269. .štrvilka. Ljubljana, vtorek 23. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ^onede jke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeinan za avstro-ogerske dežele za celo leto 18 gi., za pol let* H nI M četrt leta 4 K'1'. £a Ljubljano bret pošiljanju na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. M kr., za en mesec 1 >rld. 10 kr. Za pošiljanje n* dom bo računa 10 kr za mesec, :i0 kr. za četrt leta. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šohh in >a dijake velja znižana oena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 Kold. _ Za oznanila se plačuje od četius opne potit-vrste S kr., če «e oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bki pokazali, da so ponemčevanje ljudskih šol razširili še celo na e n o r a z-redne ljudsko Sole! Človek bi obupal nad tako zavestjo našega narodujaštva." „Poizvedeli smo žalibog iz gotovega vira, da je deželni šolski svet v svojej poslednjej seji to reč razpravljal in dotični sklep sežanskega okraj, šolskega sveta potrdil, iu da sta za uničenje tega nepostavnega sklepa govorila in glasovala le edina dva poslanca iz deželnega odbora." Stvar govori sama. Pomankanje tiskovne svobode nam brani, to dejanje jednega e. kr. namestnika — kajti da okrajni glavarji nijso iz svoje inicijative ravnali, to vemo — pretresa-vati, kakor bi radi. Nemški in nemškutarski listi to pač smejo, mi slovanski novinarji bili bi brž konfiscirani. Zato pričakujemo, da bode goriški državni poslanec dr. T o n k 1 i to reč s svojo energijo v roke vzel in osvetil, pri čemer mu bodo drugi slovenski poslanci gotovo radi pomagali, ker tu gre zoper nas vse. Pa spet se tu pokazuje, kako se pod rni-nisterstvom Tanffejevim od zgoraj propoveda nam princip ravnopravnosti in pravičnosti, a od spodaj se od nižjih organov vrši ravno protivno! Taeega akta germanizovanja najnižjih slovenskih šol, ki je protivno pedagogičnim načelom, niti pod Lasserjem nij bilo. Potlej pa Nemci kriče, da so oni zatirani! Politični razgled. V L j u bij um 22. novembra. Iz Unca se Megrnfira, da je na stran -I karski shod konservativnih Nemcev, ki se de- | nes obhaja, došlo uze na včerajšnjo predkon-ferenco mnogo udeležnikov. Zbor da bode velik. Liberalni nemški časniki so silno hudi na linškega škofa Itudiui«»rJa, ker je baje prepovedal svojim duhovnom maše brati ob priliki svetkovanja spomina cesarja Jožefa. — Znano je, da spomina na principijalnega ger-mani/atorja cesarja Jožefa tudi mi Slovani nemamo uzroka praznovati. MetnŠItO - imel joiialiin agitacija v Avstriji donaša v svojem razvijanji čedalje bolj čudno dišeče kulturne cvetove. Zadnjič smo omenjali, kako bije „D. Ztg.u člo\ekoljubnosti v obraz s tem, da hujska Nemce, naj ne pomagajo nesrečnim Zagrebčanom. To hujskanje baje zdaj sluša tudi finančni odsek dunajskega mestnega zastopa, ki je „za zdaj" zavrgel predlog za podporo Zagrebčanom, češ, da stvar nij tako nujna. V budgetnej debati ogerskega zbora je 19. novembra Hrvat Dragotin S traži mir besedo poprijel in rekel: Hrvatsko sta zadela dva huda udarca. Jeden strahovit naturen pojav, potres. Drugi ne manj hud je pa proti-zakonitost ogerske skupne vlade. Ta vlada je zakon, ki obstoji mej Hrvatsko in Ogersko, v mnogem oziru teško žab'la. Govornik našteje potem nezakonitosti skupne vlade na Hrvatskem, zlasti rabo magjarskega jezika. Govornik pravi, da je to neumnost, Če se reče, da Ogerska vzdržuje Hrvatsko. Ogerska brez Hrvatske niti obstati ne bi mogla. Hrvatska le želi, da se obstoječ zakon vrši. Vlt*»llJ«» it ri*» v«*. Iz Cctiiifa se poroča, da je Riza paša, predno je odpotoval iz Skadra, zbral okolo sebe albanske vodje in jim rekel, naj se oe udade Črnogorcem, ker tudi Derviš paša nij od sultana pooblaščen, da bi zoper nje orožje rabil Ta izjava kaže se, da je resnična, kajti Derviš paša je pred kratkim pustil 200 Albancem iz Tetovega, da so se pridružili svojim rojakom v Ulcinji. — Iz Carigrada pa javljajo, Tri dni v Vrazovem zavičaji. (Spisal Vatrnslav Ilolz.) II. (Dalje.*) Črez kake pol ure dospemo k Svetinjam, kjer nam pride nasproti vrli tamošnji župnik g. Ivan Gajšak, ter nas prijazno povabi na svoj dom, ajer nam je s sladkim jeruzalemskim vinom postregel. Pokazal nam Župno matico, kjer je zabeležen krst Vraza, rojenega 30. junija 1810 v občini Zero vince, kamor spada Cerovec. Pogovorili sino se o potrebnih pripravah za jutranjo svečanost ter določili, do kam se imajo gosfje peljati, da ne bode treba predaleč peš hoditi itd. — Ko se poslovimo pri župniku, podamo se zopet na Vrazov doni. Pot od Svetinj v Cero-vec gre mej goricami, navzdol skozi mali bukov *j (ilej Št. H67 „Slovenskoga Narod*". gozd mimo vasi Veličane po zavetnem doli navkreber po vinogradu k hiši. V dolini pod Vrazovim domom opozorim slavnega sopotnika na v „Djulubijuh" proslavljena mesta. Pod Vrazovo gorico, ležečo na južno-iztoč-nej strani hriba, je gaj, kamor je često zahajal Vraz, o katerem poje v „Djulabijah": „Evo gaj, u kolo gdč ho h1 atah Vilah, 1 Studenac, Lada gde me zagrlila . . . ,u Tu pod košatim gabrom izvira bister studenec, čiste in prozvane vode, kakor ribje oko, obrobljen z mahovitim obrežjem. Poleg studenca je majhena livada, z vrbami obdana. Tu sem hodijo Vrazovi po vodo, in pri tem studenci so se navadno o poletnih večerih, še za časa. mojega bivanja na Vrazovem domu zbirala dekleta iz okolice, katerim so se pridruževali ondotni mladiči. Jeden mladičev je sviral na piščalko ali na ročno harmoniko in brdki pari so se vrtili radostno po zelenej grivi. Vmes pa .so dekleta popevala, da se je razlegalo po tihej dolini. Tu sem je baje tudi Vraz svoj Čas zahnjal se svojo sestro Anko, kar svedoči 50. kitica v III. delu „Djulabij" : „Ovde jo dolina, ovdč i studenac, (Ide na glavo s stra mctnula ti vernic . . (idč si se u kolo uhvatio 'Vila . . Poseli smo vsi trije na rob tik studenca in g. dr. Markovu* nam je čital dotične kitice Vrazovih pesnij. Blažena selska tihota je vela okrog nas, po tem zavetnem skrovišči, daleč proč od mestnega šuma; sveta čuvstva spoštovanja so nam prošinjala vznesena srca, sluteča navzočnost pesnikovega duha, razodevajo-čega se iz prekrasnih njega proizvodov. V zelenem bukovji pa je požvižgaval zlatokljun kos, brezskrbno frfraje po vejevji, a ob nogah žuboreli so nam srebrni valovi istega studenca, iz katerega je zajemala miljena Vrazova sestal Anka, katero je toli ognjeno ljubil, kakor pravi Jugoslovan . . . Iz slastnega zavzetja nas prodrami poltt* danski zvon in krenili smo po dolini skozi gorico gori na V raso v dom. vala, ter v kleti, veže in druge hrame privrela in ljudem mnogo škode napravila. Najhujše je bilo pa pri tako imenovanej S k a dol k i. Tukaj je ob trenotku bila prva hiša do oken zalita, voda je soboj nosila cele hlode, plotove, kamenje, prašiče, katere so sicer srečno rešili; a nekaj kuretnine je potonilo. Tudi na pohišji je mnogo škode napravila, ker je blato in druge nesnage v hiše nosila, celo kadi s kislino, zeljem in repo vred je prevrnila, da so ubogi ljudje še ob to v s a k d a n j o j e d! Ubogi otroci so kar na peč hiteli, da nijso v vodi potonili. Sreča velika, da nij to dalje, nego le jedno uro, ob tej uri ne bolj pozno bilo, in so ljudje precej na pomoč prihiteli, — drugače bila bi Škoda neizrekljiva in lehko bi se bila velika nesreča pripetila. Ako denes okolo pogledaš, stoji voda, katera je v 48. urah skoraj do metra dorastla, na cesti proti Ilaspergu do 80 ctm. na visoko, mnogo njiv je tacih, da jih je milo pogledati, zemlja je odnesena na več črevljev globoko in več sežnjev široko in namesto zemlje je njiva polna peska in kamenja, tako, da bi Človek mislil — da so tod kakšne prav slabe ceste. Kje bodo zopet davki ubogega kmeta! Ako vreme lepo ostane, tako pribaja voda navadno še 3 dni, če bode pa še deževalo, bode strašno naraščala, potem pa so nekateri posebnega usmiljenja vredni, zakaj revščina je velika in ako še voda večjo škodo napravi, bode treba zopet državne in bratovske pomoči in usmiljenja. Iz Gorice 20. nov. [Izv. dop.] (Veliko besedo v korist po potresu une-8rečenih Hrvatov) napravi 27. t. m. ob 7Va zvečer goriška čitalnica v svojih prostorih z jako zanimivim programom. Igrala se bode igra „Stara mesto mlade", svirala bode menda vojaška godba in pel bode krepak pevski zbor pomnožen z najodličnejšimi pevci z Goriškega in morda tudi iz Trsta — pod vodstvom g. Hribarja. Upati tedaj smemo naj obilnejše udeležbe; kajti poleg nnjblažjega človekoljubnega in bratoljubnega namena gre tu pokazati, kako globoko čutimo tudi mi Slovenci kruto nezgodo, ki je zadela naše sobrate. Slovenci smo res žalibog siromašk narod, to Hrvati dobro vedo, zato pa ne pričakujejo od nas zdatne podpore^ta jim od drugod ne izostane — te-muč veselilo je bode mnogo bolj naše bratsko sočutje. Naj tedaj druge Čitalnice po Goriškem in drugod sledijo temu lepemu izgledu. Iz Zagreba 20. novembra. [Izv. dop.] Uže četrti dan dežuje neprestano, tako, da nam voda pri razdrtih strehah v stanovanje sili ter nam razmače zidine. — Denes se malo I dela zavoljo grdega vremena, čeravno je cerkvena oblast dozvolila, da se smejo hiše tudi ob nedeljah popravljati. Včeraj je zopet pobegnilo do dve tisoč Iju-dij iz Zagreba, ker jih je potres v noči od petka na soboto preplašil. Itilo je zares grdo tisto noč, zdelo se je, da ogenj kar šviga iz zemlje, in šumenje pod zemljo je bilo strašansko Vseh beguncev je do 10 tisočev, zidov nij ostalo 100 v Zagrebu. Naši žurnalisti ignorirajo preveč ponavljajoče se potrese, in to nij koristno, ker se jim potlej nič ne veruje, ako tolažijo zbegano ljudstvo. Ljudje, ki nemajo volovske kože, dobro čutijo vsak potres, posebno po noči, pa jim se čudno zdi, da ravno žurnalisti nič ne veJo o kakovšnem potresu. Dosti je takih v Zagrebu, ki se nijso še vlegli v posteljo in se nijso še slekli od 9. t. m. počenši do denes. Siromašneji posestnik' dobivajo od podpornega odbora po 100 gold. da si popravijo strehe na hišah, samo je težko dobiti delavcev. Ran grof Pejačevič je odišel v Budape-što, ravno tako predsednik saborski Nik. Krestič. Proti uradnikom, ki so zapustili Zagreb brez dopusta, postopa se disciplinarno, pri finančnem ravnateljstvu so uže trije odpuščeni iz službe. Da so na Slovenskem začeli nabirati milodare za siromašne Zagrebčane, je naredilo tukaj dober vtis, če je težko prejemati milodare sploh, je vendar ugodnje, prejeti jih iz prijateljske roke nego li od nasprotnika ali celo od sovražnika. V noči od včeraj do denes smo čutili dva slaba potresa, denes je mir. Od §v. Miklavža pri Ormoži 19. nov. [Izv. dop.] Zima je tu; ceste so slabe, mostovi čakajo popravka; dela za okrajni zastop je dosti; ali okrajnega zastopa nemarno; stari se veseli svojega životarenja; novi pa zastop čaka najvišjega odloka, da bi se smel konstituirati in delo pričeti; takovo je to življenje sedanje vlade; tudi ona se usmili samo ob sebi propadajočega ustavoverstva ter še mu pušča živeža, kolikor more. Ona pusti stari ustavoverni da je angleški poslanik dal sultanu 10 dnij časa, v katerem se mora Ulcinj izročiti. V Prizrenu se je ustanovila neka albanska vlada, ki je vse otomanske uradnike od tod pognala. Ta albanska vlada organizuje svoje vojake, katere pošilja na Grško ropat. V Caripradu se vse to ve, ali porta nehče nič storiti, ker se boji Albancev ter računa na njih pomoč zoper Grke. Kakor se piše, Grki skrbe za pomno-•ženie svoje vojne moči. Grška vlada je namreč ukazala osnovati 10 novih bataljonov pešcev in 4 nove poljske baterije. Armada se bode na tak način baje pomnožila za 15.000 mož. Do konca marca prihodnjega leta dobi grško brodovje še dve novi oklopni korveti. V Sala-miskem arzenalu delajo se torpedni čolni, ter je dovršenih 40 prevoznih mostov. V berlinskoj zbornici poslancev je bila 20. t. m. stavljena do vlade interpelacija zarad agitiranja zoper jude po Nemškem. V imenu Rismarkovem je odgovoril grof Stollberg tako, da zagovorniki j u do v nijso prav nič zadovoljni. Dejal je namreč, da zagotavljajo obstoječi zakoni ravnopravnost ver in da vlada teh zakonov ne bo spreminjala. Poslanec VVind-horst je dejal, da judovsko vprašanje niti v zbornico ne spada nego je mora prebivalstvo samo rešiti. Dopisi. ■z Planine na Notranjskem 20. nov. [Izv. dop] Naša uboga dolina bode letos zopet žalostno jesen zabiležiti imela. Še nijsmo pozabili škode, ki jo je nam povodenj leta 1879 napravila, in uže nam pretf jednaka nesreča, kajti vsled deževnega vremena je uže mnogo časa voda naraščala. Tako, kakor je pa včeraj popdludne deževalo, bilo se je bati, da voda izstopi do ceste, katera pelje na Rakek, alt žalibog še huje je prišlo. Okolo 8. ure na večer prične mej silo veliko točo, gromom in bliskom tako neprestano liti, kakor da bi se bili vsi oblaki nad vasjo od neba odtrgali. Tako je bilo, da najstarejši ljudje takega ne pomnijo, in so rekli, da tak more le sodnji dan biti. Groza je človeka obhajala to slišati in videti, in trajalo je to črez uro. Nasledki tega Dokazujejo se le prehitro. S hribov in gričev, ob krajih, od koder drugače ni kapljice ne priteče, valili so se kar celi potoki; vsi studenci in izvirki so se odprli — in so v tem majhenem času tako narasti!, da je v nekaterih mestih črez veliko novo cesto kar nenadoma povodenj prišla in se po starej cesti z groznim šumenjem razli- Tu je bilo vse živo. Na vseh straneh so se delale priprave za slovesni jutranji dan. Možje, pod vodstvom neumornega g. K u-kovca, stavili so velikansk šator, gradili so navlašč za to svečanost orjaško peč in prostrano ognjišče; krčmar Vav potic je razkladal svojo posodo in omizje in množica brdkih deklet, sedeča v senci košatih jablan, spletala je vence, s katerimi so krasile hišo, šator in in slavolok. Rilo je veselje, gledati te vrle ljudi, s koliko navdušenostjo in radostjo so izvrševali svoje uloge; vsem se je brala na obrazih želja, pripraviti vreden in dostojen sprejem Vrazovim čestilcem. Po kosilu predlagam g. dr. Markoviču pohoditi z mano „žerovinsko dobravo" kar ga je vrlo razveselilo. Žerovinska dobrava je prostran gozd, četrt ure na severnej strani od Vrazove hiše. Kos tega gozda je svojina Vrazova. Gozd, obsegajoč večjidel hrastje, razen tnga bukve in topole, je na severno stran hriba ležeč in v dolini teče žerovinski potok. Rujna preproga raahii je prostrta po tleh, žolne, vuge in razne druge tiče žvrgole po visokih, košatovejnih drevesih. V tem mirnem gozdnem zatišji se je bavil Vraz o spomladnih in poletnih dneh, čitajoč in piskajoč na priljubljeno piščalko, katero je vedno soboj nosil. Prehodila sva ves gozd, molče in slastnim spominom udana, postajala pri tem ali onem drevesu, kjer je kak primeren prostor, ugibaje, da-li nij baš tu slavni pevec Čital ,,0mera za dne Ili Vile slušao do hore zapadne." Natrgavši velik šopek gozdnih cvetlic, s katerimi so drugi dan belo oblečene deklice obdarile goste, vrnila sva se na Vrazov dom in prišedša do slavnostnega šatora, zavzeta obstojiva: zbralo se je tu v časi najine od-sočnosti iz okolice kakih trideset deklic, ki so venčale stebrovje in vhode šatora in zraven prepevale miloglasne pesni. Tu se je slavni htvrtski pesnik prepričal, kako milo in krasno pojo Slovenke, o katerih pravi Vraz : „Čitav dan Slovenka pesmo bi ini pela, A j a bi j tli volio nego spev angjčla . . . Tko nij slušao njeni' pesamah ljubezni, Nij ljubavi čutio razblude, boljezni." G. Markovič se nij mogel dosti načuditi temu sladkemu petju. Ves vznesen jim je ploskal in jih prosil, da nadaljujejo. In dekleta nijso pele samo navadnih narodnih pesnij, nego vse naše umetno zložene napeve so proizvajale pravilno in lepo. Posebno se tu odlikuje Vrazova najmlajša nečakinja R a rika in njena sestričina Lizika Magdičeva, ki se je v umetnem petji izurila in vzbuja pri tamošnjem deklištvu veselje do milozvočnih naših pesnij. — Pozno v noč sva sedela tu v šatori v krogu teh vrlih deklic. Rila je lepa poletna noč, mehka in mila ! Po goricah okrog je pevalo tisočero čiričev, teh dobrih vinogradnih duhov, ki naznanjajo čas trgatve! — Na iztoku se je začelo uže svitati, ko nas je objel blagodejni sen in to v onih prostorih, kjer je stala zibelj Stanka Vraza. — — (Dalje prih.) okrajni zastop Se v prejšnjem delovanji ter zavira oživljenje konservativnega narodnega okrajnega zastopa ormozkega. Kedaj bo vendar konec tej neodločnosti? Pričakujemo, da bodo naši državni poslanci na Dunaji o tej stvari kojo spregovorili. Domače stvari. — (Imenovanje novega finančnega direktorja za k j ubijan o.) Nedeljska „\Viener Ztg." nam je prinesla zdaj jed*»nkrat tako imenovanje, s katerim moremo Slovenci zadovoljni biti. Za finančnega direktorja v Ljubljani je imenovan gosp. Tomaž Ba rtu še k, prej več let finančni uradnik v Izubijani, zadnja leta finančni nadsvetovalec v Insbrucku. Gosp. Partušek je rodom Čeh, v Ljubljani ni j nikdar spadal k ustavovernim preganjalcem Slovencev, in je zato priljubljen bil. Tacih višjih uradnikov nam treba, a ne poli tičnih nemških agitatorjev! — („Slovenski Pravnik.") Od novega leta 1881 naprej bode izhajal tukaj v Ljubljani razen beletristično-znanstvenega lista „ Ljubljanskega Zvona", tudi še drug mesečen slovensk časopis, „Slovenski Pravnik". Izdajal ga bode s sodelavstvom ljubljanskih in vnanjih slovenskih juristov tukajšnji advokat dr Alfonz M o še. Ime časopisa kaže uže dovolj i program njegov. Mi smo to novico z velikim veseljem slišali. Kavno zdaj, ko se od vseh stranij kliče po slovenskem urad o van ji, in se to tudi res Čedalje bolj razširja, potreben je tak strokovnjašk časopis vil juriste na Slovenskem jako zelo. Prepričani smo torej, da mu ne bode manjkalo niti duševne niti ne materijalne podpore. — (Slovensko gledališče) je bilo pri zadnjej predstavi v nedeljo prepolneno. NaproSeni smo od odbora gospij, ki nabirajo za obleko ubožnim otrokom, za kateri namen je tudi čisti dohodek te predstave odločen, v njih imenu lepo zahvalo izreči dramatičnemu društvu in diletantom gg. igralkam in gg. igralcem za njih sodelovanje. O igranji bomo jutri več poročali. — (Kmetijska družba kranjska) ima tukaj jutri 24. novembra v mestnej dvorani ob 9. uri dopoludne občni zbor. — (Mrtvega) so včeraj v ponedeljek zjutraj našli v njegovej sobi v Drašlerjevej hiši starega črevljarja Halma. Pogrešali so ga uže od petka pretečeni teden. Gotovo ga je uže v petek mrtvud zadel. — (Po vodenj na ljubljanskem močvirji.) Neprestani dež je ljubljansko močvirje uže zadnjo soboto v daliavi 4000 oralov popolnem preplavil. Vasi Črna Vas, Havptmanica, Lipe, Vnanje gorice, Blatna Brezovica in Karolinško predmestje so popolnem pod vodo, ki stoji po dva ("revija visoko V vseh poslopjih. Večinom so ljudje bežali v zgornja dela poslopij, uboga živina v hlevih pa stoji do života v vodi. Nekatere hiše so v nevarnosti, da se bodo podrle. Kar se tiče oziniinske setve, je po povodnji popolnem uničena. Zdaj naj gredo nekateri gospodje, ki mislijo osušenje močvirja in bitreji odtok Ljubljanice rešiti le s frazami, gledat močvirje pa tudi j ez pri Ud matu, ki baje „nie, ne zavira, odtoka Ljubljanice". Tudi proti Vrhniki in Borovnici je vse ozemlje poplavljeno in bodo posestniki trpeli veliko škodo. — (Nesreča vsled povodnji.) I/. Borovnice se nam piše: Dno 19. t m. o polu devetej uri zvečer sta se v najhujšej nevihti in v največjem nalivu napotila voznika Miha Knap in Valentin Kržič, hlapec pri Janezu Opeki v Rakitni, s praznima vozoma iz gospod Lorenc Vrbičeve gostilnice v Borovnici, ako-ravno jima je omenjeni gospod zavoljo velike vode branil na vso moč proti domu. Prišedši na most črez Borovnišico, nij bil Knap pri volji iti naprej, ker je bilo vode na cesti skoraj jeden meter, ter je obrnil svoje konje. Kržič pa požene mimo in pravi tovarišu: „Ali nemate nič korajže!" Kmalu potem pa zavpije: „Joj, pomagajte!" — Zavozil je bil v temi preveč na desno ter obtičala sta konja v nekej jnmi z vozom vred. Ko pride vračajoči se Knap nazaj v vas, gospodu Vrbiču nemudoma pove, kaj se je zgodilo in ta pošlje hlapce, če bi bilo mogoče kaj pomagati. Pa vse brez vspeha, ker blizu nij bilo moči. — Denes, ko je voda nekoliko upadla, potegnili so mrtve konje še uprežene iz vode. Konja sta bila vredna okolo 450 gld , a hlapca nij bilo mogoče dobiti. Bog ve, kam ga je voda odnesla. Naša Borovniška ravnina je vsa pod vodo, videti je kakor morje. Drug dopisnik nam isto nesrečo tako pripoveduje: V petek 19. t. m. je pripeljal iz Rakitni Kovačev hlapec s par konji voz dilj na tukajšnji kolodvor. Mej tem pa, ko je konje krmil, se je zmračilo in je voda vsled velicega deževja poplavila belo ravan. Dotični krčmar, pri katerem je imel konje, mu je branil, da mu nij potreba nocoj odhajati domu, ker je voda preveč narasla, in da se mu utegne kakova nesreča pripetiti. Hlapec pa ne oziraje se na krčmarjev opomin, napreže konje pa se odpelje. Ko pa dospe v log, tam kjer voda najbolj teče črez pot, zanese voda konje, voz in hlapca v globino zraven ceste iu — potopilo se je vse! Drugo jutro dobili so konje in voz v jarku vtopljene in hlapcev klobuk, hlapca je voda odnesla. Vrednost vtopljenih konj ceni se na oOO gld. Sedaj se vidi koliko potrebno bi bilo, da bi se bil predlog gospoda B. pri nekej občinskej seji izročil, namreč da bi se bilo ob cestah, posebno pa v takem kraji, v katerem se lehko kakšna nesreča pripeti, nasadilo sadno drevje, da bi v tacih slučajih bilo voznikom kot kažipot, in še koristi bi občini prinašalo, ali pametni predlog se je s smehom zavrgel. — (Doktor bogoslovja.) Z Dunaja se nam piše: Denes 19. nov. je bil ob 12. uri v vseučilišnej dvorani g. Mihael Napotnik, duhovnik lavantinske škofije, rojen na Tepan-skem Vrhu v konjiškej fari, slovesno za doktorja bogoslovja promoviran. G. Mih. Napotnik je 1. 1871 z odliko dovršil gimnazijo v Celji, bil potem jednoleten prostovoljec. Bosenska okupacija je tudi njega poklicala kot vojaškega duhovnika v vojsko. G. Napotnik je vedno odlikoval se z iskrenim rodoljubjem, veliko bistroumnostjo. Slovenska Matica je priobčila iz Na-potnikovega peresa lep članek o ranjcem Jos. Rozmanu, in „Slovenski Gospodar" je pred letom priobčeval živimi barvami pisane članke o Bosni itd. Nadejati se smemo, da bode g. N. Se mnogo koristil domovini se spretnim svojim peresom. —(Slovansko pevsko društvo na Dunaji) priredi vtorek 23. novembra zalnvo s plesom v dvorani ,,zum grilnen Thor" (VIII., Lercheniehlerstrasse Nr. 14). Pelo se bode več zborov, mej temi tud dr. IpavČeva „Domovina," v katerej pojeta dvospev Mičoch i Stanko Pir-nat. Glasbene torke izvršuje godba 34. peš polka nemškega cesarja pod osobnim vodstvom kapelnika K. Sebora, znanega češkega skladatelja. — 18. decembra bode slovansko pevsko dru- štvo dalo velik koncert v cvetličnih dvoranah dunajskega vrtogradnega društva. — (Slovensk roman v češčini.) Glasilo moravske češke narodne stranke „Moravska Orlice", prijavlja sedaj v podlistku Stritarjev roman „Zorin", ki ga je na češki jezik preložil cand. prof. J. Penižek. V nemškem prevodu prihajal je „Zorin", kakor smo uže omenili, nedavnaj po pražkej „Politik". Razne vesti. * (Ne kolni!) Zagrebški župan je izdal oglas, da se ne sme kleti. Vsak, kdor bode klel, bode kaznovan z zaporom od 6 ur do 14 dni j. V originalu se ta oglas tako-le bere: „Od njekolika godina biva sve to više, da se pojedini ljudi u gradu Zagrebu rado služe mrkimi kletvami. Tim ljudem je več prešlo U običaj, da za svaku malenkost, pa i nebilo to u kakvoj svadji ili srčbi, odmah prekunu boga, Rvetca, angjela, grob, krst. vjeru itd. Da tako mrzke kletve samo sablazan prouzro-kuju, a onim, koji jih izuščuju najmanje na čast nesluže, netreba tomu ni kakova dokazivanja. Želeti je, da se taj grdi običaj u gradu Za-gnbu izkoreni, i zato se saobčuje občinstvu grada Zagreba, da se izuščivanje bogumrzkih j kletva u obče strogo zabranjuje. Svaki koj se jbogumrzkom kletvom služio bude, kaznit će se po cesarskoj naredbi od 20. travnja 1854. zatvorom od (J ura do 14. dana M * (Razbojniki v Slavoniji.) Iz Slavonije se čuje vedno več poročil o razbojniških napadih, tako, da je hrvatska vlada oklicala naglo sodbo ali „preki sud" za Os ješki, Dja-kovarski, Vitrovitiški in Požeški okraj. Doneski za unesrećene v Zagrebu. III. izkaz. V Ljubljani: Gg. dr. J. Kapler 5 gld., J. PoČivavnik, J. Čeme, Pr. Štrukelj. A. Porenta, .1. Kopač, Pr. Drašler, L Ž vab, .1 Žabj«»k J. Flore, J. Ahlin, M. Hiuptmann, K. P., F. Ma-riacher, gpdč. N. Soklič, P. Černe in M. D.m-nik po 1 gld. F Rradaška 2 gld Neimenovan 5 gld. E. Hirschmann 3 gld. J, Perdan 5 gld., J. Oblak 2 gld., dr. F. Ambrožič 2 gld., J. K., J. Č. in J. G. po 50 kr., dr. B. Glanchik v Mariboru 10 gld., dr. A. Prus v Konjicah 10 gld., pri seji občinskega zastopa v Ud-matu nabrano 7 gld. K temu v II. izkazu št. 267 izkazanih 118 gld. 57 kr., torej skupaj 187 gld. 7 kr. Daljne doprineske administracija tega lista rada prejema in jih hoče poslati županstvu v Zagreb. Administracija „Slov. Naroda11* Vsfm prijateljem in znancem naznanja podpisKnu, da se je Vsegamogocnemu do-pHdlo poklicati po kratkej pa lmdej bolezni gospodičino Terezijo Fischer v 19. letu njene starosti dne 17. t. m. v boljše življenje. Gornji grad, 19. novembra 1880. >92) Žaluioća družina. Gospodu Jakobu Aleševcu, „Brenceljnu", v Ljubljani. Menda zato ker sera Vara vrnil Vaše glasilo „Ureneoljna" ter Vam sporočil, da ga nečem prejemati več, začeli ste v „Slovencu" indirektno napadati banko „Slavij troseč o njenih uradnikih laži, da ,,surovo a^itirajo zoper „Slovenca" in ,,botrujejo pri njegov um sežiganji". Ker Vara vena načelo ..caluniniare auducter etc", sabranih »*e sprejeti v lint p ipravek, katerega sera bil uredništvu poslal, opiraj- se na § 19 tiskovnega /.ikona, in katerega je odgovorni urednik obljubil priobčiti. Vložil s«-in torej proti „Slovencu", ki je, k;ikor se zdi, izkljue j ivo Vaša domena, tožbo Na nun tuga mojega javnega pismu pa je povedati Vam, da vsi oni trije uradniki, katero Vi z za-tiio t j i vitn izra/.otn ..pisaći'1 pi ate, plačujejo davek in Imajo volilno prav co -- čes.ir pa Vi kot „rudacteur en chef" o Bebi no morete reči. V Ljubljani, dne 81, novembra 1880. luni Hribar, glavni zastopnik banke ,,Slavije". Tujci. 21. novembra: Pri Mloini: Schwarz, Biller iz (Jradca. — Ska-titzkv iz Dunaia. — l'n ;-vega meat i. Pr VI nI I <■ i s Jim \i, Dunaia. — Nanieli \> Trsta. Pr »VHtri|Mk«>iii ■Hr|i BcbVM iz L> 11 aja. — S etu I, Luelissclmei-der w. Grade*. Dunajska borza 22. novembra ilzvimo teingrafično poročilo.) Enorni dii. 0 D i.ivne Mark«) .... . -S »10 Trgovina z železom. v I.;ii1>I Judi. Premeščenje. Jemljem si east uljudno naznanjati, da sem svojo trgovino z železom preložil v prejšnjo Stro-jevo hišo gosp. Karla Galeta, na mestnem trgu št. 2, poleg magistrata. Zahvaljevnjoč se svojim p. n. naročnikom za zaupanje dozdaj mi izkazano, prosim še za daljna naročila ter se priporočam udano na mestnem trgu št. 2, poleg magistrata. (693—1> 10 etablisement gospodskega oblačila, v ■< I u l»l lan i. slonove ulico li. Mt. BI. priporoča Zimske suknje .... od gld. 14.— višje. Menčikove od tkanine . „ „ 18.— „ „ lodna . . „ „ 13.— „ Sako od lodna . . . . „ „ 5— „ Zimske hlače..... „ „ 5.— „ Velika izber deških in otročjih oblek IC Najnovejše za gospe: "W o g r i n j a I a - m a n t o u x - p a I e t o t ima (691—9) m. iijjumiiniij v LJubljani, Nhmovc ulico li. ni. 18. (584—3) V Ljubljani, hotel ?,pri slonu" na dunajskej cesti kt. 2, v prvem nadstropji v dvorani prodajalo se bode skozi ves teden zdanjega letnega semnja zdolej navedeno blago iz najugodnejšo konkurzne mase tekstilnih (tkanih) izdelkov. Res čudovito nizko cene prekoso vsako uže bivše razprodaj a n j Koliko časa so bode prodajalo, to je odvisno od tega — kur se ob sebi razume — kolikor Časa je kaj blaga. — Zato se ob sebi priporoča hitro nakupavanje. KASTNER L OEHLEH V I JiiMMiii ©b semnji „pri Slonu" nn dunajskej cesti št. 2 v 1. nadstropji V dvorani. Hi* Diaiuiji: VI. Mariahilferstrassc 97. V Pragi : Obstgasse 9. V Brnu : Rennergasse 11. V liiMl«i|MVsli: Konigsgasse 19. 78 ctm. 1 met. 1000 kom. najnovej. bareša in Mo- gl- zambupie........ —.12 gl- -.15Va 1000 kom. bla*ra /.a spalne suknje ii —.13 ti —.17 it —.12 ti -.15'/» 1000 „ blaga za obleke . . n —.16 ii - 20'/, —.— it —. 9 30"0 ,, čipk ali špic . . . . n —. 9 it -. «Vi 500 „ baržunastih trakov. . »t —. 2 tt -• »Vi Blago za obleko *f4 široko, platnen dessince elegantnih boj na izber ii —.14 tt —.18 Flanela za obleko in srajco . . •i —.22 tt —.28 Orlean gladek in vtisnen, črn ali Jesenska tkanina, rips, VBakc barve n —.22 it —.28 Matlasse, teške kvaliteti . . . it —.26 tt -.33'/, Diagonal, za vsako saisono . . it —.13 tt —.17 tt 1.15 Temo, donble, teško kvaliteti it —.65 —.83 Pasci (porte) za obleko, teške kval. ti —.— tt —. 1 Volna za pletenje, bela, cel zavitek ti —.— ti —.55 Ovratniki za ženske, trojni s Bedlom —.IG —.21 Kazne barve blago za telovadno —.16 tt —.21 tt —.28 Bar/.n nas t trak 2 prsta širok . . f% —. 3 ii —. 4 tt —.— it —. 8 Otročje nogovice, velika izber, par it —.— n —. 7 Karir posteljna oprava, cauefass . Oxford, največja izber .... —.it; tt —.21 —.l.i n - .17 Dežniki z 8. deli...... —.— —.88 Tarlatan za plesno toaleto . . . ___ —. 7 Surovo platno za ženska oblačila —.20 —.26 Garniture za kavo z dani. servijet. _,_ 2.63 Cloth. dežniki sč sprožilnikora _.— n i.;w m m n n od svile S — Srajce za gospode, Oxford . . n —„— n —.58 „ „ „ bel chilT., gilet prsi n n —.95 „ „ „ z vezljanimi prsi Flanelaste srajce se svilo na prsih n —.— ti 1.30 obrobljene....... n —.— 1.30 Životu' ki potlsrajčni za gosp. struks n —.58 —.68 Spodnje hlače za gosp. „ n —.68 n —.78 78 ctm. 1 met. n —.85 ti —.95 n —75 n —.'.H) n 1.10 n 1.40 n 1-20 1.40 » —.12 n —.16«/ „ 1.80 n —.— „ — 65 n —.83 n -.16 n —.21 Mreiast zdravstven spodnji životli ik za gospo in gospode Merilu »ži votu i ki za gospe i gospode Spodnji životniki, svilen (iniš. . „ in hlače s pod- < šivom od kožuhovinu Sirthig siv in črn ...... Moli, cel komad...... Atlas, črn, prima kvalitet . . . Koteninu, perivna, velika izber, izvrstne kakovosti . . . . Cela obleka od kretona, najboljša tkanina ........ brisačo od surovega platna . . „ obeljene...... Platno *li široko...... Gumbi za srajce, dober oviro Žepne rute z robom . . . . „ „ obrob jene .... Ovratniki za gospode, trignbni, kroj lep........ Sukno y.a žensko ohleko . . . „ „ nioSko „ . . . Trignbni mandati za oboji spol . Vola nt-eipke, <» prstov Široke Perivne čipke, 2 prsta Široko . StrukB tkanina .... Žensko srajco s čipkami it it bog. vezij. . „ korote, bog. vezij. Kute od led. volne Kouge < 'otton stalne b rvo Franže, ti prste široke (>r^antio \ , širok Moiisselin h/4 fiirok Dvogulmi hurliant, kalmiik, gladak uli utisnen .... Kute za prah, platnene . Nanking 4/i kompakten 1'orto za obrobljen je, Alpacca 1 cel komad n 1.95 . -.12 n —-I« „ -.16 n —• 8 n « ■ -.10 n —55 n —95 ., —20 „ —.10 gl. — 8 - -.17 .9f» .25 .16 • 3 . 4 .10 .18 15 —.ir»«;., —.23 —.20 1.26 1.96 —!l8 -• t»/i —.22 —.85 1.20 1.20 —Ml —. 4 — 5 —.13 —.23 —.15 —.20 —.15 l.JO Namizna pregrinjala od najlepS. damastkroja .... Kravate za dečke „ ,, gospode z vratnim trakom ........ Navit cvirn bel ali črn 1 kom. . Hlačne prekoramice, trajne . . Kute ovijače za zimo % veliko . n n n it Himalaja 9U Sbawl za otroke...... Jute tkanina za hišno opravo* In okenske draperijo..... Svilen trak, nobl. 5 prstov širok ,, „ pis. sergo 5 prst. šir. ('rndel, krasen damastni vzorec . Kiši........... I'regrinjala na oknih, najnovejše, da sti dobro čistiti .... Ženski životniki, primerna oblika Modni trak, najnovejše .... K vasto za pregrinjala .... ltalia-clott, izvrstno..... KaAmir-rnte, črno z dolgimi fran- žami od svile...... Ženska spodnja oblačila, surovo platno, odičena...... Preproga, trajna...... Cretone, naj lepša tkanina mille tleures......... IMis: odeja od svile..... Jtarliand barvan...... Ženske kravate novost, . . . Orjaško platno izvrstno . . . Gradel za pohilje "l4 šir. najl. deaa. Kips za pohilje, garnit.. Hn. kval. Posteljna odeja prešivana, rouge in Kašmir...... . Natikači zoper potenje nog . . iMoine ženska spodnja oblačila . Volna za pletenje v klopčičih . Odeja za posteljo in mizna pregrinjala i lepi gobelin-obrazci. , 78 ctm, 1 met. —.— tt — .58 i— —. 5 —.— tt -.12 —,— it —. 2 •i —.24 u — 98 i • tt 2.95 • it —. 6 —.28 n —.36 —.24 it -.31 — 12 ti -.15'/3 —.22 'i —.28 —. ii it —. 4 —.19 n —.25 —.48 ii —.— —. 8 n —.10 —.10 ii —.— —.10 n —.13 2.35 n —.— 1.30 ti __ —.20 •t —.26 —.22 2.95 —.13 —.10 -.12 -.28 —.75 2.20 -. 9 1.60 —. 6 2.20 —.28 —.17 -.'167, —.36 —.96 3.50 —.' 7 2.90 Spodnja ženska oblačila, kostum „ —'— Kazen tega je pa tudi še velika izber iiujuovejMJli i| tu timu; posebno je velika zaloga suknja, pre^rinjalov in svilenega blaga. Tsi prilika je posebno ugodna za nakupovanje bale in božičnih ter novoletnih iluril, kajti cela zaloga blaga, obsezajoča modno, mniiitakturno, svileno, sukneno Ma-., in razno vrste špic, ima se v kratko odin o j en «*iu < umi popolnem razprodati. Zato je tudi cena odločena muesuo uiiku. Prodaja se v Ljubi ani v hotelu „pri Sionu"' na dunaiskej cesti št. 2 v prvem nadstropji v dvorani. Izdatelj in urednik Mukso Armič. Lubtnuia in tmk „Narodne u K;uneu. 489198 489199