikoma zahvalil za njihov prispevek k življenju in delu občine. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da se je večina društev odzvala njegovemu vabilu, kar
kaže na to, da so odnosi med društvi in župnijama ter občino dobri. Kljub težki finančni situaciji jim je še naprej obljubil podporo, saj so društva in njihovi prostovoljci, kot sam rad večkrat poudari, »suho zlato« in bi si življenje v občini brez njihovega dela težko predstavljali.	T. T.
Zbrani na srečanju z županom Branimirjem Strojanškom
Priznanja najuspešnejšim
predlogu odloka o proračunu občine za prihodnje leto. Največ je o tem govoril svetnik Ljubo Žnidar, ki proračuna, ki bo imel 5,878 milijona evrov prihodkov in 5,972 milijona evrov odhodkov, ni podprl. Sicer pa bodo prihodki prihodnje leto za 170 tisoč evrov manjši, odhodki pa za 65 tisoč. Občina se prihodnje leto, kot je dejal župan Jože Kužnik, ne namerava zadolžiti.
V nadaljevanju so svetniki potrdili cenik najema prostorov in opreme v Gradu Komenda ter vodenih ogledov po občini, predlog letnega programa športa, za katerega bodo v proračunu namenili 88 tisoč evrov, in predlog sklepa o enkratni denarni pomoči staršem ob rojstvu otroka. Ta je zdaj znašala 150 evrov, po novem pa bodo starši od 1. januarja 2016 prejeli 180 evrov. Če pa bodo starši pri Pošti Slovenije odprli Hrčkovo hranilno knjižico za otroke, bo banka dodala še 30 evrov.	T. T.
V okviru proslave ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti v dvorani Kulturnega doma Vransko je župan Franc Sušnik čestital soobča-nom in simbolično obdaril najuspešnejše dijake v preteklem šolskem letu.
Priznanja in simbolična darila so prejeli Klemen Mežnar in Uroš Čvan za opravljen zaključni izpit na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ter Krištof Skok s I. gimnazije v Celju za udeležbo na 9. mednarodni olimpijadi iz znanja astronomije in astrofizike IQAA 2015. Kulturni program so oblikovali člani Literarnega društva LIvRA Vransko.	T. T.
Župan Franc Sušnik podeljuje priznanje in simbolično nagrado Krištofu Skoku.
Podpis gasilske pogodbe
V sredo, 13. januarja, so v sejni sobi Občine Tabor podpisali pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe za leto 2016.
Vabilu k podpisu so se odzvali predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, predsedniki domačih prostovoljnih gasilskih društev Davorin Drnolšek, Milan Lesjak in Ivan Hrastnik ter poveljnik občinskega poveljstva Ivan Derča. Po uvodnem pozdravu župana Občine Tabor Antona Groblerja, ki se je vsem domačim društvom ter tudi GZ Žalec zahvalil za izjemno delo v letu 2015, so podpisali pogodbo oziroma aneks k pogodbi.
Predsednik GZ Žalec Edvard Kugler se je ob tej priložnosti
Udeleženci podpisa pogodbe na čelu z županom Antonom Groblerjem
zahvalil županu in predsednikom prostovoljnih gasilskih društev za vzorno sodelovanje taborskih gasilcev tako v organih zveze kot tudi v vseh
projektih, ki jih izvaja GZ Žalec. Lani so tako tudi z njihovo pomočjo uspešno proslavili 60 let gasilske zveze in izvedli vrsto drugih aktivnosti. D. N.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OBČINE
|ar
2016
5
Protipoplavni zid
V Preboldu jutri o rebalansu
Zid naj bi preprečeval poplavljanje objektov z vzhodne strani (od zadaj).
Področje na desni strani reke Bolske v Preboldu je bilo ob vsakem večjem deževju podvrženo poplavam in voda je zalila nižje ležeče prostore zadružnega doma, gasilskega doma, Pekarne Peternel in tamkajšnje stanovanjske hiše ter šiviljstva.
To se je zgodilo vsakič, ko je
Bolska prestopila breg nižje od pekarne in se razlila po hmeljišču ter tako ogrozila kletne prostore omenjenih objektov. Da bi to preprečili, so se v Občini Prebold odločili zgraditi protipoplavni zid, ki bo naselje rešil pred poplavami.
Investicijo v vrednosti okrog 20.000 evrov so pokrili iz ob-
činskega proračuna, dela pa je opravilo gradbeno podjetje SGP Savinja. Zid je na najnižjem delu visok 0,8 m, razteza pa se v dolžini 150 metrov. Kako bo zaščita učinkovita, v kar sicer ne dvomijo, saj so situacijo dobro preučili, pa bo jasno ob prvi visoki vodi.
D. N.
Staro se umika novemu
Rušenje objektov je opravilo podjetje Cizej, s. p., iz Prekope.
Občina Polzela je prejšnji teden v središču kraja v neposredni bližini Gradu Komenda porušila Coflovo domačijo in stari gasilski dom, v katerem je
bila pred leti diskontna trgovina Ručigajevih iz Braslovč.
Kot je povedal župan Jože Kužnik, je Občina Polzela za odstranitev obeh objektov od-
Na prvi letošnji seji se bo jutri sestal preboldski občinski svet. Med drugim je na dnevnem redu seje predlog rebalansa letošnjega proračuna.
Preboldski svetniki bodo najprej obravnavali poročilo nadzornega odbora o nadzoru izvrševanja proračuna s poudarkom na ugotavljanju zakonitosti porabe proračunskih sredstev in pravilnosti izvedenih postopkov v zvezi z naročanjem blaga in storitev v letu 2015. Seznanili se bodo tudi s programom dela nadzornega odbora v letošnjem letu.
V nadaljevanju seje bodo odločali o prvem prejemniku priznanj Občine Prebold na področju kulture - plakete dr. Antona Schwaba ter o zamenjavi člana odbora za kmetijstvo
in gozdarstvo (zaradi odstopa mag. Dušana Vedenika so za novega člana predlagali Miran Vedenik), v predvidoma desetdnevno javno obravnavo pa bodo posredovali pravilnik o sofinanciranju malih čistilnih naprav v občini.
Na dnevnem redu 12. seje je tudi pregled porabe po predlogu razporeditve sredstev iz presežka prihodkov Osnovne šole Prebold iz leta 2014. Presežek je znašal 116 tisoč evrov, v kar so všteli tudi sredstva, ki jih starši varčujejo v šolskem skladu za šolo v naravi. Že na pristojnem odboru je bila razprava o tem precej obsežna, ali je presežek realen ali je nova cena vrtca, obračunana na osnovi tega presežka, realna. Vsekakor cena ne vključuje
napredovanja, ki so se sprostila konec lanskega leta na osnovi dogovora vlade in sindikatov. Predlog porabe je občinski svet že potrdil, na jutrišnji seji pa bodo pregledali, kako je šola v resnici porabila ta sredstva.
Na januarski seji bo na dnevnem redu tudi predlog rebalansa proračuna za leto 2016. Po predlogu se bodo skupni prihodki glede na veljaven proračun povečali za 11,4 % na 3.867.057 evrov, skupni odhodki pa bodo višji za 21,8 % in bodo znašali 3.274.628 evrov.
Poleg omenjenega bodo preboldski svetniki pregledali dolžnike najemnikov neprofi-tnih stanovanj in se seznanili z informacijo o kanalizacijskih priključkih po naseljih.
K. R.
Tudi dva proračuna
Braslovški občinski svet se bo danes popoldne sestal na 10. redni seji. V drugi obravnavi bodo svetniki odločali o proračunih občine za leti 2016 in 2017.
Kot običajno se bodo bra-slovški svetniki po potrditvi dnevnega reda seje najprej seznanili s poročilom o realizaciji sklepov prejšnje seje in o
izvajanju trenutnih investicij v občini, tokrat pa sta na dnevnem redu tudi informaciji o izvajanju uredbe o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter o izvajanju regionalnega razvojnega programa Savinjske regije 2014-2020.
Sledila bo obravnava predlogov odlokov o občinskih podrobnih prostorskih načr-
tih (OPPN) za območje počitniškega naselja v Letušu ter za območje Brinovšek v Bra-slovčah, za del območja PA 26 Šentrupert-Trnava pa bodo obravnavali predlog obvezne razlage odloka. Osrednja točka januarske seje bo predlog dvoletnega proračuna občine za letošnje in prihodnje leto, ki bo v drugi obravnavi.	K. R.
Podelili športna priznanja
štela 90 tisoč evrov, na tem mestu pa bo zdaj zgradila parkirišče za osebna vozila in avtobuse za obiskovalce Gradu Komenda na Polzeli.	T. T.
Krvodajalski akciji
Dobitniki športnih priznanj z gosti
Na letošnji prvi od desetih krvodajalskih akcij Območne organizacije Rdečega križa Žalec 3. februarja boste lahko kri darovali v veroučni učilnici Župnije Polzela od 8. do 13. ure, na drugi krvodajalski akciji naslednji dan, torej 4. februarja, pa med 7. in 10. uro v dvorani Kulturnega doma Vransko.
Akcijo na Vranskem je izvedel transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje, na Polzeli pa Zavod RS za transfuzijsko medicino. Naslednja
akcija bo 14. marca, kri pa boste lahko v prostorih II. OŠ
Žalec darovali od
ure.
7. do 12. T. T.
Z vami že 23 let
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35, 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA (BREZPLAČNO OB NAKUPU OČAL): dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Pregledi vida za očala in kontaktne leče so v četrtek, 11. 2. in v torek, 16. in 23. 2. 2016. Naročite se! Tudi na zdravstveno kartico!
NOVO -NAGRAJUJEMO ZVESTOBO! 50 % popusta na določene modele sončnih očal!
Obiščite nas in videli boste bolje!
Zveza športnih društev Občine Polzela in Občina Polzela sta v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma pripravili kulturno-športno prireditev, na kateri so športnicam in športnikom podelili priznanja za pomembnejše uspehe na državnih in evropskih tekmovanjih preteklega leta.
Zbrane je najprej pozdravil župan Jože Kužnik. Športnikom in športnim delavcem se je zahvalil za trud in promocijo občine na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Gost prireditve je bil Matjaž Debe-
lak, dobitnik dveh olimpijskih medalj v smučarskih skokih v Calgaryju leta 1988. Prireditev je vodila Nanika Cvikl, v kulturnem programu pa so nastopili učenci plesne skupine OŠ Polzela. Plakete in posebna priznanja so športnikom podelili župan Jože Kužnik, predsednik ZKŠD Občine Polzela Simon Ograjenšek in Matjaž Debelak.
Bronasto plaketo so prejeli Luka Deberšek in Mai Bašič Fekonja (karate), Jaka Udrih (odbojka na mivki), Filip Žgank Glavnik (taekwondo
borilne veščine), Bono Kralj Kos (deskanje), družina Sa-dnik (planinska orientacija), Milan Koren (agility). Srebrno plaketo so domov odnesli Domen Zabukovnik (taekwondo), Max Kralj Kos (deskanje), zlato pa Marko Božiček in Ina Rojnik (atletika). Posebno priznanje so tokrat podelili Viliju Pižornu za izjemen prispevek pri razvoju planinstva v občini in Antonu Brunšku za dolgoletno delo v športu in izjemen prispevek pri delu z mladimi na področju malega nogometa.
T. Tavčar
6
|anu
2016
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Ista trasa z nekaj spremembami
Spremembe za vojne veterane
Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo sta 8. januarja na svojih spletnih straneh objavila stališča do pripomb in predlogov, ki so bili podani v času javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto med Velenjem in avtocesto A1. Stališča so predstavljena na kar 78 straneh. Istega dne so se predstavniki obeh ministrstev sestali z župani občin Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela in Velenje, jim predali stališča in se pogovorili o nadaljevanju priprave DPN.
Na osnovi upoštevanih pripomb in predlogov izdelovalci DPN že načrtujejo precej obsežne optimizacije trase, še vedno pa vztrajajo na trasi F2-2 s priključkom na avtocesto v Šentrupertu. Izdelali bodo dodatne strokovne podlage, so povedali županom, poleg sprememb idejnega projekta in njegove recenzije bodo izdelali tudi novelacijo geodetskih podlag, revidirano analizo tveganja za onesnaženje podzemnih vod, novelacijo presoje prometne varnosti, oceno kakovosti zraka in oceno obremenitve s hrupom ter elaborat sanacije namakalnih sistemov. Ena od strokovnih podlag je tudi opredelitev posledic gradnje državne ceste na ekonomičnost kmetijske proizvodnje
prizadetih kmetijskih gospodarstev ter proučitev možnosti ohranitve kmetijskih proizvodnih kapacitet vključno z izdelavo ekspertnega mnenja glede možnih posledic za samooskrbo države.
Ker bodo zaradi upoštevanja pripomb in predlogov iz javne razgrnitve rešitve v predlogu DPN precej spremenjene, bo ministrstvo za okolje in pro-
stor skupaj z ministrstvom za infrastrukturo in DARS v prvi polovici letošnjega julija pripravilo javno seznanitev s spremenjenimi rešitvami, ki jo bodo organizirali v vseh štirih omenjenih občinah, predlog pa naj bi bil glede na noveliran terminski plan za sprejem na vladi pripravljen decembra letos.
K. R.
Decembra je na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije v Ljubljani potekala javna razprava o problematiki 3. razvojne osi na odseku Velenje-avtocesta A1. Stališča so predstavili arhitekti in prostorski planerji, pobudniki razprave, predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki ministrstva za okolje in prostor kot uradnega koordinatorja. Predstavnikov Darsa ni bilo, sodelovala pa je Civilna iniciativa Braslovče, ki je o javni razpravi zapisala: »Na razpravi so bile zanimive diskusije, od tega, da je stroka pokleknila pred politiki, da izbor najbolj optimalne trase ni v ponos stroki, da je župan Mestne občine Celje brez dlake na jeziku pokazal na sebični interes Velenja, do tega, da je podžupan Občine Velenje traso F6 na Arjo vas označil za sprejemljivo, toda samo če bo ta hitro zgrajena. V razpravah se je pokazalo, da se stroka zaveda, da je 800m2 kmetijske zemlje na prebivalca Slovenije premalo za prehransko varnost Slovenije in da je bilo pri izboru optimalne trase narejenih nekaj pomemb-
nih napak. Trenutna strategija umeščanja tega odseka je neustrezna in pomeni odmik od Prostorske strategije RS kot krovnega strateškega dokumenta države, ki bi imelo poleg izgube najboljših kmetijskih zemljišč še dodatne dolgoročne posledice na gospodarstvo v regiji. Slišati je bilo pozive k ponovnemu vrednotenju, vendar na osnovi novejših zadnjih podatkov in glede na sedanjo situacijo ter na primerljivi nivo pripravljenih možnih tras ob upoštevanju najnovejše Prostorske strategije RS. Izbor najbolj optimalne trase je bil leta 2007, do leta 2015 pa je bilo veliko pomembnih sprememb in preobratov. Jasnim opozorilom kmetijske stroke glede umeščanja hitre ceste se pridružuje prostorska stroka in Mestna občina Celje. Slišati je bilo tudi, da je Dars naročil pripravo študije za izračun škode na KIS-u, ki bi bila ob morebitni izgradnji odseka F2-2povzročena na kmetijskih zemljiščih. Če je temu res tako, bi bilo smiselno te ocene predstaviti javnosti.«	L. K.
Maks, vezni igralec mesta
Takšen je naslov knjižice, ki je nastala v spomin na Maksa Sorška, nekdanjega Savinjča-na - Vranščana in Ljubljančana, ki je bil poseben človek - nogometaš, organizator, ustvarjalec ... in najboljši prijatelj vsem, ki so ga poznali in imeli radi. Ti so tudi soustvarjalci knjižice, ki jo je leto dni po Maksovi smrti izdalo Mestno gledališče ljubljansko v sodelovanju z Gledališčem Glej, uredila pa jo je Petra Po-gorevc, povezovalka in soobli-kovalka spominske prireditve prejšnji četrtek, 21. januarja, na Vranskem.
Dvorana kulturnega doma na Vranskem je bila ta večer polna spominov na Maksa in njegovo delo, kar so ponazorili z video projekcijo fotografij iz njegovega življenja. Predstavitev pa so z besedo oživljali njegovi najboljši prijatelji: Judita Zidar, Andrej Bončina, Gregor Gruden, Jeff Bicket (v angleščini), Tina Gorenjak, Kristina Sever in Petra Pogorevc. Večer so popestrili pevci Okteta sv. Mihaela Vransko pod vodstvom Franca Lesjaka in mlada violinistka Manca Oštir. Piko na »i« pa so ob koncu dodali operni pevci Katja Konvalinka, Irena Yebu-ah Tiran, Diego Barrios Ross in Jure Počkaj. Maksov večer so namreč obogatili z njemu tako ljubo predstavo Lirični utrinki,
Nastopajoči Maksoviprijatelji skupaj z ekipo Lirični utrinki, mlado violinistko in predstavnikoma Okteta sv. Mihaela
ki so nastali v okviru Mednarodnega festivala Mladi levi 2011, v koprodukciji med zavodom Bunker Ljubljana in belgijskim Ensemble Leporello.
Pred prireditvijo so Maksu v spomin v Športi dvorani Vrana Vransko odigrali nogometno
Maks Soršek se je rodil leta 1964 v Celju, osnovno šolo pa je obiskoval na Vranskem. Z nogometom se je začel aktivno ukvarjati pri desetih letih, bil izbran v pionirsko reprezentanco Slovenije, zaradi slabega vida pa je po koncu gimnazije končal aktivno nogometno pot. Zadnjih 15 let življenja je bil zelo aktiven v neprofitni kulturi. Med drugim je bil ustanovni član društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture Asociacija. Sodeloval je pri ustanovitvi Inštituta za arhitekturo in kulturo - ARK in bil koordinator mednarodnega projekta sodobnih scenskih umetnosti Via Negativa Lab. Skoraj deset let je delal v Gledališču Glej, nato pa je sodeloval z Zavodom E.P.I. center na področju uprizoritvenih umetnosti. Od leta 1997 dalje je bil zaposlen v Moderni galeriji, kjer je bil pomočnik direktorice in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) za projekte. Bil je velik ljubitelj in poznavalec gledališča, komentator in pisec, ki se je aktivno boril za izboljšanje družbenega in materialnega položaja umetnikov in drugih delujočih v kulturi.
Decembra lani objavljen zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za obdobje dveh let je za leto 2016 določil tudi spremenjene pogoje za priznanje pravice do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vojnih veteranov. Na spremembe, ki so jih začeli uveljavljati z letošnjim letom, je opozorila tudi žalska upravna enota.
Vojni veteran je oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljala vojaške dolžnosti za obrambo Republike Slovenije. Za status in pravice vojnega veterana lahko zaprosi tudi oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v policijskih enotah opravljala naloge s področja varnosti Republike Slovenije, in oseba, ki je bila na podlagi odločitve pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi neposredno vključena v oborožen odpor. Vloge za pridobitev tega statusa kot tudi pravic iz tega naslova lahko občani vložijo na upravni enoti.
Pravico do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja imajo v letu 2016 vojni veterani, ki so dopolnili starost 55 let ali so trajno popolnoma izgubili delovne zmožnosti, če prejemajo veteranski dodatek
ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev veteranskega dodatka (osnova za veteranski dodatek je tudi v letih 2016 in 2017 v višini 497,15 EUR na družinskega člana) ali so prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ne glede na višino denarnega nadomestila iz naslova brezposelnosti, ali so uveljavili pravico do poklicne, predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer ne glede na višino pokojnine.
Spremembe se nanašajo izključno na tiste vojne veterane, ki so upokojeni ali prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, za priznanje pravice do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa jim ni več potrebno izpolnjevati pogojev za veteranski dodatek. Vsi ostali vojni veterani, ki sicer izpolnjujejo formalne pogoje (status veterana in starost 55 let) po zakonu o vojnih veteranih, to so predvsem zaposleni, samo-zaposleni, tisti, ki ne prejemajo taksativno naštetih pokojnin po zakonu, ali tisti, ki niso v evidenci brezposelnih oseb, pa morajo za priznanje te pravice izpolnjevati tudi pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.
Na Upravni enoti Žalec lahko vojni veterani pravico do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo na podlagi pisnega zahtevka. Pravica do plačila zdravstvenih storitev (dopolnilno zdravstveno zavarovanje) bo upravičencem zagotovljena na osnovi izdane odločbe od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
»Veteranske organizacije so svojim članom v vednost posredovale obrazce za uveljavljanje te pravice. Vendar žal ugotavljamo, da na podlagi posredovanih obrazcev na upravni enoti želijo uveljaviti to pravico tudi mnogi člani veteranskih organizacij, ki sploh še ne izpolnjujejo formalnih pogojev po zakonu o vojnih veteranih. Pri tem še posebej opozarjamo, da vsem tistim vojnim veteranom, ki imajo pravico do zdravstvenega varstva že priznano in se premije zavarovalnicam že izplačujejo iz proračuna RS, novih vlog na upravni enoti v letu 2016 ni potrebno vlagati,« je povedala načelnica Upravne enote Žalec Simona Stanter in dodala, da so decembra in januarja na žalski upravni enoti prejeli že okoli 400 tovrstnih zahtevkov.
K. R.
Tradicionalni obiski družin
tekmo, na kateri so se pomerili nekdanji Maksovi športni prijatelji, ekipa Medvedi iz Ljubljane in ekipa NK Vransko Briše. Tekma se je končala neodločeno z rezultatom 3 : 3, po streljanju sedemmetrovk pa je zmagala ekipa Medvedi. D. N.
Predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline obiščejo vsako leto sredi januarja družine, ki so v času osamosvojitvenih procesov skrivale in čuvale orožje Teritorialne obrambe in Sekretariata za ljudsko obrambo. Te so kmalu po osamosvojitveni vojni prejele tudi naziv Slovenska družina.
Stike s temi družinami vsa leta ohranjajo predvsem nekdanji zaposleni na 81. območju Teritorialne obrambe Žalec, in sicer takratni poveljnik območnega štaba TO Adi Vidmajer ter njegova najožja sodelavca Emil Pižorn in Zdenko Terpin, ki sta bila zadolžena za razselitev orožja iz skladišča na tajne lokacije na kmetije v severnem in južnem delu Savinjske doline. Občasno se jim pri obiskih pri-
ffil

« k Et
m i S."
Med obiskom pri Lobnikarjevih v Mariji Reki
družijo tudi nekateri drugi člani predsedstva ZVVS Spodnje Savinjske doline kot tudi žalski ali preboldski župan.
Lani je minilo 25 let od teh dogodkov, ko so dale družine na tnalo tudi svoje življenje, če bi JLA odkrila, da skrivajo orožje. Letos junija bo minilo
tudi 25 let od takrat, ko so to orožje uporabili za oborožitev enot TO, kar so poudarili tudi ob obiskih pri teh družinah in jim predstavili letošnji program dejavnosti ZVVS, ki bo v veliki meri posvečen 25-letnici osamosvojitvene vojne.
D. N.
Letos nov dekanijski pastoralni svet
Dekanija Žalec je izdala Napovednik 2016. V knjižici je zbranih mnogo podatkov iz sedmih župnij te dekanije, ki je ena od 11 v celjski škofiji.
Napovednik je zelo dobrodošel za vse, ki želijo biti seznanjeni s celjsko škofijo, žalsko dekanijo in župnijami Šempeter v Savinjski dolini, Polzela, Gotovlje, Petrovče, Galicija, Griže in Žalec. Poleg splošnih podatkov, kot je deni-
mo število vernikov, učencev verouka, organistov, pevcev in drugih sodelavcev, so v njem zbrani podatki o tem, kaj in kdaj se bo v župnijah dogajajo skozi leto. V uvodniku, ki ga je napisal dekan Mirko Škoflek, župnik v Šempetru v Savinjski dolini, je med drugim poudaril: »V tem letu se nam obeta kar nekaj novosti, slovesnosti in dolžnosti. Med zadnje sodi izvolitev dekanijskega pasto-
ralnega sveta, ki v soglasju s smernicami plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem in škofijskim pastoralnim načrtom proučuje, načrtuje, usklajuje, spodbuja in preverja pastoralno delo v dekanijah.«
Podatke za Napovednik 2016 je zbral in uredil upokojeni duhovnik Janez Zupanc, izdale in založile so ga župnije žalske dekanije, zanj pa je odgovoren dekan Mirko Škoflek. T. T.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
|ar
2016
7
Enostavnega recepta ni
V Hiši Sadeži družbe v Žalcu pripravljajo razne delavnice in pogovorna srečanja. Pred božično-novoletnimi prazniki, ki so še posebej stresni in pogosto mučni za ljudi, ki se soočajo z materialno stisko, so na pogovor povabili Matejo Dolar, ki se poklicno ukvarja s prestrukturiranjem podjetij in programi zaposlovanja kadrov, vodi pa tudi Sklad dela Savinjske regije, ustanovo za izvajanje aktivne politike zaposlovanja.
Mateja Dolar pravi, da sta revščina in svetovanje o denarju dve različni zadevi: »S tem programom v Hiši Sadeži družbe smo hoteli dati ljudem nek okvir, znotraj katerega naj se gibajo ne le pred novim letom, ampak vse leto. Večinoma so nam udeleženci delavnice povedali, da imajo nekaj malega prihodkov, pa jim z njimi nikoli ne uspe priti do konca meseca. Neka gospa je povedala, da na primer kupi tri enake čevlje samo zato, ker so poceni, čeprav se zaveda, da bo že naslednji dan problem z denarjem. Pravzaprav smo se skušali z udeleženci srečanja pogovoriti, kako ravnati s tem, kar imajo, postaviti neke okvirje in se približati dejstvu, da denar res ni vse v življenju. A da lahko to rečeš, moraš imeti denar vsaj za osnovne stroške. Brez denarja v sodobnem življenju ne gre.«
Kaj pa revščina?
»Ko govorimo o revščini, ne smemo upoštevati le statistike in normativov, kje je prag revščine. Vemo, da je mogoče denar zaslužiti na veliko načinov oziroma da je mogoče dobrine pridobiti tudi z drugimi kompenzacijskimi metodami, in to s povsem poštenimi. Ampak ljudi je potrebno spomniti
na to. Ko je človek v hudi materialni stiski, težko razmišlja. Dejstvo je, da smo si ljudje tudi v tem zelo različni. Eni se zelo hitro znajdejo, drugi ne. Ko sem delala na programih zaposlovanja, sem spoznala veliko ljudi, ki so povedali, da so si zelo hitro našli drugo službo, če jim v neki službi ni bilo dobro. In še vedno se nekateri odločajo, da nekje ne bodo več delali, ker za to delo zaslužijo premalo denarja, pa si uspejo najti drugo službo, sicer ne tako hitro kot včasih, ampak še vedno uspejo. Vendar so ves čas aktivni v tej smeri. Večina ljudi pa nima te sposobnosti, da bi tudi takrat, ko so v krizi, delovali s tako močno energijo. So dejansko v krču, nekateri celo povsem blokirajo. Če bi na primer nekaterim vzeli pol plače, bi takoj umrli, drugi pa bi se hitro prilagodili in naredili še to in ono, to bi jim dalo nek zagon. Ko smo se strokovnjaki za finance pogovarjali, kaj svetovati ljudem, kako bi lahko naredili milijone iz tega, kar imajo, smo ugotovili, da ni prav nobenega recepta za to, da ne obstajajo teorije, ravno zaradi različnosti ljudi.«
Mnogi ljudje se iz dneva v dan sprašujejo, kako si zagotoviti dovolj denarja za preživetje. To je bila tudi osrednja tema omenjene delavnice v Hiši Sadeži družbe.
»Z udeleženci delavnic smo se pogovarjali, kaj kdo naredi s tistim, kar ima, oziroma kaj kdo naredi za to, da bi imel več. Spet so bili odgovori zelo različni. Nekdo je rekel, da si niti kavice več ne privošči, druga je povedala, da ima vklopljen grelnik vode le dve uri na dan. Skratka ljudje imajo zelo različne pristope, odvisno od tega, čemu kdo daje prednost, čemu
se lahko odpove, čemu ne, kaj se mu zdi pomembno. Skupaj smo iskali možnosti, da bi jim pomagali razmišljati čim bolj razvejano.«
Živimo v času, ko je vse povezano z denarjem, pa naj nam je to všeč ali ne, poudarja tudi Mateja Dolar: »Naša največja obremenitev v življenju je, kako bomo poravnali to in ono. Finance smo postavili pred vse. Ker se vrtimo v tem začaranem krogu finančnih zagat, se zraven dogajajo drugi problemi. Nimamo časa za družino, partnerja, otroke. Fizično in psihično ne zmoremo vsega in potem se ti problemi začnejo prenašati v naslednje generacije. So pa tudi svetli primeri, kot je bila mamica s petimi otroki, ki je povedala, da nikoli ne razmišlja o tem, da je njen glavni problem denar, ampak razmišlja samo o tem, kako bi otroke peljala skozi mladost, da se jih ne bi dotaknile kakšne nevarnosti. Zato takrat sploh ni razmišljala, da bi iskala službo, ampak je opravljala sezonsko delo na kmetiji, najmlajšega vzela s sabo, ostali otroci pa so bili v šoli. Ob tem je dobila nekaj pridelkov s kmetije, otrokom je kaj zašila, prijateljica ji je pomagala s kakšno obleko. Ampak tu je spet faktor osebnosti, ali si pripravljen iti na primer na kmetijo in vprašati, če imajo kakšno delo. Najlaže je imeti denar in kupiti tisto, kar misliš in kar potrebuješ.«
Pa je mogoče reči, katere so glavne napake, ki jih počnejo ljudje v krizi?
»Mogoče je največja napaka ravno to, da skušajo, ko pridejo do točke, ko čutijo, da so nemočni, še vedno sami reševati problem. Denar ima kljub vse-
mu v večini življenj tako veliko vlogo, da vsak misli, kako je nesposoben, da je kot zadnja luknja na cesti, če bo komu zaupal, da ima problem, in vprašal, kaj naj naredi. Najprej se je treba vprašati, kaj narediti, ne pa si takoj izposoditi denar. Najteže je za pomoč prositi prvič, drugič ni več tako težko. Tako kot se navadimo dobrega, se navadimo tudi slabega. Človek se prilagodi na vse mogoče nivoje, da bi preživel. Nekateri v takšni stiski začnejo krasti, ampak mi vidimo vedno le rezultat, ne pa vzrokov za krajo. Drugi pa se še vedno borijo. Ljudje smo različno motivirani in imamo različne vrednostne sisteme ter prioritete. Mislim, da je najpomembneje to, da se soočimo z resnično situacijo. Če nam v mesecu zmanjka za deset dni, se moramo vprašati, kaj lahko, kaj moramo narediti, da bomo poskrbeli še za teh deset dni.«
Poleg tega ugotavljamo, da mnogi ljudje ne znajo narediti osnovne bilance prihodkov in stroškov.
»Nobene znanosti ni tu, samo plus na eni in minus na drugi strani. Kaj moram nujno plačati na mesec, da lahko živim? To so hrana, zavetje in obleka. Kaj mi še ostane? Če ugotovim, da že za to ni dovolj, pomeni, da nujno potrebujem dodaten vir zaslužka. Ampak to ne pomeni, da moram takoj prositi za javna sredstva oziroma denarno socialno pomoč. Zavedati se moramo tudi posledic tega. Saj nam dajo denar za nekaj mesecev preživetja, a že sama socialna pomoč ima slabo konotacijo. Ogromno ljudi je dejalo, da so se slabo počutili, ko so šli prosit zanjo, da so jim vzeli še tisto iskrico samozavesti in človečnosti, ki so jo imeli. Javni uslužbenec
Mateja Dolar
te obravnava kot številko, mogoče nisi upravičen do pomoči zaradi treh evrov preseženega cenzusa ali pa ti odobri kakšnih 200 evrov za nekaj mesecev, a hkrati pregleda tudi vse družinske člane, te povsem razgali, celo razčloveči. Veliko ljudi je to povedalo.«
Kako torej ravnati?
»Prej kot na centru za socialno delo je smiselno iskati pomoč pri kom, ki ti lahko pove kakšen dober nasvet, kako bi on ravnal v podobni situaciji. Ljudje, ki so v stiski, rečejo, da nikamor več ne grejo, da je tisto malo, kar imajo, potrebno »šparat«. Ampak treba je iti ven, med ljudi, treba se je družiti, pogovarjati. Več ali manj smo vsi v istem krogu. Tudi tisti, ki imajo zelo veliko denarja, imajo zelo veliko stroškov in zelo veliko problemov. Takih, ki res ne bi imeli čisto nič, ne poznam, ampak dejstvo je, da vsak potrebuje nek minimum. Prepričana sem, da se lahko drug od drugega naučimo bistveno več, kot nam lahko nudi sistem, da lahko drug drugemu bistveno bolj pomagamo. Ljudje smo zelo pripravljeni pomagati, pa ne le v materialnem smislu, tudi z izmenjavo informacij o možnostih in pri-
Na predavanje Mateje Dolar v Hišo Sadeži družbe je svoje uporabnike povabilo tudi žalsko območno združenje Rdečega križa. »Na žalskem združenju RK prejemamo čedalje več prošenj za pomoč pri plačilu osnovnih položnic, finančnih sredstev pa imajo premalo, da bi lahko pomagali vsem, saj prostovoljci na terenu ne zberejo dovolj prostovoljnih prispevkov. Ob tem prostovoljci krajevnih organizacij RK združenju sporočajo, da nekateri ljudje, ki prosijo za pomoč, ne znajo ravnati z že tako malimi prihodki. Namesto da bi najprej poravnali položnice, to storijo nazadnje ali pa sploh ne, kupijo pa si nepotrebne stvari. Zato smo jih povabili na delavnico, na kateri bi izvedeli, kako ustrezno razpolagati z denarjem. Od 38 povabljenih so se delavnice udeležili le trije. Najbolj žalostno je, da ljudje otopijo in samo sprašujejo, kdaj bo hrana, za kaj več pa enostavno nimajo moči. Mateja Dolar bi jim vlila samozavest in jih navdušila za to, da bi se premaknili in se poskušali znajti s tem, kar znajo in imajo,« je po predavanju povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar.
ložnostih. To je bolje kot takoj iti v sistem. Dobiš sicer neko začasno pomoč, ampak iz mojih izkušenj za napredek to ni najboljša opcija. Ko smo delali program prestrukturiranja podjetij, smo delali z ljudmi brez izobrazbe in tudi z visoko izobraženimi ljudmi. Toda ko gre za preživetje, izobrazba ne igra velike vloge. Vse bolj izvira iz človekovih osebnostnih značilnosti.«
K. R.
Življenju je treba reči JA
Lani je v Žalcu izšla knjiga z naslovom Reci življenju JA.
V	njej je Savinjčanka Barbara Fužir objavila svoje pogovore z energijsko terapevtko Andrejo Novak, saj je želela spoznati in malo bolje razumeti to, kar počne Andreja. Izjemno zanimanje za knjigo, ki je izšla v tisoč izvodih, je razlog, da se že pripravlja prvi ponatis.
Knjigo bodo predstavili tudi v žalski knjižnici, konec lanskega leta pa je bila predstavitev na Gradu Komenda na Polzeli.
V	knjigi objavljeni pogovori z Andrejo Novak razkrivajo njene poti v svetu večini ljudi nevidnih energij, raziskovanje in razumevanje človekovega bistva in povezanosti z nečim višjim in večjim. Andreja razkriva, kaj vse je že počela v življenju in kako je prihajala do določenih spoznanj, na kakšen način svetuje posameznikom.
»Andreja ni guru, ki bi dajal odgovore. Je pa ogledalo, ki postavlja prava vprašanja,« med drugim piše Barbara Fu-žir (str. 8). In Andreja sama pravi: »V meni je izrazito živ princip: Ne definirajte me, se bom že sama.« (str. 135)
Pozoren bralec v besedah Andreje Novak poleg nasvetov za boljše osebno življenje najde mnoge resnice, ki pojasnjujejo vzroke za sedanje splošno družbeno stanje in stiske posameznikov v njem. Med drugim pravi: »Zanimivo je, da v Sloveniji ljudje izrazito ne želijo povezovati znanj. Vsak se nekaj nauči in sedaj hoče to peljati do konca življenja. To je tako, kot da bi se naučil peči bedrce in potem sklenil, da jih boš jedel do konca življenja. Kako zelo je lahko to dolgočasno!« (str. 160)
Na Barbarino vprašanje, kakšno energijo ima denar, pa je
Andreja Novak
Andreja odgovorila: »Denar je v podjetju kri. Nima prehude energije, razen če ga ni. Težavo v podjetju velikokrat predstavljajo slabe naložbe, da dajejo denar nekam, kjer nič ne dobijo nazaj. Najboljša podjetja bodo sodelovala s tistimi, ki
tudi njim dajejo kaj. Smo pri vaški izmenjavi. Če imaš v svoji vasi mlinarja in ne boš hodil k njemu, boš počasi pripomogel k propadu svoje vasi. Sodeluj s svojimi, ker s tem vzdržuješ sebe. Tako nazaj daješ kri.«
K. R.
1	Brglez, d. o. o.
'IfiZ Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Pekarna in slaiiičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaiiiiarne: Nik Žalec: 713 30 90, Pelrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46. Trgovine: Žalec: 713 30 82, Griže: 713 30 80, Tabor: 703 43 70, Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Laze v Tuhinju: 834 52 50, Jaka Zagorje: 566 02 80. Ttgovina in bar Vrbje:713 30 86 (trgovina), 713 30 87 (bar).
Spoštovani!
Pred nami je čas pustnih norčij in veselja, čas, ko si bomo nadeli maske in si dali duška. Pustni čas pa vsakič postreže tudi s pustnimi dobrotami, predvsem z okusnimi kroji. V naši pekarni bomo v tem času napekli na tisoče krofov in z njimi dobro založili vse naše lokale po dolini in tudi izven
nje. Če nas boste v tem času obiskali, se lahko posladkate z njimi in si tako skupaj z drugimi dobrotami iz naše ponudbe polepšate pustne dni in tudi kakšen drugi dan v letu.
Prisrčno vabljeni v naše slaščičarne in trgovine. Naj bodo vaši dnevi čim lepši in prijetnejši tudi z nami!
Brglez, d. o. o.
8
|anu
2016
OSREDNJE TEME
_SaAjlnis&e/. datine/S
Večer za večerom izjemni nastopi tolkalcev
Ko festival preseže pričakovanja njegovega umetniškega direktorja, je jasno, da se je zgodil nov presežek. Čeprav je Bumfest na strokovno izjemno visoki ravni in privabi najboljše tolkaliste ne le iz Slovenije, ampak tudi iz Evrope in ostalega sveta, hkrati vedno poskrbi za dobro zabavo. Zato ima zvesto občinstvo, ki že ugiba, kaj bo prinesel 11. Bumfest.
Mednarodni festival tolkal-nih skupin se je začel v organizaciji Slovenskega tolkalnega projekta (SToP) leta 2007 kot prvi in edini te vrste v Sloveniji. Začetki so bili težki in čeprav je prvi Bumfest trajal kar pet dni, je bil obisk skromen. Dvorano s 420 sedeži je pač težko napolniti, pet dni zapored pa skoraj nemogoče. Zato se je Bumfest nadaljeval s tremi festivalskimi dnevi, po besedah umetniškega direktorja Dejana Tamšeta pa je bila prelomna 5. obletnica festivala, ko je bil festival razprodan. Kot organizator se je SToP-u pridružil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKTŠ), vedno ga podpre tudi Občina Žalec, zadnja leta še ministrstvo za kulturo, pri izvedbi pomaga glasbena šola, nepogrešljivi so številni prostovoljci in donatorji. In tako se je letos zgodil jubilejni, 10. Bumfest, še vedno edini takšen dogodek v Sloveniji, zato je častno pokroviteljstvo festivala prevzel predsednik RS Borut Pahor, ki se je udeležil odprtja festivala oziroma prvega festivalskega večera.
10. Bumfest se je sicer tako kot običajno začel že v petek dopoldne z matinejo za osnovnošolce, na kateri sta nastopila tolkalca svetovnega slovesa Claudio Spieler in Johannes Bohun v duetu Groovetrotters. Z njima se je začel tudi otvoritveni večer, na katerem je prav tako navdušil dansko-avstrijski duet Funky Currywurst Brothers oziroma Peter Stavrum Nielsen in Johannes Bohun.
Razprodani večer ritmov in humorja je nadgradil Slovenski tolkalni projekt (SToP), ki se mu je kot presenečenje za občinstvo pridružil ta čas najboljši beatboxer Sašo Vrabič iz Perpetum Jazzile, vrhunec pa je bil nastop Slovenskega tolkalnega orkestra, ki je zaigral priredbe nekaterih znanih skladb, ki jih sicer igrajo simfonični orkestri. Eno od priredb je napisal mladi Tilen Slakan iz Tabora. Tolkaliste za orkester (približno 30) je z vseh koncev Slovenije zbral Dejan Tamše, ki je povedal, da so šele po desetih letih razvoja festivala in vedno večjega uveljavljanja tolkalne glasbe uspeli na enem odru sploh zbrati toliko instrumentov, da so lahko nastopili kot orkester. K sreči je bil žalski oder komaj še dovolj velik za 5 ksilofonov, 4 vibrafone, 8 marimb, 3 oktave uglašenih gongov in seveda druga manjša tolkala. Dirigent je maestro
Simon Robinson.
V soboto sta nastopila Claudio in Francesca Santangelo iz Italije, ki jima je tolkalna glasba v krvi, saj sta že četrta generacija tolkalcev v družini Santangelo. Svoj nov tolkalni spektakel iDrum je predstavil Percussive trio, ki je vodilna belgijska tolkalna skupina. Z ritmičnim gledališčem, nenavadno opremo, spektaku-larnim kompletom bobnov in tabličnimi računalniki kot inovativnimi tolkalnimi instrumenti v vrhunski moderni produkciji so Sam, Jef in Bart navdušili tudi žalsko občinstvo.
Zadnji, nedeljski festivalski večer je poleg odlične glasbe prinesel pretresljive zgodbe in festival tolkal povezal z aktualno migrantsko problematiko Evrope. Avstrijski Ansambel Studio percussion Graz (nastopil je tudi na 1. Bumfestu) je pripravil projekt Faces and Places in zaigral z gosti - tol-kalisti, ki so v Evropo prišli kot migranti. Pred in med nastopi so bili predvajani kratki intervjuji, v katerih so Salah Ammo iz Sirije, Ismael Barrios iz Venezuele, Louis Sanou iz Burkine Faso in Silvio Gabriel s Kube s spremljevalnimi vokalisti predstavili svoje zgodbe, kako in zakaj so prišli v Evropo in kaj doživljajo kot migranti. Glasba je njihova vez z domovino in vsak je v svojo domovino popeljal tudi žalsko občinstvo. Pridružil se jim je še SToP, večer in z njim festival pa se je kljub resni tematiki zaključil s popolno zabavo in plesom salse, kar je bilo popolno presenečenje tudi za Dejana Tamšeta. Plesala je namreč cela dvorana, vsi nastopajoči pa so se ob koncu posladkali še s torto. Deseti rojstni dan takšnega festivala je pač razlog za praznovanje in sladkanje.
Posebnost žalskega Bumfe-sta so tudi glasbene delavnice, ki so za udeležence brezplačne. Umetniški direktor se z nekaterimi gosti dogovori, da bodo brez honorarja izvedli delavnico in doslej so bili vsi pripravljeni na takšno sodelovanje. Letos so glasbene delavnice vodili Johannes Bochun (Telo kot tolkalo), Claudio Spiller (Izvajanje indijskega
ritmičnega jezika konakola, Obodni boben in kanjira tehnika), Jef Verheyden (Nastop na odru), Sam Gevers (Predstavitev nove vrste glasbe za tolkala), Claudio Santangelo (Avtorska glasba za marimbo) in Francesca Santangelo (Brez glasbe ni ritma). Delavnice so letos potekale v žalski glasbeni šoli, saj avla Doma II. slovenskega tabora še ni imela uporabnega dovoljenja.
Posebnost Bumfesta je zadnja leta tudi v povezovanju tolkalne glasbe in likovne umetnosti. V Savinovem likovnem salonu je bila večer pred začetkom festivala odprta razstava Glasba, gib in mit v podobi avtorjev Ane Pečar in Luisa Casanova Sorolle. Razstavo je predstavila kustosinja Alenka Domjan, na ogled pa je do 25. februarja, poleg ministrstva za kulturo pa jo je ponovno podprl tudi Avstrijski kulturni institut v Ljubljani.
Celoten proračun festivala je skromnih 23 tisoč evrov, pri čemer organizatorji poskrbijo tudi za prenočitev gostujočih glasbenikov. Da so glasbeniki pripravljeni za skromen honorar priti na žalski festival, čeprav sodijo v sam svetovni vrh izvajalcev tolkalne glasbe, je zasluga dobrih odnosov in različnih sodelovanj z umetniškim direktorjem festivala Dejanom Tamšetom, za katerim stojijo Stopovci in številni drugi prostovoljci, ki poskrbijo za vsako podrobnost. Ugled Bumfesta kot odlično organiziranega festivala zdaj že poznajo tudi po svetu.
V treh festivalskih dneh je na žalskem odru igralo in pelo okoli 50 nastopajočih iz desetih držav. Bumfest je zdaj uveljavljen in ugleden festival v svetu tolkalne glasbe, so potrdili glasbeniki, ki so pohvalili ne le odlično organizacijo in prijetno bivanje pri nas, pač pa tudi občinstvo, ki pozna in ceni odlično tolkalno glasbo. Zato tisti »mogoče« ob koncu pogovora z Dejanom Tamše-tom (»Vidimo se na 11. Bumfestu. Mogoče.«) zveni kot dobra domislica in nič več.
K. R., foto: T. T.
Prvi nastop Slovenskega tolkalnega orkestra pod dirigentskim vodstvom Simona Robinsona
V petek je s SToP-om nastopil Sašo Vrabič (v rdečem na levi).
Bumfest ima zvesto občinstvo.
Direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in direktor Bumfesta Dejan Tamše uspešno sodelujeta pri organizaciji Bumfesta že vsa leta.
Del Bumfesta so glasbene delavnice.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
OSREDNJE TEME
|ar
2016
9
		
■		
Ilu^VflB^	^mmm ft . -	
	Él " ■ ' '	
		
		Hl^® foto: Sherpa
Funky Currywurst Brothers sta igrala na kovčke in piskajoče igrače, uporabila pa sta tudi metle.
Ismael Barrios prihaja iz Venezuele.
Salah Ammo je predstavil glasbo in svojo zgodbo migranta iz Sirije.
i
Â\ WàÈl \
t r
ÏS^feJk * * ^
» A;
Silvio Gabriel s Kube (levo) je s spremljevalnimi pevci takoj dvignil že tako visoko temperaturo v dvorani.
Studio percussion Graz
Tolkalistični podmladek je pomagal pri spreljajočih aktivnostih.
Mojster fotografije, ljubitelj narave in potovanj
Na pogovornem večeru v preboldski knjižnici, ki ga je vodil Janez Vedenik, je bil 19. januarja gost preboldski rojak Miran Orožim, ki je svoje poklicno delo zapisal gozdovom in gospodarjenju z njimi, svoj prosti čas pa uživanju v naravi, fotografiranju in potovanjem. Povsod ga spremlja fotografska oprema, ki mu omogoča posneti vrhunske fotografije in te se potem znajdejo na številnih razstavah. Nagrajene fotografije so mu prinesle tudi naziv mojster fotografije.
Gozdarski inženir Miran Orožim je že skoraj petintrideset let pozoren in strpen opazovalec narave in pestrosti življenja v njej. Celotno delovno obdobje opravlja gozdarsko službo, ki zahteva in omogoča nenehno prisotnost ne le v gozdu, ampak tudi med ljudmi v kmetijski kulturni krajini. Pravijo, da je v življenju zadovoljen in srečen tisti, ki lahko uskladi in združi osebne želje in službene dolžnosti, kar je »amaterskemu« fotografu Miranu Orožimu v popolnosti uspelo. Miran je ves čas službene aktivnosti skrbno beležil skrivnostne lepote naravnih vrednot in prezrte minljivosti kulturne dediščine. Zadnjih štirinajst let lahko ljubitelji fotografije z veseljem in zadovoljstvom spremljamo njegovo fotografsko »umetniško« pot, ki jo je začel in jo nadaljuje kot član Fotografskega društva Celje. V tem ustvarjalnem obdobju je sodeloval na več kot dvesto skupinskih in 14 samostojnih fotografskih razstavah in prejel okrog sto priznanj, »kar priča o njegovi izjemni estetski in umetniški ustvarjalnosti ter obrtniško tehničnem fotografskem znanju«, kot je dejal eden izmed njegovih fotografskih kolegov. Miran Orožim je bil leta 2007 tudi pobudnik organizacije Fotografskega extempora, ki je postal tradicionalna spremljajoča prireditev na Prazniku kozjanskega jabolka.
Od začetnika do mojstra
»Fotografirati sem začel ob koncu srednje šole. Kot študent sem si kupil malo boljši fotoaparat Praktico PLC 3, ki je pomenil takrat kar veliko bogastvo. S to »Praktico« se je dalo delati že odlične makro-posnetke, kupil pa sem si tudi ruski teleobjektiv in tako je široko dojemanje narave skozi fotografski objektiv dobilo želeno razsežnost. Po končani fakulteti me je navdušenje nad fotografiranjem za nekaj časa minilo. Enkrat pa sem bil v Ljubljani na sejmu Alpe--Adria in sem se tam srečal s fotografsko razstavo, na kateri je nekaj svojih fotografij razstavljal tudi Žalčan Ljubo Korber. Rekel sem si, poglej ga Savinjčana, kako dobre fotografije razstavlja, in v meni
Obiranje vrtnic v Bolgariji; foto: Miran Orožim
se je spet prebudila želja po fotografiranju. Na sejmu sem si zaradi popusta še isti dan kupil nov fotoaparat Minol-to in zraven še teleobjektiv in takrat sem začel res na veliko fotografirati. Dolgo časa sem fotografiral samo zase in za svojo dušo. Nekako pred 14 leti pa sva se s priznanim fotografom Vinkom Skaletom srečala v eni prodajalni in mi je rekel, če bi prinesel svoje fotografije, da bi katero tudi razstavili. Nekaj sem jih res izbral in ena se je potem znašla na takratni razstavi. To je bila fotografija drevesa zlata aloja, posneta v Namibiji. Od takrat dalje se je vse skupaj samo še stopnjevalo. Kupil sem si nekaj fotografskih knjig in se tudi teoretično bolj podkoval. Vsak višek denarja sem porabil tudi za izboljšanje svoje fotografske opreme, nove objektive, nove fotoaparate, ki olajšajo delo in vplivajo na kakovost posnetkov,« pravi Miran, ki je potem začel razstavljati, prejemati nagrade, nazadnje pa je leta 2011 pridobil naziv mojster fotografije FZS (Fotografske zveze Slovenije). Največ nagrajenih del je povezanih s hmeljarstvom, ki je eden njegovih zelo priljubljenih motivov. »To je nekako tudi logično, saj sem tako rekoč vse življenje obdan s to grenko rastlino in z delom, ki ga zahteva pridelovanje te kmetijske kulture. Če vse to opazuješ, kako se to spreminja preko dneva, preko sezone, ti to daje inspiracijo tudi v fotografskem smislu, da prideš do zelo dobrih motivov. V današnjem času je že tako malo hmeljarjev, da jih dejansko skoraj vse poznam in seveda tudi nimam nobenih težav pri navezovanju stikov z njimi in morebitnimi dovoljenji za fotografiranje,« še pove Miran.
Šport in potovanja
V pogovoru sva se dotaknila tudi njegove mladosti in ukvarjanja s športom. Miran je bil namreč zelo dober atlet - metalec in član AK Kladivar Celje.
»Takrat, ko nas je treniral Adi Vidmajer, smo bili v Preboldu zlasti dobri metalci in tudi celotna mladinska reprezentančna ekipa, del katere sem bil tudi jaz, je bila iz Prebolda. Metal sem kroglo in disk in se v teh disciplinah povzpel do 3. mesta v Jugoslaviji. Potem ko sem začel študirati v Ljubljani, so bili pogoji za trening slabi in sem prenehal trenirati. Če bi seveda obiskoval Fakulteto za šport, bi bilo bistveno drugače in bi svojo tekmovalno športno pot najbrž uspešno nadaljeval,« je na kratko s tem področjem opravil moj sogovornik. V nadaljevanju sva se posvetila njegovim potovanjem, za katera se je, kot pravi, navdušil ob branju knjig nekdanje celjske svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin.
»Začel sem leta 1999 s Kitajsko, za katero sem se odločil na sejmu Alpe-Adria, kjer je potovanje propagirala in ponujala manjša turistična agencija. Potovanje sta vodila dva študenta in mesec dni smo spoznavali in doživljali to ogromno deželo. Kitajski je sledila Afrika, natančneje Namibija, nato sem se dvakrat podal v Južno Ameriko, dvakrat je sledila Indonezija - Papua Nova Gvineja in Borneo. Večkrat sem bil v Afriki, ki pride na vrsto vsake tri štiri leta, pa v Aziji (Indija, Tajska, Laos, Kambodža). Nazadnje sem bil spet v Afriki, in sicer v Etiopiji, vmes pa tudi še kje bližje domu, kjer so nastale prav tako zanimive fotografije, na primer ob ustju Donave v
Miran Orožim
Romuniji,« je dejal Miran, ki se na potovanje odpravi sam ali pa skupaj z ženo, odvisno od tega, za kako težavno potovanje gre. Sicer pa pravi, da je potrebno vsako leto kam odpotovati. »Za destinacijo se običajno odločim povsem spontano. Ko imam cilj, se malo posvetim preučevanju, kaj si je tam vredno ogledati in fotografirati, nato pa se z ženo odpraviva na tak raziskovalni dopust, ki je bistveno drugačen od klasičnih turističnih potovanj.«	D. Naraglav
Miran Orožim je Prebold-čan, ki že kar nekaj let živi v Šempetru, kjer si je ustvaril svojo družino, pred tem pa je živel v Latkovi vasi. Osnovno šolo je obiskoval v Preboldu, gimnazijo v Celju, na Biotehnični fakulteti v Ljubljani pa je študiral gozdarstvo. Danes je vodja odseka za gojenje gozdov na Območni enoti Celje Zavoda za gozdove.
Učenki iz Kombodže; foto: Miran Orožim
10
|anu
2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
Ribnik Steska - še en turistični biser
Ribnik Steska v spomladansko-poletnem času
Na severozahodnem delu Ponikovske planote se v prijetnem okolju gozda nahaja ribnik Turistične kmetije Co-kan, ki sicer v tem zimskem času ne obratuje, ga je pa vredno obiskati v času sezone od aprila do oktobra.
Ribnik velja za enega od skritih, a nadvse zanimivih turističnih biserov Spodnje Savinjske doline, k čemur prispevata tudi bližnji kraški jami, imenovani Spodnja in Zgornja Steska. Iz spodnje priteka voda, ki polni ribnik, v zgornji pa so v času II. svetovne vojne nekaj mesecev zdravili mladega ruskega vojaka Nikolaja Katanova, ostrostrelca v legendarni 14. diviziji. Pri Andražu nad Polzelo je bil hudo ranjen,
mladinke s Ponikve pa so ga skrivale v tej jami vse do konca vojne.
Do Ribnika Steska, ki spada v kraj Studence pri Ponikvi, lahko pridemo z več strani. Najlažje je ta biser narave najti, če se peljemo po magistralni cesti, ki povezuje Celje z Velenjem. Če se peljemo po avtocesti, jo moramo zapustiti pri izvozu za Ar j o vas in nato nadaljevati z vožnjo proti Velenju, mimo kamnoloma v Veliki Pirešici do odcepa za Ponikvo in Šentilj. Po dveh kilometrih pri reklamnem kozolčku z napisom Ribnik Steska Cokan zavijemo levo in po 800 m smo na cilju. Enako velja to tudi za tiste, ki se pripeljejo po cesti iz smeri Velenja in mimo Vinske
Gore ter odcepa za Dobrno.
Voda, ki priteka v ribnik kakšnih 200 m višje iz Steske jame, je izvirska, čista in hladna. Poleti in pozimi je temperatura ves čas 9 stopinj Celzija. Ribnik Steska sestavljata dva ribnika, manjši in večji. V manjšem gojijo postrvi in je namenjen gostom, ki želijo sami naloviti ribe, večji pa je namenjen za športni ribolov in v njem je tudi več vrst rib. Tisti, ki želijo loviti v športnem ribniku, morajo imeti ustrezno opremo za lovljenje, ulovljene ribe pa spustijo nazaj v ribnik. Za lovljenje postrvi v manjšem ribniku vsakomur posodijo bambusovo palico, vedro in vabo, ulovljenih postrvi pa ne smejo metati nazaj v ribnik,
Ponikovski kras tudi krajinski park
Ponikovski kras obsega okrog 40 km2 površine na nadmorski višini od 470 do 560 metrov in meji na zahodu na porečje Savinje in Goro Oljko, na severu poteka meja približno na črti Gora Oljka-Arnače-Topolo-vec-Jezeričan. Na vzhodu se končuje z dolino Pirešice, na jugu pa na črti Velika Pireši-ca-Sv. Jedrt-Založe-Polzela. Kras sestavljajo pretežno tria-sni apnenci in dolomiti, v katerih je razvit osrednji del planote okoli naselja Ponikve. Kot priča že samo ime Ponikve, so se tu razvili kraški pojavi, ki so enaki pojavom na matičnem Krasu, le da so tu v manjšem obsegu in v manjših dimenzijah. Tu se pojavljajo različni speleološki objekti, vrtače, ponikalnice. Za Ponikovski kras je značilna podzemna drena-ža, ki se prilagaja razporeditvi karbonatnih in nekarbonatnih
kamenin na površju in v podzemlju. Planota je razrezana s tesnimi dolinami, po katerih tečejo potoki Ponikvica, Peklenščica, Kalski potok in drugi, njihova značilnost pa je, da vsi teko proti jugu, njihovi izviri pa so na severnem robu. Ozemlje krajinskega parka ima vse značilnosti plitvega krasa, saj je svet le malo dvignjen nad erozijsko osnovo, ki jo v tem primeru predstavlja reka Savinja. Značilnosti plitvega in osamelega krasa imajo tudi vsi kraški objekti. Večina kraških jam je vodoravnih in ne daljših od 100 metrov. Vmes je nekaj izjem, kot so Jama Pekel, Bezgečeva jama ali Kamnita hiša, Tajna jama, Steska jama in jama Rupe. Značilnosti vseh jame so ozke vodne tesni, večji ali manjši sifoni in ozke razpoke, ki imajo v višjih predelih ohranjene fluvialne alohtone naplavine, kar je tudi dokaz o pretoku vode, ki danes teče
tudi do 20 metrov nižje. Povsod lahko opazimo tudi erozijske kotlice in fasete. V jamah je več etaž, ki se delijo na suhe rove (zgornji predeli jam) ter vodne rove (spodnji predeli jam). Od leta 1998 je ozemlje Ponikovskega krasa zavarovano kot krajinski park, znotraj katerega se nahajajo posamezni naravni spomeniki, kot so Bezgečeva jama ali Kamnita hiša, Steska jama, Tajna jama ter območje Jame Pekel. Vse te in tudi druge jame so večinoma podrobno raziskovali jamarji Črnega galeba iz Prebolda, ki delujejo že od leta 1969. Zgornja Steska jama z majhnim vhodom in okrog 150 m dolžine ter dokaj velikimi prostori z več dvoranami pa je tudi priljubljena jama za usposabljanje mladih jamarjev preboldskega jamarskega kluba, ki je odkril, raziskal in uredil za obisk najvišje ležečo turistično jamo v nedrjih Ra-duhe.	D. N.
pač so namenjene kulinaričnim užitkom.
Začetek delovanja ribnika sodi v leto 1998. Takrat so se namreč Cokanovi odločili izkoristiti naravne danosti iz-virske vode. Uredili so dva pretočna ribnika in poskrbeli za potrebno infrastrukturo, leta 2000 pa začeli s svojo dejavnostjo gojenja rib. Iz leta v leto so bogatili svojo dejavnost in tako popestrili svojo ponudbo.
D. Naraglav
Vhod v Zgornjo Stesko jamo je že dve leti zaprt z železno ograjo.
Jubilej transverzale turističnih jam
Pred dobrimi dvajsetimi leti (1995) so člani Gospodarskega interesnega združenja Turistične jame z medsebojno pogodbo ustanovili Transverzalo turističnih jam Slovenije. Za vodjo projekta je bil izbran Silvo Ramšak iz Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda, ki je tudi poskrbel za oblikovanje in natis transverzalnih knjižic in transverzalnih značk.
Ob ustanovitvi so bile v tran-sverzalo vključene Sveta jama (Socerb), Vilenica (Sežana), Divaška jama (Divača), Škocjanske jame, Dimnice (Hrpelj - Kozina), Aragonitna Ravenska jama (Ravne pri Cerknem), Jama pod Predjamskim gradom, Otoška jama, Pivka in Črna jama, Postojnska jama, Planinska jama (vse na področju Postojne), Zelške jame (Rakek, Rakov Škocjan), Križna jama (med Cerknico in Ložem), Zupanova jama (Grosuplje), Železna jama (Domžale), Snežna jama (Luče, Raduha), Rotovnikova jama (Skorno, Šo-
štanj), Jama Pekel (Šempeter v Savinjski dolini), Kostanjeviška jama (Kostanjevica ob Krki) ter jami Antonijev rov v Idriji (rudnik živega srebra) in Rudnik svinca in cinka Mežica. Skupno torej 19 kraških jam in dva rudnika. Že nekaj časa pa sta zaradi različnih vzrokov zaprti Ravenska jama in Rotovnikova jama, a je mogoče transverzalo opraviti brez teh žigov.
Z ustanovitvijo jamske tran-sverzale so se upravniki jam obvezali, da bodo imetnikom knjižice omogočili 30-odsto-tni popust pri vstopnini in da bodo udeležencem po obisku vseh jam podelili transverzalno značko. Teh so doslej podelili že blizu 150.
Transverzalna knjižica vsebuje vse potrebne podatke o jamah, in sicer podatke o legi, dostopu, sloganu, ponudbi, urniku in trajanju ogleda, kontaktnih osebah, naslovu upravitelja jame in morebitnih opozorilih glede ogleda. V knjižici so tudi podatki o izdajatelju in druge informacije, na zadnji strani prostor za žige, datum in podpis vodnika oziroma predstavnika jame, objavljena pa je tudi skica z legami jam.
D. N.
V transverzalo je z našega območja vključena Jama Pekel.
Utrinek iz jame Pekel
@ 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA -JAVNI RAZPISI V TEKU
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem (203. JR). Rok: do 31. 3. 2016 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kadrovske@sklad-kadri.si, tel. št. 01/434 15 85.
Zavod RS za zaposlovanje Javna dela 2016 - prvo javno povabilo. Rok: do 7. 10. 2016 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontktni.center@ess.gov.si, tel. št. 080 20 55.
Prvi izziv 2015. Rok: do 30. 6. 2016 oziroma do porabe sredstev. Informacije: sabina.spehar@ess.gov.si, tel. št. 080 20 55241 48 20.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve.
IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
|ar
2016
11
Lokalna strategija za podeželje
Polzeli 190 tisoč evrov pomoči
Na območju vseh šestih spodnjesavinjskih občin je bila junija lani za programsko obdobje 2014-2020 ustanovljena Lokalna akcijska skupina, preko katere bo tudi Spodnja Savinjska dolina lahko črpala evropska sredstva za razvoj podeželja. Prejšnji torek so v Preboldu predstavili osnutek Strategije lokalnega razvoja, ki bo osnova za razpise in financiranje, včeraj pa jo je potrdila tudi Skupščina LAS SSD.
Osnutek Strategije lokalnega razvoja sta v Preboldu članom Lokalne akcijske skupine, sodelujočim v delavnicah in drugi zainteresirani javnosti predstavila direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik in vodja projektov Andreja Gregorič iz domžalskega podjetja JHP, ki pri pripravi strategije sodeluje kot zunanji izvajalec. Osnutek je bil z večino glasov prisotnih potrjen, zdaj pa ga bodo posredovali na pristojno ministrstvo. Po potrditvi bodo pripravljeni razpisi za v strategiji opredeljena tematska področja, ki bodo natančneje opredeljevali pogoje, pod katerimi bodo prijavljeni projekti ocenjeni in financirani.
V pripravo osnutka Strategije lokalnega razvoja so bile poleg članov LAS SSD, ki jih je že več kot 80, vključene širša javnost oziroma fizične in pravne osebe ter druge strokovne organizacije z območja Spodnje Savinjske doline. Poleg sestankov posebne strokovne komisije za pripravo strategije so izvedli 11 delavnic po vseh občinah, zadnja je bila v Preboldu, na kateri so prisotne seznanili z osnutkom strategije.
Na delavnicah je bilo ocenjenih kar 88 pobud oziroma projektnih predlogov v skupni vrednosti dobrih 6,3 milijona evrov, skupno pa je na voljo za naše območje 1,346 milijona evrov, in sicer 46,51 % iz Evropskega kmetijskega skla-
Direktor RA Savinja Žalec Stojan Praprotnik in Andreja Gregorič iz podjetja JHP ob predstavitvi osnutka Strategije lokalnega razvoja
da za razvoj podeželja, 53,49 % pa iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za sredstva iz ribiškega sklada Spodnja Savinjska dolina ne izpolnjuje vseh pogojev.
Na osnovi delavnic so določili tematska področja in razmerja financiranja med njimi. Za ustvarjanje novih ali ohranjanje delovnih mest bo namenjenih dobrih 315 tisoč evrov. V strategiji je sicer kot cilj zapisano samo eno novo delovno mesto, saj je potrebno to delovno mesto zagotavljati še tri leta po zaključku projekta; če projekt zagotavlja več delovnih mest, sankcij ni, če pa jih je manj od obljubljenih v projektu, je potrebno evropska sredstva vrniti, zato so se odločili zapisati samo eno novo delovno mesto, je pojasnila Andreja Gregorič. Za razvoj osnovnih storitev strategija opredeljuje 505 tisoč evrov, za varstvo okolja in ohranjanje narave 336 tisoč, za večjo vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin pa nekaj več kot 189 tisoč evrov.
V sklopu prvega tematskega področja bodo sofinancirani naslednji ukrepi: spodbujanje dejavnosti, ki zagotavljajo ohranitev ali povečanje delovnih mest, oblikovanje ino-vativnih razvojnih mrež lokalnih deležnikov za skupne aktivnosti na trgu ter krepitev znanj z usposabljanjem in izobraževanjem akterjev, ki se
ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Na tematskem področju Razvoj osnovnih storitev predvideva strategija sofinanciranje spodbujanja vlaganj v zagotovitev ustrezne infrastrukture ter razvoj, izvajanje in promoviranje programov za dvig kakovosti življenja. Tretje tematsko področje kot ukrep določa spodbujanje razvoja inovativnih pristopov za ohranjanje in izboljšanje stanja narave in okolja ter izvajanje aktivnosti ozaveščanja o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo. Četrto tematsko področje vključuje ukrepe za razvoj, izvajanje in promoviranje programov aktivnega vključevanja ranljivih skupin prebivalstva v družbo.
Kot je povedal Stojan Pra-protnik, bo lahko Skupščina LAS SSD enkrat na leto zaradi utemeljenih razlogov dopolnila strategijo, tudi sama Lokalna akcijska skupina pa še sprejema nove člane. Ob tem je dejstvo, da bodo morali prijavitelji na razpise projekte sami finančno pokriti, nato pa lahko pričakujejo, da bodo dobili povrnjene upravičene stroške, kar pa se lahko po dosedanjih izkušnjah zavleče tudi do enega leta. Predvidoma bo najnižja vrednost projekta, ki bo lahko financiran s sredstvi, pridobljenimi z razpisi LAS, 5 tisoč evrov, najvišja pa 300 tisoč ali celo samo 200 tisoč evrov.
K. R.
Vlada Republike Slovenije je na zadnji decembrski seji sklenila Tovarni nogavic Polzela dodeliti 190 tisoč evrov državne pomoči. Gre za pomoč za prestrukturiranje po pravilu de minimis v obliki subvencije.
V tovarni nogavic, kjer so lani uspešno izpeljali prisilno poravnavo, sredi decembra pa zagnali novo inovativno proizvodnjo nogavic iz bio konoplje, bodo denar porabili za kritje stroškov tekočega poslovanja. Polzela ima namreč kljub zadostnemu številu naročil težave s tekočim poslovanjem. Z dodelitvijo državne
pomoči bo lahko to stabilizirala. Sicer pa bodo državni denar, kot je povedal predsednik uprave Polzele Marko Klemen-čič, namenili za nabavo preje in tudi za stroške elektrike in plina. Delno bodo s tem denarjem poravnali še obveznosti do finančne uprave.
Gospodarski minister Zdrav-ko Počivalšek je ob nedavnem obisku v tovarni povedal, da verjame v nov inovativni projekt in da zaupa sedanjemu vodstvu, ter obljubil, da bo ob takšnem razvoju država še pomagala. Tovarna, ki bi sicer potrebovala približno 4,7 milijona evrov svežega denarja, je na
Predsednik uprave Marko Klemenčič
prodaj, a kupca ali strateškega vlagatelja za zdaj še ni.
T. T.
Novi članici NS, plača na obroke
Na skupščini Tovarne nogavic Polzele, d. d., so za novi članici nadzornega sveta imenovali Petro Mlakar in Metko Hrovat, ki bosta do marca 2019 bdeli nad delom poslovodstva. Hrovatova je strokovnjakinja s področja strateškega marketin-
ga, komuniciranja in upravljanja blagovnih znamk, Mlakarjeva pa je davčna svetovalka, tudi članica upravnega odbora Prve pokojninske družbe in komisije za tveganje pri SDH.
Marko Klemenčič, predsednik uprave polzelske tovarne nogavic,
je dejal, da imajo težave pri izplačevanju plač svojim delavcem. Novembrsko plačo je 248 zaposlenih dobilo v celoti izplačano, v začetku prejšnjega tedna pa so zaposleni prejeli 20 odstotkov decembrske plače.
T. T.
Donacija Golding kluba
Člani Društva menedžer-jev in strokovnjakov Golding klub Žalec že tradicionalno ob koncu leta pripravijo humanitarno akcijo zbiranja sredstev za pomoči potrebne. Letos so zbrana sredstva v višini 1.000 evrov podarili I. OŠ Žalec kot pomoč pri organizaciji šole v naravi za tiste otroke, katerih starši te dodatne finančne obveznosti ne zmorejo poplačati sami.
V začetku tega leta sta predsednik Golding kluba Matjaž Goršek in namestnica predsednika kluba Nataša Gaber Sivka sredstva donacije Golding kluba predala ravnateljici I. OŠ Žalec Tatjani Žgank Meža.
Matjaž Goršek, Tatjana Žgank Meža in Nataša Gaber Sivka
V cerkvah brez računov in blagajn
S predstavitve strategije v Preboldu
V teh dneh je kar veliko govora o davčnih blagajn in obveznem izstavljanju računov.
Ali bo država od Cerkve dobila delež iz nabirk in plačil za maše, pa na FURS-u odgovarjajo, da za cerkvene nabirke, ki so prostovoljni prispevki oziroma darovi, ni potrebno izstaviti računa, saj gre tu za prostovoljni prispevek fizičnih oseb, ki niso predmet obdavčitve. Ne gre tudi za plačilo dobave blaga ali storitev. Ker je pogoj za uporabo davčnih blagajn med drugim tudi ta, da mora zavezanec izdati račun za dobavo blaga ali storitev za plačilo z gotovino, zneski, ki jih pobirajo v cerkvi, niso predm -nih blagajn.	T. T.
Po znanje na UPI Žalec.
SEMESTRALNI VPIS od 15. 1. dalje
Vpišite se in nadoknadite zamujeno. Ugodne cene, možnost plačila na obroke.
12
|anu
2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SaAjlnis&e/. datine/S
Zaključek z božično zgodbo
Tradicionalni angel na začetku jame deluje zelo veličastno.
Božično skrivnost si vsako leto ogleda okrog 3000 obiskovalcev.
Turistično društvo Šempeter je turistično sezono že 16. leto zaključilo s tradicionalno prireditvijo Božična skrivnost v Jami Pekel. Žive jaslice si je v dveh dneh ogledalo okrog 3000 obiskovalcev, kar je nekako primerljiva številka
z dosedanjimi obiski jame v tem času.
Turistični delavci na čelu s predsednico Ivico Čretnik so veseli, da jim prireditev vsako leto tako dobro uspe, hkrati pa je to tudi največji obisk jame, saj si lahko žive jaslice z nasto-
pi raznih pevskih in glasbenih skupin in posameznikov ogledajo le v popoldanskem času, in sicer od 15. do 18. ure. Vse to zahteva izjemno organizacijo, ki pa ni usmerjena le na ogled božične zgodbe v jami, ampak tudi na pestro in zani-
mivo dogajanje pred jamo.
Božično zgodbo ali žive jaslice so v jami tokrat ustvarjali in bogatili učenci OŠ Šempeter, mladi iz Šempetra, Petrovi tam-buraši, Moška vokalna skupina ZaPet in Glasba naših src z Nežo, Nacetom in Nejcem. Pred
jamo je za veselo razpoloženje skrbel ansambel, k božičnemu utripu pa je svoje prispeval tudi Božiček s svojim spremstvom. Sicer pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo malih živali savinjskega društva gojite-ljev malih živali, se greli ob goz-
darskih ognjih in pekli jabolka. Organizatorji so poskrbeli za topel čaj, kuhano vino in druge napitke, postregli pa so tudi z rogljički. K prijetnemu vzdušju je pripomoglo tudi lepo vreme z zmernimi temperaturami za ta čas.	D. N.
Žive jaslice na Vranskem
Božična zgodba v Letušu
Žive jaslice na Vranskem
Folklorno društvo Vransko in Župnija Vransko sta ob tamkajšnji župnijski cerkvi pripravila prizore pričevanja o Jezusovem rojstvu - žive jaslice.
Predstavo so si na sveti večer ogledali številni obiskovalci, ob 18. uri predvsem otroci in mlade družine, ob 23. uri pa tudi udeleženci polnočnice. Božični skrivnosti so dale po-
Camino - mistika nevidnega sveta
Kulturno društvo Letuš, ki ga vodi Vanja Kretič, je pester program v prazničnem letu 2015, ko so praznovali svojo 80-letnico obstoja, zaključilo z Božično zgodbo, ki je obiskovalce popeljala po
poti Jožefa in Marije.
Razgibano okolje pod podružnično cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Letušu, pevski zbor, igralci, veselje v srcih in toplina so obiskovalcem polepšali praznični čas. Prav
tako pa niso pozabili na tradicionalni adventi sejem in na obisk Miklavža po domovih. Vsi skupaj so si zaželeli, da bi bil Letuš srečen kraj, prežet s kulturo.
T. T.
Sodelujoči v Božični zgodbi
seben čar božične pesmi, ki jih je prepeval otroški pevski zbor Župnije Vransko, blagoslov jaslic pa je opravil domači župnik Jože Turinek.
T. T.
Seminar za folkloriste
V dvorani zadružnega doma na Ponikvi pri Žalcu je v soboto potekal tradicionalni folklorni seminar, ki ga je pripravila žalska izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Na potopisnem predavanju v Medobčinski splošni knjižnici Žalec so tokrat hodili po Jakobovi poti.
Špansko ime poti je El Camino de Santiago in je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do svetišča svetega Jakoba v Composteli. Najbolj znana Jakobova pot, ki poteka po severni Španiji, je francoska pot oziroma Camino Frances. Veliko je bilo že napisanega o tej romarski poti,
po kateri je hodilo že milijone ljudi. Kaj je resnično tista mistika tega nevidnega sveta, ki privlači toliko ljudi, pa je predstavila Bojana Vranjek, ki je na lanski poti začela pisati knjigo Camino - mistika nevidnega sveta. Simbola Jakobove poti sta rumeni školjka in puščica, ki ju lahko opazimo tudi po Spodnji Savinjski dolini, saj po njej poteka del ogrske veje Jakobove poti.
T. T.
Četrtek, 18. 2. 2016, ob. 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
ANS. UNIKAT IN SKUPINA ZAKA' PA NE, gost TADEJ TOŠ
i
V Wl&r
r M
Koncert za abonma narodno-zabavne glasbe in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
Dr. Bojan Knific
Seminar je letos vodil dr. Bojan Knific, vodilni strokovnjak na področju folklore pri nas, na predavanju pa je sodelovalo 37 plesalk in plesalcev iz vseh šestih folklornih skupin s področja JSKD Žalec. Udeležen-
ci so se seznanili s folklorno teorijo in načinom pravilnega izvajanja določenih plesov. Seminar je bil že sedmi zapored in spada v sklop brezplačnih seminarjev v organizaciji JSKD OI Žalec.	T. Tavčar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / INFORMACIJE
|ar
2016
13
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
Naročnik oglasa: Goiec - Dolar Romana s.p., Siandrov trg 11, Žalec
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
vas farba
Bog vse vidi, samo država ne!
M
K3
Po moje so davčne blagajne v resnici prava blaginja za državno prazno blagajno, sicer le pod pogojem, da so mali obrtniki, kmetje, branjevke na tržnici, gostinci, društva in še mnogi drugi res zatajili in v svoj žep pospravili take vsote denarja, da so naše državne finance čisto na psu. Z uvedbo teh blagajn pa se bo zdaj kar naenkrat vse fantastično spremenilo. Proračun se bo začel polniti in v državo bo prišla blaginja.
In tako smo začeli novo leto z blagajnami in s sloganom Vklopi razum, zahtevaj račun! In začeli smo ga, novo leto mislim, z zastraševanjem. Ni bilo poročil ali kake druge oddaje, časopisnih člankov in obvestil, da nas ne bi strašili s kaznimi, ki nas čakajo, tako tiste, ki prodajamo, kakor tiste, ki kupujemo, in najbolj zastrašujoča je postala beseda - račun. Celo mali šolski bazarji, kjer otroci ponujajo svoja ročno izdelana darilca in okraske, bi po novem morali imeti davčne blagajne. Verjetno zato, da bo država dobila prepotrebna sredstva za izbrance, ki pač morajo biti v stalni pripravljenosti, tudi ponoči. Med temi »pripravljenci« so tako dekani, profesorji in še in še, zato naj otroci kot bodoči študentje že zdaj prispevajo svoj delež.
Res je, da so šolam dali možnost, da izdelkov ne prodajajo, ampak zanje pobirajo prostovoljne prispevke, tako kot na primer cerkev, kdor verjame. Prosim vas lepo, kako pa naj laik oceni, koliko naj prispeva za mašo, krst, poroko ali razvezo ali, bog ne daj, za pogreb! Lahko le upam, da božji predstavniki na zemlji jemljejo res le vbogajme, še posebej, če se zavedajo, da bog vse vidi, bog vse ve in greh se delati ne sme. To pa žal ne velja za našo državo, ki nič ne vidi in nič ne ve. Se je pa ena od osnovnih šol v naši občini spomnila še ene možnosti oziroma dejavnosti, za katero šole ne bi potrebovale davčnih blagajn, to je srečelov. No, vidite, tudi to je priložnost za dodaten zaslužek, pa ne samo za zaslužek, da se celo tako urediti, da pride pravi dobitek do pravega srečnega dobitnika.
Vidite, možnosti za izigravanja je kar nekaj in kdor bo znal vklopiti razum, se bo že znašel, pa tudi če bo moral biti zaradi tega v stalni pripravljenosti.
Je pa še nekaj. Nekaterim pride kar prav, da so nas tako zastrašili s temi računi. Me je Franček povabil na večerjo in ko sva se najedla, mi je rekel, kar si pojedla in popila, si sama plačaj, da slučajno ne boš plačevala kakšne kazni, če te bo pri izhodu pretipal FURS-ov organ. Zaključila bom z željo, da bi tudi mati država že enkrat vklopila razum in zahtevala račun od vseh, ki milijone in milijone mimo davčnih blagajn brez sramu in vesti odnašajo v zasebne posvečene oaze.
Pa lep pozdrav in bodite v pripravljenosti!
Ola Mar
KR0N0TERM
Termotehnika, d. o. o., je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav.
Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo naslednja prosta delovna mesta: MONTER-SERVISER OGREVALNIH, HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV Zahtevana znanja:
•	IV., V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe - smer elektrikar, strojnik ali instalater hladilnih, ogrevalnih naprav in instalacij
•	5-letne izkušnje na tem področju
•	zaželeno znanje nemškega jezika, izjemoma angleškega
•	vozniški izpit B-kategorije
•	poznavanje dela v računalniškem okolju
•	sposobnost timskega dela
•	sposobnost dela z ljudmi
Naloge in odgovornosti:
•	izvajanje montaž, preizkusov delovanja in servisnih posegov ogrevalnih, hladilnih in klimatskih naprav ter sistemov
•	vodenje skupine na področju montaž in servisiranja toplotnih črpalk in hladilnih naprav
Delo se opravlja pretežno na terenu v Sloveniji.
Nudimo: zaposlitev za nedoločen čas v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem področju obnovljivih virov energije. Podjetje je vodilno na tem področju v Sloveniji in vse bolj tudi izvozno usmerjeno. Poleg lastne proizvodnje se podjetje odlikuje tudi z odlično ekipo prodajnih in razvojnih inženirjev.
Prav tako nudimo tudi stalno izobraževanje tako doma kot v tujini ter lepe osebne dohodke s stimulativnimi dodatki.
Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 10. 2. 2016 na naslov: Termotehnika, d. o. o., Orla vas 27 a, 3314 Braslovče ali na elektronski naslov alenka.kucer@kronoterm.com. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 03/703 16 20 ali 041 605 951.
Termo-tehnika d.o.o. | Orla vas 27 | 3314 Braslovče | Slovenija | T +386 (0)3 703 16 20 | F +386 (0)3 703 16 33 | ID DDV/ VAT Nr.: SI64719839 | Matična št.: 5364817 | Reg.št.: 1049/89 TS Celje | E lnfo@knonoterm.com | W www.kmnoterm.com
14
|anu
2016
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Na silvestrovo zelo veselo
Z drugimi delimo


lm
I i -i


jff » ¿L
i'
-sap
i' i i
S f /
l J! 1
I U^k
l M\
i J/i
S silvestrovanja najmlajših v Žalcu
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v predpra-zničnih dneh pred novim letom pripravil praznični sejem, vrsto prireditev za najmlajše in starejše. Na silvestrovo je za zabavo v dvorani Doma II. slovenskega tabora poskrbel Tadej Toš, številne Žalčane je na silvestrovanju na prostem ob polnoči nagovoril župan Janko Kos, za veselo razpoloženje pa je poskrbel Ansambel Golte.
Pripravili so tudi silvestrsko veselo rajanje za najmlajše, ki so ob 11. uri na Šlandrovem trgu zapeli in rajali skupaj z Mojco Robič in njenimi plesal-
kami ter ob 12. uri »vstopili« v predstav (Rdeča kapica, Pekar-
novo leto in ob tem v zrak spustili bele in rdeče balone. Sicer pa je ZKŠT Žalec tudi letos pripravil za najmlajše več igranih
Predstava Pekarna Mišmaš celjskih gledališčnikov
Blagoslova konj
Na Gomilskem, kjer je tamkajšnja cerkev posvečena svetemu Štefanu - zavetniku živine, so na štefanovo, ko praznujemo tudi državni praznik samostojnosti in enotnosti, organizirali že 19. blagoslov konj. Blagoslov konj pa so pripravili tudi v Galiciji.
Blagoslov na Gomilskem vsako leto organizirata Turistično društvo Gomilsko in Konjeniški klub Mustang. Konjeniki so se s svojimi konji najprej zbrali na domačiji Ran-čigaj, povorka je nato krenila od cerkve, kjer so na vozove sedli tudi duhovniki in skupaj so se odpravili na prireditveni prostor. Predsednica turističnega društva Božena Kosu je postregla z obrazložitvijo tradicije blagoslova konj, blagoslov pa sta opravila domači župnik Martin Cirar in rojak Viki Košec, župnik iz Luč. Pri tem obredu pa se jima je pridružil župnik Alojz Pirnat. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril tudi župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek.
Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija so pripravili blagoslov na god sv. Štefana v sodelovanju s KS Galicija. Konje je blagoslovil župnik Janko Cigala, številne obiskovalce pa je pozdravila
Zbrane pred kulturnim domom na Gomilskem je pozdravil tudi župan Branimir Strojanšek.
Viki Košec je konje razveselil s soljo in kruhom.
predsednica TD Galicija Ana Grobelnik in se vsem zahvalila za uspešno izvedeno prireditev. Pod vaškim kozolcem so
Od leta 1994 preko Misijonskega središča Slovenije obujajo star običaj koledova-nja, ki mu dodajajo pomen solidarnosti. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši hodijo kot koledniki od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov, obenem pa prosijo dar za ljudi, ki jih v misijonih teži revščina.
Z letošnjo akcijo so po vsej Sloveniji zbrali 351.831 evrov, s temi darovi pa so podprli nekaj razvojnih projektov, in sicer na Madagaskarju za srednjo šolo in gimnazijo, v Ukrajini za hišo za odvisnike in za šolo v Etiopiji.
Z akcijo zbiranja pomoči za
Še blagoslov, potem pa na pot.
misijone so po župnijah Spodnje Savinjske doline začeli na štefanovo in obiskali več sto družin. Kolednike v Župniji
Gotovlje pa je pred odhodom po hišah blagoslovil domači župnik Branko Zemljak.
T. Tavčar
Se samo zdi ali res gori?
na Mišmaš, Takšnega cirkusa pa še ne itd.) in več koncertov za starejše (VS Sonus, VS ZaPet, Jeanette itd.). T. Tavčar
Taborniki rodu Bistra Savinja iz Šempetra so se v pred-božičnem času že petindvaj-setič odpravili na Dunaj, kjer so sprejeli plamen Luči miru iz Betlehema.
Geslo letošnje poslanice je Se samo zdi ali res gori? Pred božičnimi prazniki so z dobrimi željami in poslanico ponesli plamen Luči miru iz Be-tlehema po Spodnji Savinjski dolini. Plamen oznanja veselo sporočilo miru, povezanosti med narodi in sprejemanje različnosti. Prav v današnjem razburkanem svetu je to sporočilo pomembno ne samo sprejeti, temveč ga tudi živeti. Luč miru so v cerkvah predali krajanom Šempetra, Griž, Go-tovelj, županu Občine Žalec
Luč miru pri žalskem županu Janku Kosu
Janku Kosu, Krajevni skupnosti Šempeter in tamkajšnjemu turističnemu društvu, Domu
Nine Pokorn Grmovje in drugim.
T. T.
Praznično z Godbo veteranov Žalec
pripravili pogostitev in tako poskrbeli za veselo druženje, za prijetno vzdušje pa je zaigrala godba s Svetine. D. N.
Veterani so muzicirali v glasbeni šoli.
V torek, 15. decembra, so prišli na svoj račun ljubitelji zvokov godbe. Praznični utrip v žalski glasbeni šoli je namreč popestrila Godba veteranov Žalec, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Na koncertu, ki ga je povezovala Jolanda Železnik, so z lahkotnimi koračnicami in venčkoma božičnih navdušili obiskovalce v dvorani Glasbe-
ne šole Risto Savin Žalec. Godba veteranov Žalec, ki jo vodi Marko Repnik, šteje 16 članov in združuje ljubitelje godbenih zvokov iz libojske in zabuko-viške godbe. Njihov repertoar zajema večinoma koračnice domačih in tujih avtorjev ter lahke - promenadne skladbe in je ena izmed devetih slovenskih veteranskih godb. Septembra so se udeležili srečanja veteranskih godb v Mengšu,
oktobra pa so s promenadnim koncertom gostovali pri nabre-žinski godbi pri Trstu.
Koncert sta s svojo prisotnostjo počastila župan Občine Žalec Janko Kos in predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec Marija Masnec. Pohvalila sta voljo in vztrajnost godbenikov in se jim zahvalila za vse nastope, s katerimi popestrijo kulturni utrip v občini.
T. T.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
|ar
2016
15
Za praznike planinski pohodi
Blažev bivak na silvestrovo
Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini so v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila pet tradicionalnih planinskih pohodov, ki se jih je skupaj udeležilo okrog 350 planincev.
Vranski planinci so se 25. decembra odpravili na tradicionalni božični pohod na Čreto, 31. decembra pa na silvestrski pohod prav tako na Čreto, obeh pohodov pa se je skupaj udeležilo 230 planincev. Člani Planinskega društva Žalec so se na novega leta dan ob pol enih zjutraj odpravili na polnočni silvestrski pohod na Bu-kovico. Novo planinsko leto so potrdili z manjšim ognjemetom in družabnostjo v koči, v Žalec pa so se vrnili okoli pete ure zjutraj.
Člani PD Dobrovlje Braslov-če so se v soboto, 2. januarja, odpravili na 27. pohod proti Bezovcu (857 m) na Dobro-vljah, pohodnike pa je v trgu Braslovče pozdravil podpredsednik društva Jože Marovt in vsem voščil srečno novo leto, ker pa pot vodi mimo njegovega doma, je pohodnike povabil na okrepčilo, da so lažje nadaljevali pot.
Tudi člani PD Liboje so se na 18. novoletni pohod podali 2. januarja. Predsednik libojskih planincev Franci Čater je na
Libojski planinci na Brnico
Braslovški planinci na Bezovec na Dobrovljah
zbornem mestu v Kasazah pri mostu čez Savinjo nagovoril pohodnike in jim izrekel novoletno voščilo, nato pa so krenili
Letos precej manj udeležencev
Skupina udeležencev s predsednikom društva Maticem Pečovnikom (v sredini s sinom v naročju) in Žigom Hriberškom (stoji drugi z leve), ki vsako leto priteče do planinskega doma prej kot v pol ure.
Preboldski planinci so na drugi januarski vikend organizirali tradicionalni pohod krajanov v Marijo Reko. 39. zimski pohod krajanov bo v kroniki planinskega društva najbrž ostal zapisan kot pohod, ki po številčnosti ni dosegel njihovih pričakovanj,
zlasti v primerjavi z ostalimi dosedanjimi pohodi, ki se jih je udeležilo po nekaj sto ljudi, tudi tisoč in več.
Letos jih je bilo le kakšnih dvesto, a še vseeno dovolj, da so pričarali pravo planinsko vzdušje. Tisti, ki so se odpravili na pohod, pa so lahko po
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
Preboldski planinci so se na zadnji dan v letu že devetič povzpeli na vrh Golave, kjer so postavili bivak, ki so ga poimenovali po pokojnem Blažu Zagožnu, njegova domačija je namreč najbližje bivaku, njegovi sinovi Blaž, Janez in Andrej pa so bili člani planinskega društva.
Pred devetimi leti so se namreč odločili, da bodo bivak vsako leto obiskali na zadnji dan v letu in s tem tudi simbolično zaključili svojo planinsko sezono. Letos so se v lepem vremenu zbrali pri bivaku in kar kakšnih 50 članov si je ta dan zaželelo vse najboljše v novem letu ter varen korak v naših in tudi tujih planinah. Ob tem so tudi nazdravili, se še nekaj časa družili in se nato varno spustili v dolino z obljubo, da bodo ponovno pri bivaku,
Na silvestrovo ob Blaževem bivaku, kjer je bilo za vse bolj malo prostora, a zato toliko več prijetnih in lepih besed z dobrimi željami.
če ne prej, pa poleti, saj bo 24. junija jubilejna desetletnica, kar so bivak slovesno predali svojemu namenu.
Kot je na slovesnosti povedal takratni predsednik društva
mag. Dušan Vedenik, jim je pri postavitvi bivaka na pomoč priskočilo 51 donatorjev, pri izvedbi del pa je sodelovalo skupaj 38 članov.
D. N.
Diana lovcem spet ni bila naklonjena
na Brnico. Naj ob tem spomnimo, da praznujejo libojski planinci letos 20-letnico obstoja društva.	T. Tavčar
V zahvalo za sodelovanje in podporo lovski bratovščini je župan Janko Kos prejel trofejo srnjaka.
meglenem dopoldnevu v dolini uživali v prijetnem okolju Doma pod Reško planino.
Za slabšo udeležbo je bilo tokrat najbrž krivo vreme, saj so bile običajne planinske poti, ki vodijo do Doma pod Reško planino, zaradi odjuge precej razmočene in blatne. Kot je povedal predsednik društva Matic Pečovnik, si želijo, da bi bilo drugo leto, ko bo na vrsti že 40. pohod, vreme lepše, udeležba pa spet takšna, kot so jo vajeni. Ker prihodnje leto praznujejo tudi 45 let društva, bodo poskrbeli tudi za spominske značke, priponke ...
D. N.
Že drugo leto zapored je tradicionalni novoletni lov, imenovan tudi županov lov, ki ga organizirajo prvo soboto ali nedeljo po novoletnih praznikih, minil le v prijetnem druženju, saj boginja lova Diana lovcem tudi tokrat ni bila naklonjena.
Organizacija letošnjega novoletnega lova LD Žalec in LD Gozdnik Griže je bila pod pokroviteljstvom župana letos v domeni griških lovcev, ki so za tokratni lov izbrali lovski revir na severnem območju Gozdni-ka, za odstrel pa divjega prašiča, lisico in kuno. Na dvorišču izletniške domačije Kotar pod Homom in Kamnikom se je v nedeljo, 10. januarja, zbralo okrog petdeset lovcev in njihovih gostov. Po glasbenem uvodu Savinjskih rogistov je zbranim najprej spregovoril vodja lova Rajko Štopfer in predstavil lovno območje ter ob tem opozoril na varnost pri lovu na divjad, ki jo je bilo tokrat dovoljeno upleniti. V nadaljevanju sta udeležence nagovorila predsednik in gospodar LD Gozdnik Griže Andrej Drevenšek in Jaka Petek.
Povedala sta, da so plan odlova divjih prašičev v njihovi lovski družini že izpolnili, spomnila pa sta tudi na letno ocenjevanje trofej Savinjsko-Kozjanske zveze LD Celje na Golavi, ki je bilo naslednjo nedeljo.
V nadaljevanju je župan Janko Kos pohvalil delo obeh lovskih družin, ki delujeta v žalski občini, in poudaril pomen delovanja lovcev pri ohranjanju narave in gospodarjenja z divjadjo. Izrazil je veselje in zadovoljstvo, da nadaljujejo s tradicijo novoletnega lova in da letošnji lov obeležuje že 15-letni jubilej. V znak zahvale za to sodelovanje mu je predsednik LD Žalec Janko Stebernak izročil tudi lovsko trofejo srnjaka, ki je bil uplenjen v njihovem lovišču.
Pred odhodom na lovne položaje je vodja lova Rajko Što-pfer določil vodje posameznih skupin in njihovo področje delovanja, nato pa so se lovci odpravili na področje Gozdnika. Divjadi je bilo kar nekaj, a ne tiste, ki bi jo lahko uplenili, tako da so po dobrih dveh urah lov končali brez ulova.
Boginja Diana jim očitno tokrat ni bila naklonjena, kar pa ni vplivalo na prijetno razpoloženje, saj gre pri tovrstnih druženjih v prvi vrsti za krepitev prijateljskih vezi med obema lovskima družinama in njihovimi gosti. Sicer pa so za še prijetnejše razpoloženje poskrbeli Savinjski rogisti, ki letos praznujejo 30 let svojega delovanja.	D. Naraglav
EUROSERVIS
Avtoservis Rona, Robert Vasle, s. p. Zgornje Roje 29, 3311 Šempeter E-pošta: robert.vasle1@siol.net Tel.: 041 411 342
16
|anu
2016
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
V sobah spominov, ki jih ni bilo
Vokalni večer na Gomilskem
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 14. januarja odprta razstava z naslovom V sobah spominov, ki jih ni bilo - Dialog večme-dijske umetnice Noemi Ve-berič Levovnik z izbranimi deli Franceta Miheliča iz cikla Prostor, telo in medij v prehajanju.
Zbrane je ob odprtju razstave pozdravila Lidija Koceli, avtorja in koncept razstave je predstavila kustosinja dr. Mojca Puncer, nato pa je sledil performans Noemi Veberič Levovnik. V dialogu izbranih del Franceta Miheliča (1907-1998) in Noemi Veberič Levovnik (1985) bo odnos med prostorom, predmeti in figurami/telesi ponesen do eksistencialno robnih iskanj prostorov spominov, želja, sanj, domišljije in fantastičnega. V delih Franceta Miheliča najdemo obsesivno ponavljanje posameznih motivov in detajlov ter vztrajno gradnjo vzpore-
Bele pesmi
Na slikah nekaj utrinkov na dan odprtja razstave
dnega sveta, z elementi sanjskega, tudi tesnobe in strahu, ki so vzgib fantastičnega.
Noemi Veberič Levovnik se v svojih delih giblje po tanki meji med svetlobo in temo, upanjem in grozo, išče prehode med realnostmi, ki se povezujejo v brezmejni vzporedni svet, poseljen s spomini in fantomi. V tem je določena podobnost z
Miheličem. Njegove podobe so za umetnico izziv v smislu prehajanja v prostor umetnine kot enovite in enkratne izkustvene situacije.
Pred zaprtjem razstave je bil v četrtek, 14. januarja, v Savinovem likovnem salonu Žalec pogovor kustosinje razstave z umetnico Noemi Veberič Le-vovnik.	T. Tavčar
Pod tem naslovom so 19. januarja v Savinovem salonu v Žalcu predstavili novo pesniško zbirko uveljavljenega slovenskega pesnika Dani-j a Bedrača z naslovom Bele pesmi. Avtorjeve uglasbene pesmi sta odlično zapeli in zaigrali Simona Kropec in Lucija Šorn Lavbič, s pesnikom pa se je pogovarjal Zoran Pevec.
Avtor je v sproščenem vzdušju predstavil pesmi, za katere je značilna raznovrstna tematika, ki vključuje vse od pesniške refleksije na današnji tesnoben čas do različnih književnih leg, ki zajemajo širok asortiment in se nanašajo na floro, favno, erotičnost, sodobno glasbo, druge literarne ustvarjalce ... Za njegovo poetično ustvarjalnost je značilna uporaba ironične distance do sveta, ki se v percepcijsko-recepcijski tehni-
S predstavitve nove pesniške zbirke Bele pesmi
ki izraža v eksperimentalni in deloma tudi postnadrealistični maniri. To kaže na pesnika, ki uporablja lirski subjekt za deloma uporniški, deloma pa na cinični distanci utemeljenem
Vodnarjeva doba razkriva
V Savinovi hiši v Žalcu so pripravili predavanje in razgovor z naslovom Vodnarjeva doba razkriva. Na povabilo Društva za kakovosten način življenja v sožitju z naravo Zelenko je predaval Aleš Tomšič z Mednarodne šole Zlatega rožnega križa Lecto-rium Rosicrucianum Ljubljana.
Med drugim je nanizal tudi naslednje misli in pričakovanja: »V 60-tih letih prejšnjega stoletja je popevka Aquarius romantično napovedovala zoro vodnarjeve dobe, prinašalke miru, harmonije, zaupanja, razumevanja, osvoboditve. Danes, pol stoletja kasneje, se sprašujemo, kje je ta doba. Svet
Med predavanjem Aleša Tomšiča
je poln prevar, nasilja, pohlepa, krivic . , a tudi mnogoterih sprememb. Spreminjajo se ljudje, družba in zavest. Za prehod iz dobe rib v vodnarje-
Nastop Komornega pevskega zbora Sije pod vodstvom dr. Tjaše Ribizel
V soboto, 23. januarja, so v Domu krajanov Gomilsko pripravili poseben glasbeni večer, na katerem so se predstavili tako domači glasbeni poustvarjalci z Gomilskega kot tudi gostujoči. Obiskovalci so prisluhnili peti besedi Seksteta Gomilsko, Okteta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Komornega pevskega zbora Sije (vsi trije vokalni ansambli delujejo pod vodstvom dr. Tjaše Ribizel). Za vokalno-instrumentalne vložke pa so poskrbeli člani Ansambla Lunca.
Glasbeni ustvarjalci so na koncertu predstavili del raznolikega programa, ki so ga skrbno pripravljali in zajema zavidljiv razpon različnih zvrsti: od pop hitov (denimo popevke Fernando) do skladb izpod peresa slovenskih skladateljev (Kaj bi te vprašal, Zemlja pleše ... ) in avtorskih skladb An-
Med nastopom Okteta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
sambla Lunca (Čas hiti, Tukaj in zdaj ...) do odličnih napevov in aranžmajev genialnih glasbenih ustvarjalcev Slavka in Vilka Avsenika.
Nastopajoči so pričarali čaroben in nepozaben glasbeni dogodek, s katerim so ponovno dokazali, da je glasba resnično dar, ki ga je vredno spoštovati, gojiti in se ga, kar
je morda najpomembnejše, radostiti. Delo, ki ga vsi nastopajoči glasbeni poustvarjalci in ustvarjalci, ki so se predstavili na Gomilskem, vlagajo v glasbo z ljubeznijo in spoštovanjem, je bilo na koncu bogato poplačano v izjemni interakciji med glasbenimi ustvarjalci in občinstvom.
T. Tavčar
V Petrovčah spet prijetno
odnosu do družbenega okolja. Bralec lahko tako v dialoškem odnosu najde smisel sprejemanja poezije tako v duhu časa kot tudi v kreativni inovativ-nosti te poezije. T. Tavčar
Udeležence je v imenu občine in župana ter v svojem imenu nagovorila direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar.
vo dobo je potrebno popolno razkritje, ne samo na zunanji, družbeni ravni, tudi notranje. Kaj torej vodnar razkriva v nas samih?«	T. T.
V	dvorani Hmeljarskega doma Petrovče so decembra gostili krajane, stare 70 in več let. Srečanje je v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo pripravila KO RK Petrovče.
V	krajevni skupnosti živi trenutno 408 krajanov, starih sedemdeset in več let. Najsta-
rejša med njimi je Frančiška Klinc, ki je dopolnila 96 let. Dvorano hmeljarskega doma so ob tej priložnosti spremenili v nekakšen gostinski lokal z odrom, na katerem se je odvijala zanimiva kulturna zgodba, ki so ji z nastopi dajali vsebino učenci OŠ Petrovče in MPZ KD Petrovče. Zbrane je
najprej pozdravila predsednica KO RK Petrovče Ksenija Volpe Medved, udeležence srečanja pa so ob tej priložnosti nagovorili tudi predsednik Sveta KS Petrovče Marjan Volpe, predsednica OO RK Žalec Pavla Artnik in direktorica občinske uprave Občine Žalec Tanja Razboršek Rehar.	D. N.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
NAPOVEDNIK
|ar
2016
17

OBČINA ŽALEC
Ponedeljek, 1. februar, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori Osnovne šole Petrovče.
Ponedeljek, 1. februar, ob 18. uri
Utrip domoznanstva: Univerza za tretje življenjsko obdobje; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 2. februar, in sreda, 3. februar
seminar za kitariste, predava Aleksandar Hadži-Bordevic; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Torek, 2. februar, ob 18. uri
predstavitev knjige Boža Repeta in Tončka Kregarja S puško in knjigo; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 2. februar, ob 19. uri
koncert kitarista Aleksandra Hadži-Bordevica; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 3. februar, ob 11. uri
področno osnovnošolsko prvenstvo v alpskem smučanju in deskanju; Golte
(ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Četrtek, 4. februar, ob 16.30
bralno druženje na valovih časa, v sodelovanju z UPI - ljudsko univerzo Žalec;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 4. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Petek, 5. februar, ob 19. uri
osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij in odprtje prenovljene avle; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. februar, ob 19. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
dvorana Zadružnega doma Ponikva (KD Ponikva, 041 649 516).
Petek, 5. februar, ob 20. uri
96. kavarniški večer, odprto branje v počastitev kulturnega praznika; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
(GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 6. februar, ob 7. uri
Križemkražem 2;
odhod izpred pisarne PD Žalec
(PD Žalec, 031 611 028).
Vsako soboto v februarju, med 8. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 6. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje
(TOD »Lipa« Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 6. februar, ob 17. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Kulturni dom Liboje
(KD Svoboda Liboje, 041 699 361).
Sobota, 6. februar, ob 20. uri
Moški so z Marsa, ženske so z Venere,
komedija z Denisom Avdicem; Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 6. februar, ob 20. uri
pustovanje s Turističnim
društvom Žalec;
Kava bar Kafič;
prve tri najboljše maske
bodo nagrajene
(TD Žalec, 040 609 888).
Nedelja, 7. februar, med 14. in
16.	uro
pustno rajanje za otroke; dvorana Zadružnega doma Ponikva (TD Ponikva, 041 868 685).
Nedelja, 7. februar, ob 14. uri
otroška maškarada »Nodi prihaja«; pri POŠ Trje
(KD Galicija, Veseli Pruhovčani, 041 783 107).
Ponedeljek, 8. februar, ob 7. uri
po poti kulturne dediščine;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Ponedeljek, 8. februar, ob 9. uri
18. pohod na Šmohor; start v Libojah pri bencinski črpalki Frece
(PD Liboje, 041 519 836).
Ponedeljek, 8. februar, med 9. in
17.	uro
ob slovenskem kulturnem prazniku: prost vstop v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in Savinovo hišo
(TIC Žalec in ekomuzej, 710 04 34 in 571 80 21).
Ponedeljek, 8. februar, ob 17. uri
Prešernov dan: proslava, večer kulture;
Dom kulture Svoboda Griže (ED Srečno, 051 253 015).
Ponedeljek, 8. februar, ob 17. uri
prireditev ob sl. kulturnem prazniku: predstavitev knjige Veselica domačina Antona Steinerja, z MPZ sv. Jakob iz Kalobja; Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959).
Ponedeljek, 8. februar, ob 18. uri
Slovenska literatura od A do Ž, komedija z Ladom Bizovičarjem; Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 8. februar, ob 19. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Hmeljarski dom Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 252 004).
Torek, 9. februar, ob 16. uri
otroško pustno rajanje z Damjano Golavšek, mažoretkami, čarodejem Janijem in kurenti; Podeželska tržnica Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 10. februar, ob 8. uri
Vimperk, Gora Oljka (seniorji); odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 320 242).
Sreda, 10. februar, ob 15.30
pustni pokop; Vrbje
(TD Vrba Vrbje, 041 507 546).
Sreda, 10. februar, ob 18.30
7. javna produkcija; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 11. februar, ob 19. uri
Valentinov koncert; KD Braslovče
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 11. februar, ob 19.30
All you need is love, The Beatles Revival, koncert; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 13. februar, ob 19. uri
Prevare, komedija Anice Močivnik; KD bratov Dobrotinšek Škofja vas; Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 041 882 970).
Nedelja, 14. februar, ob 17. uri
Aleksandar Kuzmanovski in Janja Brlec, violončelo in citre; koncert za citrarski abonma in izven;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 15. februar, ob 19.30
Moj glas, moja pot, monodrama Lidije Koceli;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. februar, ob 18. uri
predavanje Narava in vloga ženske;
Savinova hiša
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 17. februar, ob 18. uri
Naročje spirale, predstavitev pesniške zbirke Slavice Tesovnik; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 18. februar, ob 8. uri
Partizanski vrh nad Trbovljami;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Četrtek, 18. februar, ob 17. uri
Po pravljici diši - s Tanjo Pilih; Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 18. februar, med 17. in 18. uro
brezplačno pravno svetovanje; obvezne prijave na 051 669 714; Hmeljarska ul. 3
(Hiša Sadeži družbe Žalec, 01/200 99 44, 051 669 714).
Četrtek, 18. februar, ob 19.30
ansambel Unikat, skupina Zaka' pa ne in gost Tadej Toš; narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 20. februar, ob 6. uri
Pot miru 1;
odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 041 460 716).
Ponedeljek, 22. februar, med 8. in 11. uro
svetovalnica za osebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja (Eva Ferčec); Hmeljarska ulica 3 (Hiša Sadeži družbe Žalec, 01/200 99 44, 051 669 714).
Od ponedeljka, 22. februarja do petka, 26. februarja, med 9. in 11. uro
otroške počitniške ustvarjalnice; prispevek za material 1 EUR (Ekomuzej hm. in piv. Slovenije, 571 80 21).
Torek, 23. februar, ob 17. uri
Po pravljici diši - z Ireno Verbič; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 24. februar, ob 8. uri
Kal (seniorji);
odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 041 460 716).
Sreda, 24. februar, ob 18. uri
Po pravljici diši - z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 25. februar, ob 18. uri
predstavitev knjige Med nebom in zemljo avtorice Vere Vardjan; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sobota, 27. februar, ob 19. uri
Trojka, trojkica, gledališka predstava KUD Polzela; Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959).
■
■
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 3. februar,
pohod na Senožete - domačija Antona Aškerca; PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Petek, 5. februar, ob 18. uri
osrednja prireditev ob kulturnem prazniku v Domu krajanov Gomilsko; KD Gomilsko
(Andrej Šram, 040 731 805).
Petek, 5. februar, ob 17. uri
3. predstava in ustvarjalnica v
sklopu abonmajčka Pravljičarnine
igrarije: O razvajeni princeski in
skodelici metinega čaja;
avla OŠ Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Sobota, 6. februar, ob 10. uri
veselo pustovanje v Domu kulture
Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Nedelja, 7. februar,
pohod na Ramšakov vrh; PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Ponedeljek, 8. februar,
pohod na Črni vrh na Pohorju; PD Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916).
Četrtek, 11. februar, ob 19. uri
Valentinov koncert Glasbene šole Risto Savin Žalec; Dom kulture Braslovče; Glasbena šola Risto Savin Žalec (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sreda, 17. februar, ob 17. uri
1. turnir v ciklusu šahovskih turnirjev za osnovnošolce celotne Spodnje Savinjske doline (letnik 2001 in mlajši); prostori ŠK Braslovče; Šahovski klub Braslovče (Ivana Flander, 040 648 069 ali sahovski.klub@braslovce.si).
Sobota, 20. februar,
pohod na Kamčič; PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Ponedeljek, 29. februar, ob 19. uri
Ko ko komedija; Dom kulture Braslovče; Zavod 3 jezera (zikst3.jezera@gmail.com).
OBČINA PREBOLD
Torek, 2. februar, ob 19. uri
zvočna kopel z gongom, Tajana Vrbnjak;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 5. februar, ob 19. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo kulturnega priznanja;
športna dvorana OŠ Prebold; Občina Prebold in JSKD Žalec (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 6. februar, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold in Občina Prebold (Občina Prebold, 031 722 250).
Nedelja, 7. februar,
društvena proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku;
Planinski dom pod Reško planino;
KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Ponedeljek, 8. februar,
13. zimski pohod na Mrzlico; PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Ponedeljek, 8. februar,
izlet na kulturni dan; DU Prebold
(Ivan Stepišnik, 040 242 640).
Torek, 9. februar, ob 19. uri
Večer na zofi: Bilo je nekoč v Preboldu; kino, razstava in predstavitev publikacije v sklopu projekta ekipe Kino (o)živi; Občinska knjižnica Prebold; JSKD Žalec in Občinska knjižnica Prebold
(Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 13. februar,
Stranice, 71. obletnica poboja 100 talcev;
KO ZB NOB Prebold (Boža Verdev).
Nedelja, 14. februar,
9. pustni pohod na Hom; športna sekcija PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400).
Nedelja, 14. februar, ob 16. uri
Gledališka komedija KUD Polzela: Trojka, trojkica; dvorana Prebold; KUD Svoboda
(Manja Holobar, 041 794 452)
Torek, 16. februar, od 19. do 20. ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold; KO RK Prebold.
Torek, 16. februar, ob 18.30
Večer na zofi: Sanja Rozman; predstavitev knjige Pogum; pogovor vodi Marija Kumer; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Torek, 16. februar,
vaško pustovanje; KD in ŠD Marija Reka (Monika Lobnikar, 041 241 203).
Sreda, 17. februar, ob 18. uri
Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 19. februar, ob 17. uri
otroški abonma: Lunožer; Dvorana Prebold; KUD Svoboda
(Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 20. februar,
28. zimski pohod na Peco; PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 20. februar, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold in Občina Prebold (Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 20. februar, ob 20. uri
Rock žur Šešče; Dom kulture Šešče; KUD Šmrkl Šešče (Matjaž Dolinar, 031 772 782).
Nedelja, 14. februar 2016, ob 17. uri ALEKSANDAR KUZMANOVSKI in JANJA BRLEC,
violončelo in citre
Koncert za citrarski abonma in izven
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
Ob slovenskem kulturnem prazniku vabljeni k brezplačnemu ogledu
EKOMUZEJA HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE in SAVINOVE HIŠE.
alec
Ponedeljek, 8. februar 2016, od 9. do 17. ure
INFO: TIC Žalec, 710 04 34, www.turlzem-zalec.sl
18
|anu
2016
KULTURA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Koncerti savinjskih pihalnih godb Slovenski oktet tudi Avsenikovo
Dolgoletni tradiciji organiziranja božično-novoletnih koncertov so ostale zveste tudi vse tri savinjske pihalne godbe, ki delujejo v Libojah, Grižah in Preboldu. Držijo se tudi datumov. V Libojah in Preboldu so krajane in druge vabili na svoj koncert na božični dan, dan pozneje, na štefanovo oziroma ob dnevu samostojnosti in enotnosti, pa je v Grižah nastopila Godba zabukovica. Godba Liboje poskrbi za praznično vzdušje tudi prve januarske dni s kon-
certom v Žalcu.
Preboldska godba, ki ima najdaljšo tradicijo organiziranja božično-novoletnih koncertov, je glasbeni dogodek pripravila v preboldski športni dvorani. Program je povezovala Simona Žvikart Repnik, v goste pa so godbeniki tokrat povabili Vokalno skupino M.J.A.V.
Libojski godbeniki so navdušili občinstvo v dvorani Doma Svoboda Liboje in v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer je bil v vlogi povezovalca prireditve Tone
Vrabl, prijetnemu večeru pa so svoj delež kot gostje pridali Ognjeni muzikantje.
V športni dvorani OŠ Griže so na svojem božično-novole-tnem koncertu nastopili godbeniki Godbe Zabukovica, ki je lani praznovala že 135-letnico obstoja. Občinstvu so se predstavili z bogatim glasbenim programom, ki so ga prav tako popestrili gostje - Ansambel Falant in umetniška plesalka in učiteljica orientalskih plesov iz Maribora Edita Čerče.
D. N. T. T.
Godba Liboje je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu nastopila pod vodstvom Andreja Žganka.
Nastop preboldske pihalne godbe pod vodstvom Marka Repnika
Drugi januarski petek so v cerkvi sv. Mihaela na Vranskem občinstvo očarali pevci Slovenskega okteta, ki so postregli z bogatim pevskim programom božičnih in novoletnih pesmi.
Zbrane je najprej pozdravila in na kratko predstavila program koncerta direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko Suzana Felici-jan Bratož. Občinstvo je zatem pozdravilo glavne akterje pevskega dogodka na Vranskem - člane Slovenskega okteta, ki so pod vodstvom Jožeta Vidica prepevali znane božične pesmi tudi ob spremljavi orgel, ki jih je igrala Urška Vidic. Poslušalci so vsako njihovo pesem navdušeno pospremili z gromkim aplavzom, za nameček pa so si pevci ob koncu, ko je zadone-la Avsenikova pesem Zvezde žarijo, z bučnim aplavzom prislužili še dodatek.
Predstavnice ZKTŠ Vransko so pevce obdarile s savinjskim pivom Kukec, domači župnik Jože Turinek se jim je v imenu župnije zahvalil za prijeten večer, vodja Slovenskega
Pevce obdarili s savinjskim pivom Kukec
Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in vse od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. V vseh teh 65 letih delovanja se je zamenjalo preko 40 pevcev, ki so čutili izjemno predanost in pripadnost narodu, ki so ga nosili v imenu. V teku let je odličnost sestava vzdrževalo in usmerjalo pet umetniških vodij: Janez Bole, dr. Valens Vodu-šek, Darjan Božič, Anton Nanut in dr. Mirko Cuderman. Od leta
2008 je njihov umetniški vodja Jože Vidic, prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Oktet je doslej izdal šestdeset plošč, kaset in zgoščenk. V sedanji zasedbi, ki se je pomladila konec leta 2014, je združenih osem glasbenikov, od učiteljev glasbe in učiteljev petja do koncertnih in opernih pevcev - solistov. Člani okteta so Vladimir Čadež, Tim Ribič, Marjan Trček, Janez Triler, Darko Vidic, Janko Volčanšerk, Matej Voje in vodja Jože Vidic.
okteta Jože Vidic pa je izrekel zahvalo organizatorjem in občinstvu. Po koncertu so se obiskovalci družili s pevci, za
prijetno druženje pa je poskrbelo podjetje Brglez na čelu z Romanom Brglezom.
D. Naraglav
Eroika darilo občanom
Občina Polzela je svojim občanom podarila božični koncert z Vokalno skupino Eroika, ki jo sestavljajo trije odlični vokalisti, in sicer Matjaž Robavs, Aljaž Farasin in Metod Žunec. Cerkev sv. Marjete je bila zapolnjena do zadnjega kotička.
Pevci so navdušili z božično tematiko in tako poslušalcem pričarali nepozabno doživetje z Rajskimi strunami, Tam stoji pa hlevček, Ko zvonovi zapo-jo, Splavaj misel, Mati, bodiva prijatelja, Ave Maria ... »Glas z neba« je na koncertu posodila in z besedami s kora obogati-
Med nastopom Vokalne skupine Eroika vpolzelski župnijski cerkvi
la Marija Kronovšek, glasbeni dogodek pa so združili s praznovanjem dneva samostojno-
sti in enotnosti, o katerem je govoril župan Občine Polzela Jože Kužnik.	T. Tavčar
Trikraljevski koncert
Godba Zabukovica pod vodstvom Boštjana Mesarca
»Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam,« se je na začetku zaslišala pesem in koledniki so pozdravili zbrane na tradicionalnem trikra-ljevskem koncertu polzelskih pevskih zborov in glasbenih skupin v župnijski cerkvi sv. Marjeta na Polzeli.
Na koncertu so nastopili Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki z zborovodkinjo Matejo Stražar, Vokalno-instru-mentalna skupina Marpole, ki jo vodi Monika Rakun, mladinski pevski zbor osnovne šole, cerkveni mešani pevski zbor in moški pevski zbor, vse tri vodi Mija Novak, Vokalno--instrumentalna skupina Margareta, ki jo vodi Sabina Flor-janc Dolinšek, in Mešani pevski zbor Oljka z zborovodjem Markom Slokarjem.
Med nastopom mladinskega pevskega zbora OŠ Polzela, ki ga vodi Mija Novak.
Zbranim je spregovoril župnik Jože Kovačec in mladim kolednikom, ki so z geslom »Naše veselje za srečo drugih« obiskovali domove v božičnem času, razdelil posebna priznanja. Ob koncu so pevci
vseh zborov združili moči in več kot sto jih je zapelo božično pesem Že počiva vsa narava, skupaj z občinstvom pa tudi pesem Kaj se vam zdi, pastirci, vi.
T. Tavčar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KULTURA
|ar
2016
19
Božična koncerta glasbene šole
Avsenikov večer za obnovo strehe
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v torek, 22. decembra, v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu podarila svoji zvesti publiki tradicionalni, že peti božični koncert učiteljev in učencev. V cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Braslovčah pa je pripravila tradicionalni božični koncert učencev šole z gosti.
Zbrane v Žalcu sta nagovorila ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus in pater Viktor Arh. Pozdravila sta prisotne in jim voščila prijetne praznike, ravnatelj mag. Gorazd Kozmus pa je poudaril tudi predanost kolektiva pri delu, izjemno odzivnost publike pri obiskovanju koncertov glasbene šole in slo-žnost kolektiva pri oblikovanju vseh šolskih dogodkov. Nagovoril je tudi poslušalce tudi na tradicionalnem božičnem koncertu učencev šole z gosti v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Braslovčah in se zahvalil za gostoljubnost župniku Milanu Gosaku, ki je vedno pripravljen na sodelovanje z glasbeno šolo. Goste prireditve je na začetku in koncu koncerta z venčkom božičnih skladbic pozdravila
Med nastopom solopevcev GŠ Rista Savin v braslovški cerkvi
Pevka Biljana Ivanovič in komorna zasedba kitar (z leve: Anja Žafran, Maruša Mirnik, Urša Tekavc, Vesna Pobežin Roš in Mateja Žnidar)
godalna zasedba učencev glasbene šole, v okviru programa pa so se predstavili pianisti, komorna zasedba pevskega
35 let ŽPZ Gotovlje
Ženski pevski zbor Gotovlje
V Gotovljah, kjer ima zborovsko petje že 120-letno tradicijo, je bilo 27. decembra prešerno in slavnostno, saj je Ženski pevski zbor Gotovlje praznoval 35-letnico prepevanja. Pevke so prvič pod umetniškim vodstvom Gašperja Kundiha in skupaj z gosti - POŠ Gotovlje, flavtistko Melanijo Pintar in pianistko Nejo Skrbiš, MoPZ Goto-vlje, kvartetom Štirje študenti iz Maribora in otroci pevk - v dvorani kmetijske zadruge pripravile nepozaben večer.
Repertoar večera je obsegal lahkotnejši izbor ljudske, umetne in tuje popularne glasbe s poslovenjenimi besedili. Pevkam ŽPZ Gotovlje pomeni peta pesem najgloblji izraz človeške duše in zanje
najustreznejšo obliko kulturnega delovanja. Hočejo gojiti slovensko pevsko dediščino in se zavedajo, da ta prispeva k ohranjanju naše narodne samobitnosti. Hkrati pa v smislu univerzalnosti glasbenega izraza posegajo po tujih avtorjih in prenašajo ljubezen do petja na mlajši rod. Prireditev je bila tudi v znamenju dneva samostojnosti in enotnosti, saj želijo premagovati vplive kulturne globalizacije s slovenskim me-losom.
Vrhunec večera je bila podelitev častnih Gallusovih značk pevkam, ki so bile soustanoviteljice zbora in so v njem prepevale vseh 35 let. Vodja žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Marko Repnik je častne
Savinjski kvintet je zaigral in zapel največ skladb.
oddelka šole, komorna zasedba harmonik, učenka baletnega oddelka in braslovški pevski zbori.	T. Tavčar
Kulturno društvo Anton Schwab Prebold je v soboto, 9. januarja, v Aninem domu v Preboldu pripravilo že 7. koncert, ki je bil tokrat posvečen legendama slovenske narodno-zabavne glasbe Slavku in Vilku Avseniku in ansamblu, ki je tovrstno glasbo ponesel po vsem svetu.
Koncert, ki so ga povezovali Marija Plavec, Iza Cukja-ti in Mark Anton Ramšak, je z Avsenikovima skladbama Pastirček in Kako lepo je biti muzikant začel Pihalni orkester Prebold. Njihovo igranje so pospremili z video projekcijo fotografij Prebolda, ki jih je v objektiv ujel Ivan Lipič-
nik. V nadaljevanju večera so Avsenikovo glasbo in petje s številnim občinstvom delili Savinjski kvintet, Prijatelji 6 Še, Ansambel Kaplja, Otroški pevski zbor Sončki, Mladinski pevski zbor Šempavske iskrice, Matic Holobar, Mešani pevski zbor sv. Pavel Prebold, Ansambel Ne vem še, Tilen Pišek, Komorni pevski zbor Glas srca, Moški pevski zbor KD Svoboda Prebold ter Bernarda Rošer in Marija Plavec, ki sta zapeli tudi s Savinjskim kvintetom.
Sredstva, zbrana s prostovoljnimi prispevki, bodo porabili za obnovo strehe na župnijski cerkvi sv. Pavla. In-
vesticija naj bi skupaj z obnovo fasade in oken znašala okoli 90.000 evrov. Kot je povedal župnik Damjan Ratajc, so denarna sredstva začeli zbirati na božični večer leta 2014 in v enem letu zbrali že približno tretjino potrebnih sredstev (natančneje 30.850 evrov). Na tokratnem koncertu so zbrali 848 evrov, kar je za dobrih 14 m2 opeke. Z obnovitvenimi deli naj bi začeli junija letos, do takrat pa morajo zbrati še precej sredstev in, kot pravi župnik Damjan Ratajc, bodo hvaležni še za tako majhen dar, ki bo pomemben kamenček v mozaiku obnove.
D. Naraglav
Koncert Vokalne skupine ZaPet
ß
Gallusove značke podelil Mariji Krajnc, Silvi Kočevar, Bernardi Čižič, Fridi Marinič Le-dnik in Rozi Gojznik.
Bronasto Gallusovo značko sta prejeli Jožica Ožir in Sonja Najman Vedenik, srebrno prejšnja zborovodkinja Špela Flor-janič, zlato pa Tilka Breznik, Veronika Črnko, Irena Krajnc, Olga Krajnc, Alenka Praper in Ksenija Bauer.
Kulturno društvo Gotovlje je ob tej priložnosti izdalo tudi jubilejni bilten, ki ga je uredila Ksenija Bauer. Predsednica Kulturnega društva Gotovlje Hermina Kundih in predsednik KS Gotovlje Bernard Gojzdnik sta čestitala vsem pevkam za priznanja in kulturni program, ki ga je povezovala Tanja Trobiš.	T. Tavčar
sí 3®r .
Vokalna skupina ZaPet na svojem koncertu v Petrovčah
Vokalna skupina ZaPet s Ponikve pri Žalcu je v soboto, 12. decembra, v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah pripravila koncert. Poleg njih je sobotni večer obogatil duet 2 kajle, ki predstavlja retrospektivo rock and rolla v akustični kitarski izvedbi.
Vokalno skupino sestavlja pet pevcev (tokrat so nastopili le štirje), ki izhajajo iz rodnega kraja Ponikve. Svojo pevsko pot so začeli pri Moškem pevskem zboru Ponikva, kot vokalna skupina pa so nastopili na prvem gostovanju v slovaškem Bardojevu, kamor jih je povabil njihov tedanji umetniški vodja Janez Kolarič. V začetku so delovali znotraj KD
Ponikva, marca leta 2010 pa so ustanovili svoje društvo. Letos je umetniško vodenje skupine prevzel umetniški vodja Matjaž Kač, kaj znajo in zmorejo pa so dokazali tudi na koncertu v Pe-
trovčah, kjer so najprej zapeli pesem Vasovalec, v nadaljevanju pa še več slovenskih, angleških in dalmatinskih pesmi ter navdušili žal bolj maloštevilno publiko.	D. N.
LIDIJA KOCELI
Moj glas, moja pot
Monodrama za dva
15. 2. 2016 ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, tel. 710 04 34, www.zkst-zalec.sl
20
|anu
2016
SPORT
_SaAjlnis&e/. datine/S
David Brinovec drugi
Brez poraza še Vrtine Palir
V organizaciji Zavoda za šport RS Planica in Šahovske zveze Slovenije so mladi ša-histi v telovadnici OŠ Kozje odigrali 20. posamično osnovnošolsko prvenstvo za fante in dekleta. Tekmovanja se je udeležilo 189 najboljših šahistov iz vse Slovenije, ki so si udeležbo priborili na regijskih kvalifikacijah. Na tekmovanju so odigrali devet krogov po švicarskem sistemu.
Žalsko občino so zastopali David Brinovec v skupini F15, Lucy Brinovec v katego-
riji D12 (oba OŠ Šempeter) in Matic Nareks v kategoriji F12 (OŠ Petrovče).
V najmočnejši skupini F15 je David Brinovec začel nekoliko zadržano, potem pa je v zadnjih petih krogih premagal vse nasprotnike, tudi kasnejšega zmagovalca. Z rezultatom 7,5 točke je med 52 tekmovalci zasedel 2. mesto. 8-letna Lucy Brinovec pa je v konkurenci deklic do 12 let med 44 udeleženkami zasedla 14. mesto.
T. T.
Šest zlatih medalj
Društvo šahovskih mentorjev Celje je tretjo januarsko soboto pripravilo mladinsko regijsko klubsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo preko 30 mladih igralcev. Največ uspeha so imeli šahisti žalske občine, ki so osvojili kar šest zlatih medalj. Z zlatom so se okitili Lucy Brinovec v starostni kategoriji pri deklicah do 10 let, Brina Jelen v kategoriji do 12 let, Laura Jelen do 14 let, Lovro Čeh Brežnik v kategoriji fantov do 14 let, David Brinovec v kategoriji do 16 let (vsi ŠK Žalec) in Matic Nareks v kategoriji fantov do 10 let (ŠD Savinjčan).
Šahisti ŠK Žalec uspešni
Šahovska zveza Slovenije je 12. januarja objavila končno razvrstitev v tekmovanju za najboljši šahovski klub v letu 2015.
V Sloveniji je registriranih 90 šahovskih klubov z 18.956 registriranimi igralci. Za končno uvrstitev štejejo ekipni rezultati vseh uradnih ekipnih tekmovanj ŠZS. Šahisti ŠK Žalec so v letu 2015 v članski kategoriji zasedli 2. mesto v 1. slovenski ligi vzhod, 7. mesto v državni mladinski ligi, 4. mesto na ekipnem pospešenem mladinskem državnem prvenstvu do 20 let, 12. mesto v kadetski državni ligi in 18. mesto v 1. ženski enotni ligi. T. T.
Mladinska ekipa ŠK Žalec je na ekipnem mladinskem pospešenem državnem prvenstvu osvojila 4. mesto.
Silvestrski tek v soncu in mrazu
Ekipa Vrtine Palir
Tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi Vrtine Palir, ki ga vodi Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela, je v polnem teku. Po 6. krogih tekmovanja vodi ekipa Vrtine Palir, ki je edina še brez poraza.
Rezultati 6. kroga: BSB Otok Celje - Krokodili Polzela 83 : 66, Instalacija Verhovšek Šentjur - ŠD Body Solution Žalec 68 : 74, Brglez.com Polzela -Od A do Ž centri Celje 75 : 58, Vrtine Palir - Lev zavarovanje Žalec 68 : 60, River Kingz Celje - EVB Ložnica 61 : 78.
Na listi strelcev po 6. krogu vodi Boris Kovačič (Brglez. com) s 131 točkami, na drugem mestu je Benjamin Pun-gartnik (Vrtine Palir) s 128
Lestvica po 6. krogu							
Vrtine Palir Polzela	6	6	0	473	355	118	12
Instalacije Verhovšek Šen. 6		5	1	427	347	80	11
EVB Ložnica	6	5	1	378	308	70	11
Brglez.com Polzela	6	4	2	408	393	15	10
ŠD Solution Žalec	6	4	2	374	383	-9	10
Lev zavarovanje Žalec	6	3	3	394	383	11	9
BSB Otok Celje	6	2	4	373	377	-4	8
Krokodili Polzela	6	1	5	396	455	-59	7
River Kingz Celje	6	0	6	329	427	-98	6
Od A do Ž video Celje	6	0	6	328	452	-124	6
točkami, na tretjem Matic Perger (Krokodili Polzela) s 105 točkami itd. Na listi metov za tri točke vodi Denis Ča-ter (EVB Ložnica, 32 (15) 46,9 %), na drugem mestu je Blaž Vodončnik (Vrtine Palir, 24 (11) 45,8 %), na tretjem Matic Goropevšek (Lev zavarovanje
Žalec, 30 (13) 43,3 %) itd. Na listi prostih metov vodi Boris Kovačič (Brglez.com, 21 (20) 95,2 %), na drugem mestu je Benjamin Pungartnik (36 (32) 45,8 %), na tretjem Matic Goropevšek (Lev zavarovanje Žalec, 30 (13) 43,4%) itd.
T. Tavčar
Atletski klub Žalec je na zadnji dan leta že osmič zapored pripravil silvestrski tek. Na stezah atletskega stadiona v Športnem centru Žalec so morali udeleženci teka preteči 5 kilometrov.
Na startu se je tudi letos zbralo kar lepo število rekreativnih tekačev, ki so nastopili v moški in ženski konkurenci. Vremenske razmere so bile tokrat dobre, saj je sijalo sonce, temperatura pa je bila stopinjo pod ničlo.
V moški kategoriji je letos slavil Jože Škodnik (Tekaška šola Živko iz Celja), ki je progo pretekel v 17 minutah in 55 sekundah, drugouvrščeni je bil lanski zmagovalec Darko Kralj iz Griž, tretji pa Peter Pfeifer iz Petrovč. Pri ženskah je zmago
Zmagovalca teka Manja Kavčič in Jože Škodnik
slavila lanskoletna zmagovalka Manja Kavčič (Tekaška šola Živko iz Celja), ki je progo pretekla v 22 minutah in 19 sekundah, druga je bila Teja Štorman iz Atletskega društva Žalec in
Mladi judoisti na turnirju v Letušu
Košarkarske trojke v Taboru
tretja Jana Petrak Zajc iz Pe-trovč. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, prva v ženski in moški konkurenci pa sta prejela prehodni pokal AK Žalec.	T. Tavčar
Ekipe po tekmovanju z osvojenimi pokali
Judo klub Shido je bil ustanovljen leta 2013, danes pa pod njegovim okriljem trenira že več kot sto mladih judo-istov. Klub ima sedež v Celju, z namenom, da ga približajo čim širši množici otrok in da ob tem razbremenijo starše, pa so ustanovili več podružnic. Mladi judoisti lahko tako trenirajo v Taboru, Socki, Letušu, Zagorju, Vinski Gori, Belih Vodah, Trbovljah, Lo-
čah, Novi Cerkvi in Poljčanah.
V svojih vrstah imajo že dva državna prvaka, in sicer Vaneso Stanko in Noeli Knafelc, Anita Kramar pa je v svoji kategoriji tretja v državi. Letos so se med 66 registriranimi klubi Judo zveze Slovenije uvrstili na 38. mesto. Pred časom so v Letušu pripravili tudi novoletni turnir, ki so ga poimenovali 3. Koha-ku turnir Judo kluba Shido, na katerem je v treh kategorijah
nastopilo 97 mladih judoistov. Turnir sta si ogledala in ob tej priložnosti mladim judoistom namenila nekaj besed tudi bra-slovški župan Branimir Strojan-šek in podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc. V kategoriji judoistov, ki že zmagujejo, sta zmagala Noeli Knafelc in Lenart Oprčkal, med začetniki Jaka Božnik in Ana Kovše, v kategoriji judo vrtec pa Zala Pevec in Urban Vozel.	T. T.
Športno društvo Partizan Tabor je konec leta v prazničnih decembrskih dneh organiziralo že 17. košarkarski turnir trojk.
Tekmovanje je potekalo v dvorani doma krajanov, med sabo pa se je pomerilo šest ekip. Rezultati posameznih tekem so prinesli skupno zmago ekipi iz Domžal, na drugo mesto se je uvrstila ekipa ŠD Savinja 2000 iz Ločice ob Savinji, tretje mesto
si je priigrala ekipa Štori šotori s Polzele, četrta je bila ekipa organizatorjev iz ŠD Partizan Ta-
bor, peta ekipa Teloh in zadnja ekipa Ojstriška vas.
D. N.
(Mk
NOVO V ŽALCU
SOLNA SOBA
Kozmetični salon Charlie, Pečnikova 4, Žalec, 041 777 796 E-pošta: salon.charliel @gmaiLcom | -www.salon-charlie.si
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
SPORT
|ar
2016
21
Savinjski derbi Braslovčankam
Najšibkejši člen vratarke
Ekipa braslovških odbojkaric
Odbojkarice Braslovč so v tekmi 17. kroga 1. DOL za ženske doma pred 300 gledalci premagale Alianso s 3 : 1 (19, 20, -20, 18). Savinjski derbi med Braslovčami, ki so se že uvrstile v modro skupino, in zadnjeuvrščeno Ali-anso ni postregel s presenečenjem. Pričakovano so bile tudi v drugem medsebojnem obračunu sezone boljše.
Braslovčanke so do zmage prišle predvsem zaradi boljših servisov. Dosegle so kar 19 asov, od tega Nina Praun-seis šest, boljše pa so bile tudi v napadalnih akcijah, kjer sta tudi tokrat glavno vlogo odigrali Nika Markovič in Katja
Mihalinec, slednja je za nameček tudi odlično servirala. Na drugi strani je bila izkušena Ines Udrih pri zbiranju točk preveč osamljena, več pomoči se je pričakovalo predvsem od Katjuše Rozman, ki pa tokrat kljub solidnemu sprejemu ni ponovila predstav nekaterih prejšnjih tekem. Braslovčanke so tekmo odlično začele, že ob prvem tehničnem odmoru so vodile z 8 : 3, varovanke Bena Božiča so jih nekaj časa lovile, toda nevarneje se niso približale. Tako je bilo že ob drugem tehničnem odmoru 16 : 9, nato pa je prednost še za točko narasla in jasno je bilo, kdo bo vodil z 1 : 0. Drugi niz je bil
Roku se je zgodila krivica
Judo zveza Slovenije je v Mariboru razglasila najboljše judoistke in judoiste preteklega leta.
Med judoistkami je bila za najboljšo izbrana svetovna prvakinja do 63 kg Tina Trste-njak, pri moških pa je ta naslov osvojil Matjaž Ceraj. Kako neustrezno točkovanje ima Judo zveza Slovenije, najbolje dokazuje krivica, ki se je pripetila Roku Drakšiču. Nosilec bronaste medalje z evropskega prvenstva - to je edina lani osvojena medalja na velikih tekmovanjih v moški konkurenci - je ostal brez stopničk,
Hopsi zadnji
Rok Drakšič
čeprav bi moral postati judoist leta.
Hopsi s Polzele so v 11. krogu 1. slovenske košarkarske lige doma proti košarkarjem Zlatoroga iz Laškega izgubili z rezultatom 105 : 77 in tako z visokim porazom zdrsnili na zadnje mesto na prvenstveni lestvici.
Laščani so tekmo odločili v svojo korist že v prvem polčasu, saj so vodili 55 : 32, gostitelji pa so igrali razglašeno. Na tekmi je od Hopsov odlično igral le Američan James Crockett, ki je dosegel kar 35 točk. Domači trener Boštjan Kuhar je bil zaradi visokega poraza slabe volje. Poleg visokega po-
bolj izenačen. Šempetranke so na začetku še vodile, zadnjič z 9 : 8, nato pa so jim domačinke s serijo petih zaporednih točk ušle (13 : 9), Aliansa jim je še nekaj časa sledila, pri izidu 19 : 17 še upala, toda v končnici je bila nemočna.
Zato pa je bolje zaigrala v tretjem nizu. Šempetranke so izboljšale predvsem igro v napadu, posledica tega je bila, da so z izjemo samega začetka ves čas vodile in zanesljivo prišle do znižanja izida na 1 : 2, a to je bilo tudi vse, kar jim je uspelo. Sicer so se tudi v četrtem nizu dobro držale, niz so izgubile šele z nezbrano igro v končnici.	T. T.
celo
T. T.
Članska ekipa RK Zelene Doline je pred tednom dni na četrtfinalni pokalni tekmi proti letos odlični ekipi Mlinotesta iz Ajdovščine, ki igra tudi v evropskem pokalu, po dobri igri z 31 : 28 (16 : 13) doživela poraz. Izgubila (36 : 25, polčas 19 : 14) pa je tudi v prvi letošnji ligaški tekmi prejšnji vikend proti Ž.U.R.D. Koper.
Če je solidna igra na četrt-finalni tekmi pokala Slovenije pomenila dober obet za nadaljevanje ligaškega dela tekmovanj v 1. ADRL, pa je prejšnji vikend na gostovanju v Kopru ekipa RK Zelene Doline Žalec razočarala s porazom proti ekipi Ž.U.R.D. Koper. Izgubila je z rezultatom 36 : 25 (19 : 14). Že na izid pokalne tekme je bistveno vplival izjemno slab izkupiček vratark, ki so v tej sezoni najšibkejši člen žalske članske ekipe. To se je posebej odražalo tudi na prvem
Odlično mlajše rokometašice
Še naprej pa nizajo uspehe mlajše selekcije RK Zelene Doline Žalec, ki so vse po vrsti v vrhu lestvic lige vzhod. Januarski izkupiček je popoln - pet zmag v petih tekmah.
Mlajše deklice A ostajajo tudi po sedmih dosedanjih tekmah še nepremagane in prepričljivo vodijo na lestvici vhod. Januarja so zabeležile dve zmagi. Mlajše deklice B so januarja zabeležile eno zmago, skupaj pa šest zmag v šestih tekmah in so prav tako
vodilne na lestvici. Obe ekipi mlajših deklic vodi trenerka Tana Sutaj.
Starejše deklice A pod vodstvom trenerja Aleša Filipčiča so januarja zabeležile dve zmagi in so skupaj po 12 krogih, desetih zmagah, po enem neodločenem izidu in porazu na lestvici druge, Pina Držan pa trenutno najboljša strelka lige. Kadetinje pod vodstvom Aleša Filipčiča bodo prvo januarsko ligaško tekmo odigrale danes, drugo pa v nedeljo, sicer pa so trenutno četrte na lestvici ob dveh odigranih tekmah manj.
letošnjem ligaškem spopadu na gostovanju v Kopru. Ob tem borbena igra nosilk ekipe, zunanje igralke Jasne Turnšek in krožne napadalke ter kape-tanke Katje Čerenjak, ki sta dali tudi večino golov (Jasna Turnšek 8, Katja Čerenjak 9), ni bila dovolj, da bi nerazpo-loženi ostali del ekipe pope-
ljala k boljšemu rezultatu. Po 11. krogu 1. ADRL je članska rokometna ekipa RK Zelene Doline Žalec, ki jo je pred dvema mesecema prevzel trener Jernej Gologranc, na 8. mestu lestvice. Jasna Turnšek je s 95 goli trenutno najboljša strelka lige.
T. T.
Žalčani prvi
Balinarski klub Rogaška Crystal je v športni dvorani Balinček v Rogaški Slatini pripravil prvi mednarodni božično-novoletni balinarski turnir, na katerem je nastopilo osem ekip.
Zmagala je ekipa Žalca, ki so jo sestavljali Dušan Dimec, Latif Kulič, Darjo Marinko in Marjan Komljen.	T. T.
Mlajše deklice A so januarja zabeležile dve zmagi in so prepričljivo prve na lestvici.
Novoletni šahovski turnir
Šahovski klub Žalec je za svoje člane v nedeljo, 3. januarja, pripravil novoletni hitropotezni šahovski turnir.
Po osemnajstih krogih je zmagal David Brinovec, ki je zbral 16 točk, 2. mesto je osvojil Dušan Brinovec (13,5
točke), 3. mesto Nejc Flander (13 točk), 4. mesto Andrej Kampuš (12,5 točke), 5. mesto Franc Brinovec (10 točk), 6. mesto Mitja Urisek (9 točk) itd.
Žalski klub je v letu 2015 organiziral deset mesečnih hitro-
poteznih tekmovanj, ki se jih je udeležilo 32 tekmovalcev. V končnem vrstnem redu je zmagal Dušan Brinovec (ŠK Žalec), 2. mesto je osvojil Bernard Pe-rič (ŠK Zagorje), 3. David Brinovec (ŠK Žalec) itd.
T. T.
Tolkec liga in zimska liga
Boštjan Kuhar ima s sestavo ekipe kar precej težav.
raza pa polzelske košarkarje in vodstvo kluba skrbi tudi velika zadolženost.	T. T.
V	preboldski občini že kar nekaj časa organizirajo vsako leto medkrajevno ligo v malem nogometu na travi, imenovano Tolkec liga, v okviru katere igrajo jesenski in spomladanski del, ki ju zaključijo z zaključnim turnirjem. Preko zime pa poteka v preboldski športni dvorani tudi zimska liga.
V	Tolkec ligi so v prvem delu odigrali 11. kol. S tekmovanji so začeli 23. avgusta in zaključili 25. oktobra. Po prvem delu je s 24 točkami v vodstvu ŠD Partizan Prebold, drugi so igralci ŠD Zlatorog Marija Reka z dvema točka-
ma manj in tretji ekipa Omega Morana Šešče z 20 točkami. Sledijo ekipe Lokavc (17), Kaplja vas Team (16), ŠD Risi Zabukovica (16), DMN Šempeter Smile Cafe (14), ŠD Partizan Pragwald (13), Merzelj Kaplja vas (11), ŠD Latkova vas (6), ŠD Trnava (5) in ŠD Matke (4).
V zimski nogometni ligi je prav tako najboljša ekipa ŠD Partizan Prebold, ki je doslej zbrala 22 točk, sledi ji ekipa Merzelj Kaplja vas, ki je osvojila 19 točk, na tretjem mestu pa je ekipa ŠD Risi Zabukovi-ca z 18 točkami. Sledijo ekipe Probotanic Kaplja vas team
(16), ŠD Partizan Pragwald (15), Bar Florjan Šešče (15), Zlatorog Marija Reka (15),
DMN Šempeter Smile Cafe (8), ŠD Matke (4) in Mrhar Partizan Vrbje (0). D. N.
organizira med zimskimi počitnicami TEČAJ SMUČANJA na Rogli
Inf.: Smučarski klub Gozdnik Žalec Aškerčeva 15
tel.: 051 631 170 040 629 311 www.skgozdnik.si	041 638 188
22
|anu
2016
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV
_SaAjlnis&e/. datine/S
UTRIPOV HOROSKOP
♦ OVEN Vaš vladar Mars bo ves februar potoval po močnem znamenju škorpijona. Zaradi sovladarja Marsa bo imel njegov vpliv dvojno moč. To se bo odrazilo v vaši povečani notranji moči, pripravljenosti postaviti se zase za vsako ceno in na vsak način, kar pa ne bo nujno vedno dobro. Vsekakor je potrebno poiskati diplomatske poti pri vsem vašem delovanju ter izbrati tudi kakšen kompromis, kar ne bo najenostavneje. V zasebnih odnosih in na čustvenem področju boste v prvi polovici meseca zelo resni, odgovorni, občasno celo malce črnogledi. V preostanku februarja se kaže več sproščenosti in optimistične naravnosti, zato boste lažje shajali z okolico.
♦ BIK Pohitite z vsem pomembnejšim v prvi polovici februarja, ko so vam planeti v zemeljskih znamenjih naklonjeni in boste z manj truda dosegali boljše rezultate. Merkur, ki je zadolžen za delo in dogovarjanje, ter Venera, ki upravlja s financami, bosta iz sorodnega znaka poudarjala dober poslovni čut in premišljenost. Izostren bo tudi čut za praktičnost, zato dobri rezultati ob teh vplivih ne morejo izostati. Velja se potruditi, obrestovalo se bo! Občasno bo zasebno življenje v senci vsega ostalega dogajanja. Ker boste zelo zaposleni, bosta nujnost sprostitve in iskanje miru ter tišine še toliko bolj pomembni. In oboje boste lahko našli v intimi svojega doma, zato ne pozabite vlagati energijo tudi v svoj zasebni partnerski odnos.
♦ DVOJČKA Sonce v sorodnem zračnem znaku vodnarja vas bo navdalo z dobro vitalno energijo, zato bo vaše počutje iz dneva v dan boljše. Po mlaju, ki bo nastopil 8. v mesecu, velja zarisati nove načrte, ki bodo imeli podporo ob rastoči Luni. Še zlasti uspešni v dogovarjanju boste po 13. februarju, ko bo skladen tudi Merkurjev položaj. Lahko se vam porodni kakšna res nenavadna ideja, o kateri pa velja temeljito razmisliti, saj lahko z njeno uresničitvijo prehitite in pometete s konkurenco. Ljubezen vas bo našla, pripravljene ali nepripravljene! Zagotovo boste bolj živahni in aktivni v drugi polovici februarja, takrat boste lahko tudi presenetili s svojim nenavadnim in zelo izvirnim pristopom.
♦ RAK Veliko prepotrebne energije za delo in ustvarjanje boste imeli zaradi Marsa v sorodnem znamenju. Vendar previdnost ne bo odveč, občasno boste nagnjeni k iskanju skrajnih poti in rešitev, kar pa ne bo najbolj modro. Vaše doživljanje zunanjega sveta bo izredno intenzivno in v svoji notranjosti boste velikokrat občutili pravcate vulkane čustev. Naučiti se jih morate previdno sproščati, sicer lahko »eksplodirate« ob najbolj neugodnem trenutku. Naj ne bo partner tarča vašega nihajočega razpoloženja. Včasih še sami ne boste vedeli, kaj bi vam odgovarjalo, kako bi naj potem to vedeli drugi! Bodite pristno prijazni in srčni, kar je del vaše prave narave, in vse bo v najlepšem redu.
LEV Sonce, ki je vaš naravni vladar, bo februarja v opoziciji z vami, zato bosta energija in pripravljenost za delovanje nizki. To pomeni, da se bo potrebno za uspešnost zelo potruditi, predvsem pa narediti dober načrt in se ga tudi držati. Brez nič ne bo nič in tokrat vam ne bo nič podarjeno, nihče vam ne bo pogledal skozi prste. Veliko bo nasprotij in februar si boste zapomnili po tem, da jih je bilo potrebno usklajevati. Na zasebnem področju bi bilo odlično, če bi si lahko privoščili krajše počitnice ali vsaj podaljšan vikend, da si obnovite življenjsko energijo in si odpočijete. Varčujte z energijo in delujte zelo premišljeno, da ne bo prihajalo do težav.
♦ DEVICA V prvi polovici meseca boste uspešni na delovnem področju in zato se velja potruditi. Merkur iz sorodnega znaka Kozoroga vas bo naredil premišljene, še bolj disciplinirane in odgovorne. Povečal se vam bo čut za praktično delovanje, kar morate s pridom izkoristiti. Po 19. februarju lahko naletite na neko nasprotovanje okolice, potrebno se bo veliko prilagajati, še zlasti tik pred 22., ko bo prav v vašem znaku nastopila polna Luna. Previdnost v tem času bo nujna! Do 17. v mesecu boste zaradi vpliva Venere neverjetno resni, včasih celo premalo sproščeni v vaših zasebnih odnosih. Skušajte se tega vsaj zavedati, da si ne naredite kakšne škode. Na pomoč pokličite vašo pristno prijaznost in toplino, pa bo!
♦ TEHTNICA Sonce v sorodnem zračnem znaku v prvih treh tednih meseca vam bo postreglo s prijetno energijo za delovanje. Krivulja vitalnosti bo naraščala, počutje bo dobro. Delali boste načrte, kako in na kakšen način izboljšati svoje stanje, in imeli boste tudi dovolj energije za uresničitev vsaj enega večjega, precej nenavadnega načrta. Pri tem vas bodo spremljale tudi srečne okoliščine. Zasebno boste blesteli v družbi. Bolj ko se bo mesec bližal koncu, bolj bo družabno in prijetno. Ljudje se bodo radi zadrževali v vaši bližini in februar bo vse prehitro minil, čeprav bo za en dan daljši kot po navadi.
♦ ŠKORPIJON Mars se nahaja že tretji mesec v vašem znamenju, zato ni čudno, da zaradi viška energije včasih pokate po šivih. S tako velikim virom energije, kot vam je trenutno dana, je pač potrebno ravnati precej previdno, da se ne bo obrnila proti vam. Energijo je potrebno sproščati z več gibanja, rekreacijo in tudi s fizično zahtevnejšim delom. Na ta način vam bo uspelo ogromno doseči in pogum se bo obrestoval. Pazite le, da delujete diplomatsko in taktno. Trenutno izžarevate močno energijo privlačnosti, zato upočasnite svoj tempo, ozrite se okoli sebe in opazili boste, da vas spremljajo občudujoči pogledi. Verjemite, namenjeni so prav vam! Uživajte v pozornosti, ki vam jo nudita partner in okolica.
♦ STRELEC Saturn v vašem znamenju potuje zelo počasi in zahteva svoje. Nima se smisla upirate tistemu, kar boste na koncu tako ali tako morali storiti. Veliko bolje je, da se za potrebne spremembe odločite prostovoljno, saj boste tako prepričani vase in zadovoljni, da imate pregled in nadzor nad situacijo. Ko boste na vse skupaj pogledali s časovne distance, boste ugotovili, da ni bilo enostavno, da pa ima vse svoj smisel in namen. Izbira, kako ravnati, bo v vaših rokah. Kljub temu ne boste imeli občutka, da obvladujete situacijo na čustvenem področju. Dobro premislite, kako boste ravnali v prihodnje. Časa po počasi začelo zmanjkovati.
♦ KOZOROG Odličnega pomočnika za uspešno delovanje imate v Merkurju, ki bo polovico meseca potoval prav po vašem znaku. Vaše misli bodo okretne, sposobnosti komunikacije odlične, uspešni boste in zadovoljni s seboj. Za finančno plat bo poskrbela naklonjena Venera, ki se vam bo vse do 17. v mesecu prav prijazno nasmihala. Ta čas bo dober tudi za nakup kakšne srečke! Zasebno in ljubezensko življenje bo cvetelo, če se boste le malce potrudili pokazati svoj interes. Zato se ne umikajte v svoj svet, čakajoč, da se bo vse zgodilo samo od sebe. Prevzeti morate iniciativo in odgovornost za svoja aktivna dejanja, bogato boste nagrajeni in februar vam bo ostal v prelepem spominu.
♦ VODNAR Februar je tradicionalno vaš mesec in tudi v letošnjem prestopnem letu bo tako. V prvih treh tednih boste izredno vitalni zaradi Sonca, ki bo potovalo po vašem znaku. Še pred njegovim vstopom v ribi 19. februarja, dobite dva pomočnika, Merkurja in Venero, ki bosta poskrbela za nadaljevanje pozitivnega trenda dogajanj. Zračna energija bo prevladovala in ne bo vam težko ujeti pravega ritma in najti prave rešitve za vse, kar se bo dogajalo. Bolj kot se bo mesec bližal koncu, pestrejše in aktivnejše bo vaše zasebno in ljubezensko življenje. V vaši družbi bo veselo in zabavno. Če še nimate partnerja, je ta čas kot naročen, da se najdete s sorodno dušo, zato nikar ne ostajajte doma.
RIBI 19. februarja bo v vaš znak vstopilo Sonce in najavilo začetek vaše letne vladavine. Do takrat pa bo potrebno narediti dober načrt, kako doseči čim boljše rezultate. Energije vam ne bo primanjkovalo, saj vas bo z njo oborožil Mars v sorodnem znaku škorpijona. Pazite le, da pri nobeni stvari ne boste delovali na silo, vzemite si dovolj časa in delujte postopno. Mars vas bo naredil privlačne, erotične in zelo zanimive. Občasno lahko sicer spodbudi tudi kakšno razdiralno čustvo, zato velja previdnost. Občutite lahko tudi ljubosumje, čeprav je to zadnje, s čimer bi se morali obremenjevati. Vaša bujna domišljija bo delovala, tako kot vedno, po svoje.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).
Pisma bralcev
Zahvala dobrotnikom
Po sklepu razširjene seje izvršnega odbora Medobčinskega društva invalidov Žalec in v imenu številnih invalidov se zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki so nam v jubilejnem letu 2015 ob naših akcijah izdatno pomagali z dobrodelnimi prispevki. Dostojno in skromno smo obeležili 45-letnico društva. Izjemno sta uspeli dobrodelni akciji: 13. dobrodelni koncert Človek - človeku in ponudba stenskega koledarja 2016 za prostovoljne prispevke.
Z zbranimi sredstvi so naši poverjeniki z denarno pomočjo in 330 paketi z nekaterimi priboljški osrečili 108 invalidov, ki imajo skromna sredstva za življenje. Posebno izdatno pomoč za invalidske pripomočke sta prejela dva nepokretna invalida.
Zato naša upravičena in obvezujoča javna zahvala vsem županom in podžupanom (tudi za obiske na prireditvah), 82 gospodarskim družbam in obrtnikom za donacije in vsaj 2600 občanom za prostovoljne prispevke.
Zahvaljujemo se I. in II. Osnovni šoli Žalec za gostoljubje ob naših prireditvah, Glasbeni šoli Risto Savin Žalec in drugim glasbenikom za brezplačne nastope. In končno, hvala 43 učencem naših osnovnih šol za čudovite spise in risbe o invalidih v posebni pedagoški akciji Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Janez Meglič, predsednik MDI Žalec

Utrip Savinjske doline
izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov
uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@ siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik (v času odsotnosti Nina Juteršek), lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
MALI OGLASI
PRODAM TRAKTOR JOHN DEERE 5080G, letnik 12/2012, 2.100 ur, odlično ohranjen. Info.: www.merks.si, 041 317 092
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
NUDIM POMOČ NA DOMU (pomoč ostarelim). Info.: Branko, 040 899 983
Potrebujete DODATNI ZASLUŽEK? Info.: 031 706 281
NUDIM UREJANJE OKOLICE (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje, odmetavanje snega) in pomoč starejšim osebam.
Info.: Bojan, 031 684 312

POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec
_So4jt¿n¿sÁedatUie/\
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov
*Poštna številka *Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
MLADI
|ar
2016
23
Mladi glasbeniki navdušili
Telohova Muca Copatarica
Nastop skupine mladih glasbenikov
V Občini Prebold se je decembra zvrstilo precej prireditev, ki so popestrile praznični čas. Pomemben kamenček v mozaik prazničnega dogajanja so dodali tudi številni mladi glasbeniki in pevci, ki obiskujejo Glasbeno
šolo C3 center v Gotovljah.
Že drugo leto zapored so predstavniki gotoveljske glasbene šole na čelu s Sašo Korun in učenci v Dvorani Prebold pripravili bogat in pester bo-žično-novoletni koncert, ki so ga najprej s svojimi nastopi
popestrili otroci iz glasbeno--plesnega vrtca, v nadaljevanju pa številni mladi glasbeniki in pevci, ki se izobražujejo na tej šoli. Poleg njih so na koncertu nastopili Ansambel Unikat in plesalci Plesne šole Flamenco.
D. N.
Okrnjene zimske radosti
Za sankanje pridejo prav tudi avtomobilske ali traktorske zračnice.
Letošnja zima je le za kakšen dan poskrbela za zimsko veselje na snegu. Nekaj zimskih radosti so 5. in 7. januarja na športnih dneh užili tudi učenci
od 1. do 4. razreda POŠ Tabor.
Uživali so na sankanju na bregu v bližini šole in se zabavali tudi ob drugih snežnih radostih. Seveda pa otroci upajo,
Tekli na smučeh
Otroci so obiskali Muco Copatarico, ki jim je odnesla copate.
V veselem decembru je Dramska sekcija Teloh, ki deluje v okviru KD Ivan Cankar Tabor, otroke razveselila z gledališko uprizoritvijo pravljice Muca Copatarica, ki jo je napisala Ela Peroci, z ilustracijami pa je knjigo, ki je doživela že veliko ponatisov, opremila Ančka Gošnik Godec.
Prihodnje leto bo že 60 let od prve izdaje te pravljice. Skoraj toliko dolgo pa se pojavlja tudi na otroških gledaliških odrih, kjer je prostora za različne in-
terpretacije in prizore, ki večinoma sledijo knjigi, deloma pa so prilagojeni in prepuščeni režiserju in igralcem ter njihovi kreativnosti. Takšna je bila tudi tokratna predstava, ki jo je na oder postavila Tanja Kastelic z igralsko ekipo iz Tabora.
Matej Demšar je bil tokrat dedek, ki je zbranim v dvorani pripovedoval o otrocih iz Male vasi. V vlogi otrok so se tokrat znašli Tomaž Aubreht, Matjaž Ošlak, Nina Kreča, Klavdija Bastl Enci in Nik Požun. Njihovi mami sta bili Mateja Je-
zernik in Tina Mak, glavni lik predstave - Muco Copatarico je odigrala Teja Goropevšek, Domen Lukman, Metka Zim-šek, Blaž Kovče in Davorin Drnolšek pa so upodobili posamezne živali, ki nastopajo v pravljici.
To je bila že osma igrica po vrsti, odkar gledališko skupino vodi Tanja Kastelic. Vsako leto pripravijo najmanj eno otroško predstavo, s katero člani skupine razveseljujejo otroke doma in drugod po Savinjski dolini.
D. Naraglav
da zima še ni rekla zadnje besede in da bo še nasula snega in tako poskrbela za tiso pravo in dalj časa trajajoče snežno veselje.	D. N.
DESI FOR EXTREME CONDITIONS
V petek, 8. 1. 2016, smo se učenci 4. c-razreda skupaj z razredničarko Simono Jan s kombijem odpeljali na Vransko. Tam nas je pričakala gospa Zlatka Bukovec. Razdelili smo
si smučarske čevlje, tekaške smuči in palice. Šli smo na veliko nogometno igrišče. Tam smo se najprej za vajo lovili, nato pa smo začeli spoznavati tehniko teka na smučeh. Na
koncu smo tekli v krogih. Sčasoma ti postane tek naporen. Dan mi je bil zelo všeč, ker sem prvič tekla.
Ana Zupančič, 4. c, OŠ Vransko - Tabor
irman
očesni center
Speciali
savinjska CESTA2, žalec pregledi: 041 724 995 optika: 051 288 010 WWW.IRMAN.SI
24
|anu
2016
SAVINJSKE ZGODBE
_SaAjlnis&e/. datine/S
Gledališče je čudna ljubezenska zgodba
»Igralstvo je čudovit poklic, pa čeprav človeka povsem požre,« je na decembrskem pogovornem večeru v Občinski knjižnici Prebold povedala dobitnica Boršni-kovega prstana Ljerka Belak, ki sicer pozna Prebold že izpred desetletij, saj je, kot je povedala med vrsticami, imela tu fanta.
O tem, kakšni so bili njeni občutki ob podelitvi prstana, je dejala: »Najbrž si vsak igralec želi česa takega. Ob svojem delu o tem niti ne razmišljaš, ampak ko se zgodi, si vesel, saj si s tem dobil tudi nekakšno potrditev, da si delal dobro in da so to ljudje prepoznali in te vzeli za svojega. Seveda nikoli nisem delala z mislijo na nagrade, še manj zato, da bi nekoč dobila Borštnikov prstan. /.../ Mislim pa, da je to priznanje, ki ga moraš dobiti na koncu kariere. In pri meni se je to prav lepo ujelo.«
Ljerka Belak je z upokojitvijo dala gledališče na stran, čeprav so jo še večkrat vabili. Kot pravi, ne bi želela biti polovičarska, saj zahteva gledališče celega človeka, ob dejavnostih, s katerimi se zdaj ukvarja, pa temu ne bi bilo tako. »Ob upokojitvi si nisem predstavljala, da bom še tako dejavna, a je nekako prišlo samo od sebe. Najprej so prišla povabila za nastope po šolah, za katere sem sčasoma pripravila celo nek krajši program, še vedno naredim tudi kakšno igro z otroki ali amaterji ... Z radia so me nekoč poklicali za krajše sodelovanje pri radijski kriminalki, potem pa so mi ponudili kar kontaktno oddajo. In res sreča, da so mi jo, ker v njej silno uživam. In nato sem s podobno pogovorno oddajo pristala še na televiziji. Pa nisem nikoli prej razmišljala o čem takem,« je poudarila Ljerka in se v na-
daljevanja spomnila svojega »aktivnega« obdobja.
»Veliko sem delala, drži, toda drugače v gledališču ne gre. In čeprav je bilo kdaj težko ali grenko, ne bi ničesar spremenila. Še enkrat bi se odločila enako, kajti igralstvo je res čudovit poklic, pa čeprav človeka povsem požre, kot včasih rečem. To pravzaprav niti ni tvoj poklic, ti si njegov. Popolnoma se mu moraš predati, če hočeš biti nekako srečen, čeprav zaradi tega trpi vse drugo, partner, družina, prijatelji. Doma sicer ješ in spiš, v resnici pa živiš zgolj za premiero, ki bo čez dober mesec. To je pravzaprav grozno, vem, toda tako je. In je fantastično. Gledališče je čudna ljubezenska zgodba, šele ko mu daš vse, prideš tudi do sebe. In prav zaradi tega se v gledališču gara. Ne le da si želiš delati, ampak preprosto moraš igrati - tudi če si bolan, ne boš ostal doma, ker predstava ne sme in ne more odpasti, to se ti zdi nemogoče. V Celju smo res ogromno igrali. Predstave smo imeli tudi po trikrat na dan, celo ob nedeljah, zraven pa še vaje. Veliko smo gostovali, včasih si prišel domov ob enih zjutraj, ob pol desetih pa si moral biti že nazaj v gledališču, pri čemer sem se sama v Celje vozila iz Ljubljane. A ko si mlad, ti ni prav nič težko. Včasih smo bili tako izčrpani, da smo spali kar na tleh, na postelji niti nismo mogli, preveč nas je bolel križ. Toda za mlado igralko je vse to sreča, je privilegij, enako kot to, da sem igrala vse mogoče vloge - pri petindvajsetih sem bila en dan starka s sivo lasuljo, že naslednji dan pa lik v otroški predstavi ali komedijantka. In vse to se nalaga, tako dobivaš znanje in izkušnje, čeprav se takrat tega niti ne zavedaš. Zato vsakemu mlademu igral-
cu vedno pravim, naj gre delat takoj, ko dobi kje možnost. Kajti to zgodnje nabiranje izkušenj je nujno. Če igralec ne dela in le čaka na pravo priložnost, pa četudi samo dve ali tri leta, je izgubljen.«
Umetniški vodja dobra vila za igralce
Ljerka Belak je v pogovoru z Janezom Vedenikom spomnila na čase, ko so ljudje z avtobusi iz Ljubljane hodili v celjsko gledališče. Spregovorila je o nekaterih legendah slovenskega gledališča: Stanetu Se-verju, Duši Počkaj, Majdi Po-tokar, Mili Kačič, Štefki Drolc ..., o delu z amaterskimi gledališkimi skupinami in tudi o tem, kako imajo eni igralci veliko vlog, drugi pa bistveno manj. »Imamo različne vrste igralcev - nekateri so primernejši za nekaj, drugi obvladajo kaj drugega, tudi taki so, ki so zares izvrstni v manjših vlogah, saj jih znajo narediti za nekaj posebnega. Toda tu je umetniški vodja tisti, ki mora vedeti, kakšne ljudi ima v hiši, ter jih ustrezno zasesti. Repertoar mora biti oblikovan glede na igralce, kajti oni so njegovi nosilci, ne pa recimo na podlagi besedil, ki se morda zdijo odmevna, vendar za neki ansambel niso primerna; tako težko nastanejo dobre predstave. Zato pa je lahko umetniški vodja kot nekakšna dobra vila za igralca, lahko mu pomaga, da se razvije in izoblikuje, mu poišče ustrezne vloge ter omogoči, da pokaže, kaj zna. Sam igralec tu ne more kaj dosti, pa če je še tako študiozen, kar jaz sicer nisem. Po navadi sem se kar na glavo pognala v vlogo in potem je šlo, kakor je šlo. Saj vedno začneš od začetka, iz nič, vseeno pa imaš za podlago določeno
Proslavili okrogle zakonske obletnice
Zakonski pari z župnikom Jožetom Kovačcem
V Župniji Andraž nad Polzelo, ki jo vodi župnik Jože Ko-vačec, že vrsto let ob godu sv. Cecilije proslavijo tudi okrogle obletnice zakonskih zvez.
Na letošnji slovesnosti v župnijski cerkvi sv. Andreja so
slavje začeli s sv. mašo, med katero so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli rdečo vrtnico in voščilo ter napotke, naj svojo zakonsko zvezo še naprej negujejo in naj vztrajajo v medseboj-
znanje, da lahko z vlogo postopno napreduješ. Obenem pa je igralec vselej odvisen od drugih, in to ne samo od režiserja in soigralcev. Nas so na primer učili, da kostum ni pomemben. Pa še kako je! Včasih med študijem vidiš kostumsko skico in vlogo ugledaš povsem na novo. Ali pa lektor: pove ti nekaj besed, opomni te na nekaj, kar si rekel v drugem dejanju, in naenkrat se ti odpre. Pripelje te na pravo pot, da lahko nastane nekaj vrednega. Kajti najhujše predstave so tiste, ki niso ne dobre ne zanič, ampak so kot mlačna voda: občinstvo pride, sedi in odide. Je potem že boljša tista predstava, ki je tako slaba, da vsi bentijo. Najlepše pa je seveda takrat, ko pridejo k tebi gledalci in rečejo: »Čisto smo objokani, že tretjič smo gledali to predstavo, pa smo spet jokali, kdaj je naslednja ponovitev?« Takrat veš, da si nekaj naredil. Ena takšnih je bila predstava Smrt trgovskega potnika, v kateri sva v Mestnem gledališču ljubljanskem igrala skupaj z Borisom Cavazzo. Ženske so hodile predstavo gledat po trikrat ali štirikrat. Po predstavi so prišle s čisto razmazanimi očmi in me spraševale, kdaj spet igramo,« se tega spominja Ljerka.
In Ljerka Belak ob slovesu iz Prebolda: »Časi niso rožnati, vendar človek ne sme
Ljerka Belak
nikoli vreči puške v koruzo. Mladim polagam na srce, naj bodo korajžni, optimistični, naj zdržijo, tudi če se kdaj kaj zdi nemogoče. Iz lastnih izku-
šenj vem, da se da premagati marsikatero težavo, samo verjeti moraš, da ti bo uspelo. In običajno tako tudi je.«
D. Naraglav
Zdaj upokojena igralka Ljerka Belak, rojena 1948 v Ljubljani, je igrala v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih. V obdobju med 1971 in 1993 je bila zaposlena v Slovenskem ljudskem gledališču Celje (SLG Celje), nato pa se je pridružila ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Ob delu v poklicnih gledališčih je neprestano sodelovala tudi z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami doma in na avstrijskem Koroškem. Komaj pregledni množici likov, ki jih je
oblikovala na odru, se pridružujejo vloge v več kot dvesto radijskih igrah in vrsta nastopov v televizijskih in filmskih produkcijah. Doslej je prejela že vrsto nagrad, in sicer nagrado Prešernovega sklada za življenjsko delo (1981), Sever-jevo nagrado (1987), Borštnikovo nagrado za vlogo gospe Peachum v Operi za tri groše (1989), naziv žlahtne komedijantke na Dnevih komedije v Celju za vlogo služkinje Berte v uprizoritvi Stevardese pristajajo in zdaj še najvišjo -Borštnikov prstan.
Srečanje Abrahamov
ni ljubezni. Med številnimi pari sta bila tudi zlatoporočenca Doroteja in Ivan Kolšek.
Slavljenci so se po svečani slovesnosti v cerkvi zbrali na družabnem srečanju v prostorih župnišča.	T. T.
Slavljenci z župnikom Jožetom Kovačcem
Pozna sv. maša na Miklavževo nedeljo v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli je bila namenjena tistim, ki so v letošnjem letu dopolnili petdeset let.
To pomenljivo slovesnost je uvedel župnik Jože Kovačec leta 2004, ko je tudi sam srečal Abrahama. Kot je v svojem nagovoru povedal, je to življenjska prelomnica, ko se izkušnje preteklih let povezujejo z načrtovanjem prihodnosti.
Ob koncu maše je župnik Jože Kovačec blagoslovil ste-
klenice s penino, ki so jih prejeli slavljenci, z druženjem pa
so nadaljevali v veroučni učilnici.	T. T.
■I ATELJE LEPOTE IN ZDRAVJA
Malteška cesta 36 a, Polzela |fl www.ateljelepote.com,www.intraceutikals.com/si _T: 040 703 998, E: info@atelielepote.com ^
NOVOST INTRACEUTICAL
POMLADI - NAVLAŽI - PRIVZDIGNE - ZATEGNE HIPERBARIČNA KISIKOVA TERAPIJA
. nege obraza . manikure ■ pedikure • depilacije - ličenje
vse vrste masaž DARILNI BONI pomlajevanje obraza
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
SAVINJSKE ZGODBE
|ar
2016
25
Vse posvečeno motokrosu
Avto-moto klub Savinjska dolina, ki ima sedež v Vrbju, praznuje letos 10-letnico obstoja. Jubilejno leto so v klubu začeli s pogovornim večerom, na katerega so povabili svetovnega prvaka v moto-krosu v kategoriji MX2 Tima Gajserja in njegovo družino.
Svetovni prvak v motokrosu razreda MX2 Tim Gajser prihaja iz vasi Pečke v Občini Makole in že od svojega drugega leta starosti vozi kros motorje. Ves čas je njegov trener oče Bogo, ki še vedno tekmuje kot veteran v svetovnem prvenstvu, prav tako se z moto-krosom ukvarjata brat Nejc in sestra Alja. Tudi mama Vesna je od vsega začetka navdušena nad tem športom in seveda nepogrešljiva pomoč svojim tekmovalcem, mala Neja se prav tako ne boji motorjev. V Vrbju so se predstavili vsi razen Nejca, ki pa je poskrbel za jeklenega konjička in skupaj z očetom spremlja Tima na vsa tekmovanja.
Tim Gajser bo letos dopolnil šele 20 let. Doslej je bil večkratni državni prvak, leta 2007 je osvojil naslov evropskega prvaka v kategoriji 65 ccm, leta 2009 v kategoriji 85 ccm in leta 2012 v kategoriji 125 ccm, istega leta je osvojil celo naslov svetovnega mladinskega prvaka. Ob prestopu v razred MX2 je postal član moštva Honda Gariboldi, že prvo sezono v tem razredu pristal na petem mestu in lani v svoji drugi celotni sezoni v tem razredu kljub ne tako visokim ciljem in mnogim težavam na tekmah osvojil naslov svetovnega prvaka, s tem pa je po dolgih letih v motokro-su slavila tudi Honda. Čeprav se mu prva dveletna pogodba s Hodno še ni iztekla, je to
moštvo s Timom lani poleti podpisalo novo, petletno pogodbo.
Kot sta povedala Tim in oče oziroma trener Bogo, je družina Gajser zelo zadovoljna z delom in odnosom moštva Honde Gariboldi do njih. Tudi japonski vrhunski strokovnjaki Honde so ugotovili, koliko znanja in izkušenj ima Bogo Gajser, tako da pri nastavitvah motorja upoštevajo njegovo mnenje. A pot do vrhunske ekipe in naslova svetovnega prvaka ni bila kratka ne lahka.
Bogo Gajser se je za moto-kros navdušil prek televizije in šele pri osemnajstih si je s pomočjo mame kupil prvi motor, treniral in tekmoval sam ter vse dajal v ta šport. Žena Vesna je bila prav tako navdu-šenka nad motokrosom, njuna skupna pot pa se je začela, ko ga je po tekmi prišla pozdravit. Vse nadaljnje življenje družine Gajser je povezano z motokro-som, tudi najhujša tragedija v njunem življenju, ko je Bogo na motokros stezi do smrti povozil prvorojenega sina Žana, ki je bil star približno tri leta. Tragedija bi lahko pomenila konec tudi njegovega življenja, a sta Bogo in Vesna premagala to preizkušnjo, ki je po njegovih besedah najhujša, kar jih lahko doživi človek. Tim je dodal, da prav vsako zmago posveti Žanu. Številka na motorju 243, ki so mu jo v Sloveniji dodelili kljub enoletnemu Bo-govemu vztrajanju, naj mu pustijo številko 116, pod katero je vozil do takrat, je pravzaprav letnica Žanovega rojstva, kar je šele pozneje prvi ugotovil Tim. »Zato pravim, nekaj je nad nami,« večkrat poudari Bogo. Z motokros motorji tekmujeta tudi mlajša Nejc in Alja. Nejc se vedno bolj posveča delu me-
hanika in je tudi član Timove ekipe.
Tim je na motor sedel pri dveh letih in pol, pri treh letih je že prvič tekmoval. Na domačem terenu mu je oče in trener Bogo pripravljal proge za trening, hodili so na tekme in Tim je nizal uspeh za uspehom. Motokros v Sloveniji v preteklih letih ni bil uveljavljen šport, kljub Timovim uspehom pa je družina več kot pohval dobivala polen pod noge, tako da je Tim tekmoval celo za Hrvaško. Tim se je sicer ukvarjal še z drugimi športi, med drugim je bil (tako kot oče) državni prvak v judu v svoji kategoriji. A ko se je bilo treba odločiti, čemu dati prednost, je bil to motor. Motokros mu je tako v krvi, da mu je moral oče in trener Bogo večkrat izrecno prepovedati dodatne treninge, saj bi lahko bili škodljivi za mladega fanta, sploh ker so padci, poškodbe in bolečine že sicer del njegovega življenja.
Posebne podpore drugih pri tem športu Tim ni imel, šele v srednji šoli so se njegovi sošolci začeli zavedati, kakšnega tekmovalca imajo v svoji sredini, in takrat mu je bilo že lažje, je med drugim povedal Tim. Obiskovalci so mu poleg aplavza ob vseh dosežkih še posebej navdušeno zaploskali ob dejstvu, da je v letu, ko je postal svetovni prvak v razredu MX2, uspešno v rednem roku opravil maturo. Mama Vesna je ob tem omenila, da je ob neki priložnosti, ko je načrtoval, kaj vse se bo družini zgodilo v letu 2015, seveda povedal, da bo maturiral, čisto ob koncu pa še dodal: »In Tim bo svetovni prvak.«
Šele ob podpisu pogodbe s Hondo Gariboldi si je dru-
Spoznala sta se na tomboli
Na praznik dneva samostojnosti in enotnosti sta 72-letni Drago in 71-letna Jožica Vrečar iz Ločice ob Savinji praznovala 50 let skupnega življenja - zlato poroko. Civilni obred je na Gradu Komenda opravil župan Jože Kužnik, cerkvenega pa v polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete domači župnik Jože Kovačec. Obredu zlatoporoč-ne maše je dodal slovesnejši ton moški pevski zbor, ki ga vodi Mija Novak.
Drago in Jožica Vrečar sta se junija leta 1965 spoznala na tomboli v Velenju in se isto leto na silvestrovo poročila. Pri Dragu doma so imeli sicer manjšo kmetijo, a ker ni dajala dovolj kruha za vse, sta se zaposlila, Drago v Pohištveni industriji LIK Savinja v Šempetru, Jožica pa v tovarni nogavic na Polzeli. V zakonu so se jima rodili hčerki Milena in Marija ter sin Branko, družina pa se je že
♦
^ ¥
m v
- J¿
t t
Z obreda zlate poroke Draga in Jožice Vrečar
povečala za tri vnuke in eno pravnukinjo. Že več let sta upokojena, Drago se je upokojil leta 2001, Jožica pa tri leta prej. Na jesen življenja še vedno obdelujeta kmetijo, pri delu pa jima pomaga sin Branko. Glavna pridelava je vzreja bikov.
Poleg kmetovanja Drago rad ribari in je že 38 let gospodar Ribiške družine Šempeter, rad pa zahaja tudi v gozd nabi-
žina Gajser finančno lahko oddahnila. Vsakodnevni boj za plačilo položnic ob zagotavljanju denarja za treninge, tekmovanja, motorje, kakovostno opremo (ki je eden najpomembnejših dejavnikov za mladega športnika, je poudaril Bogo) je končan, ne pa pozabljen. In zdaj je družina Gajser podpornica dobrodelnega sklada Azrine iskrice, sami pa večkrat neposredno pomagajo, če izvedo za kakšnega človeka ali družino v stiski.
Tim je septembra lani, ko je postal svetovni prvak v razredu MX2, večkrat povedal, da živi svoje sanje. Zdaj s trezno glavo, z nogami trdno na tleh, z očetom kot trenerjem in bratom v ekipi ter seveda ob brezpogojni podpori ostalih članov družine sanja na-
Tim Gajser (na skrajni desni) s sestro Aljo in z mladimi feni
prej, saj bo v letošnji sezoni prestopil v kraljevski razred v motokrosu - MXGP. Cilj ekipe v prvi sezoni je predvsem nabiranje izkušenj in znanja v tem razredu, Tim pa vseeno dodaja, da bi se rad že uvrščal med prvih pet.
Svetovni prvaki pač niso preračunljivci in iskalci bližnjic do uspeha. So pa izjemen vzor mladim. In če je Slovenija po čem velika, je velika po športnih dosežkih in izjemnih posameznikih.
K. R.
Lansko leto začel oče, končala hči
rat gobe. Jožica pa je tista pri Prenk, kot se reče po domače, ki skrbi za gospodinjska dela in tudi v hlevu večkrat priskoči na pomoč svojemu možu.
Cerkvenemu obredu je sledilo praznovanje v bližnji gostilni, zaključili pa so doma, pri Prenkovih, pozno zvečer. V tem času sta prejela veliko lepih želja na račun zdravja, veselja, sreče ... T. Tavčar
Ne zgodi se prav pogosto, da na začetku leta svojo ustvarjalnost na ogled postavi najprej oče, ob izteku leta pa njegova hči. Da je vse skupaj še bolj zanimivo, sta oba ta korak naredila ob praznovanju svojih okroglih jubilejev. V prostorih Občinske knjižnice Prebold sta se predstavila Rudi Friškovec, ki je januarja 2015 praznoval 75 let in zlato poroko, in njegova hči, mag. Tatjana Štinek, ki je sredi decembra lani srečala Abrahama in nekaj tednov prej obeležila srebrno poroko.
Oče Rudi Friškovec je januarja lani postavil na ogled svojo prvo samostojno likovno razstavo z naslovom Moj pogled na barviti svet, hči Tatjana pa pred božičem fotografsko razstavo Mojih 50 foto utrinkov. Sicer pa je bil pester, zanimiv in prazničen decembrski večer posvečen tudi pogovoru o vlogi in pomenu fotografije v današnjem času. Prireditev je vodila knjižničarka Lea Felicijan, ki se je pogovarjala z avtorico razstavljenih fotografij in z njenimi prijatelji, s katerimi sodeluje že vrsto let. To so ravnateljica in kulturna ustvarjalka na mnogih področjih mag. Marijana Kolen-ko, lastnica blagovne znamke AND by Andraž Nataša Ber-ginc, predsednik OOZ Celje, podjetnik, založnik slovenskih knjig in popotnik Miran Gra-cer in vodja likovne sekcije KUD Polzela Mojca Korošec. Sogovorniki so občinstvo popeljali skozi svoja razmišljanja o fotografiji, prepletanju različnih področij njene uporabe kot orodje za dokumentiranje, širjenje idej in kulture, promocije združenj, zbornic, društev, podjetij in projektov, gradnje blagovne znamke, umetniškega izražanja, kot zemljevid za tiste, ki imajo težave s spomi-
S torto so slavljenko presenetili člani likovne sekcije KUD Polzela.
nom . Predvsem pa so prav vsi izpostavili odlično sodelovanje z avtorico razstave na različnih področjih. Pogovor so popestrili glasbeniki glasbenega sestava celjske folklorne skupine z violinistko Jasmino Čulk Škoda, avtoričino prijateljico že od otroštva, in pevski duo likovnic iz KUD Šmartno ob Paki Stanka Kopušar in Zdenka Kolenc.
Mag. Tatjana Štinek, ki se je predstavila s 50 foto utrinki iz evropskega prostora v smislu 50 fotografij 50 zgodb iz življenja, se je vsem zahvalila za prispevek k uspešnemu večeru. In ker je mnenja, da je največ, kar lahko v življenju dosežeš, ustvarjalno delo, ki ti je v veselje, zdravje in ljubezen najbližjih ter čas in pozornost, ki jo namenimo drug drugemu, so ji vsi udeleženci s svojo prisotnostjo podarili neprecenljiv dar. Člani KUD Polzela so jo presenetili z darilom, ki ji ga je v imenu likovnikov izročila Franica Šporn.
Gostje večera so čestitali avtorici za njeno ustvarjalno delo in odlično idejo za njen okrogli jubilej. Čestitkam za samostojno razstavo, s katero je avtorica dokazala, da zna opazovati svet okrog sebe, ga ujeti v času in pokazati tudi drugim, se je pridružil tudi župan Občine Pre-
bold Vinko Debelak in uradno odprl razstavo. Za presenečenje ob koncu uradnega dela je poskrbela Cvetka Vačun, ki je svoji likovni prijateljici iz KUD Polzela prinesla torto, knjižničarka Lea Felicijan je ob tem čestitala avtorici in obdarila vse goste večera in povedala, da bo razstava na ogled do 12. januarja.
Tatjana se je za fotografiranje navdušila že v otroštvu, saj je rasla ob fotografiji svojega očeta Rudija. Prihod digitalne fotografije je avtorici odprl nove dimenzije ustvarjanja. Ne samo, da uporablja za fotografiranje različne fotoaparate in objektive, uporablja tudi programe za oblikovanje fotografij in rezultati trenutkov, ujetih v čas, so na ogled na razstavi. Njen oče pa ni samo njen mentor pri fotografiji, ampak tudi pri likovnem ustvarjanju. Lani se je avtorica pridružila likovni sekciji KUD Polzela in sodelovala na 25. koloniji prijateljstva na Gori Oljki. V akrilni tehniki je naslikala motiv cerkve na Gori Oljki in prav to likovno delo je Občina Polzela izbrala za protokolarno darilo. Tako oče kot hči pa že načrtujeta skupno razstavo, ki naj bi bila 4. marca 2016 na Gradu Komenda na Polzeli.
D. Naraglav
26
|anu
2016
NASA DEDIŠČINA
_SaAjlnis&e/. datine/S
150-letnica Lavoslava Schwentnerja Dvorec Grmovje z obnovljeno kletjo
V Občinski knjižnici Vransko so ob 150-letnici rojstva Lavoslava Schwentnerja, vranskega založnika, knjigarnarja in rodoljuba, razstavili dela, ki jih hrani domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Razstava bo na ogled v času odprtosti Občinske knjižnice Vransko do 31. januarja 2016.
Leopold Schwentner se je rodil 15. decembra 1865 na Vranskem. Za domače in Vranščane je bil Polda. Sam je kasneje spremenil svoje krstno ime Leopold v Lavoslav in tako poslovanil svoje krstno ime. Poročil se je z Ljubljančanko Slavo Erbežnikovo, s katero nista imela otrok.
Po končanem šolanju (osnovno šolo je obiskoval na Vranskem, gimnazijo pa v Celju) se je vrnil v svoj domači kraj, kjer se je v trgovini učil knjigovodstva in korespondence. Leta 1888 je prevzel Le-vakovo knjigarno v Brežicah. Poleg knjigotrštva je tam začel tudi z založniško dejavnostjo. Njegovi založniški prvenci so bili glasbeni tiski. Leta 1897 je odpotoval v Nemčijo, da bi spoznal način delovanja takratnega sodobnega nemškega založništva.
Na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja se je preselil v Ljubljano in že leta 1898 odprl knjigarno na Dvornem trgu. Leta 1904 se je preselil v novo knjigarno na Prešernovo ulico (današnja Čopova ulica).
Schwentner je sodeloval z vsemi slovenskimi modernisti. Zelo dober prijatelj je bil z Ivanom Cankarjem, kateremu je bil tudi mecen, in z Županči-
Lavoslav Schwentner
čem. Schwentnerjeve knjige so bile znane po lepem, estetskem oblikovanju. Tu izstopajo predvsem otroške knjige z barvnimi ilustracijami, kar je bila takrat novost. Skrbel je tudi za izobrazbo knjigotržcev, založnikov in prodajalcev v knjigarnah. Leta 1900 je v ta namen začel izdajati informativno glasilo Slovenska knjigarna, ki je izhajalo kot priloga Ljubljanskega zvona. Skrbel je za oglaševanje knjig v knjigotrških katalogih, izdajal pa je tudi letake z obvestili in razglednice, s katerimi je obveščal bralce o novostih. Veliko je oglaševal tudi v časopisju. Glede na svojo politično usmerjenost mu je bil najbližje Slovenski narod.
Urica ljudskih melodij in napevov
Nastop Vaških godcev iz Andraža
Sedemnajsto tradicionalno Urico ljudskih melodij in napevov so drugo adventno nedeljo v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravili Vaški godci iz Andraža in KD Andraž.
V dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo dvanajst pevskih sestavov s celjskega
in koroškega območja in iz drugih slovenskih krajev, kjer gojijo ljudsko pesem, domača dramska skupina pa je pripravila skeč Agencija za stike. Na koncertu so nastopili Kvartet svit z Marino, Prijatelji iz Doli-ča, otroci POŠ Andraž, ljudski pevci iz Tepanj in Voličine, Ko-novski harmonikarji, Ansam-
Lavoslav Schwentner je v slovenskem založništvu uveljavil nove kriterije in standarde, hkrati pa je ostal zvest starim idealom izpolnjevanja pogodb in pazljivega gospodarjenja z lastnimi sredstvi.
Leta 1927 je bil odlikovan z ukazom Njegovega veličanstva Kralja za zasluge z redom sv. Save IV. stopnje. Bil je tudi soustanovitelj in prvi predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Jugoslavije (1933-1935), čeprav je v tem obdobju že skoraj opustil založništvo. Leta 1938 se je poslovil od knjigotrštva in založništva ter se preselil nazaj na Vransko, kjer je 29. decembra 1952 umrl.	T. Tavčar
Dvorec Grmovje danes
V Domu Nine Pokorn Grmovje so obnovili kletne prostore nekdanjega dvorca Hofrain, ki bodo odslej služili za druženje in razne prireditve.
Dom Nine Pokorn Grmovje je desetletja nazaj klet uporabljal za spravilo poljščin in sadja, saj so zaposleni in stanovalci pridelovali krompir, zelje, repo, jabolka in še kaj. Z modernizacijo, hladilniki, novimi smernicami v kuhinji so poljedelstvo in sadjarstvo začeli opuščati, kleti pa pravzaprav niso več uporabljali. Med osamosvojitveno vojno leta 1991 naj bi bila določena za zaklonišče v primeru napada, a je na srečo ni bilo potrebno uporabiti.
Leta 2014 se je porodila ideja o njeni obnovi, s tem pa bi pridobili prijeten prostor za druženje in razne prireditve, po drugi strani pa bi preprečili propadanja temeljev in rešili težave z vlago v pritličju objekta, ki je uničevala bivalne in delovne prostore. S prenovo so začeli oktobra 2014 in v drugi fazi nadaljevali julija 2015.
Na martinovo, 11. novembra, lani so prenovljeno klet ponovno odprli in zopet je dobila svojo vlogo, a tokrat v povsem drugačni podobi in za drugačno namembnost. V decembrskih dneh so v njej gostili najstarejše krajane KS Galicija in druge goste, med njimi tudi župana Janka Kosa.
Zgodovina dvorca
Dvorec Grmovje (Hofrain) je nastal iz Leysserjevega dvora, omenjenega že leta 1546. Skozi zgodovino je zamenjal kar
IlOftlAlN
TP s?

* i
1 v. »


Dvorec Hofrain nekoč
dvajset lastnikov. Med lastniki so bili Hans Pelzhofer od leta 1624, rodbina Schweiger od leta 1659, leta 1710 je dvorec dedoval J. Gradler pl. Rotenturm, leta 1735 ga je pridobil Janez Bernard Pilpach, leta 1748 ga je kupil Oton Ambrož Fretschner pl. Satzenthal, od leta 1780 je bil lastnik grof Schrottenbach, nato od leta 1782 rodbina Ja-mnik, leta 1793 pa je postal lastnik grof Anton Gaisruck, ki je imel dvorec v posesti do leta 1814. Tega leta je dvorec prešel v roke pl. Kristjanu Leitnerju. Leta 1830 je dvorec kupil A. Jaut, leta 1846 ga je prevzel H. Schnitzer pl. Lindenstamm, pozneje je prešel v last A. Maure-ra, nato pa v roke Jurija pl. Halma. Od leta 1868 do leta 1875 ga je imel v lasti grof Henrik Arko, nato pa njegova hčerka grofica Leonija Sermage, ki ga je tik pred prvo svetovno vojno prodala veleposestniku Ivanu Ježovniku iz Arje vasi. Ker je med II. svetovno vojno sodeloval tako z Nemci kot s partizani, so graščino leta 1945 zaplenili
skupaj z ostalim premoženjem Hansa (Ivana) Ježovnika. Postala je splošno ljudsko premoženje. Sprva je delovala pod okriljem bolnice za pljučne bolezni, in sicer kot enota Dvorca Novo Celje - oddelek za osebe s posebnimi potrebami, v osemdesetih letih pa je postala del Doma Nine Pokorn Grmovje.
Dvorec so večkrat spremenili, ga podrli in dogradili, kakor si je pač takratna gospoda zaželela, nespremenjena pa je ostala klet. Namenjena je bila shranjevanju poljskih pridelkov in verjetno tudi vina. Iz starih slik je namreč razvidno, da se je ob kamnitem portalu na južni strani graščine razprostiral vinograd. Zgodovinski viri navajajo, da so tamkajšnji gospodje od okoliških kmetov pobirali tudi davščino od vinogradov. Za razliko od danes, ko so vinogradi na tem območju redkejši, jih je bilo nekdaj veliko, zato je imela celjska gospoščina na graščini Grmovje poseben gorski vinogradniški urad.
D. Naraglav
bel Diaton Muta, Vaške pevke Mestinje, Urbančanke iz De-sternika, Ansambel DU Mar-kovci, Gotoveljski Zvonček in Vesele babice iz Šmartnega ob Paki. Številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so z burnim ploskanjem nagradili pevske sestave, prireditev pa je vodila Petra Meh.	T. Tavčar
Nekdanjo klet dvorca so spremenili v prijeten družabno-prireditveni prostor, ki ga bogati tudi velik kamin
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
NAGRADNA KRIŽANKA / NAŠA DEDIŠČINA
|ar
2016
27
170 let šolstva v Galiciji
Zgodovina Podružnične osnovne šole Trje, podružnice Osnovne šole Petrov-če, zajema 170 let šolstva v Krajevni skupnosti Galici-j a. Podružnična osnovna šola Trje je bila zgrajena leta 2002. V šolskem letu 2002/2003 je združila vse učence v krajevni skupnosti, ki so se do takrat šolali v dveh šolah, v Galiciji in Veliki Pirešici.
Šola v Galiciji je bila ustanovljena leta 1845, ko je bil nameščen prvi učitelj Franc Kramar. Pouk je potekal v mali leseni cerkovnikovi ka-jži. Deset let kasneje so zgradili šolo, v kateri je pouk tekel do leta 2002. Šola je bila do leta 1890 enorazrednica, do leta 1956 pa samostojna osemletka. Po tem letu je postala štirirazrednica in podružnica Osnovne šole Žalec, in to vse do leta 1970, ko je postala podružnica Osnovne šole Petrovče. V njej je potekal kombinirani pouk. Velik prelom v zgodovini šolstva v današnji krajevni skupnosti se je zgodil leta 1908, ko je bila zaradi prevelikega števila otrok v Galiciji zgrajena šola v Veliki Pirešici. Šolski okoliš se je razdelil na dva dela. Šola je bila ob ustanovitvi dvora-zredna, prvi učitelj pa je bil
Josip Leskovar. Obe šoli sta prehodili različna obdobja v zgodovini, ki so bila šolstvu bolj ali manj naklonjena. Kljub posebnim pogojem dela, ki so bili značilni za šole na vasi, so skrbeli za kakovostno znanje učencev in strokovnost učiteljev. Šola v Veliki Pirešici je bila več kot dvajset let ena redkih na Celjskem, kjer so se izvajale hospitacije pedagoške gimnazije in akademije. Dejavnost je bila razširjena tudi na učitelje praktike, ki so učili kombinirane oddelke v celjski regiji, in za učitelje, ki so v tujini poučevali zdomske otroke. Uvedba devetletke, kombinirani pouk, občasno tudi izmenski pouk zaradi prevelikega števila otrok, ugodni demografski pokazatelji ter neustreznost in dotrajanost obeh šol so razlogi, zaradi katerih je bila zgrajena Podružnična osnovna šola Trje, ki je združila vse učence in povezala prebivalce. Razvila se je v sodobno, nadstandardno podružnično šolo s telovadnico in dobro opremljenimi učilnicami ter urejeno šolsko okolico. Število otrok narašča, demografski podatki kažejo, da se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnosti. Pouk poteka v petih oddelkih, od 1. do
5. razreda. Šola ima vizijo, ki so jo zapisali ob ustanovitvi. Skrbi za celostni razvoj učencev. Močno poudarja vseživljenjsko znanje in pomen vrednot, tudi ohranjanja kulturne dediščine v krajevni skupnosti in nasploh, ter pomen kakovostnih odnosov in odprte komunikacije z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in tudi tistimi, ki niso neposredno vključeni vanj. Šola pa je tudi nosilec kulturnega dogajanja v Krajevni skupnosti Galicija, ki sicer s svojimi društvi, kulturnim, športnim, turističnim, upokojenskim ..., in z drugimi organizacijami poskrbi za vsestransko uspešno in prijetno življenje svojih krajanov, kar se zrcali tudi v vsakoletnih Galiških dnevih in drugih prireditvah preko celega leta.	D. N.
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
vstopnice preko spleta
^"ks K; al a c,
BtBtiBBHBI
	
	Delavska hranilnica
	
ZAKAJ ODPRETI RAČUN PRAV V
DELAVSKI HRANILNICI? PRIHRANITE DO 200 € LETNO!!!
OSEBNI RAČUNI
•	12 mesecev brez stroška vodenja
•	brezplačni dvigi na bankomatih v Sloveniji in EU
•	brez pristopnine za spletno banko Dh-Osebni
•	plačilo položnic provizija od 0,30 EUR
GASILCI, UPOKOJENCI in KMETJE
•	24 mesecev brez stroška vodenja
•	brezplačni dvigi na bankomatih v Sloveniji in EU
•	brez pristopnine za spletno banko Dh-Osebni
•	plačilo položnic provizija od 0,30 EUR
POSLOVNI PODJETNIŠKI RAČUNI
•	12 mesecev brez stroška vodenja
•	brez prilivnih provizij
•	spletna banka Dh-Poslovni
UGODNI KREDITI SAMO ZA VAS
•	POTROŠNIŠKI od 61 do 96 mesecev že od 6M euribor + 4,10 %
•	STANOVANJSKI KREDITI do 30 LET že od 6M euribor + 1,90 %
Vabljeni na otvoritev novih poslovnih prostorov Delavske hranilnice na Šlandrov trg 28, 5. februarja!
Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si E-mail: info@delavska-hranilnica.si
sestavil
Boris
LUKNJA V PREDMETU, NEZAPOLNJEN PROSTOR, NPR. V STENI
FRANCOSKI PLEMIŠKI NASLOV
URADNO IME ZA SAMOUPRAVNE ENOTE V NEKDANJEM
MESTO V RUSIJI
MISEL, IDEJA
SNOV ZA GNETENJE
BRITANSKEM 1IMPERUUI
KEMIJSKI ZNAK ZA ERBU
MELODIČNI OKRASEK (MUZ.) ROBNI ELEMENT
ŽIVLJENJE (KNJIŽ.)
POKRAJINA V SLOVENIJI
SPOJ ROKE S TRUPOM
NAMEČJIOTOKV OTOČJU RJUKJU, OPORIŠČE ZDA
ODPRTINA V STENI
HLOD ZA PREDELAVO NA ŽAGI
NAT0N
GNOJNO VNETJE
LASTNOST NAČETEGA
A
ORGANSKA SESTAVINA KOSTI


INDIJANSKA TROFEJA
DVOREZNA
MOČNO UKRIVLJENA
SLAVKO Š0RN
GNOJ IZ ŽIVALSKIH IN
RASTLINSKIH ODPADKOV
GEOGRAFSKA KARTA
UPLENJENA ŽIVAL
LEPILO
IME TREH PERGA-MONSKIH KRALJEV
REKA NA K0S0VU IN MAKEDONIJI, LEVI PRITOK VARDARJA
KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ JOSIP IPAVEC
ZAŠČITENA ALPSKA CVETLICA
AVARI
RAZGIBANOST (KNJIŽ.)
BREZLESNI PAPIR
B
CESTNO VOZILO
ORIENTAL. RIŽEVO ŽGANJE
PASJA UTA
RAZPRŠENE KAPLJICE
ALUMINIJEVA RUDNINA
BABICA (PRIMORSKO)
DUŠAN URANJEK
NASELJE PRI KOBARIDU
ZAZNAVANJE S PRSTI
ŽIVAL S PERUTMI
ZAZNAVANJA Z
GLEDANJEM
AM. IGRALEC
ROBERT MADŽARSKI PESNIK EMIL
0MLATEN SNOP ŽITA
BRAZILSKA ZVEZNA DRŽAVA
PRITOK KASPIJSKEGA JEZERA
RDEČI KRIŽ
ROMAN VLADIMIRU BARTOLA
AZIJSKA DRŽAVA
PLEVE PRI KLASU
VZDEVEK ALENKE ŠMID
EGIPČANSKI BOG SONCA
NAUK 0 TOPLOTI
IVAN ČARGO
NAJVEČJI MORSKI SESALEC
NJORKA
PRIPADNIK CIDOV
SPRH V USTIH DREVO TROPSKE AFRIKE
DOLŽNOST (EKSPR.)
R
NAZIV
RAKAV ČLOVEK (EKSPR.) ANA DREV
USTALJEN NAČIN DELA TINE OREL
DVA LEVA PRITOKA ODRE NA POLJSKEM (POLI. NYSA)
IZDELEK IZ CEMENTA IN AZBESTNIH VLAKEN
MESTO V AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI OHIO
GLAVNO MESTO STARE BABILONUE OB EVFRATU
y
>
L
ADOLF (KRAJŠE)
SLOVENSKO SMUČIŠČE
ATAL: ime treh kraljev PELIR: brezlesni papir MAKAI: madžarski pesnik AEROSOL: razpršene kapljice DIASPOR: aluminijeva rudnina AZOV: rusko mesto OSEIN: sestavina kosti KRLJ: hlod za predelavo
Nagradna križanka »GALERIJA AC«
Rešitev križanke »Brglez«, objavljene v decembrski številki Utripa: BODITE-Z-NAMI-TUDI-V-NOVEM-LETU-OD-ZRNA-DO-KRUHA. Izžrebani nagrajenci: 1. Ana Grenko, Šešče 65 a, Prebold; 2. Bernarda Us, Čopova 3, Žalec; 3. Olga Kovač, Prežihova 3, Žalec. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje Brglez d. o. o.,Vransko 17, Vransko. Rešitev križanke »Kotiček«, objavljene v decembrski številki Utripa: KOMI-SIJSKA-PRODAJALNA-OBLAČIL-OTROŠKA-IN-ŽENSKA-OBLAČILA. Izžrebani nagrajenci: 1. Nuša Dobnik, Letuš 62, Šmartno ob Paki; 2. Zdenko Šuperger, Liboje 83, Petrovče; 3. Jelka Gorenak, Levec 88,
Petrovče. Nagrajence bo o nagradi obvestila Komisijska prodajalna oblačil Kotiček, Hausenbichlerjeva ulica 10, Žalec. Pokrovitelj tokratne križanke je GALERIJA AC, OKVIRJI IN SLIKE, Katja Prevoršek s. p., Šlandrov trg 2, Žalec. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah
v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 2. 2016.
28
|anu
2016
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SoAtlnis&e/. datine/S
Med najboljšimi v promociji kmetijstva Naj lastnik Vojko Ramšak
Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predstavilo opravljeno delo v letu 2015. Zbornica med ključne dosežke lanskega leta izpostavlja uveljavitev spremembe zakona o dohodnini, opozorilni shod kmetov, uspešno kandidaturo in izvedbo promocijskih aktivnosti s sofinanciranjem evropske komisije, uspešno izvedbo kampanje vnosa zbirnih vlog in kakovostno pravno svetovanje.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je lani spomladi začela z zbiranjem podpisov volivk in volivcev za vložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Najpomembnejša sprememba je ukinitev praga za obvezni vstop v računovodstvo. Pobude za spremembo zakona o delu sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pristojni odbor DZ ni sprejel in poslanci o vsebini zakona niso niti odločali. Zato so na KGZS pripravili pobudo za oceno ustavnosti poslovnika Državnega zbora RS. Ta namreč preprečuje, da se o predlogu zakona izrekajo in odločajo poslanci, če je predlog zakona prej zavrnil odbor državnega zbora, kar pa je v nasprotju z ustavo, ki določa, da morajo o predlogu zakona odločati poslanci DZ in ne samo odbor.
Na KGZS že vrsto let ugotavljajo, da se dohodkovni položaj slovenskih kmetov poslabšuje. Tudi gozd, ki je v kriznih časih in ob investicijskih potrebah »kmetova banka«, je zaradi posledic žledoloma in napada podlubnikov na marsikateri kmetiji oslabljen ali uničen. Zato je KGZS 17. oktobra organizirala shod slovenskih kmetov v osmih slovenskih
mestih, med njimi tudi v Celju, na katerih so izpostavili vse večje težave v kmetijstvu. S shodom so opozorili slovensko javnost, da prenizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov kmetom ne zagotavljajo dostojnega dohodka, kar bo negativno vplivalo tako na kmetijstvo kot na življenje državljanov.
Večina promocijskih aktivnosti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v letu 2015, ko je zbornica praznovala 15-letnico svojega delovanja, je bila finančno podprta z evropskimi sredstvi. Zbornica je namreč uspešno kandidirala na razpisu Evropske komisije 'Podpora za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko'. S projektom BREZ PREDSODKOV o kmetijstvu in SKP se je uvrstila med 16 najboljših predlogov promocije kmetijstva in SKP (od poslanih 86). Med projektnimi aktivnostmi so decembra 2015 začeli po vrtcih in šolah izvajati zelo dobro sprejete delavnice z naslovom Hrana ne raste v trgovini.
KGZS je v okviru javnih služb kmetijskega svetovanja in strokovnih nalog v živinoreji uspela uresničiti zadane cilje. Med drugim so uspešno izvedli vnos zbirnih vlog za več kot 57.000 kmetov, opravili več kot 200.000 osebnih svetovanj in 2.000 predavanj oziroma tečajev, izvedli 82 rednih usposabljanj za 5.719 udeležencev, ki so vključeni v program KO-POP, izdali 386 certifikatov za nacionalno poklicno kvalifikacijo ter izdelali 12.200 gnojilnih načrtov.
Na področju živinoreje so uspešno opravljali nadzor mlečnosti in selekcijo pri govedu in drobnici, prav tako so
opravili zadane naloge na področju prašičereje.
V program PEFC (program za potrjevanje shem za certifi-kacijo gozdov) se je lani vključilo 365 novih lastnikov gozdov z 12.700 hektarji gozdov (skupaj je zdaj v PEFC vključenih 775 lastnikov, ki gospodarijo z 29.000 hektarji gozdov).
Poleg javnih služb zbornica ponuja svojim članom raznovrstno pomoč pri reševanju težav. Pravna služba zbornice je lani za člane zbornice opravila okrog 1.300 pravnih svetovanj, med njimi več kot tisoč osebnih svetovanj, pripravila več kot sto pritožb, več kot 80 tožb na upravno in okrajno sodišče ter pripravila 25 pripomb na zakone ali podzakonske akte.
KGZS je v svoj program dela za leto 2016 zapisala nekaj smernic in ciljev, ki jih bo skušala uresničiti, med drugim sodelovanje pri nastajanju in spreminjanju ustrezne zakonodaje, zagotavljanje finančne stabilnosti zborničnega sistema, dobro sodelovanje z ostalimi nevladnimi organizacijami s področja delovanja KGZS in dobro sodelovanje z DZ RS in DS RS, osveščanje slovenskega potrošnika o prednostih lokalno pridelane hrane in kakovostne storitve javnih služb. Izvajala bo nadaljnje aktivnosti po shodu kmetov: spremljanje cen, prepoznavanje neustreznih poslovnih praks, sodelovanje v verigah (mlečna, žitna, zelenjavna), podpis dogovora v agroživilski verigi, reševanje problematike zveri in divjadi, širjenje sheme PEFC, spodbujanje dopolnilnih dejavnosti in dejavnosti socialnega podjetništva na kmetijah in podeželju, izvajanje sprememb PRP ter izvedbo volitev v organe KGZS.	K. R.
Ohranjanje tradicije vinogradništva
Vinogradništvo in sadjarstvo imata na območju Slovenije in tudi v Spodnji Savinjski dolini dolgoletno tradicijo ter izjemen pomen tako v prehrani kot kulturi bivanja. Na prvem letošnjem Utripu domoznanstva v Medobčinski splošni knjižnici Žalec so tretji januarski ponedeljek gostili Društvo savinjskih vinogradnikov.
Društvo je prostovoljno združenje ljubiteljev gojenja vinske trte in kletarjenja, organizirano v skupnost zaradi pospeševanja kakovosti pridelave vin, kletarjenja in dvigovanja kulture pitja vin. Predsednik društva Silvo Ma-rič in savinjska vinska kraljica Suzana Čakš sta predstavila delovanje društva, njegov razvoj skozi zadnji dve desetletji in prireditve, ki jih organizirajo. Pogovor sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih. Gosta sta povedala, da je eden
Tanja Pilih, Silvo Maric, Suzana Čakš in Karmen Kreže
izmed pomembnejših dogodkov promocije vinogradništva in mesta Žalec slovesna posaditev cepiča modre kavčine, najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu. Trto je v Žalcu aprila 2004 posadil Bogomir Rotovnik, letos pa bodo pripravili 10. jubilejno trgatev.
Društvo savinjskih vinogradnikov je bilo ustanovljeno predvsem zaradi potrebe in želja članov po znanju, kako pridelati dobro vino, zato vsa-
Najskrbnejši lastnik gozda s celjske območne enote za leto 2015 je Vojko Ramšak, ki gospodari z gozdovi na Dobrovljah v braslovški občini.
Na dobroveljski planoti živi več skrbnih gospodarjev, ki imajo v lasti večje površine gozda. Kraška planota jim na travnikih in njivah reže bolj tanek in težko prigaran kruh, zato so že od nekdaj navezani na dohodek iz gozda. Tako je tudi na domačiji Paragojnik, na kateri gospodari Vojko Ramšak.
Vojko je lastnik 53 ha skrbno negovanih gozdov, ki se razprostirajo v bližini njegove domačije, v njih pa prevladujejo iglavci. Večino sečnje opravi sam s pomočjo družinskih članov. Posebno skrb posveča tudi negovalnim delom v gozdu, ki jih opravlja vsako leto, pri tem pa vedno prisluhne nasvetom revirnega gozdarja Jožeta Zupančiča, s katerim zelo dobro sodeluje. Za varno delo v gozdu je dobro opremljen in opremo redno uporablja, zani-
Naj lastnik se poleg sečnje, ki jo z domačimi opravijo večinoma sami, posveča tudi negovalnim delom v gozdu.
majo pa ga nova znanja. Udeležil se je vseh izobraževanj, ki jih je izvedel Zavod za gozdove Slovenije.
Po njegovi gozdni posesti in mimo njegove urejene domačije vodi tudi evropska pešpot E6. Pohodniki se na njegovi gostoljubni kmetiji radi ustavijo, pri hoji po poti skozi gozdove pa lahko hitro opazijo sadove skrbnega gospodarjenja z gozdom. T. Tavčar
Vojko Ramšak
Svetovni dan čebel združuje Slovence
ko leto organizirajo tudi več strokovnih izobraževanj. Med pogovorom so sogovorci izpostavili pomen vinske kulture, ki je del splošne kulture. Naloga vseh pridelovalcev vin je pridelati najboljše vino glede na naravne danosti.
Ob koncu prireditve sta predsednik društva Silvo Ma-rič in vinska kraljica Suzana Čakš za vse obiskovalce pripravila degustacijo vin Savinjske doline.	T. Tavčar
Predsednik čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč s sodelavci in člani UO Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) so se odločili obiskati vsa čebelarska društva v Sloveniji. S posebnim kombijem, po-lepljenim s čebelarskimi fotografijami s poudarkom na promociji svetovnega dneva čebel, so teden pred novim letom obiskali čebelarje bra-slovškega in polzelskega čebelarskega društva. Namen obiska je bil promovirati in predstaviti prizadevanja Slovenije in ČZS za razglasitev svetovnega dneva čebel.
V Sloveniji je po podatkih iz leta 2014 12.545 čebelnjakov in 146.755 čebeljih družin oziroma 9885 čebelarjev. V ČZS je vključenih 16 regijskih zvez in 203 čebelarskih društev.
Predsednik zveze Boštjan Noč je pojasnil prizadevanja in predlog Slovenije in ČZS za razglasitev svetovnega dneva čebel. Ta je predlagala 20. maj, in sicer rojstni dan Antona Janše (1734), prvega slovenskega učitelja in najboljšega poznavalca čebel, ki je v času svojega življenja delal na avstrijskem dvoru in bil začetnik modernega čebelarstva.
Predlog je bil sprejet to leto na svetovnem srečanju čebelarjev Apimondia v Koreji, potekajo pa dejavnosti ČZS na ravni OZN, saj ga mora potrditi skupno kar 194 držav. Glede na odličen odziv v Koreji ČZS upa, da bo leta 2017 predlog Slovenije o svetovnem dnevu čebel sprejet.
Predsednik zveze Boštjan Noč se je dotaknil tudi problematike glede zadnje čebelarske
Boštjan Noč s sodelavci je obiskal polzelske čebelarje.
afere in jo komentiral z dejstvi, da so čebelarji Slovenije v prekršku, za katerega bodo moralno tudi kaznovani. ČZS je naredila veliko na področju izobraževanj čebelarjev in v sodelovanju z NVI Univerze v Ljubljani, vsi čebelarji pa bi se morali zavedati, da se morajo držati predlogov veterine in dovoljenih zdravil, ki jih ta predlaga. Na žalost je v tej aferi izpostavljeno podjetje, ki je s svojimi izdelki čebelarje zavajalo, da gre za naraven način zatiranja zajedavca, v bistvu pa so palčke vsebovale številne zdravju nevarne kemikalije, ki so prehajale tudi v med in satovje. Po večjih pregledih medu so z Nacionalnega inštituta za javno zdravje sporočili, da lahko na podlagi podatkov zatrdijo, da med maloštevilnih čebelarjev, ki so uporabili ta zdravila, ni nevaren za zdravje. Med domačih čebelarjev je še vedno varno živilo, potrošnik ga lahko še vedno varno uživa, je povedal Boštjan Noč in ob tem ponovno opozoril čebelarje, naj se držijo strokovnih nasvetov veterinarskih služb.
T. Tavčar
Strokovne institucije s področja varovanja zdravja, varne hrane in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na novinarski konferenci sporočili, da je slovenski med varen in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.
Z namenom podrobnejše pojasnitve zadnjih dogodkov, povezanih s poročilom o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015, v zvezi s katerim so se v zadnjih dneh v javnosti pojavili nekatere netočnosti in odprta vprašanja, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklicali novinarsko konferenco, na kateri so predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje RS, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Čebelarska zveza Slovenije in državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podali dodatne informacije o tem, da je slovenski med varno živilo.
_SaAurUs&e/.daiitte/A
ŽIVIMO Z ZEMLJO / INFORMACIJE
|ar
2016
29
Proti onesnaženju voda iz kmetijskih virov
V Uradnem listu RS št. 22/2015 je bila konec marca lani objavljena uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Spremembe so začele veljati že 14. aprila 2015. Za postopke, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, navzkrižno skladnost, kmetijsko-okoljska--podnebna plačila in ekološko kmetovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 20142020, pa je uredba v veljavi od 1. januarja 2016. Nanašajo se tudi na omejitve pri gnojenju z različnimi gnojili.
Ena izmed sprememb se nanaša na zavezance za izvajanje določb te uredbe. To so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo, opravljajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojev-
ka ali kompost ali digestat, čeprav slednja ne vsebujeta živinskih gnojil.
Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil presega 350 kg N/leto, hkrati pa letna obremenitev z živinskimi gnojili presega 140 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, je treba letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prvič izračunati in zabeležiti najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako naslednje leto.
Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka ne presega 350 kg N/leto ali pa letna obremenitev z živinskimi gnojili ne presega 140 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, morajo letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prvič izračunati in zabeležiti najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako peto leto.
Zabeležke morajo vsebovati datum, število rejnih živali na dan zapisa po vrstah in kategorijah, letne količine dušika v živinskih gnojilih po vrstah in kategorijah rejnih živali in skupaj, skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi in izračunan letni vnos dušika v tla ali na tla z živinskimi gnojili, izražen v kg N/ha, vse na ravni kmetijskega gospodarstva.
Nekaj sprememb se nanaša tudi na gnojenje s tekočimi organskimi gnojili, ki je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. Če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin, velja prepoved gnojenja od 15. novembra do 15. februarja. Drugače je tudi na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah s submediteranskim podnebjem, kjer velja prepoved od 15. decembra do 15. januarja,
na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 1. decembra do 15. februarja, od 1. decembra do 1. februarja pa, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-detelj-nih mešanic.
Minister, pristojen za kmetijstvo, lahko dovoli podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili za največ trideset dni, vendar ne dlje kot do 15. decembra, na prizadetih območjih, če gre za nepredvidene ali izjemne okoliščine zaradi poplav in so bila kmetijska zemljišča poplavljena in tla zasičena z vodo v obdobju dvajsetih dni pred začetkom prepovedi in zato razvoz gnojil in gnojenje v predpisanih rokih nista bila mogoča.
Gnojenje s hlevskim gnojem je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja, v občinah s submediteranskim podnebjem pa od 15. decembra do 15. ja-
nuarja in na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 1. decembra do 1. februarja.
Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca. To ne velja za gnojenje ozimin, ki je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja, na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v občinah s submediteranskim podnebjem od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja.
Vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kg N/ha. Vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla in preoravanje trajnega travinja sta dovoljena v razdalji 100 m okoli objekta za zajem pitne vode, če za to območje ni bil sprejet vodovarstveni režim. Bistvena novost je, da se lahko
pod posebnimi pogoji perutninski gnoj z nastiljem skladišči na kmetijskem zemljišču v uporabi do največ šest mesecev z obvezno menjavo lokacije vsako leto (ostali gnoj pa samo dva meseca).
Del uredbe so tudi preglednice, ki se nanašajo na količino dušika v živinskih gnojilih, potrebe po skladiščnih zmogljivostih in mejnih vrednostih vnosa dušika v tla po posameznih kulturah.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, KSS Žalec, poudarjajo, da uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov prinaša tudi precej drugih novosti, zato priporočajo, da si jo v celoti natančno preberete oziroma se z morebitnimi vprašanji obrnete na vašega kmetijskega svetovalca. Vir: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=URED5 124.	L. K.
Domač krompir brez agrokemikalij in umetnih gnojil

■»19

Organsko pridelan krompir
Domač krompir z vrta ali vzgojen v sadilni vreči je popolnoma nekaj drugega kot voden in poln agrokemikalij krompir iz Egipta ali kakorkoli industrijsko pridelan krompir bliže nam, ki je poln kemikalij in umetnih gnojil. Domač krompir lahko že sredi marca posadimo pod ko-preno, prej pa ga nakalimo. Zgodnje sorte za sprotno porabo lahko tako pridelamo že od sredine maja.
Izbira zemljišča. Zemlja naj bo rahla, brez večjega kamenja in v njej ne sme zastajati voda. Dodajte pri pripravi tal organsko zemljo - dobro zadržuje vlago, rahlja in je primerna tako za težka glinena ali rahla peščena tla. Priporoča se 1 blok 70 l zemlje na 5 do 10 kvadratnih metrov.
Organsko gnojenje. Grede čim globlje prekopljemo, grude prsti zdrobimo in pognojimo z organskim gnojilom v količini 4 kg/ar. Vsa gnojila je priporočljivo vkopati v zemljo med njenim prekopavanjem.
Nakaljevanje semena. S tem
načinom semenskemu krompirju pospešimo vznik za dva tedna. Uporabljamo ga za sajenje zelo zgodnjih sort, zlasti pod kopreno. Hitra kalitev pomeni manjše izčrpavanje gomolja, kar se lahko zgodi zlasti v vremenskih razmerah, ki so za kalitev neugodne.
Kolobarjenje. Na isto površino ne sadimo krompirja vsaj štiri, izjemoma tri leta zapored.
Izbira sorte krompirja. Priporočljivo je izbrati sorte, ki so odpornejše proti boleznim, kot
so virus Y, krompirjeva plesen, nematode in krompirjev rak. Če sadimo drobnejši semenski krompir, je pridelek po navadi manjši. Za vrtičkarje je zlasti primerno seme, namenjeno za ekološko pridelavo. S sajenjem zgodnjih sort se izognemo krompirjevi plesni.
Sajenje ob primernih temperaturah. Krompir sadimo, ko doseže temperatura tal vsaj 8 'C. Zemlja se bo kmalu dovolj ogrela, kadar so dnevne temperature od 10 do 12 'C. V osrednji Sloveniji je to konec marca, če tla niso pokrita s snegom. Čeprav so v začetku marca temperature dovolj visoke, je za sajenje krompirja prezgodaj, saj je velika možnost, da bo aprila še nastopila ohladitev. Dlje ko so gomolji v mokri zemlji, večja je nevarnost za razvoj bolezni in škodljivcev.
Krepitev. Ob prehitrem sajenju ali če se temperature nenadoma spustijo, se priporoča krepitev z zalivanjem krompirja takoj po sajenju in še dvakrat v času rasti v nekaj tedenskih razmikih z naravnim sredstvom za krepitev vrtnih plodovk, ki omogoča rastlinam bistveno lažjo prilagoditev na neugodne razmere in istočasno tudi pospešuje kalitev in rast krompirja in ostalih plodovk ali gomolj-nic.
Uničevanje plevela. S plevelom utegnemo imeti težave zlasti po vzniku krompirja pod prekrivko. Odkrijemo ga in okopljemo, nato spet pokrijemo.
Gojenje pod kopreno. Zaradi višjih temperatur pod debelejšo zimsko kopreno lah-
ko zgodnje sorte posadimo že sredi marca in bomo imeli pridelek še pred koncem maja. Rast še pospešimo z nakalitvijo semena in z uporabo naravnih krepilcev. Ko mine nevarnost slane, krompir odkrijemo. Pri zunanjih temperaturah nad 25 'C je pod kopreno že prevroče in preveč toplote lahko povzroči manjši in pozen pridelek.
Globina sajenja. Gomolje posadimo, da bodo pod nivojem ravne grede, in pri tem ne upoštevamo grebenov.
Pospešitev rasti v začetni fazi. Če krompir zaostaja v rasti ali nima prave temno zelene barve listov, ga lahko zalijemo s tekočim hitro delujočim organskim gnojilom - organsko dognojevanje, vendar to še v zgodnejši fazi rasti, saj z njim okrepimo rast in ne debelitve gomoljev.
Okopavanje in osipanje krompirja. Krompir okoplje-mo in rastline osipljemo (naredimo grebene), ko zrastejo od 15 do 20 cm visoko. Tla moramo zrahljati, poberemo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih stebel. Če je nad gomolji vsaj 5 cm zemlje, s tem preprečimo, da bi se spore plesni, ki bi jih dež spral z listov, prebile do gomoljev. Lahko pa krompir malo osujemo že na začetku in bo zaradi višje temperature pod zemljo prej vzkalil. Po potrebi ga pozneje še enkrat osujemo.
Organsko dognojevanje. Ob
osipanju organsko dognojimo z gnojili na bazi alg, ki hitro
delujejo in imajo fino granu-lacijo, da se hitro raztopijo. Za zdrav in obilen pridelek priporočamo organska gnojila, ki so prilagojena za plodovke, saj želimo večji plod - gomolj, da bo krompir debelejši. Izberemo gnojilo organske plodovke in paradižnik, ki ga lahko kasneje uporabimo tudi za gnojenje in dognojevanje paradižnika, saj sta pripadata isti družini razhu-dnikovk. Količina 1 kg za % ara ali 25 m2.
Gostota sajenja. Krompirja ne sadimo pregosto. Pravilo je štiri (pozne sorte) do pet gomoljev (zgodnje sorte) na kvadratni meter. Priporočena medvrstna razdalja je od 65 do 70 cm, saj bomo le tako imeli dovolj zemlje, da vrste osipa-mo. Če pa nam je pri osipa-nju zmanjka, lahko dodamo še nekaj organske zemlje. V vrsti posadimo gomolje od 30 do 35 cm narazen. Posledici pregostega sajenja sta droben pridelek in bujna, neprezračena cima, v kateri se okužbe laže prenašajo.
Zalivanje. Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. Če krompir na vrtu zalivamo, porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo od 20 do 30 cm v globino. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden. Stalno namakanje preprečuje bolezen krastavosti, zlasti v času tvorjenja gomoljev.
Bolezni in škodljivci. Krompir radi napadejo koloradski hrošči ali krompirjeva plesen. Preventivna krepitev pred tem je nadvse zaželena in navadno nujno potrebna. Že v zgodnejši fazi rasti lahko z naravnimi pri-
pravki, kot so hrošči stop in bolezni stop, bistveno zmanjšamo pojavnost tako škodljivcev kot bolezni in s tem omogočimo krompirju hitrejšo in nemoteno rast. Z naravnimi pripravki za-lijemo krompirjeve rastline 2-do3-krat v fazi rasti. Ob večjih težavah v kasnejših fazah rasti, če nismo rastline prej okrepili, rastline zalivamo in jim tako pomagamo.
Tvorjenje gomoljev. Zgodnje sorte začnejo tvoriti gomolje, ko so rastline visoke od 15 do 20 cm. Zmotno je prepričanje, da je pogoj za nastavljanje gomoljev cvetenje krompirja.
Pobiranje pridelka. Od pobiranju naj zemlja ne bo pre-suha. Če je nasad močno prizadet od krompirjeve plesni ali škodljivcev in v tleh gomolji že gnijejo, ne smemo krompirja nemudoma izkopati. S plesnijo okuženo cimo pokosimo ali po-
pulimo in odstranimo z njive, gomolje pustimo v zemlji vsaj še tri tedne, da se kožica utrdi. Spore plesni bodo po dveh tednih propadle. Že okuženim gomoljem tako ni pomoči, če bi z izkopavanjem hiteli, pa bi okužili tudi preostale. Zelo pomembno pa je zmanjševanje pojava bolezni z naravnimi pripravki pravočasno.
Organski vidik. Če doma sadite krompir ali katerokoli zelenjavo, poskrbite, da jo boste vzgojili na organski - naraven način. V nasprotnem primeru lahko krompir, prepojen z agro-kemikalijami in umetnimi gnojili, vedno dobite v trgovinah. Domače pridelan krompir na organski način z zgoraj omenjenimi principi in metodami pa je povsem nekaj drugega. Uživali boste ob pridelavi, zdravo živeli in okusno jedli.
Marko Hočevar, univ. dipl. inž. agr.
30
|anu
2016
INFORMACIJE
_SoAtlnis&e/. datine/S
ZAHVALA
Tja, kjer tišina šepeta, je odšel moj dragi
MARKO LAZNIK
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sošolcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu županu Janku Kosu, Občini Žalec, stranki SD in Združenju borcev za vrednote NOB. Hvala vsem, ki se ga spominjate z mano.
Tvoja Nataša
Marku v slovo
V prazničnem času voščil in želja, v času, ko ljudi povezujejo dobre misli in vesela pričakovanja, se je za vedno poslovil Marko Laznik. Ob žalostni novici je v nas, ki smo ga poznali, zamrznil praznični nemir za še en razmislek o smislu in bistvu življenja, o tem, kako »dolgost življenja našega je kratka«. Marko je bil star komaj 48 let. Umrl je na praznik zimskega solsticija, na dan, ko se narava umiri in se ljudje močneje zavemo svetlobe, toplote in življenja; na dan, ki so ga stara in modra ljudstva častila kot dan ponovnega rojstva in so v njegovo čast prižigala ogenj, ki odganja temo. Nekje med svetlobo in temo, na poti od tod do večnosti, so se zadnja leta, v času težke bolezni, pogosto ustavljale tudi njegove misli.
Marko Laznik se je rodil 2. 2. 1967. Po poklicu je bil univerzitetni diplomirani ekonomist. Opravljal je številne vodstvene funkcije in funkcijo nadzora. Tretji mandat je bil občinski svetnik, v mandatu 2010-2014 je bil podžupan. Četudi so se najini pogledi in mnenja včasih razhajali, sem vedno spoštoval njegovo vizionarstvo, s katerim je znal prepričati. Občudoval sem ga, kako je strpno prenašal bolezen, s katero se je boril tri leta. V začetku bolezni je bil podžupan, sodeloval je v pripravah na volitve stranke SD, se veselil uspehov in upal, da bo vse še dobro in prav. Pa ni bilo. Ko je februarja minulo leto ponovno prestal operacijo, ki ga je za tri mesece priklenila na posteljo, je s trdim bojem za Življenje in z neizmerno voljo zmagal. Poleti si je kupil kolo in se z Natašo popeljal na krajše poti, najpogosteje skozi Žalec do Vrbenskega jezera. Tako si je vračal moč, hkrati potešil radovednost o dogajanju v Žalcu in si kje v miru, brez naših očitkov, prižgal cigareto. Veseli smo bili njegovega optimizma in vere v ozdravitev. Žal se mu je novembra zdravstveno stanje spet poslabšalo. Pa še tako pogumno je iskal odgovore na toliko vprašanj, toliko sveta je še hotel videti, toliko poti prekolesariti, toliko naučiti in razumeti svoji hčerki Julijo in Mašo. Ko je 19. novembra prišel na predzadnjo sejo občinskega sveta, smo slutili, da se je prišel poslovit. Rekel je, da bi rad pozdravil delavce občinske uprave. In jih je. Na zunaj ga je bil sam pogum in če bi nam želel kaj položiti na srce, bi nas gotovo spodbujal k pogumu in optimizmu, ker je bilo po njegovem brez njiju življenje brez soli. Vsak med nami hrani kakšen svoj spomin nanj. Bil je vse: neusmiljen kritik, neprizanesljiv strankarski kolega, a tudi dober tovariš ter ljubezniv in skrben oče. Vsak zase si bomo od njegovega dela in življenja za spomin vzeli to, kar smo imeli radi. Mislim, da mu bo tako prav; ni maral praznega besedičenja in sentimentalnosti. Še najbolj pa mu bo všeč, če bomo ljubili in živeli Življenje, ustvarjalno in polno izzivov.
Janko Kos
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
KATICE SKORNŠEK
iz Vrbja (1932-2015)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala negovalnemu oddelku Doma Nine Pokorn Grmovje, gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi Morana, JKP Žalec in govorniku gospodu Pungartniku. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
A
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. Srce tvoje se je ustavilo, dih zastal, spomin nate pa večno bo ostal.
V SPOMIN
2. decembra je minilo četrto leto, odkar me je zapustil mož
RAFKO OCVIRK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Žena Mija
/"S

É.M
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin večno bo živel.
V SPOMIN
23. januarja je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi
ADOLF PSENIČ
(21. 5. 1941-23. 1. 2006)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
V SPOMIN
Deset let je minilo, odkar je za vedno zaspala naša ljubljena mama in stara mama
TEREZIJA VENGUST
iz Hramš
In še vedno jo zelo pogrešamo. Lepi spomini so edino, s čimer se lahko tolažimo. Hvaležni smo vsem, ki kdaj obiščete njen grob, skupaj z nami prižgete svečko in se ji poklonite v mislih. Naj še naprej spokojno spi in tam pod rušo uživa tihi mir ...
Sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Marjan in Martin z družino
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
V trenutku tvojega slovesa sva te za roki držali. S tabo sva bili, ko oditi s tega sveta morala si. Tvoja duša je odšla med zvezde - nekam v nebo, a ljubezen do tebe v nas za vedno ostala bo.
ZAHVALA
Na lep torkov zimski dan je po kratkotrajni hudi bolezni tiho, mirno in spokojno zaspala in se pridružila možu naša mama, babi in prababi
NADA DERČA
Ločica ob Savinji, Ločiška cesta 92, Polzela (22. 3. 1932-12. 1. 2016)
Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste se v soboto, 16. 1. 2016, v tako velikem številu poslovili od nje na pokopališču na Polzeli, nam izrekli sožalje, darovali sveče, za svete maše in prostovoljne prispevke za VDC MUC Parižlje ter vsak na svoj način poskrbeli, da smo se tako dostojno poslovili od nje. Posebej hvala vsem sorodnikom, sosedom, predvsem Jožici in Janku, njenim in našim prijateljem ter osebju Doma starejših Prebold, ki so nam skoraj dva meseca pomagali tako dostojno in spoštljivo skrbeti zanjo. Hvala tudi gospodu župniku Kovačcu, govorniku gospodu Pungartniku, pevcem skupine Eros in pogrebni službi Morana za izvedeno pogrebno slovesnost.
Za njo neizmerno žalujemo in bomo večno žalovali: hčerki Nevenka in Nuša z družinama
ZAHVALA
SILVA ROC roj. ZAJC
(17. 11. 1948-30. 12. 2015)
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, tete, sestrične in svakinje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, za svete maše in izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Jasni in sosedi Darinki.
Žalujoči: vsi njeni
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag,
še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega.
V SPOMIN
19. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in pradedek
ZVONIMIR ČEPIN
iz Žalca
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
V SPOMIN
našemu dediju
IVANU LUKEŽU
iz Liboj (22. 12. 1947-11. 1. 2014)
Dve leti že v grobu spiš, v naših srcih pa še naprej živiš. Ni ure, dneva, noči, povsod si z nami ti. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KRONIKA
|ar
2016
31
ZAHVALA
JANEZ POČEVSKY
iz Žalca (30. 3. 1953-31. 12. 2015)
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč. Posebno se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Žalec.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 102. letu nas je zapustila ljuba mama in teta
PAVLA PROHINAR roj. KOŠENINA
učiteljica v pokoju iz Braslovč
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen pogreb, govorniku in pevcem. Hvala tudi osebju Doma ostarelih v Gornjem Gradu, ki je zadnji dve leti skrbelo zanjo.
Žalujoči: sin Janez in ostalo sorodstvo
Tako tiho in mirno, kot si živel, si tudi odšel, brez slovesa...
ZAHVALA
PAVEL RAZBORSEK
iz Žalca, Ložnica 7 E (30. 1. 1946-15. 12. 2015)
Ob boleči izgubi ljubega moža, atija in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje. Hvala sodelavcem podjetja Linde (viličar) in Tiskarne Golc. Zahvala praporščakom, dr. Sabini Jurkovnik,
sestri Jožici in patronažni sestri Cvetki. Hvala infekcijskemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, še posebej dr. Andrei Pavlovič. Hvala duhovnikom p. Viktorju, p. Jožetu in g. dekanu Mirku Škofleku. Hvala pevskemu zboru Savinjski zvon iz Šempetra, govorniku Dušanu Pungartniku in trobentaču za odigrano tišino.
Hvala pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec za vso pomoč.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice in tete
PAVLE KAČ
iz Prebolda (10. 2. 1928-11. 12. 2015)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar in pevcem, GD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka ter OOZB za vrednote NOB KO Prebold. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Pogrebna služba - cvetličarna
1
MORANA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 15. februarja 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo. (Raz. 21,4)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame, tete in tašče
MARIJE BEZGOVSEK, roj. PIKL
po domače Rojčeve Mire iz Gotovelj 77 (11. 6. 1945-24. 12. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nudili pomoč, sočustvovali z nami, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in izrazili ustno ter pisno sožalje. Zahvaljujemo se zdravniku mag. Andreju Kravosu, sestri Ireni Klančnik, patronažni sestri Idi Kolšek iz ZD Žalec in osebju enote za paliativno oskrbo SB Slovenj Gradec, še posebej zdravnici Simoni Šipek. Hvala gospodoma
župnikoma Branku Zemljaku in Mateju Dečmanu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, moškemu pevskemu zboru iz Gotovelj, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec in gospe Ropotar za lepe besede slovesa. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
Tako kot reka v daljavi se zgubi, tako odšla si tiho ti, brez slovesa. Za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni!
ZAHVALA
19. decembra se je za vedno ustavilo zlato srce naše drage mame
ANE GRM, roj. ZALEZINA
iz Liboj (19. 6. 1938-19. 12. 2015)
Iz srca hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in denarno pomoč. Še posebej se zahvaljujemo oddelku kardiovaskularne kirurgije KC Ljubljana, Splošni bolnišnici Celje (kardiološkemu, nefrološkemu in dializnemu oddelku ter interni intenzivi) in osebnemu zdravniku Ivanu Djuricu. Hvala Špeli Zajc za vso pomoč in oporo ter sodelavcem Mercatorja Žana Žalec, podjetjema Nerinvest, d. o. o., in Esam hiše, d. o. o. Hvala pogrebni službi Ropotar za lep pogrebni sloves, govornici gospe Ivanki Ropotar, Godbi Liboje in skupini M.J.A.V. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo na predbožični dan pospremili na njeni zadnji poti.
Z bolečino v srcu hči Bojana in sin Boris z družinama
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .
ZAHVALA
ALOJZ OZIR
(1956-2015)
V ožjem družinskem krogu smo pospremili našega dragega Lojzija
na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter izraženo ustno in pisno sožalje. Hvala pevcem Vokalnega kvinteta Lastovka za odpete žalostinke, gospodu župniku in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: Bernarda, Anže in Nives z Borisom
Prav povsod si; kamorkoli se obrnem, te srečam. (Pam Brovn)
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša draga mamica, babica in prababica
MARIJA BUČAR roj. KLEZIN
iz Latkove vasi 107 (9. 3. 1942-13. 12. 2015)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja in tolažilne besede, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi slovesa. Vsi, ki smo jo imeli radi, jo bomo neizmerno pogrešali.
Hčerki Irena in Alenka z družinama
Ne jočite ob najinem grobu, nisva tukaj in ne spiva.
Tisoč vetrov sva, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež v jeseni. Ko prebudite se
v tišini jutra, sva zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezdi sva, njuna blaga luč v noči, ne jočite ob najinem grobu, nisva tukaj!
V SPOMIN
IGNAC in MARIJA VINDIS
iz. Zg. Grušovelj 14, Šempeter (14. 1. 1938-29. 1. 2009) (20. 12. 1927-12. 9. 2015)
Nista hodila po uhojenih poteh, raje sta šla tja, kjer ni poti, in pustila globoke sledi v lepoti spominov in smislu prihodnosti. Združena v trenutku večnosti, kjer ni več dvojnosti, ni razlik, le obilje dotikov in nežnosti, kjer sta eno - v trenutku večnosti.
Njuni najbližji, ki ju nosimo v srcu
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče in dedek
JOŽE DIMEC
iz Žalca
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Žalujoči: vsi njegovi
Življenje niso dnevi, ki so minili, so dnevi, ki se jih bomo spominjali.
ZAHVALA
22. decembra 2015 nas je zapustila naša draga
ZORA ANTIH roj. BON
iz Žalca (1928-2015)
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju ZD Žalec, Doma Nine Pokorn Grmovje Pernovo ter pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec.
Vsi njeni Žalec, Kred, Koper
32
|anu
2016
ZANIMIVOSTI
_SoAtlnis&e/. datine/S
VS Cantemus prepeva tudi rock
Prizma optimizma v Braslovčah
Vokalna skupina Cantemus iz Žalca je s koncertom praznovala 15-letnico svojega delovanja. Skupino je ustanovilo okoli deset pevk in pevcev med dopustom na Korču-li. Od prvih dni, ko so orali ledino na področju a capella glasbe v Sloveniji, je VS Can-temus postala ena najboljših tovrstnih skupin pri nas, o čemer pričajo številne nagrade na festivalih doma in v tujini, ustanovili pa so tudi lasten festival Sredi zvezd.
Vokalna skupina Cantemus vseh 15 let deluje neprekinjeno, v tem času pa je v njej prepevalo že 38 pevk in pevcev. Od prvotne zasedbe sta v
skupini Vesna in Matjaž Kač, slednji je tudi umetniški vodja. Kot je povedal Matjaž Kač, so od najprej čisto klasične vokalne skupine z nadgrajevanjem svojih vokalnih sposobnosti in odrskega nastopa napredovali v vokalni bend, ki poskrbi ne le za odlično petje, ampak tudi za pravo glasbeno zabavo.
To so ponovno dokazali tudi na jubilejnem koncertu v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, na katerem so nastopili z novim programom in svoje zvesto občinstvo navdušili z aranžmaji pop-rock uspešnic iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Po besedah Matjaža Kača
so namreč tudi oni prepričani, da je v tem obdobju nastala najboljša pop glasba. Ljubitelje vokalne pop glasbe sta navdušili tudi gostujoči skupini Kre-ativo in Kvatropirci.
Cantemus bo v šestnajstem letu svojega delovanja spet doživel manjšo kadrovsko spremembo, saj prepevanje v takšni skupini, v kateri odsotnost le enega vokala podre celoten nastop, pomeni veliko obveznost in predanost. Še dobro, da je pri nas veliko dobrih pevcev, potrjuje tudi Matjaž Kač in obljublja nadaljnje dobro delo in odlične nastope Vokalne skupine Cantemus
K. R.
Vokalna skupina Cantemus na žalskem odru ob svoji 15-letnici
Zdravju naproti 700 pohodnikov
S 34. pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko
Planinsko društvo Polzela je tretjo januarsko soboto pripravilo 34. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Letos so se na pohod podali v vetrovnem in hladnem vremenu, med pohodniki pa je bil tudi predsednik PZS Bojan Rotovnik.
Pohoda se je, kot je povedal
predsednik PD Polzela Zoran Štok, udeležilo 700 pohodni-kov iz raznih krajev Slovenije in sosednje Hrvaške. Vodeni pohod je potekal s Polzele in iz Šmartnega ob Paki, na Goro Oljko pa so prišli tudi iz Velenja, Andraža in Šoštanja.
Že po tradiciji so pohodni-ke na cilju pri planinskem
Na prireditvi oddaje Prizma optimizma sta voditelj oddaje Milan Krapež in komik Tilen Arnač podelila tri nagrade RTV Slovenija.
V Domu kulture Braslovče so v soboto pripravili javno radijsko oddajo Prizma optimizma. V oddaji so nastopili tudi člani Moškega pevskega zbora Karel Virant Braslovče, v kratkem pogovoru z voditeljem oddaje Milanom Krapežem pa je bilo predsta-
vljeno delovanje Prosvetnega društva Braslovče.
V oddaji, ki že od leta 1978 gostuje v različnih slovenskih krajih in z vsebinami razveseljuje radijske poslušalce, so poleg domačih pevcev nastopili še BIG BAND RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta
Kranjčana, odlična solistka Nina Strnad ter komika Tilen Artač in Jure Mastnak. Pri organizaciji dogodka so združili svoje moči Občina Braslovče, Društvo upokojencev Bra-slovče in Prosvetno društvo Braslovče.
T.T.
Kakor je prišel, je tudi odšel
Nekaj snega, od 10 do 15 cm, je letos 3. januarja zapadlo tudi v Spodnji Savinjski dolini. Tisti, ki skrbijo za čiste pločnike
in avtobusna postajališča, so delo opravili isti dan. Tudi v Šempetru so očistili zasnežene površine, ki so ovirale pešce.
Ali je bila to letošnja zadnja »pošiljka« snega, pa bomo videli.
T. T.
Zima je zgrešila praznike minulega konca leta le za nekaj dni, in se tudi poslovina zelo hitro.
domu na Gori Oljki postregli s trdo kuhanim jajcem in čajem, podelili pa so jim tudi priznanja. Osem udeležencev je prejelo priznanje za deseto udeležbo na pohodu, trije za dvajseto, vseh 34 pohodov pa se je udeležil Ferdo Glavnik s Polzele.
T. T.
POUČNE IN ZABAVNE
2+ 2016
9.00-11.00	7.30-14.30
USTVARJALNICE	TEČAJ SMUČANJA
V EKOMUZEJU HMELJARSTVA	NA ROGLI
IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE	(odhod izza I. OŠ Žalec)
Informacije in prijave:l Informacije in prijave:
03 710 04 34 051 631 170, 040 629 311
www.zkst-zalec.si
GOZDNIK
www.skgozdnik.si