NO. 92 60tf> , “Z0^/?,i'^or ^?/?e • /,, AWKBJtlCAW iN J^/mm in LiiN«i!A®« mm POZDRAV 17. REDNI KONVENCIJI AMERIŠKE DOBRODELNE ZVEZE National and International Circalation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 11, 1970 iiOV«NIAN mwwifrm- ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Spoštovane delegatinje, delegati in glavni odbor! Danes ste se zbrali v Euclidu k 17. redni konvenciji ftaše bratske organizacije Ameriške dobrodelne zveze, da Premislite in pretresete delo organizacije v preteklih štirih ktih in napravite načrte za bodoče. Bog naj spremlja Vaše delo in blagoslovi Vaše napore v korist organizacije, njenega članstva in vsega slovenstva v Ameriki! Pred več kot pol stoletja so naši pionirji zastavili brazdo in začeli orati ledino. Vsejali so dobro seme, ki je vzkli-Jo in rodilo dober sad — Ameriško dobrodelno zvezo, čast in slava jim! Vas, cenjena delegacija in spoštovani glavni odbor, ki nadaljujete z delom naših neutrudnih pionirjev, naših mož ni žena, ki še niso strašili naporov in žrtev v skrbi za svojo Jn svojih otrok bodočnost, iskreno pozdravljamo! Nadaljujte njih delo z enako nesebičnostjo, z enako požrtvovalnostjo, z enako dobro voljo in Vaše delo bo rodilo prav luko dober sad ter prineslo koristi Ameriški dobrodelni zvezi, njenemu članstvu in vsej slovenski stvari. Naj Ameriška dobrodelna zveza raste in uspeva ter zajame v svoje vrste še tisoče in tisoče rojakov! ___________________________AMERIŠKA DOMOVINA Predsednik napovedal Iz slov. naselbin umik vseh čet ZDA iz Kambodže 30. junija! t i s k o vni konferenci je FONTANA, Calif. — Po daljši bolezni je umrl tu 74 let stari George Kaliope st., 8644 Kaiser Ave., mož Caroline, roj. Žnidaršič, oče Alice in Georgea, 5-krat stari oče, enkrat praoče, brat Predsednik Nixon napove-|Janeza in Loizeta (zadnja v dal, da bodo prvi ameriški slov >- Družina ie zivela dolg° oddelki zapustili Kambod- Novi grobovi Amelia Anzelc kot preddelavec pri American V soboto je umrla na svojem ' Steel & Wire Co. Pogreb bo v na v Eddy Rd. v Willoughby, žo že ta teden, vsi pa do P^10- p°greb bo v sredo v Fon‘ konca junija. WASHINGTON, D.C. — Na tiskovni konferenci v petek zve-^'er je predsednik Nixon mimo stvarno odgovarjal na vpra-^anja, ki so mu jih stavljali čas-hikarji, nekateri tudi v precej izzivalni obliki. Predsednik je °stal miren, pa odgovarjal na sPlošno jasno in utemeljeno. Iz-layil je) ^ je bila njegova od-0f“itev za npstop v Kambodži Premišljena in pravilna, če tudi Zaletela na odpor. Predsednik je dejal, da razu-cilje tistih, ki protestirajo, a so to dejansko cilji, za ka-re se on bori, ker tudi on hoče ^ir, konec pobijanja, konec voj- tani. Agnew noče “Jeremij” BOISE, Idaho. — Podpredsed- domu na 987 E. 76 St. 52 let stara Amelia Anzelc, roj. Pierce v Chisholmu, Minn., od koder se je preselila v Cleveland 1. 1927, žena Franka, mati Sally Jean, Geralda in Nancy, sestra Antona, Jennie Lushin, Franka Pierce, Mary Houdek, Edith Boettcher in • Josepha Pierce. Pokojna je bila članica ADZ št. 18. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v sredo ob 8.30, v cerkev sv. VicLa ob 9., nato na All Souls pokopališče. Patricia Kobe V soboto je umrla v Huron Rd. bolnišnici po daljši bolezni 9 mesecev stara Patricia Kobe, hčerka Matthewa in Helen, roj. Koerner, Kobe, sestra Johna, Anne, Barbare in Michaela, vnukinja pokojnih Nicka in Anne, roj. Lippay, Koerner ter pokojnih Johna in Marie, roj. Novak,^ Kobe. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 9., v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na All Souls pokopališče. Thomas Germack V petek je umrl v negovališču Medicare 76 let stari Thomas Germack s 1072 E. 176 St., znan tudi kot “Smokey”, - rojen v Borovnici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1909, zaposlen do svoje upokojitve kot zastopnik John Hancock Ins. Co., samski, stric Franka Gormeka (Toronto, Ont.), Lete in. Petra, brat Jakoba in Franceta (zadnja v Slov.). Pokojni je bil član Glasbene Matice. Pogreb bo iz Grdi- nik Spiro T. Agnew je govoril novega pogrebnega zavoda na tu v petek zvečer skupini re- Lake Shore Blvd. jutri ob 8.15, publikancev. Iz pripravljenega v cerkev Marije Vnebovzete ob besedila govora je izpustil z ozi- 9^ nato na Kalvarijo. rom na razpoloženje v deželi napad na skupino “koleričnih, mladih intelektualcev ter utru- Anthony Mihelič Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 64 let stari jenih, zagrenjenih starih”, ki se Anthony Mihelič s 423 E. 156 je zagnala v napad proti politiki St., rojen v Wimber, Pa., od v3nja v Vietnamu in pomiri-v domači deželi. “Jaz se stri- predsednika Nixona v Kambodži. To skupino, v katero je porinil tudi načelnika senatnega zunanjepolitičnega odbora W. Fulbrighta je Agnew v neprebranem delu govora označil za “kader Jeremij”, “ki je podvojil in kričeči napad na lev oc oLii-|SVO-j napor in kričeči napad na Sgv01 z vsem, kar hočejo oni do-^ vjetnamizacijo in Nixonovo po- tiid1' daz uPam> da razumej°1 litiko v Laosu in sedaj v Kam-1 oni, kaj hočem jaz,” je dejal bodži_ Predsednik. ■ preje je tudi tokrat de-b f)^a 80 amerišLi oil ji v Kam-v Zl omejeni na uničenje rde-b Zatočišč in oporišč in da se t)0 .°. Goriške čete vrnile v Juž-cj - ^e^nam> kakor hitro bodo ti .doseženi. Dejal je, da po-ekajo koder je prišel v Cleveland 1. 1919, mož Mary, roj. Starc, oče pok. Raymonda H., Mrs. Tony Susan, Mrs. Lawrence Sack in sredo ob 8.15 iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče sv. Pavla. Frank L. Dorsch Včeraj je umrl 47 let stari Frank L. Dorsch, 20061 Edge-cliff Dr., Euclid, Ohio, mož Mary, roj. Zalar, oče Dennisa in Kennetha. Zaposlen je bil pri Austin Engineering Co. Pokojnik je bil član Društva Lipa št. 125 SNPJ. Pogreb bo iz Brick-mann pogreb, zavoda na 21900 Euclid Avenue v sredo ob 10.30, v cerkev Sv. Križa ob 11.15, nato na All Souls pokopališče. Dslavei v R3ew Yorkai ss idarHš s ššufoti NEW YORK, N.Y. — V nedeljo malo predpoldne so množice študentov demonstrirale proti vojni v Indokini, prav posebno še proti nastopu ZDA v Kambodži, pa seve proti streljanju na univerzi v Kentu. Nekaj minut pred poldne je prišla tja skupina gradbenega delavstva s svojimi čeladami na glavah. Na čelu skupine so nosili dve ameriški zastavi dvignjeni visoko v zrak. Delavci so nenadno udarili v študentovske demonstrante, ki so bili pred poslopjem New York Stock Exchange, jih začeli razganjati in poditi tudi po stranskih ulicah. Natp so šli pred mestno hišo in tam prisilili osebje, da je ameriško zastavo, ki je visela na pol droga v znak žalosti nad smrtjo štirih študentov v Kentu, dvignili do vrha droga. V spopadih med delavci in študenti ter policijo je bilo okoli 70 oseb ranjenih, 6 pa aretiranih. njegova žena May, arhitekt Oskar Stonorov, njegov osebni stražar William Wolfman, pilot G. Evans in pomožni pilot G. Kareffa (oba iz Columbusa, O.). Letalo je treščilo na tla nekako eno miljo in pol od letališča in se vnelo. Od celega letala je o-stal le rep, vse ostalo je zoglenelo. Upravnik letališča Clarence Tatro je dejal, da je letališče dalo pilotu ponesrečenega letala ob 9.33 poročilo o vremenu in dovoljenje za pristanek. Letalo se je spustilo skozi oblake v višini 400 čevljev, se zadelo v vrh nekega drevesa in nato 271 čevljev dalje treščilo na tla ko| ognjena krogla. Ostanki letala so bili najdeni v gozdu eno miljo in pol jugozahodno od letališča. Vsi v letalu so bili mrtvi. W. P. Reuther, star 62 let, je bil 24 let na čelu Unije avtomobilskega delavstva, podpredsednik AFL-CIO, dokler se ni od te ločil ter se povezal s Teamsters in Unijo kemičnega delavstva v Zvezo za delavsko akcijo (ALA). Zapustil je hčeri 28 let staro Lindo in 23 let staro Liso, Kambodža odobrava pomoč J. Vietnama SAIGON, J. Viet. — Predsed- 7 letih obnovili redne diplomat-nik Nguyen Van Thieu je izjavil ske odnose. Južni Vietnam bo časnikarjem, da je v stalnihI pomagal organizirati in vežbati Mrs. Melvin Brown, 6-krat stari stikih z vlado Lon Nola v Kam-'kambodžansko vojsko ter poma-oče, brat Antonie Hren (Alan- bedži. Ta odobrava nastop Juž- gal Kambodži braniti tudi nje- hattan Beach, Calif.), Louise Kochman (Canton, O.), pok. Mary Rackar, Josephine Vale (Mich.) in Matthewa. Pokojni je bil član KSKJ št. 169, ADZ št. 45. Do upokojitve je bil zaposlen no morsko obalo. Če bo sedanji kambodžanski vladi uspelo vzdržati le pol leta, nega 'Vietnama proti rdečim v obmejnem ozemlju Kambodže. Sklenjen je bil dogovor o skupni obrambi kambodžanskega o-1 potem bo položaj rešen, je dejal zemlja vzhodno od reke Me- Van Thieu v razgovoru s tujimi Long. | časnikarji. WALTER P. REUTHER SE JE SMRTNO PONESREČIL Predsednik Unije avtomobilskega delavstva se je v soboto zvečer ubil v letalski nesreči na letu iz D'etroita v Pell-ston v Michiganu. — Izjave sožalja nad hudo izgubo od vsepovsod. PELLSTON, Mich. — Walter 88 let staro mater Valentino ter P. Reuther, vodnik 1.6 milijona brata Victorja, vodnika medna-avtomobilskih delavcev ter naj- rodnega oddelka Unije avtomo-delavnejši in najuspešnejši de-.bilskega delavstva, lavski vodnik v naši deželi v, zadnjih desetletjih, se je v sobo-' Sožalje in žalost to zvečer nekaj po 9.33 smrtno1 žalost Je zgrabila vse delav-ponesrečil v privatnem letalu'stvo ob smrtni nesreči enega pri pristajanju ~ na tukajšnjem1 njeSovih najedločnejših vodni-letališču. Z njim so našli smrt'kov Walteria P. Reutherja preteklo soboto zvečer. Sožalja so prihajala od vsepovsod. Predsednik ZDA R. M. Nixon je dejal, da je Reutherjeva smrt “težka izguba ne le za organizirano delavstvo, ampak tudi za stvar skupnega pogajanja in celotnega ameriškega procesa. “On je bil mož”, ki je bil predan svoji stvari, govoril za njo z vso spretnostjo in za njo delal neutrudno,” je dejal Nixon o pokojnem Reutherju. Delavski tajnik G. P. Schultz je dejal v Washingtonu: “Ameriška družba je danes veliko revnejša, ker je izgubila Walter] a Reutherja in njegovo ženo. Walter Reuther je imel spore z ameriškim sistemom, toda ga je hotel izboljšati, ne uničiti.” Bivši podpredsednik ZDA H. H. Humphrey, ki ga je W. Reuther podpiral pri zadnjih predsedniških volitvah 1. 1968, je dejal, da je Reutherjeva smrt “nov udarec za našo deželo v času, ko izgleda, da je prišlo nad njo toliko nesreč”. Francoska demokratična delavska unija je pokojnemu izkazala zadnjo čast z enominutnim molkom na svojem kongresu v Parizu, žalost nad Reutherjevo smrtjo je izrazil glavni tajnik britanskih delavskih unij Victor Feather. Lepo priznanje je o pokojnem izrazil G. Meany, četudi sta si bila v nekaterih vprašanjih znova navzkriž: Reuther je doprinesel edinstveno in trajno k delavskemu gibanju v naši deželi. Prav tako je delo pokojnega slavil predsednik Unije jeklarskega delavstva I. W. Abel. Van Thieu je napovedal tesno sodelovanje obeh držav, ki sta komaj pred dobrim tednom po Tud/ ta teden se naša javnost še ne bo pomirila vojaške operacije uspeš-i*1 hitrejše, kot so predvide- Vali en l Za^° b°tio prve ameriške e Zapustile Kambodžo še ta 19,0"' ^ po do konca junija j. Dnevi na tečajih juv a obeh tečajih, severnem in oh em’ kroz* P01 ^e^a sonce nad j,0t^Ororn» pol leta pa pod obzo- hoy- 80 dnevi P0* *eta brez C1> pol leta pa brez dneva. Vremenski prerok pravi: hosH oblačno> toPl0 z mož-n®Wbti Najvišja tempera- CLEVELAND, O. — Precej bliskov se je nabralo koncem preteklega tedna, ki nam napovedujejo razburkano življenje v naši javnosti še ves ta teden. Povodov za to domnevo dobimo dosti na vseh področjih, največ seveda na političnem. Predsednika Nixona so dogodki preteklega tedna spravili na obrambne postojanke. Prav je, da je izbral to pot in da jo ne taji. Že to je pripomoglo, da so strasti začele upadati. Čeprav človek le težko verjame njegovi izjavi, da bodo do določenega dne u-maknili čete iz Kambodže, je že namen sam po sebi dober. Ako obljube Nixon ne bo mogel držati, bo moral zakasnitev utemeljiti in to ne samo s praznimi besedami. Ker glavnina njegove opozicije v deželi, ki stoji močno pod vplivom levice, ne vidi več politične koristi v obravnavanju “ k a m b o džanskega problema”, se je vrgla na de- likatno vprašanje odnosov med federacijo in prosveto, kjer bo hitro prišlo na prvo mesto vprašanje, ali prosveta mora dopustiti, da politične počitnice na učnih zavodih odrejajo dogodki, ki jih insce-nirajo pristaši nove levice. Značilno je bilo na primer glasovanje na Clevelandski državni univerzi, kjer je bilo 3105 študentov za nadaljevanje pouka in le okoli 660 za krajši presledek. Študentje so imeli le en razlog, ki je vlekel: plačali so šolnino in hočejo hoditi v šolo. Verjetno bo to zdravo načelo kmalu prevladalo v naši prosveti. Nekateri znaki namigujejo na večje boje v delti reke Mekong, jpžno od glavnega mesta Phnom Penha. Saigon-ska vlada bi rada odpeljala iz Phnom Penha kakih 200,000 Južnih Vietnamcev, ki tam živijo. Iz načrtov rdečih se pa da sklepati, da bi se partizani radi čim preje polastili glavnega mesta, ki ga potrebujejo za politične namene, če bi tam dobili še Južne Vietnamce, bi jih verjetno kar hitro poklali. Zato se večji boji v delti reke Mekong lahko začno že ta teden. Za naše čete je to vojno polje kočljiva zadeva. Nekaj tega bojišča leži namreč že onkraj linije, 21.7 milj, do koder bi smele iti a-meriške čete. Upajmo, da značaj tega vojskovanja ne bo zelo pozno objavljen. Sena tor ji v Washingtonu bodo ta teden sedeli na trnih. Pred njimi bo ležala resolucija glede vojskovanja v Kambodži. Senatni odbor za zunanje zadeve jo misli obravnavati že danes in jo potem poslati v plenum. Resolucija prepoveduje udeležbo naših strokovnjakov in svetovalcev pri saigonskih četah, ki operirajo v Kambodži. Omejuje tudi operacije našega vojnega letalstva v Kambodži v pomoč južnovietnamskim letalom, ki so v težavah pri odbijanju sovražnih napadov. Predsednik Nixon je dalje povabil za danes vseh 50 guvernerjev in ravnateljev o-smih vodilnih naših univerz na razgovor v Washington. Nixon bi rad dosegel več stikov med guvernerji in univerzami ter federalno administracijo, da bi tako ne prihajalo do nepotrebnih trenj. Voditelji naših varnostnih služb ne menjajo mnenja. Clevelandski polic ijski šef Coffey je na nekem banketu izjavil: “V izgredih na Kentski univerzi smo videli vzorec policijske države, pa nihče ni hotel videti, kar je videl. Ako naša družba, starši, učno o-sobje, prosveta, vzgojitelji ne bi vsega dovoljevali mladini, in ne bi bila tako popustljiva do nje, ne bi do dogodkov v Kentu nikoli prišlo. Za izgrede in nemire smo vsi skupaj odgovorni. Ako družba ne podpre dela varnostnih organov, vse varnostne službe ne bodo mogle doseči svojega cilja, pa naj imajo na razpolago še toliko izvežbanega osobja.” Začasno Emil Mazey Začasno je prevzel vodstvo Unije avtomobilskega delavstva njen glavni tajnik Emil Mazey Smrt Reutherja je unijo prizadela posebno močno zaradi tega, ker je bila sredi priprav za novo kolektivno pogodbo. Pogajanja se bodo pričela v dveh mesecih in obe strani sta napovedali, da bodo trda, najtrša od leta 1946. Pokojni je upal doseči pri teh pogajanjih za delavstvo nove ugodnosti zlasti v pogledu pokojnin in zagotovljenega letnega zaslužka. Iz Clevelanda in okolice Seja— Podružnica št. 15 SŽZ ima svojo sejo jutri, v torek ob dveh popoldne v Slovenskem nar. domu na E. 80 cesti. Po seji bo praznovanje materinskega dne. Seja in zabava— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima v sredo, 13. maja, zve-■er sejo in pobiranje asesment. Tega bodo pobirali od 6. do 7.30. Po seji bo zabava. Hvaležnoi mdo sprejeta darila in pecivo. z bolnišnice— Mrs. Antonia Trepal, 15630 folmes Avenue, se je vrnila iz jolnišnice in se zahvaljuje za ibiske, darila in pozdrave. Demokrati se sporazumeli— Vesti iz vodstva demokratske franke v okraju Cuyahoga tr-lijo, da so se demokratski vod-liki sporazumeli in bodo v so-)oto izbrali za novega okrajnega itrankinega načelnika okrajnega sodnika Josepha W. Bartu-reka. Podpirajo ga baje vse kupine in struje v strankini organizaciji. leje ne bo— Podr. št. 25 SŽZ ne bo imela neseca maja redne seje. ZDA gredo v izolacionizem CLEVELAND, O. — Bivši državni tajnik Dean Rusk je dejal včeraj v govoru kakim 2000 gostom v Park Sinagogi, da tišče Združene države v izolacionizem. Ni mu jasno1, ali je to le začasna težnja ali je nekaj trajne-šega. Johnsonova vlada je ob začetku vojskovanja v Južnem Vietnamu odločila, da ne bo posebej poudarjala pomena in nujnosti tega vojaškega nastopa. Rusk je k temu pripomnil, da bo bodočnost pokazala, če ni bila to hudo napaka. ^ečno brodovje doseglo Phnom Penh SAIGON, J. Viet. — Rečna lotil j a je dosegla danes zjutraj ^hnom Penh, ko so južnoviet-.amski marini zasedli Neak Lu->ng in očistili rdeče z njegove 0-:olice. Izjavili so, da bo flotilja Jula še dalje od Phnom Penha rsaj do Kompong Cham, drugega največjega mesta Kambodže. Ameriške ladje so sodelovale iri čiščenju Mekonga le do Neak juionga, dalje pa so plule južno-detnamske same. Na njih so a-neriški vojaški svetovalci. Panamski krajši Panomski prekop je dolg 40.2 nilje, Sueški po 104.5 milj. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Danes bo Senat razpravljal o predlogu za omejitev denarnih sredstev za ameriški vojaški nastop v Kambodži do 1. julija 1970. Predlagatelji te omejitve trdijo, da imajo za ta predlog vsaj 35 gotovih glasov, 15 pa “morebitnih”. Sličen predlog v Predstavniškem domu je pretekli teden propadel. WASHINGTON, D.C. — Danes se bo predsednik Nixon razgo-varjal s 50 guvernerji naših držav o nemirih na naših uni-vefzah in o nastopu v Kambodži. BELFAST, S. Ir. — Čete so sinoči končale 16 ur izgredov in bojev med katoličani in protestanti v Belfastu. DUBLIN, Ir. — Vlada predsednika Jacka Lyncha je srečno preživela krizo in dobila zaupnico Vv parlamentu. WASHINGTON, D.C. — Danes bo v Beli hiši sprejet Kurt G. Kiesinger, vodnik krščanskih demokratov v Zahodni Nemčiji in bivši kancler. PEIPING, Kit. — Vasilij Kuznetzov, vodnik sovjetske delegacija, ki se je za Leninovo proslavo podal v Moskvo, se je vrnil sem, da nadaljuje pogajanja s Kitajci o mejnih sporih. Pogajanja so že dalj časa v zastoju. AimUSKA DOMOVtMA, MAY 11, 1970 Ameriška Domovim /»•ivi *- ■/■» žrtev, med ljudi pojdite, poizve-' . v , ,. dujte in opisujte vse, kar so do- rvi ®0S ' a,J se’ P° er^ 1 brega naredili in storili naši do- do;bl11 pa mehk°’ bri slovenski ljudje za Ameriko J ° r° Pecen °' ^ in človeštvo. Ohranimo vse to našim zanamcem, ki bodo po-j Potolažil ga je. Pri omiz-vpraševali in iskali informacij o ^hdo ves čas samo o oslih vsem tem. In kdo jih naj jim da, 'g°voriL Zraven sedeči je začel če jih ne bomo mi? , misliti, da to leti nanj. Prekinil * V ČASIH VELIKIH ZMES- je oneSa’ ki ° osli,h 6ovoril’ z NJAV ŽIVIMO. — O tem in to °Pazko: “Vi ves čas nekaJ ° 0’ je razlagal pred kratkim radij- skb govorite, ali mari name ci-ski oznanjevalec v Buffalu. O- bate? menjal je razne uporniške poja-j Tisti, ki mu je stavil vpraša-ve po naših ameriških šolah.!nje> Pa odgovori: “Kaj vam pri-Današnja mladina nima nobene-[baja na misel? Saj je razen vas ga spoštovanja več do učiteljev,'še dosti drugih oslov na svetu.” kakor tudi ne do svojih rodite-j —Vsi lepo pozdravljeni, pa še Ijev, ne do oblasti in ne do ču- drugič kaj. Stari Majk varjev. Nasvetov ne posluša, še' ------o------- manj se ravna po njih. Poleg omenjenih težav in zme- . šnjav je še cela vrsta drugih' zmešnjav. Odkod vse to, kdo in ----- kaj ustvarja zmešnjave? LJUBLJANA, Slov. ;— Dne Med precej dolgim razlaga- 21. aprila je ugasnilo v Trnovem njem je odgovoril in poudaril na'v Ljubljani življenje odličnega vprašanje takole: jžupljana univ. prof. v pokoju, “Mi ljudje sami, vsaj nekaj, sociologa dr. Andreja Gosarja. Pravo vzgajanje mladine potre-'Ob veliki množici, ki se je zbra-buje dobrih in vzglednih vzgo- la k pogrebu ranjkega, je spre-jiteljev. Glavno nalogo pri tem govoril nadškof dr. Jože Pogač-nosijo starši. Vsaka cvetka tako nik: raste, kakor jo vrtnar začne go-J “Umrl je vzoren krščanski jiti in oskrbovati. Tudi pri otro- mož, oče številne družine, ide-cih je tako. Kjer prav skrbijo alen lik svoječasnega katoliške-za nje in jih vzgajajo, odraščajo ga javnega delavca laika. Nje-v dobre ljudi. Se zavedajo odgo- gov vzgled molitve, resničnega vomosti, ki jim jih zlasti dobre katoliškega mišljenje in ravna-matere vcepijo v srca in spo- nja bomo pogrešali, ko prav damin. Kjer pa odrastejo brez ta- nes manjka vzorov, ob katerih ke skrbne vzgoje, iščejo sami po- naj bi se tavajoča mladina zgle-ta v takih razmerah. Največ jih dovala.” zaide na nepoznana slaba pota.! Nato je opisal njegovo življe. Posebno matere imajo veliko nje in delo Dr Gosar se je rodil odgovornost pri vzgoji otrok. 30. nov 1887 v obrtniški družini Mnoge današnje matere se te- v Dol Logatcu. Gimnazijo je o- ga ne zavedajo, kakor bi se mo- pravil v •Ljubljani. Nekaj časa rale Materam, ki imajo male je bil v službi pri železnici nato otroke, bi moral biti najprvo ™ m i • • ^ . , ji-^vu pa študiral pravo na Dunaju m svet m pr, srcu dom m družina. tam lz prava tlldi doktorirai. _ Ker te zavesti mnogim manjka, Po ustanovltvi narod„e države zate je tudi manj m manj dobre ,eta 1918 je dela, , „arodni vzgojene mladine med nami.” vladi v Ljublianl ko, erie. Lepo m prav Je povedal. Do- nik za socialno skrbstm Zatcm dal bi lahko se tudi to, da so v \r> i p j • i .... . , , o- au v Je blj veliko let narodni posla- veliki mer, °dS<>vorne tudi sole. n(JC in nekaj fasa ,udj bister Mladina je taka kakor jo vzga- za socialno poIi,iko v belgrajski ja,o doma m za tem v nekaterih vladi. Ko se je umaknil iz aktiv-solah. Krize po nasih so ati nas „„ pomike, je postal profesor vse glasno opominjajo glede te-^ socioi08ije na ]jublja„ski un,_ ga’ ^ verzi. * PA ŠE MALO ZA KRATEK Nadškof dr. Jože Pogačnik je v ČAS: | svojem govoru poudaril Gosar- — Pri sv. Petru v nebesih. — Jevo delo s peresom. Bil je zelo Neka pripovedka pove, da je ploden. Sodeloval je pri vrsti ustanavljali domove. Tisoči in Prišel pred sv. Petra nekdo in katoliških listov in revij; Soci- t.soči so se znojili po premogo-J 6a vPrašal: “Sv. Peter, koliko je mish pa je bil tudi soured- |nik. Pisal,je v glavnem p social- ški “kveker” in glasovit kveker-ski pridigar. Sin bogatega angleškega admirala. Vero kvekerjev je sprejel na Oxfordski šoli in postal glasen oznanjevalec kve-kerstva, radi česar je bil par-krat kaznovan radi pretiranih izjav in poudarjanj. Leta 1681 so mu dali dovoljenje, menda radi vpliva njegovega očeta, za izselitev v ameriške kolonije, ki so spadale pod angleško krono. 27. ol.cobra 1682 je organiziral nekak: kvekerski samostan in s pristaši in člani je odpotoval istega leto čez morje in se nastanil v New Castle z drugimi kve-kerskimi pristaši. Umrl je 30. julija 1718. To o Williamu Pen-nu, čigar ime nosi naša Penna. Še pred tem pa so v tedanji koloniji (t. j. v naši Penni) že bivali priseljenci iz Holandske in Švedske, to v letih med 1650 in 1681. Ob koncu te dobe mu je bila dana, bolje podarjena po angleškem kralj u:\Karlu II. kolonija z imenom Pennsylvania. To najbrže, ker je imel njegov oče precej vpliva na kraljevskem dvoru. Ime po Wm. Pen-nu, katerega ime še danes nosi naša Penna. To so nekateri začetki naše Penne. Pozneje poleti 1701 je bilo dano dovoljenje za priseljevanje v te kraje tudi Nemcem in nekaterim drugim. Ob času državljanske vojne (1774-1776) je kolonija že štela okrog 300,000 prebivalcev. Med temi je bilo, kakor navajajo zapiski, že okrog ene tretjine priselje ncev iz Nemčije. Drugi iz drugih krajev severnozapadne Evrope. Slovanski priseljenci, kakor se omenja tu in tam, so začeli prihajati nekako okrog po L 1820. Nekaj jih je bilo morda že prej. Po državljanski vojni 1. 1776 se je začelo novo življenje. Nekaj časa je šlo trdo, a močna od tečnost pionirjev je vse premagala in ustvarjala novo življenje v naši Penni, eni prvih pionirskih dežel in krajev v naši Uniji ZDA. Ob pogledih na zgodovino prvih let naše Penne stopijo v duhu spomini pred oči tudi časi let, ko so v te kraje prihajali po zaslužek in kruh tisoči in tisoči na: ih slovenskih pionirjev in izseljencev. Prihajali so v vse razne kraje, vse gori do mej države New York v severno-vzhodnem delu Penne in drugod, vse doli do Pittsburgha in naprej v Virginijo in Ohio. Na ste tisoče priseljencev je bilo nase krvi, ki si prihajali, delali tu nekaj let in se vračali domov, mnogi pa so ostali tu in si tu Med zadnjo vojsko so ga Nemci odpeljali v Dachau, kjer se je po pričevanju sojetnikov odlikoval v pobožnosti. Po vojski je hodil vsak dan dopoldne k sv. maši v stolnico, popoldne pa je prihajal znova, da bi v tihoti in zbranosti mogel počastiti sv. Rešnje Telo. Ko je obnemogel in ni več zmogel tako dolge poti, je začel hoditi k uršulinkam ali pa v domačo trnovsko župnijsko cerkev. Ob 80-letnici ga je sv. oče odlikoval za zvestobo Cerkvi z visokim cerkvenim redom. U-mrl je v 83. letu starosti, večkrat previden s sv. zakramenti. V Gosarjevi družini je bilo 8 otrok. Najstarejši sin Pavel je hotel postati jezuit, a je umrl, preden je dosegel svoj cilj: postal pa je duhovnik sin Anton, ki deluje v Argentini; ena izmed hčera pa je redovnica na Dunaju. “Gospod profesor! Za Vaš vzgled doslednega katoličana Vam bodi topla zahvala!” Besede hvaležnosti je spregovoril še profesorjev rojak iz Logatca in se rajnkemu v imenu domačega kraja zahvalil za njegovo nesebično delo. (Po Družini) Korofanov konesr! kopih, jeklarnah, plavžih in'pri tebi 500 let?” drugod za svoj obstanek in zraven reševali tudi domove svojim tam za morjem na slovenskih tleh. Ali kdaj nam sedanjikom pride na misel, da smo jim vsaj nekaj dolžni za vse to? Da bi se Peter ga resno pogleda in od- nik vprašanjih, o narodnem go-govori: “Ena minuta!” jspodarstvu, zadružništvu in so- Zemljan ga dalje vpraša: “Ko- cializariji. Njegovo največje de-hko je za tebe vredno 500 do- lo ie “Za novi družbeni bed”,' ki larjev?” ga je izdala nekdanja Družba “En dolar,” mu odgovori Pe- sv' Mohorja v Celju v dveh deter belih knjigah. CLEVELAND, O. — Pevski zbor Korotan spada danes med najbolj renomirane pevske zbore v Clevelandu. V jeseni leta 1951 se je zbralo okoli takratnega akademika Metoda Milača krdelo fantov, katerim so se spomladi 1952 pridružila še dekleta ter se je tako razvil v Clevelandu, ki bi ga smeli upravičeno imenovati klasično ameriško mesto slovenskih pevskih zborov, nov slovenski pevski zbor, ki so ga bili sestavljali mlade pevke in mladi pevci, došli v to deželo po drugi svetovni vojni. Ko si je mladi zbor iskal imena, so se prvi pevci in zlasti še njihov pevovodja spomnili zibelke slovenstva, to je naših bratov in sester, ki se morajo za mejo svoje skupne domovine boriti za svoj narodno-politični in kulturni obstanek. Da bi misel na ta del našega naroda med njim nikoli ne umrla, so si izbrali ime Pevski zbor Korotan. To ime naj bi jih v velikem svobodnem svetu ne samo zunanje, marveč zlasti tudi notranje povezovalo s slovensiko-koroškim delom našega narodnega telesa. Slovenska Koroška nam je dala naj lepše pesmi; s svojimi stoletnimi žrtvami za svoj narodni obstanek pa nam je svetel vzor, da ne propade, kdor je zvest najdražjim narodnim svetinjam: Bogu in domovini. Skladno s tem je imel Korotan na vseh svojih dosedanjih koncertih vedno tudi koroško pesem v svojem sporedu. Sprva je Korotan nastopal samo priložnostno. Svoj prvi samostojen koncert je priredil 12. aprila 1953. Odtlej pa vsako leto. Prihodnji njegov koncert bo v soboto, 16. majnika, ob 7.30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Zbor je ves čas gojil in še danes goji prvenstveno slovensko narodno pesem. Pri tem se je zlasti v obdobju svojega prvega dirigenta Metoda Milača ravnal po tradiciji znanega pevovodja Akademskega pevskega zbora rajnkega Franca Marolta, čigar zbor je užival ugled najboljšega pevskega zbora v domovini. Seveda goji zbor tudi slovensko umetno pesem. Tudi na letošnjem Korotano-vem koncertu bodo prevladovale slovenske narodne, odnosno ponarodele pesmi. Del koncerta je posebej posvečen tudi spominu žrtev za, našo' slovensko duhovno in politično svobodo. Po koncetrii zabava s plesom, za katero bodo igrali “Veseli Slovenci”. Cena vstopnicam na koncert je $2. France Sever ml. Slovenska upokojeni za Walertoc okrožje CLEVELAND, O. — Tem potom vas obveščam, da sem prevzel tajniške posle pri klubu. V slučaju kake zadeve, tikajoče se kluba, se obrnite na Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., Cleveland, O., 44119, tel. 481-0545. Prihodnja klubova seja se bo vršila 12. maja ob navadnem času in prostoru. Pridite na sejo v polnem številu, ker imamo v načrtu poletni izlet v naravo iu moramo druge nedokončane zadeve rešiti. V zadnjih par mesecih smo zgubili kar štiri člane, ki so se za vedno poslovili od nas. To so: Joseph Šabec, Pavlina Troha, Philip Žele in Mary Gimpley-Naj jim bo lahka ameriška zemlja. Apeliram na člane, da privedete nove člane. Novi član plača en dolar pristopnine, nato še vsak mesec 25c članarine. To je malenkost. Po vsaki drugi seji imamo malo razvedrilo, serviramo jedačo in pijačo brezplačno. Pridružite se nam. Opozarjam člane, ki so zaostali s članarino, da to poravnajo čim preje za vsak slučaj. Končno vse pozdravljam in kličem na svidenje na prihodnji seji. Louis Dular, taj. Še 60 naročnikov masipr za Slomškovo piošše CHICAGO, 111. — Meseca 'ji ruarja smo že naročili plošče v Clevelandu, ki jih pa delajo v Pennsylvaniji. Med tem časom je nastal štrajk voznikov tovornjakov in zato plošč še nism° dobili. Zdaj smo pa pregledal' račune in smo videli, da nam se manjka $300, to se pravi še naročnikov rabimo, da bodo pl°' šče prišle. To bo čisto lahko spraviti skupaj 60 naročnikovi 25 v Clevelandu, 25 v Chicag11 in 10 v Jolietu. To je res malem kost. Samo hitro naredite. tudi od drugod bo še nekaj. To mi ne da spati, ne verm kaj čakate. Saj Slomškovo pl°' too morate imeti povsod. Hitro se vsedite in napišite pismo ua Mrs. Frančiška Dr. Humar 7233 West 38th Place Lyons, Illinois 60543, U.S.A' P. Odilo Hajnšek OEM- Milwaukee uhl m teserf! MILWAUKEE, Wis. — Pevski zbori Sv. Janeza zopet priprav' Ijajo koncert, ki se bo vršil v soboto, 16. maja, v dvorani sv. Ja' neza na 84 in Cold Spring Rd-Naš pevovodja Ernest Majhen'c kakor tudi pevci, žrtvujejo veliko časa, da bo koncert čimboljše uspel. Vse Slovence in prijatelje le' pe slovenske pesmi iz Milwa"' keeja in okolice prisrčno vabimo, da se udeleže tega kulturnega dogodka. S svojim obiskom boste pokazali, da še ljubite slovensko pesem. Prepričani sm°> da boste imeli lep večer. Pričetek bo ob osmih zvečer-Po koncertu bo zabava s ple' som. E. Id- ZA SMEH V vaški cerkvici na škotske"1 se novi pastor odloči po prveF bogoslužju za denarno nabirk0,' po cerkvi pošlje svoj klobuk, pa pride nazaj popolnoma Pr‘a zfen. Pastor dvigne oči proti ueb1* in vzdihne: “Hvala, moj Bog, d si mi vsaj klobuk rešil.” a Vinska bratca sta se ga naleZ la, pa se, vračata v avtu dom0^ “Tone, kaj ti pa je?” se zač" „ prvi. “Saj voziš' že po pločnik" “Kako, ali ne voziš ti?” se čudi Tine ... — Otok Portoriko je ognje škega porekla. O'- Mžklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET Nato stopata tiho dalje in Žalika je med potom stiskala majh- Francozi, vino in žganje Vino ali jabolčnik namesto slabe vode, za lahko noč pa požirek žganja. no podobico Matere božje na prsi ter prosila v duhu Boga pomoči. Srečno sta došla do Strelčevega doma, njima pa je sledila oprezno Almira, kolikor toliko oddaljena. V hiši ni bilo nikogar. Vse je bilo mrtvo in zapuščeno. 'Potem sta se spravila po stopnicah v klet, a tu je bil tisti zid razkopan, ki je prej zakrival železna vrata. “Bog ve, kako so našli Turki ta skrivna vrata!’’ opomni tiho Zala. Almira se pri teh besedah strese in srce ji jame močno plati. Davorin vzame ključ ter odklene počasi in tiho vrata. Ko pa stopi v podzemeljski hodnik, se spotakne nad človeškim truplom in pade črezenj. V tem trenutku se vzbudi stražnik iz spanja in zakliče na pomoč, ali Davorin mu zasadi ostro sabljo globoko v prsi in turški stražnik izdihne svojo dušo. Zaliko je seveda obšla groza pri tem prizoru, toda kmalu se je opogumila ter korakala z Davorinom dalje po podzemeljskem hodniku na grad. A naenkrat se je zopet ustavila, rekoč: “Ali ni zaškripalo pri vratih? vtiZdi se mi, kakor da bi jih bil kdo zaklenil.” Davorin posluša, a vse je bilo tiho kakor v grobu. Almiri pa zaiskre v tem hipu oči od same radosti. “Zdaj je vse v mojih rokah,” si misli nesrečno dekle. “Mirko je moj. Zala je v kletki kakor ptiček.” Nato sledi zopet pazno za njima. Srečno prispo vsi trije do izhoda na Gradišču. Vrata se od-pro. Zala in Davorin stopita v klet, iz kleti pa prideta brez vsake zapreke na prosto. Za njima prikoraka skrivši tudi Almira. Veselje in radost sije vsem trem iz oči, ker so tako srečno dospeli na Gradišče. Nato se približata Davorin in Zala nagloma turški straži, ki je čuvala ječo, kjer so bili Mirko in njegovi tovariši zaprti. Davorin je že mislil odpreti vrata, toda zdaj se ni mogla Almira več brzdati v svoji hudobiji in strasti. Zlobno dekle ni moglo trpeti, da bi Žalika objela, četudi v ječi, svojega ženina Mirka ter mu še enkrat srečna pogledala v drago obličje. “Tega ne!” si misli dekle in v tistem trenutku zakriči na ves glas. Hipoma nastane hrup in šum. Straža se vzdrami in v trenutku ugrabijo turški vojaki ponočne vsiljence. Davorin se zgrudi ranjen na tla, Zali odpade sablja in vsi trije se potem -mirno vdajo sovražnikom. V jutro na vse zgodaj so jih privedli v glavni stan. Davorin in Žalika sta pisano gledala svojo izdajalko, zakaj spoznala sta natanko njene namere. Ali to ni presedalo Almiri. Zmagovito je nosila glavo po koncu. Neprestrašeno je zrla stražnikom v oči. Kmalu je stopil tudi povelj nik turške čete v šator. A kako ■se je zavzel nad lepoto mlade Mirkove žene! Kar obstal je pred njeno veliko, častito postavo. Dolgo ji je gledal v oči in obraz, kakor da bi se ne mogel ločiti od njenega milega pogleda. Žalika zre nepremično na tla. Rdečida oblije njeno lice. Nedolžnost odseva z njenega obli-^ vja. Neka vzvišenost in blagi ■mir ji sije z visokega čela. Globok vtis je napravila ta Mredna prikazen na poveljnikovo dušo. Prej ljut in divji, je Postal sedaj krotek in miren. Blagi Zalin pogled ga je očaral; Oglašajte v “Amer. Domovini’' ona je ukrotila neusmiljenega Turka. “Resnico je govoril Treso-glav,” si je mislil poveljnik. “To je zlato darilo za mojega gospodarja. Nisem še videl take žene in tudi car sam nima med svojimi sužnicami lepše, kakor je ta-le pred menoj.” “Odkod si prišla, žena?” jo nagovori poveljnik v bosenskem jeziku. Ali Zala molči, kakor da ne bi imela jezika. Njeno srce je okamenelo. Zala je že videla v duhu vso svojo nesrečo, slutila je že v srcu strašno svojo usodo. Vedela je, da je postala sužnja turškega poveljnika ter izgubila na veke — svojega Mirka. Še v drugo jo popraša poveljnik. Ali Zala molči, kakor da bi bila mrtva, brezčutna stvar. Na tretje vprašanje pa odgovori Almira namesto Žalike: “To je žena Mirkova, katero želiš, da jo daruješ svojemu gospodu. Mirko in njegovi tovariši so ti včeraj odrekli to ženo. Rajši umrjejo, kakor da ti izroče kras cele Rožne doline. Ali jaz sama sem ti jo spravila v tvojo oblast, zato da rešim Mirka, svojega ženina. Ta-le ključ v moji roki priča dovolj, da bi brez mene ne bila prišla ta žena v tvoje roke. Ako bi ne bilo mene, prost bi bil Mirko, prosti bi bili njegovi tovariši in prosta tudi — Zala! Ta-le mladenič, ki si ga ujel na potu v našo dolino, je vzel skrivši tvojim stražam ključe od podzemeljskega vhoda. Z njimi je otvoril Zali in sebi vhod in ondi je ubil tudi tvojega stražnika. V svoji zbeganosti pa je pustil ključ v vratih in jaz sem ga vzela s seboj, da ti izpričam svojo vdanost in uslugo. A ravno ko sta mislila obadva stopiti v ječo k Mirku in njegovim tovarišem, sem zbudila stražo ... in zdaj smo vsi trije tu pred teboj. Usmili se me! Jaz sem Almira, hči Tresoglavova.” Togote se je tresel Davorin, ko je čul to strašno obtožbo. Poveljnik pa ji je odgovoril mirno in krotko: “Veliko hvalo sem, ti dolžen, Almira. Izberi si svoje plačilo!” Ako mi dovoljuje tvoja milost, te prosim, da mi rešiš Mirka in njegove tovariše smrti in temne sužnosti.” Nato odvedejo stražniki Davorina v zaduhlo ječo. Zaliko in Almiro pa pelje poveljnik sam v stranski oddelek svojega ša-tora. Kmalu potem so privedle straže Mirka in njegove tovariše iz temne ječe v glavni šator turškega poveljnika. Ujetniki so že mislili, da jim sedaj naznanijo smrt. Pričakovali so najstrašnejših muk. Strah in groza jih torej obide, ko stopi poveljnik, s sabljo rož-Ijaje, v šator. A ko privzdignejo glave in se ozrejo nanj,v zdr-gečejo vsi na celem životu: Zraven njega je stala Almira, zavi ta v črno haljo. Kakor pogleduje gad zmago-nosno in s pisanim, očesom ptička, katerega je zavratno ugrabi v travi pevajočega, tako zmagovito in ponosno je zrla zdaj Almira na vklenjenega Mirka. In on se je zares zbal tega pogleda. Strašna slutnja mu je pretresla dušo. Nehote mu je prišla na misel tista usodepolna noč, ko se mu je bilo dekle zaklelo v strašno maščevanje. Mirko je spoznal, da se je sedaj uresničilo Almirino žuganje. Uvidel je, da je izdala njega in vse njegove tovariše nekdanja njegova — prijateljica! Ves žalosten in potrt je povesil tedaj glavo in oči ter se vdal nemili usodi. (Dalje prihodnjič) “Vino je najbolj zdrava pijača,” je nekoči dejal veliki bak-terliolog Louis Pasteur. Najbolj zdrava pijača je zdaj največja nadloga Francije. Poprečno vsa-rih deset minut umre po en Francoz zaradi alkohola, ki zahteva po podatkih ministra za narodno zdravje Roberta Bou-lina “več smrtnih žrtev kakor cestni promet in rak skupaj’7? Noben narod na svetu ne popije več vina in žganja kakor Francozi. V Franciji pride letno na odraslega prebivalca 28 litrov čistega alkohola. Po podatkih ministrstva za narodno zdravje pije čez mero 4.5 milijona Francozov. Med le-temi jih je 230.000 bolnih na jetrih; vsak deseti umre za cirozo. “Alkoholizem je hujša nadloga, kot je bila gobavost v srednjem veku,” je zapisal pariški Figaro”. Okoli 40 odstotkov prometnih nesreč in 15 do 20 odstotkov delovnih nezgod se pripeti zaradi alkohola. Alkoholiki so štirje izmed desetih duševnih bolnikov. “Če ne bomo mi obračunali alkoholom, bo on z nami,” je napovedal sociolog Sauvy. Še vedno ima Francija naj gostejšo gostinsko mrežo v Evropi, po ena pivnica pride na vsakih dvesto prebivalcev. Pri točilni mizi potrošijo Francozi toliko denarja, kakor plačajo stanovanjske najemnine: skoraj 16 milijard frankov na leto. Najhujša nadloga je alkohol v manj razvitih pokrajinah na zahodnem koncu dežele. V nekaterih vaseh Bretagne, kjer pride po ena pivnica na 24 prebivalcev, je na primer voda slaba, zato otroci rastejo ob vinu in jabolčniku, za lahko noč pa dobijo požirek žganja. Sredi petdesetih let je sku-tedanji predsednik vlade Men- vodnjo alkohola. Po posebnem privilegiju iz leta 1806 sme vsak zemljški posestnik letno nakuhati količino žganja, ki je enakovredna desetim litrom čistega alkohola. Žganjarjev, ki uživajo ta privilegij, je v Franciji 3.6 milijona, tem pa je treba prišteti še 1.2 milijona vinogradnikov. Vino, najljubša pijača Francozov, zavzema 70 odstotkov vse potrošnje alkohola v Franciji. Petdeset milijonov Francozov je sicer samo 1.4 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar steče po njihovih grlih tretjina svetovne vinske proizvodnje. Vsak enajsti Francoz popije na dan dva litra vina. Za francosko narodno gospodarstvo je tolikšna potrošnja alkohola že dolgo velika izguba. Zdravljenje pijači vdanih državljanov stane letno sedem milijard frankov, kar je 42 odstotkov proračuna za bolnišnice. Od dajatev na pijače dobi davkarija samo poldrugo milijardo. Vino in žganje uničujeta delovno sposobnost in zakonske zveze. V mestu Le Puy je bilo 25 odstotkov zakonov ločenih zato, ker je ta ali oni življenjski drug kroničen pijanec. Med obtoženci, ki jih je obsodilo porotno sodišče v Caenu (Calvados), je bilo nad 50 odstotkov alkoholikov. Misijonarjeva zahvala in prošnja CLEVELAND, O. — Odkrito priznam, da sem se s strahom lotil organiziranja “ekvadorskega kosila” v avditoriju sv. Vida. Prvi, ki me je pri tem potolažil in opogumil, je bil g. župnik fare sv. Vida rev. F. Praznik, ki mi je velikodušno odstopil dvorano in se živo zanimal za orga-des-France prevzgojiti vinu nizacijsko delo. On globoko čuti vdane Francoze v pivce mleka, a ni šlo. Francoski proizvajalci alkoholnih pijač so takoj prešli napad. Na pivnike za šolske zvezke so dali natisniti podatke: Liter 12-odstotnega rdečega vina ima enako hranilno vrednost kakor 8.5 decilitra mleka, 585 gramov mesa ali pet jajc.” De Gaulle je leta 1960 izdal uredbo, po kateri se ne morejo oodedovati koncesije za proiz- in ima res srce za misijone, za kar sem mu prav iskreno hvaležen. Organizacija je bila dobra in delo je uspelo popolnoma. “Bilo je dobro, veselo in zabavno,” so rekli gostje, ko so odhajali po dobrem obedu. Da je cela stvar tako lepo uspela, gre predvsem zahvala dobri in požrtvovalni gospe j Mary Otoničar, ki je pri svojih 80 letih še vedno mlada, požrtvovalna in delovna. Takšno naj nam jo Bog ohrani še mnogo let! Prisrčna hvala vsem pridnifri kuharicam, ki so svojo težko nalogo tako uspešno rešile. Hvala možem, ki so skrbeli za red in postrežbo v dvorani. Hvala vsem osebam, ki so se zavzele za prodajo vstopnic, pri čemer naj omenim res izredno požrtvovalnost Mrs. Petričeve, ki je vršila odlično propagando. Gg. Sever so oskrbeli plakatno propagando. Hvala! “Thank you, Mr. Mels,” da ste nam posodili svoje razglasne električne naprave, ki so omogočile lep prenos petja malih Indijančkov in ostalega programa. Edini g. Ignacij je bil nekoliko nezadovoljen, ker ni ta dan pritisnila vročina in ker gostje niso bili dovolj žejni. G. Resnik, hvala ti za požrtvovalno delo, saj si vse žejne lepo napojil in si pri tem pozabil na sebe in na svoj obed! — Hvala seveda tudi trem Indijančkom, ki so čepeli v ekvadorskih zabojih in so, ko so zlezli ven iz njih, tako lepo v indijanščini počastili Mariji in nam v pesmi orisali svoje revno življenje. Hvala tudi — in predvsem našim dragim gostom, da so nas obiskali in s tem omogočili, da smo lahko poslali v Ekvador' kar $600, kar je bil čisti dohodek prireditve. S tem prispevkom bo moj škof verjetno postavil del strehe na kapelici, ki jo dokončujemo v eni izmed najrevnejših indijanskih naselbin. Prisrčna hvala vsem! Sedaj vse prijatelje misijona vabim in prosim, da mi pomagate pri drugi akciji. To bo prekrasna spevoigra “Sneguljčica” po čisto novi zamisli, ki jo bomo vprizorili na binkoštno nedeljo, 17. maja, ob 4. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Ta prireditev je namenjena misijonom v Ekvadorju. Jamčim vam, da boste zelo^zade-voljni, če jo obiščete. Potrudili se bomo, vi pa nas podprite s tem, da pridete in da pripeljete svoje prijatelje in znance. Vaša zasluga bo, če napolnite dvorano, naša pa, da vas zadovoljimo in razveselimo z lepimi prizori in prijetnim petjem, o čemer ne dvomimo. Apeliram tudi na člane slovenskih pevskih društev, da pridejo. Pomagajte nam in kar sami prevzemite učinkovito propagando. Kličite me na telefon 361-2624 TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 (Sv. Vid, Glass Ave.) Ko izvršimo to delo, bom odpotoval za pet tednov v Kalifornijo, kjer bom skozi pet zaporednih nedelj pridigal v španskih in angleških cerkvah, pa se v začetku julija vrnil v Cleveland, da podvzamemo akcijo pod naslovom “Oblecimo reveže”. Pri vsem mi je potrebna božja in vaša pomoč, Bog pa nam bo vsem plačnik! Rev. dr. Jerko Gržinčič, misijonar v Ekvadorju panterjev” pri nastopu proti njihovemu glavnemu stanu v Chicagu. Moskovski politbiro bo spremenjen morda šele v decembru MOSKVA, ZSSR. — V Moški so veliko špekulirali z možnostjo, da bo v juniju prišlo do sprememb v politibiroju. 4. junija se namreč sestane naj višji sovjet (parlament). Ob tej priliki je že parkrat prišlo do sprememb v vladi. Letos ni napovedana nobena sprememba za junij. Politibiro bo ostal, kot je Nekatere stvari kažejo, da Lahk° pride do sprememb v de- Sovjetska zveza pritiska'cembru Takrat ,namrec na na Severni Vietnam za n°v partijski kongres. mejitev vojskovanja v In-|Tudl to Je f komumste P1^ MOSKVA POSREDUJE! za spremembe v naj višjih funkcijah. Imajo pa prav tisti, ki trdijo, da v sedanjem politibiroju m dokini. HONG KONG. — Opazovalci politike Sovjetske zveze in komunistične Kitajske trdijo, da nevarnih trenj. Kar je v njem skuša Moskva pripraviti Hanoi. civilistov, ni med njimi nobene do popuščanja, ki naj bi prived-^ močne osebnosti, so sami apa-lo vsaj do omejitve vojskovanja ratčiki. Med generali ni sedaj v Indokini, če že ne naravnost nikogar, ki bi se ga civilisti modo njegovega naglega konca, rali biti. Vojni junaki so že vsi Rdeči Kitajska tej politiki Mo-| opešali, naslednikov pa nimajo. skve nasprotuje in ščuva Hanoi j ------^_______ k boiu “do končne zmage”. j Tako mine slava sveta -Zahodni diplomati v Hanoiu! v jyjoskyj poročajo o močnem pritisku o-| M0SK _ Ne po beh komunističnih velesil na ... ’ , ^ Hanoi, ki pa išče sam svojo pot'"7^ sPosobnost:h, ampak po iz zapletenega položaja. Pri tem' St,alm0^ y°ljl Je yjaceslav Mo- sodijo, da bo Hanoi ubral svojol^ Vseh , , ^ u- u , • u lstlh sovjetske uprave. Bil ie do- lastno pot, tisto, ki se mu bo , r. t , . J uu zdela v sedaniem ooložaiu zani b Znan tudl med tuJimi diPlQ- naiholL mati' SedaJ mu umrla žena, V J ' , ... v pokopali SO jo na pokopališču V Hong Kongu so pretekli ce- „ • F trtek slišali sovjetsko radijsko P" N^odeincjem samostanu, oddajo, ki je pozivala Kitajsko,s k°' na, sodeluje pn mednarodnem nobene 2|ianc ^ > naporu reševanja mdok.tajske- vzamema b predsednika ga vprašanja. Drugo znamenje Bu]ganina. ,n 7 n mrvcU-nvclrrv rvrvovoH rv\ro-m o -n m j za moskovsko posredovanje naj bi bila izjava poljskega zunanjega ministra Stefana Jedrychow-skega v Parizu pretekli teden, da se Poljska strinja s sklicanjem razširjene ženevske konference. Poljska je skupaj z Indijo in Kanado članica Mednarodne nadzorovalne komisije za izvajanje določil ženevske konference 1. 1954. Sovjetska zveza doslej še ni sledila Kitajski v priznanju Si-hanukove begunske vlade ‘za Kambodžo. Njeno zastopstvo je še vedno v Phnom Penhu. MED GOBAMI — Saul Sannes iz New York a je prijatelj gob. Na sliki ga vidimo sredi njih, ki jih sicer uporablja za sestavljanje raznih skulptur in ''umetnostnih” likov. tov napravil marsikomu tudi marsikatero uslugo. Ko ga je politika Hruščeva pahnila v molk, je moral molk zmagati tudi pri pogrebu njegove žene, taka je pač tradicija komunistične družbe. Vitamin D pospešuje uporabo kalcija v človeškem telesu. Obtožba “Panterjev” v Chicagu umaknjena CHICAGO, 111. — Državni tožilec je pretekli petek umaknil obtožbo “Panterjev”, ki so bili 4. decembra lani prijeti zaradi spopada s policijo, ki je prišla vršit preiskavo v njihov glavni stan. Pri tem nastopu policije je prišlo do streljanja, pri čemer sta bila dva vodnika “Panterjev mrtva”. Preostalih 7, ki so jih dobili v glavnem stanu, so nato obtožili poskusa umora, oboroženega upora oblasti in očitnega nasilja. “Panterji” trdijo, da je bil nastop policije proti njim del splošnega pritiska na nje po vsej deželi in da sta bila njihova vodnika 21 let stari Fred Hampton, načelnik organizacjie “Črnih panterjev” za državo Illinois, in 22 let stari Mark Clark, vodnik te skupine v pe-oriji, ustreljena brez povoda. Državni tožilec je sedaj obtožbo prijetih sedmih “Črnih panterjev”, ki so bili zaprti, umaknil in sodnik je predlog sprejel. Zagovorniki “črnih panterjev” govore, da je bila umaknitev obtožbe' dogovor jena' med državnimi in zveznimi oblastmi. Država je umaknila obtožbo proti “črnim panterjem”, zvezne o-blasti pa bodo opustile postopek proti policiji, ki je obtožena, “da je 'kršila ustavne pravice “Črnih Ženske dobi jo delo Delo dobi Iščemo dekle ali ženo za strojno likanje srajc. Smo jo pripravljeni izučiti. JAY DEE CLEANERS 878 E. 222 St. 731-7060 (93) MALI OGLASI Lastnik prodaja hišo v fari sv. Lovrenca, 6-sobno enodružinsko, vsa predekorirana, v celoti podkletena. Velika kuhinja, preproge, 1 in pol kopalnice. Kličite 341-6916. _______ _ -(95) Prijaiel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.-RAČUN POMOČI DRSAVE OHlu ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS •it. Cl.ilr * fijtth St.: KN t-4r- DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem'. Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Čollegio San Antomu 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (x) Hiša naprodaj 6-sobna hiša za eno družino na 15319 School Ave. Kličite 268-3589 po 6. uri zvečer. “Tončka!” se je sklonil k njej. “To bo zdaj novo življenje, vse drugačno!... Rada se bova imela, kakor nekoč...!” Objel jo je in jo je pritisnil k sebi. “Pojdi, norec!” se je zasmejala in je ostala v njegovem objemu. Sedela sta pod jablano, v globokem mraku, kakor tisti prvi večer v temni krčmi, ko sta trepetala in so jima gorela lica... V dolgi, staromodni, obnošeni suknji, v istotako staromodnem širokokrajnem klobuku in z dolgo črno pentljo pod vratom se je napravil Kačur v šolo, da bi pozdravil tovariše. Šola je bila tako bela in svetla, in tako je žgalo dopoldansko solnce v velika okna, da se je Kačurju zableščalo v oči. Par mladih, veselih ljudi je stalo na belem pesku pred vratmi v živahnem razgovoru. Kačur se je odkril zelo globoko in se je zelo globoko poklonil. “Tudi šele prišli? Včeraj sem videl vašo procesijo!” ga je pozdravil mlad fant s prešernim obrazom in tankimi navzgor privihanimi brki. “Pozdravljeni!” mu je segel v roko starejši, resen in zastaven CHICAGO, ILL “Kje pa bi poiskal župana?” je prašal. “Kaj bi z županom?” se je začudil Jerin. Kačurja je bilo sram, ni vedel zakaj, in odgovoril je jecljaje. “Spodobilo bi se morda .. “No, če mislite ... Tamle je!” je pokazal Jerin z roko. “Tista visoka, bela hiša ob veliki cesti, s tistim lepim vrtom... Zbogom!” človek. “Jaz sem učitelj Jerin!” I Kačur se odkril’ Poklonil Pogledal je Kačurju pazljivo V|Se z us^u^n^m smehljajem in obraz in se je narahlo nasmeh-|Se -*e naP0^ z urnimi, drobnimi koraki in nekoliko iztisnjenimi HOUSEHOLD HELP GENERAL housework. Some child care. Good salary. Live in new prvt. quarters. Nr. N. Side. Call 929-1213 (92) BUSINESS OPPORTUNITY GOSTILNA IN TRGOVINA Zidano poslopje; garantiran uspeh. V bližini Western Ave., in 63 St. Lastnik mora prodati radi bolezni. I GK 6-9290 (92) LOUNGE — Restaurant. By owner. Year round thriving business in downtown' Antioch. Newly dec. 6 rm. apt. Owner has other interests. 395-1148 (92) SHOE repair shop — By retiring owner. Mod. machinery. Over $7,000 invest. Sell $2,500. Est. 43 years. 711 Armitage 642-0436 (92) TAVERN — RESTAURANT, for sale by owner with 3 story brk. inc. bldg, optional. 18 rms. income. Heavy industrial area, Nwest. Call 348-9257 bet. 9 & 6 p.m. (92) REAL ESTATE FOR SALE WARRENVILLE — 8 Ig. rms., %A. Many trees, crpt. w/w, 1% ba. 3 car gar. 3 very large bdrms. Beaut, frplc. Charcoal broiler in dining rm. 10 yr. old home. Call owner 393-1378. (92) MELROSE PARK AREA — BY TRANSE. OWNER 9 rm. brk., extra Ige. lot, 3 bdrm. + dorm, rm., rec. rm. y2 bsmt., w-w crpitg. thruout. Blt-in stove-range, dishwasher, 1% baths, 2 c. gar. Low taxes. Awnings. $43,500. 455-1265 (92) 912 N. TRUMBULL 2 flat brk., 5 & 4 Ige. rms. Gas heat, full bsmt. Enel, porches. 1 c. Garage. Near everything. By appt. Ph. 533-2283 (92) BY OWNER — 6 Ige rms. brick, plus full bsmt. & attic. Priced in mid 20’s. 4435 N. Sacramento. 1 to 5 p.m. 478-1195 (92) nil. “Vi pa niste imeli Bog vedi kakšne protekcije! Počasi ste delali kariero!” “Postaral sem se res!” se je smehljal Kačur v zadregi. “Slabo kariero sem delal — ampak večjidel sem bil sam kriv!” “Zelo ste ponižni!” je odgovoril Jerin nekoliko zlovoljno in se je okrenil; mladi učitelj s prešernim obrazom se je zasmejal naglas. “Glejte, sam je kriv!” Tretji človek, ki je stal v družbi, je molčal ter se oziral na Kačurja z rdečimi zaspanimi očmi; njegov obriti obraz je bil naguban in starikav. Tudi Kačur se je ozrl časih nanj in zdelo se mu je, da ga je bil že videl nekoč. “Kaj niste vi tisti davčni praktikant ... iz Zapolja?” “Sem!” je odgovoril zaspano. “Se zmerom davčni praktikant!” “Za Matildo hodi, kakor ku žek na vrvici!” se je smejal mladi učitelj. “Ze pol slovenske domovine in Jiekaj nemških pokrajin je preromal z njo!” “Kaj je Matilda tukaj?” se je začudil Kačur in se skoro prestrašil. Na stopnicah so se oglasili urni koraki, zapel je ženski glas in Matilda je vstopila iz veže. Pogledala je Kačurju čisto pd blizu v obraz, sklenila je roke in je vzkliknila. “Jezus Kristus, to je naš evangelist!” “Pst! Pst!” je odmajal Kačur z roko in se je smehljal v veliki zadregi. “Kaj bi o tistih rečeh! Kar je bilo, je bilo! ... Zdaj sem se postaral... jmam ženo .; otroke.. Strmela je nanj, na njegov dolgi, suhi, nagubani obraz, na redko brado, ki je segala v lica, na motne trudne oči, na vse to upognjeno, betežno telo. “Ni mogoče!” Kačur je zmigal z ramami. “Kaj bi bil človek zmerom neumen? ... Zadosti mi je škodovalo! Skoro prepozno sem se izpametoval...” “In jaz sem bila nekoč zaljubljena v Vas!... Lehko Vam to povem — tako ste se postarali!” Kačurju je bil razgovor siten in okrenil se je k Jerinu. “Rad bi se pokazal gospodu nadučitelju ... kje pa je gospod nadučitelj?” “Gori!” je odgovoril Jerin hladno. “Saj bo prišel, kaj bi hodili k njemu?” “Pa vendar bi se morda spodobilo, da bi gospodu nadučitelju —” “Kakor hočete!” S težkimi koraki je prišel skozi vežo visok, upognjen starec, z gladko obritim, rdečim obrazom in čisto belimi lasmi; suknjo je imel polno natlačeno, tako da je štrlela od njega; v desnici je držal gorjačasto, zakrivljeno palico, v levici velik višnjev robec. Smehljal se je dobrodušno, mahal je z robcem, kimal z glavo in pozdravljal na vse strani. Kačur se je globoko poklonil in je hotel izpregovoriti; nadučitelj je kimal, mahal z robcem, šel je mimo in dalje. “Ali pridete zvečer h Gašpa-rinu? V krčmo?” je prašala Matilda Kačurja. “Tam bomo malo prepevali za pozdrav!” “Pridem!” je obljubil Kačur zamišljen. Vsi obrazi, ki jih je videl, vse besede, ki jih je slišal — vse se je čudno skladalo s tem prebleščečim solncem, z odprtim, prostranim poljem, z1 belimi hišami; motilo ga je in mu polnilo srce v nemirom. koleni — kakor hodijo po navadi malodušni in bojazljivi ljudje. “Strebar!” je izpregovoril za njim prešerni učitelj tako glasno, da ga je Kačur slišal. Ni se okrenil in je hitel dalje; obnošena, ohlapna suknja je frfotala okoli njega in veter se je igral z dolgimi škrici. “Bog mu odpusti!” je pomislil. “Kaj ve on, mladič! Nima žene, ne otrok. Da bi nikoli ne izkusil, kaj se pravi pokonci stati, če ima človek križ na rami in se mu kolena tresejo... V gnezdo sem prišel, v toplo; zdaj se bom kar lepo v kot stisnil!” Smehljal se je predse in je mežikal v solnce, ki mu je sijalo žarko naravnost v lica. “Težko je takole... iz noči naravnost v prevelik dan ...” Stopil je v svetlo, prostorno vežo; visoka steklena vrata so bila pred njim in za vratmi ni bilo nikogar; odpreti se ni upal in ni vedel, kam, bi potrkal. Iz-nizkih stranskih duri, morda iz kleti, je stopila dekla s košem in steklenicami v rokah. “Ali je doma gospod župan?” je prašal plaho Kačur. “Doma so!” je odgovorila dekla osorno in je odpahnila duri v stekleno pregrajo. “Kaj pa bi radi?” se je okre-sila med durmi. “Učitelj sem—’ “Bom že povedala hišni!” Zapahnila je duri in je šla; Kačur je čakal. “Kako gosposko je vse tukaj!” se je ozrl po veži. Začul je korake in se je zravnal. Od one strani pregraje je stopil v vežo slok, črnobradat mož in je odprl duri. “Stopite no bliže!” se je nasmehnil Kačurju, ki je stal s klobukom v roki in se priklanjal. “Pa pokrijte se!” “Gospod župan ... moje ime je Martin Kačur, učitelj ... šele včeraj sem prišel v ta lepi kraj, in trudil se bom, da mu... ne bom delal sramote ...” Zupan se je zasmejal in mu je segel v roko. “Zakaj pa bi mu delali sramoto?... Vi ste šaljivec, se mi zdi!” “Ne!” se je prestrašil Kačur. “Nisem šaljivec . .. Resno, gos- pod župan ... in vestno ... bom izpolnjeval svoje svete dolžnosti .. . in ne bom se ukvarjal s stvarmi, ki... ki ne sodijo v delokrog ... ne s politiko ...” Z županovega obraza in iz njegovih črnih oči je izginil nasmeh in pogledal je na Kačurja resno in trdo izpod košatih obrvi. “Kaj pa to mene briga? Kaj mislite, da sem špijon? Učitelj je prav tako svoboden človek, kakor vsakdo drugi; počnite, kar se Vam zdi, da je prav!. .. Klečeplazci niso najboljši ljudje!” (Dalje prihodnjič) ------o------ MIRKO M. L TRAVEL SERVICE • Vršimo posle JAVNEGA NOTARJA — AMTL0GA Pošiljamo denar • Uredimo emigracijske zadeve in za obiske sorodnikov 6516 St. Clair Ave. • Uredimo vse potrebno za potovanja sku- Cleveland, O. 44103 pin in posameznikov • Polet New York - Ljubljana, na obe Phone: 431-3500 strani: — predsezonska cena $230 - IMMIGRATION sezonska cena $280 TRAVEL - NOTARY za skupine od 80 potnikov - TRANSLATIONS — 4 do 6 tedenska cena za posameznike: predsezonska $313, sezonska $343. MAJ fšš: L/TrTm TMII® mmm šilili 22123 3 14 m mi W£Mn\n2 - z te!\ ‘ '■'1^: Pričetek ob sončnem zatonu. 4. — SKD Triglav v Milwau- keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici. i 5. — Piknik Hinko Lobe Memorial na Slov. pristavi. 8. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11. -12. Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 12. — Marijina legija pri Sv. Vidu priredi romanje k “Our Lady, Comforter of the Afflicted” v Youngstown, O. 12. — Piknik Štajerskega kluba na Slovenski pristavi. Igrajo Vandrovci. il8. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. 19. — Slovenska telovadna zveza priredi letni telovadni nastop združen s piknikom na Slovenski pristavi. 26. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 5. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na prostorih ADZ. 9. — Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. 16. — Fara Marije Vnsbovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 16. — Piknik Štajerskega kluba v Zeleni dolini. Igrajo Vandrovci. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 20. — SND na Maple Heights priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne. 20. — DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. 31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. 'domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. 22. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. 28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. MAREC 28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. ^Vf “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak etent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” ŽENIN! IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628