Leto II. PoStnfna - 'im1'* • pavšalirana. Ljubljana, soboto 6. marca 1920. im# J-'. '1. ' sV-S* f Štev. 54. f«a« p9 politi; M EBifl ifctO . 1! j/— a poi leta . H 2i -za četrt leta. H iS1— za I mesec.. B V5fl ZaLjulll^no ni3S6tno t*5S Dpsiinist-ii n sprava: licpitoriesa alica It. E' Hreiin. telefon Stet*. 50 Posameina Številka 30 vin. ” NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka - vin. -■ •->'w,Trnram Nova vlada. nia mal‘ca. Včeraj je osred- VemXa j s. en^ai da se imenuje za Slo-v^a^a z naslednjimi po- ^ notranje zadeve; prof. Bogumil •toviek.^ ™ k°£očastie: dr. Karel Ver* ^ pravosodje: poslanec Josip Fonj a socialno skrbstvo: dr. Andr. Gosar; W,k j kmetijstvo; kmetski posestnik Ja- za javna dela: ing. Dušan Sernec. Ker pa je regent za nekaj dni odpotoval iz Belega grada, bo dekret o imenovanju podpisan šele kasneje. V novi vladi pozdravljamo energične može, delavne za ljudske koristi. Poznamo večino izmed njih kot vnete prijatelje delavskega stanu ter razborite socialne delavce. Dosedanjemu delu v organizacijah bo odgovarjalo tudi njih delo na vladi. O tem je slovensko krščansko delavstvo trdno uverjeno, Bog daj srečo in odločnost! Fotografije voditelfev slovenski!« komunistov. Prej« 6. marca. Včerajšnji »Na* *°ditel* P^dbčil fotografije komunističnih }jatno ki pa ni nič kaj čedna. Obiav-' sva^] S^°vens^emu delavstvu v poduk r-. ^paPre_i« poroča: je dohn *e ne^ Nino FurJan» če q_ . oedavno v Celju 8 mesecev je-dajje^.,e najprvo zapeljal trboveljske ru- * denar)em “s° ^ v f®dn' so pa °,v. )e že poprej v Trstu rovaril in »to \r u’^k<2 organizacije posadile na ce-Bh svoP duši ima polno grehov, ki *tya zgrešil v škodo soc. dem. dehav- G0sfeov duševni bratec je znani ing, je k? Pred vojno ni bil socialist in Podjetnik ▼ Trsta. Začetkom voj- ne je bil navdušen rusofil v carističnem smislu. Navduševal se je za kozake, ki imajo dolge sulce. Ker je bil v slabih gmotnih razmerah, je iz Trsta ušel kot navdušen nacionalist. Šel je v Srbijo, kjer ga je Pašič v Nišu, kjer je bila tedaj srbska vlada, vsprejel v ministrstvo. Ko so se Srbi umaknili, se je preselil v Švico, kjer je dobival od Pašiča 200 frankov na mesec. Pozneje se je s Pašičem sprl in prestopil v službo črnogorskega kralja Ni-iiite, od katerega je prejemal 200 frankov na mesec. Izdajal je nek list »Yougo-slavie«, v katerem je zastopal separatistične težnje v smislu Nikite, ki je hotel priti zopet na prestol. Po preobratu se je vrnil in postal — komunist. Hotel je namreč postati profesor na ljubljanski tehniki, kar seve ni mogel, ker je bil »predobro« zapisan.« To sta dva voditelja. Kakšni so še le drugi! Ce«e v Belem grad' v _ Beligrad, 29. februarja 1920. atrij . elemgradu ne krožijo več av-kaj Jfe krone, s katerimi je še pred ne-lo, jT^seci v Belemgradu vse plačevaje rp °De. 80 zamenjane v nove držav-*^arje, a nikdo ne računa več v kovc ^asi ie na vsakem novem ban-natisnjen štirikratni iznos v jih. amPak vse se računa v dinar-dinar^ tem ^nata stari srbski bančni in novi jugoslovanski državni di-Popolnoma isto vrednost. (Zato je rečeno, zelo čudno, če se Oar v Ljubljani bankovci po 1 di-okrnt»i° K 50 v, bančni dinarji pa Hna p„°, P° 3-90 K. Oba imata popolno-piafnt ° .vrednost.) Vsak račun lahko Pa samo v starih dinarjih ali t~®.° v novih; če hočete, seveda lah-ndi nekaj v starih, nekaj v novih. Han^^ki bankirji in menjači so ^al y« * tor®j dobro kupčijo. Pred ne-In nC-nSec* 80 nakupili lahko miljone 20 v x J°ne dinarjev po 2 K 50 — 3 K Str0«i? a* 80 ^ Pa izmenjali po 4 K. sestnuf- zamenjave so plačali po-tolik kron, katerih krona je prav Potm kolikor se je dinar brez De in brez upravičenosti dvignil. Sla „ °^tika posestnikov dinarja, ki je kr0ll^ .m> da dvigne dinar na račun vlado komodna metoda prejšnje k0v n' 4 Prišla do državnih dohod-kovanl, i način» da je odtrgala pri kol-pri n kron'20 odstotkov, je imelo een 'r9,Za Posledico silno naraščanje večalo • dra?inja se je prav tako po-^ttialu posestnikih dinarja; saj ni kakor J ° vat>ljive stvari na svetu, Qe i;,irp0si?einati tistega, ki dvigne ce-Oeutemnff se ie> da vendar ni čisto Se bo ^ ,en strah onih, ki so rekli, da l dinnn* z.amenjavi kron v dinarje za irei , , ko dobilo, kolikor se je po-J za i krono. feh od^t iVendar smo pri mnogih stva-daleč v Belenigradu še precej 5^ši tl« x trditev« ki se tolikokrat ^ko kniib a v ,®elenigTadu dinar to-ni^na o« ' v Ljul)1iani krona, je res-ft®loil e« 030 aZa nekatere predmete; v kaj izgle(j^*° no mot9 trditi. Evo ne- ®®}em8i‘adu se dobe 3 jajca za 1 ■ Ali se dobe v Ljubljani 3 jajca za v Ljubljani. Goveje meso je po 8 din., 1 krono? Drugo cene so vse višje nego telečje po 10 din., jagnjetina po 16 d.(D, moka po 3 in pol din., riž po 15 din., sladkor po 22 din. (!), liter jedilnega olja 30 din., jabolka po 7 din.,(!) mleko po 2 dinarja, krompir po 2 din.,(!). Sadje ima sploh v Belemgradu silno visoko ceno, ker belgrajska okolica nima skoro nič jabolk in hrušk. Isto je s krompirjem. Mast je skoro cenejša nego v Ljubljani: po 10 din. kg. Liter vina stane povprečno 7 din., par čevljev 250—300 din. (!). Ogromne so pa cene stanovanjem. Tu pa res dostikrat dinar ne plača niti toliko, kolikor v Ljubljani krona. Kdor ima stanovanje od preje, ta plača res dostikrat še sedaj samo(!) po 100 200 din. na mesec za skromno sobico. Pred kratkim je pa prišlo v Beligrad več beguncev iz Rusije. Cene so tako poskočile, da morate računati po 10 din. za posteljo na dan, ako iščete stanovanja šele sedaj in nimate znancev od preje. Zgodil se je tudi slučaj, da se je zahtevalo za eno noč prenočišča 50 din, Pripomniti bi bilo še to, da so srebrni dinarji, ki jih jc bilo poprej vse polno v prometu, iz prometa tudi tu močno izginili, odkar imamo kake 3 mesece tudi papirnate dinarske novča-nice. A s srebrom je pričela giniti tudi vera v dinar. Srebrni dinar, ki si ga lahko dobil še pred pol leta skoro kolikor si hotel, ima sedaj že svoj tajni kurz proti papirnatemu. Ljudje smo že taki, da vidimo najraje, če dokaže država svojo 9krb za zdravo valuto tudi na ta način, da daje med ljudi kovan denar, če ne zlatega pa vsaj srebrnega. Sicer začne takoj državljanom do papirnatega denarja »vera pešait.« To čuti sedaj na svoji papirnati koži tudi dinar. Stanovanjske razmere so v Belemgradu take, da je začela občina razmišljati resno, kako bi se stvari opomoglo. Današnja »Politika« poroča, da je belgrajska občina sklenila, da sezida do jeseni — in sicer do 1. novembra 1920 — 600 hiš z 2400 stanovanji. V ta namen je proračunanih 20 milijonov dinarjev. (Torej bi stala posamezna hišica s 4 stanovanji dobrih 300.000 din. ali 1 in četrt miljona kron.) Tozadevni načrti so že izdelani; treba bi bilo še, da se v prvi polovici marca tudi že dela oddajo na licitaciji, da se prične takoj z gradbo, ko bo le vreme dopuščalo. Glavni del teh hiš naj bi stal na topčiderskem brdu. Kakšne bodo te hiše, bomo pa videli v jeseni. Politična šota. V Trbovljah je pred kakim letom začei socialni demokrat dr. Lemež politično šolo, katera je posebno izpočet-ka imela precej obiskovalcev. Pozneje je število sicer nekoliko padlo, a uspehe je dosegla: v Trbovljah se je razširil komunizem. Glasilo socialne demokracije »Naprej« je tiste čase vneto priporočal politične šole po trboveljskem vzorcu. Dr. Lemež je postajal toliko veljavnejši, kolikor več komunistov je vzgojil. Sedaj pa beremo v »Na-preju« članek, ki dr. Lemeža takole označuje: »Dr. Milan Lemež je sin bogatega odvetnika.« (To ni edini socialdemokrat, čegar oče je bogat). On je stopil v stranko že po obratu. (To je storila večina sedanjih socialistov). Za rabo ni nobeno. (Verjamemo.) On pravi, rla ne potrebuje ne kulture, ne znane sti, ne dostojnosti. (Je tedaj prepričan social-demokrat). Kot uradnik vodi posle takozvanega »delavskega oddelka«, kjer ni napravil za delavce prav nič; vleče zgolj mastno plačo. Ta vladni »komunist« je nekoč izpovedal, da namenoma noče nič napraviti za delavce, zato, da se jim bo še slabše godilo. Priče so na razpolago. Ta človek še danes ne vrši svojih dolžnosti, četudi je plačan zato in med uradnimi urami hodi okoli s svojim psevdo-komuniz-mom. On je bil, ki je potom svojih političnih »šol«, v katerih zgolj hujska, zavedel trboveljske rudarje enkrat v stavko, drugič pa v pasivno resistenco; v obeh slučajih niso dosegli ničesar, ker jih je potem pustil na cedilu. Ali so to delavski prijatelji, ali so njegovi škodljivci? Delavstvo odločno zahteva, da se tega amoralnega človeka odstavi od vodstva delavskega odbora.« Tako sodi »Naprej« o delovanju enega prvih socialistov. Lemežova politična šola med trboveljskimi rudarji tedaj ne bo drugačna ko njen vodja sam. »Naprej« jc povedal tu še neko drugo zanimivost. Dr. Lemež je dejal, da namenoma noče nič napraviti za delavce, da se jim bo še slabše godilo. Še prej, predno je prišel »Naprej« s svojimi težkimi obdolžitvami napram temu uradniku socialnega skrbstva, smo čuli, da se od strani socialističnega uradništva pri socialnem skrbstvu invalidi nalašč zanemarjajo, da so bolj dovzetni za socialistično organizacijo. Ti ljudje so svoja drago plačana mesta izrabljali, da so pospeševali socialistično organizacijo, za koristi nesrečnih invalidov, ubogih delavcev pa s eniso brigali. Tako je od »političnih Sol« nahujskano ter od vseh zapuščeno delavstvo moralo postati plen socialno demokraške organizacije. Ta slučaj, ki sedaj prihaja na dan, z bengalično lučjo osvetljuje delovanje socialne demokracije in njenih agitatorjev. Znamenje velikanske politične in socialne zaostalosti bi bilo, ko bi ta dogodek ne dvignil viharja ogorčenja v delavskih vrstah, n če je delavstvo doslej moralo trobiti v rdeči rog, se je to godilo dostikrat pod pritiskom sile in terorja, ki so ga z vladnih mest podpirali »mastno plačani« socialisti. Ta teror sedaj mineva. Izginiti pa mora tudi nejasnost v načelih. Luskine padajo delavstvu z oči, delavstvo spregleduje. Politična šola naj sedaj popolni njegovo vzgojo. Ta politična šola pa naj ne bo »šola« Lemeževe vrste, ki je delavstvo hranil s frazami komunističnega manifesta«, ta šola naj nudi delavstvu resnično izobrazbo, pregled sock Vr t T',r>-ložaja in razlike svetovnih ........ j. Delavstvu naj se dopove v politični šoli, da je rešitev socialnega vprašanja možna edinole na krščanskem temelju, da pa sta socialna demokracija ali komunizem s svojim svobodomiselstvom nesposobna, ustvariti trajen in pravičen socialni red. JUGOSLOVANSKI ČASNIKARJI NA ČEŠKEM. LDU Praga, 6. marca. (ČTU) Jugoslovanske žumaliste je včeraj dopoldne ob 12. uri sprejel predsednik češkoslovaške republike Masaryk v svoji pisarni. Pred predsednika jih je privedel ceremonijalni mojster dr. Guth. Predsednik Masaryk je bil pri svojem vstopu pozdravljen z velikim navdušenjem, z »živio« in »slava« klici, nakar je jugoslovanski poslanik Iv. Hribar predstavil predsedniku jugoslovanske časnikarje. Nato je povzel besedo urednik »Obnove« in »Savremenika« Milan Marjanovič, Predsednik Masaryk je nato odgovoril v daljšem govoru. Poslanik Ivan Hribar je nato predsedniku Masa-ryku predstavil posamezne časnikarje, nakar se je med predsednikom in poslanikom Hribarjem razvil razgovor o jugoslovanskih razmerah. Predsednik Masaryk je govoril tudi z nekaterimi jugoslovanskimi časnikarji, zlasti z Marjanovičem, s katerim je znan še izza časa pred vojno in s katerim je tudi skupno delal v inozemstvu. V nadaljnem razgovoru je sporočil predsednik, da je ravnokar podpisal češkoslovaško ustavo. Predsednik je pri tem poudarjal, da se more češkoslovaška republika ponašati, da je prva izmed novonastalih držav izgradila svojo ustavo. Pri Hno je presenetil tudi goste, ko iun je spotočil, da je ravno pred njihovim p-ihodom sprejel brzojavko predsednika Zedin.enih držav, Wilsona. Poslanik llri-b*r ie pripomnil pri tem sporočilu, da sta predsednik Wilson in predsednik Ma-saryk najboljša prijatelja in varuha jugoslovanskega naroda. Predsednik je govoril nato tudi z šefom belgrajskega presbiro-ja Starčevičem, ki je predsedniku osebno sporočil čestitke bivšega pctrograjskega poslanika in sedanjega ministra ter namestnika ministra za zunanje stvari dr. Miroslava Spalajkoviča. Po avdijenci, ki je traja1 a nad pol ure, so jugoslovanski gosti posetili gdč. dr, Aliče Masarykovo na njeno povabilo. Gdč. Masarykt>va se je zanimala za vprašanja socialnega skrbstva in ženskega gibanja v Jugoslaviji1, pri čemer ji je dal poslanik Hribar potrebna pojasnila. Gdč. Masarykova se je zvilo mrogo in ljubeznivo razgovarjala z urednico Adelo Milčinovičevo in urednico Ci*1 hlarjevo iz Sarajeva. Gdč. Masarvkova je pozivala jugoslovanske žene k skupnemu delu na polju humanitete, socialnega skrbstva in ženskega gibanja. Po prisrčnem! slovesu so si jugoslovanski gosti ogledali prekrasne dvorane praškega gradu. WILSON MASARYKU. LDU Praga, 6. marca. (ČTU) Predsednik Masaryk je prejel včeraj od predsednika Zedinjenih držav WiIsona nastopno brzojavko: Nj. ekscelenci dr. Tomi Masaryku, predsedniku češkoslovaške republike v Pragi. Sprejmite moje najiskrenejše čestitke k Vašemu rojstnemu dnevu. Obenem čestitam češkoslovaškemu narodu k njegovi srečni usodi, ki je položila vodstvo njegovih zadev v roke moža, čigar velika toleranca in najstrožje pravično postopanje z manjšinami v veliki meri prispevata k izgraditvi Češkoslovaške v močno državo. Wilson. POLJAKI DOBAVLJAJO ČEHOM NAFTO. LDU Praga, 6, marca. (ČTU) KalVor poročajo listi, se je sklenila s poljskimi delegati v Pragi preliminarna pogodba o dobavi nafte. Poljska bo dobavila Češkc'-slovaški 4200 cistern petrolejskih produ!' tov v vrednosti 180 milijonov kron. Sirite »Večerni iist"! Stran 2, '^Večerni list«, tčntf 6. Marca 1923, Štev. 54, Politične novice. + Izjava vlade. Včeraj je osrednja vlada pred parlamentom podala svojo izjavo glede delovnega programa in zu-nanjega položaja. Vlada hočo od parla-menta kredite dotlej, da se snide usta- votvorna skupščina. Naknadno naj se rešujejo tudi krediti, ki si jih je prejšnja vlada sama sebi dovolila. »Potrebno je po našem mišljenju, da privremeno narodno predstavništvo reši tudi mirovne pogodbe, katere so te dni zaključene. Po ustavi, ki velja za kraljevino Srbijo, so te pogodbe brez vrednosd, dokler jih predhodno ne odobri narodna skupščina. In če se te pogodbe brez predhodnega odobrenja narodne skup* ščine neveljavne za kraljevino Srbijo, potem so brez tega, po našem mnenju, neveljavne tudi za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker nima druge ustavne odredbe za ratificiranja takih pogodb. Važni in resni razlogi govore tudi za to, da se predloži privremene-mu narodnemu predstavništvu v naknadno odobrenje tudi zakon o narodni banki našega kraljestva, ki ga je uvel potom odredbe v življenje kabinet g. Davidovima iu mu dal moč zakona. Isto velja tudi za predlog zakona o vojnih dobičkih. Ko bi se to izvršilo, potem bi se takoj prešlo na volitve za ustavodajno skupščino, ki bi nam dala nov osnovni državni zakon in še one zakone, ki so z ustavo v tesni zvezi. Vlada kakor narodno predstavništvo bi moralo skrbeti, da se vse to izvrši kar najhitreje, če bi bilo le mogoče vsaj v. dveh mesecih.« To je prav! Toda de-mokratje v parlamentu zavirajo delo. Ljudstvo bo pognalo te škodljivce, kamor spadajo. . „ . . + Lainjivi Kljukee »Naprej«. Marksisti divjajo, kri jim je zavrela, ko so videli, da so ministrom prekrižali račune komunisti. Svojo onemoglo jezo stresajo na »Večerni Ust« in pojejo v vseh legah staro pesem: »Vsi lažejo, lažejo, lažejo!« To laž skušajo dokazati in pri tem se debelo zlažejo. Mi smo poročali, da je pri občinskih volitvah v Brnu med nemškimi strankami kot najmočnejša izšla iz boja krščansko-socialna. »Naprej« pravi: »To je velika laž. Krščanski socialci sploh kandidirali niso, ampak so volile združene nemške meščanske stranke.« — To m res! »Naprej« laže! Pri volitvah so nastopile tri nemške stranke: Krščanski scci-alci so dobili 15.914 glasov, socialni de mokra ti 13.365 glasov, liberalci 6019 glasov. To je uradno ugotovljeno, S tem ie ugotovljeno, da se je lažnjivi Kljukee zopet enkrat zlagal. O čeških razmerah naj lepo molči, da se mu zopet ne bo pripetilo, da bo napisal, da je »umrla včeraj slavna češka pesnica Božena Nčmcova«, ki spi že nad 50 let v grobu. To so ignoranti in lažnjivci! + Na cegav naslov? Vsakomur je znano, da je ljubljanska ^Jugoslavija z vsemi štirimi služila bivši vladi in še sedaj najzvesteje služi demokratski stranki. Danes je pa ta list priobčil članek iz »begunskih vrst« pod naslovom »Stranke naša poguba«. Tu se člankar bridko pritožuje nad avstrijakanstvom in birokratizmom v naši politični upravi, nad razmerami v armadi, nad valutnim razdejanjem, nad zavoženo gospodarsko politiko in izpodkopano aprovizacijo, nad celokupno našo notranjo mizerijo, od katere debele verižniki in vsakovrstni drugi lopovi, Krivdo na vsem pripisuje člankar »vladi in strankam«. Vprašati moramo, katera je ta vlada? Sedanja, ki je ravnokar nastopila svoje mesto, pač ne! Ona je vso to polomijo, ki jo opisuje člankar, do-bila kot zapuščino prejšnje vlade na svoja pleča, A »Jugoslavija« je ono vlado vendar podpirala in je ob njenem padcu najbolj besnela. Kako naj si torej tolmačimo, da je »Jugoslavija^ priobčila ta-le članek iz begunskih krogov? Ah se je morda list poboljšal? Neumnost. Stvar je ta: Proti novi vladi je treba netiti nezadovoljnost in odpor, Ker jim za to manjka primernih dejstev — sedanja vlada je iz vsega po-četka pokazala in izjavila, da svoje oblasti ne smatra za cdj, ampak samo za sredstvo, da ne išče sebe in svojih strankarskih koristi, ampak da ji je na misli samo blagor ljudstva in države, da z ljudskimi in državnimi dobrinami noče razpolagati med štirimi stenami ministrskega kabineta kakor z blagom, ki je brez gospodarja, ampak da hoče vladati z ljudskim zastopstvom vsem očito in vsem pravično — zato se morajo sknti za plot in od tam metati kamenje, blato in psovke, kar na slepo v nadi, da bo nekaj na vsak način obviselo. Med bralci je gotovo vselej mnogo takih, ki ne mislijo veliko ali sploh nič in požirajo tisto, kar piše list, kosmato, s ščetinami, drobom in kostmi. Ako danes takemu bralcu predložiš 'splošne obtožbe proti razmeram in vladi, ae bo pomislil*, da vse to po resnici in pravici spada v račune prejšnje vlade, marveč bo za,škripal in zarobantil nad vlado sp!oh. to »e pravi nad '»danio vla- do. Tako bo namen »Jugoslavije« dosežen. Ampak mož, ki to piše, dela račun brez krčmarja. Ljudstvo je dovolj razbo-rito, da razlikuje med strankami korupcije in strankami dela. Med prve spada »Jugoslavija« s svojimi bankirji in verižniki, ki vzajemno napadajo sedanjo vlado dela. Tak je položaj. + Blamirani demokratski kričači* Ko so demokratski gospodje videli, da ima v parlamentu vlada večino brez njih, so včeraj prišli k seji ter so vpili ter govorili na dolgo in široko. Hoteli so s tem preprečiti, da bi se zbornica pečala s koristnimi zadevami. Po vladni izjavi pridejo na vrsto: proračun, mirovna pogodba, davek na vojne dobičke in volilni red. Nato bi se parlament razpustil iu izvedlo glasovanje ljudstva. Ljudstvo to zahteva. Liberalni bankirji pa hočejo z vpitjem to preprečiti. Ampak brez njih in proti njim je včeraj zboroval parlament. Brez njih in proti njim bo šlo ljudstvo. + Posl. dr. Bnrjan. Na to ime naleti bralec avstrijskih listov prav pogo-stoma — posebno v poročilih o zborovanju dunajske narodne skupščine in gibanju krščansko-socialne stranke in krščansko mislečega ženstva. Poslanka dr. Hildegarda Burjan je predsednica »Politične zveze krščanskega ženstva v Avstilji,« predsednica »Socialne pomoči« in načelnica »Socialne centrale delavk v Avstriji.« Na zadnjem zborovanju kršč. soc. stranke je bila izvoljena v strankino vodstvo kot prva podpredsednica. V parlamentu si je v kratkem času pridobila velik ugled tudi med nasprotniki. Onevn« novice. —- Umrl je po mučni bolezni dne 6. marca ob 3, uri zjutraj č. g. župnik na Prežganjem, Bil je velik prijatelj kmetov in dober duhovnik. VLS je izgubila ž njim vnetega delavca, Kmetska zveza velikega prijatelja, župnija pa vnetega duhovnega pastirja. Pogreb bo v ponedeljek 8. t. m. Naj počiva v miru! — Nabiralne pole za sklad k I. slovanskemu orlovskemu taboru v Mariboru naj prejemniki vrnejo čimprej z nabrano vsoto vred. Obenem pa naj gledajo, da bodo prispevki čim obilnejši. — Smrtna nesreča. Jožef Sever iz Srednjih Gamelj se je ponesrečil včeraj v gozdu. Peljali so steljo, nakar se je prevrnil nanj težek voz, da je ostal na mestu mrtev. Bil je star 24 let. Naj počiva v miru! — Odkrito veliko tihotapstvo v Ma" riboni. V Mariboru je že skoraj teden dni zelo primanjkovalo mesa. Dognalo se je, da so tihotapci povzročili pomanjkanje mesa. Od mariborskih mesarjev sta pokupila srbska trgovca Milivoj Kospič in Raja Popovič 28 za Maribor določenih volov pitancev, katere so mariborski mesarij pobili in jih spravili v Himmlerjdvo hladilnico. Kospič je poskušal 3. t. m. pobite vole, katere je kupil od živinskih trgovcev Perchtolda, bratov Konrad in od Jožefa Kirbischa, uvagonirati, da jih z izvoznicami Raje Popoviča ižvx>zi v Švico. Policija je njegovo namero preprečila in meso na kolodvoru zaplenila. Kospič je imel ob aretaciji 200.000 K domače in inozemske valute; med njimi je bilo tudi osem 100 kronskih jugoslovanskih bankcrvcev, kateri so imeli ponarejene kolke in žige: »Blagajna banka za trgovina, obrt in ma-bor, dioničarsko društvo« in »Spodnjašta-jerska ljudska posojilnica v Mariboru«, katerih zavodov niti ni. V kolkih je orel svitlejši in se glasi napis: »Kraljestvo Srba, Hrvata, Slovenace«, mesto »Slo venaca«. — Ženstvo za vrnitev vojnih u'etnikoy iz Sibirije. V Sibiriji je še mnogo tisoč vojnih ujetnikov iz bivše avstroogrske arma? de. Za njih prevoz v domovino bi bilo treba več milijard, katerih doslej nobena država ni pripravljena ali v stanju dati. Zato so vzele stvar v roke ženske organizacije širom sveta. Po raznih deželah so se osnovali ženski odbori, ki zbirajo potrebna sredstva. Za stvar se je zavzela v angleš kem parlamentu lady Astor, — »Rokovnjači«, narodna igra v petih dejanjih (8 slikah) se ponavljajo jutri popoldne, točno ob 4. uri v »Našem domu« v Hrušici. (k) — 18 prisil) enk in 60 kaznjenk sedi zdaj v Begunj ali. — Huda tatica pred preiskovalnim sodnikom. Olipič Marija ima zelo burno preteklost: vlači se po svetu in krade. Posebno rada krade kokoši in je bila zaradi svoje ljubezni do njih že pri ljubljanski deželni sodniji večkrat kaznovana. Zdaj sedi v preiskovalnem zaporu, ker je zopet kradla kokoši in sicer postajenačelniku v Kranju, ljubljanska policija jo je pa areti rala in fctročila sodišču. Ko je izročil Olipi-čevi gospod preiskovalni sodnik dr. Stojkovič obiožnico. je vprašala: »Ali pridem pred poroto?" >Ne. midete pred kass- se nat dež. sodišča. Zdaj je pričela Olipičeva kričati: »Kaj, tak škandal: kako sem se »martrala«, da sem ukradla kokoši in zajčke in jih skrivala policiji, zdaj bom pa še za ves svoj trud kaznovana, ker ne pri-pridem pred porotnike! Tisti dve, ki 9ta siti kradli, sta zdaj »frej«, ko sta bili v celici zaprti, sta se pa bahali, kako da sta z ukradenim denarjem dobro živeli. Ko bom zopet »frej«, bom ukradla blagajno, najmanj 80.000 K, da bom živela brez skrbi, ker pri poroti bom »frej«. — Varnost v osebnih vlakih. Mariji Avguštinovi iz Železnikov je bilo v osebnem vlaku med Zidanim mostom in Hrastnikom ukradeno več obleke v vrednosti 1500 kron. Tatiča sta bila dva mlada fanta v starosti približno 20 let, katera sta vstopila v Zidanem mostu v vlak in v Hrastniku izstopila iz njega. — Izpraznitev Karlsteina. Grad Karl-stein pri Weidhofnu ob Thayji, kjer so bili internirani ruski boljševiki in ogrski komu-nstii, so te dni iz zdravstvenih ozirov popolnoma izpraznili. Kar je še bilo v njem internirancev, so jih spravili v poseben paviljon na Steinhofu. UubJJanska novice. lj Družabni večer priredi Prosvetno društvo za kolodvorski okraj (frančiškanska župnija) v nedeljo, dne 7. marca 1920 na verandi hotela Union, Začetek ob 7. uri zvečer, (k) lj Glasbena Matica. Opozarjamo, da se vstopnice za koncert zbora in orkestra dne 15. in 22. t m. že prodajajo. (K.) lj Ben Hnr je krasna zgodovinska igra iz Kristusovih časov, ki se odlikuje po svojem živem dejanju in po pestrosti svojih slik in kostumov ter je ena najboljših iger te vrste sploh. Igra ima 9 9lik, igral jo bo Ljudski oder jutri — v nedeljo — ob pol 8. uri zvečer, li Bratec in sestrica, zimska pravljica v petih slikah z godbo in petjem. To lepo igrico bo vprizoril Ljudski oder znova jutri — v nedeljo — ob 3. uri popoldne. Igra je polna pravljične lepote; vstopnice se dobe kot po navadi. lj Služkinja ;e izgubila včeraj na trgu okrog 100 kron. Če jih je kdo našel, naj jih odda v zakristiji stolne cerkve. lj Telepat Ben AroIiy Bey bo v nedeljo in ponedeljek ob 8. zvečer priredil v Narodnem domu dva večera, na katerih bo pokazal svoje umetnosti. Snoči je Ben Aroliy Bey povabil uredništva vseh ljubljanskih dnevnikov, da se prepričajo na lastne oči, kaj zmore. Rešil je v splošno zadovoljnost težke naloge, ki so mu jih uredniki stavili. Tako je našel iz celega kupa časopisov »Slovenca« z dne 15. jan. ter v njem oglas na zadnji strani lista, ki so ga uredniki med seboj določili kot predmet iskanja, — Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. lj Draga solata. Na verižniškem uradu je bila obso,ena na 300 K globe branjevka Marija M—č, ker je zahtevala začetkom meseca februarja za merico solate 2 K, dasi je bila določena takrat cena z 1 krono 20 vin. lj Prodaja moke. Na 8 dni zapora je bila obsojeno pri verižniškem uradu mo-karica Frančiška Č—n, ker je prodajala koncem meseca januarja kilo bele moke po 11 K, dasi je bila takrat določena cena taki moki z 8 K 50 vin. za kilo. lj Predrag kruh. Vzklicni senat je potrdil sodbo I. instance, s katero je bil obsojen pek Štefan S. na 1 teden zapora, ker je zahteval 28. januarja za 35 dek belega kruha 4 K, dasi so bile takrat cene kruhu oblastveno določene s 4 K za kilo. lj Okradeni tržaški trgovec. Karlu Versu, trgovcu iz Trsta, kateri vozi blago z avtomobilom iz Trsta, sta bili ukradeni iz avtomobila na Trnovskem pristanu dve rdeči zračni cevi, 55 kosov raznega orodja, 2 para rjavih usnjatih šoferskih rokavic in siv volnen šavl domačega izvora. Detek- tivi I. oddelka policijskega ravnateljstva so izsledili storilce in dobili že skoraj vse ukradeno blago nazaj. lj 10 bal manufakture je bilo ukra- denih Oštirjn Ivanu iz Trsta. Ukradeno blago je vredno 2400 lir. lj Tatvina pri »Zlatorogu«, Marija J, je vzela pri »Zlatorogu«, kjer je služila, 1 brisalko in 1 obleko. Sodišče ji je priso- dilo 6 mesecev težke ječe, »Raj se ubijem, ne bom zaprta!« zakliče temperamentna Ižanka Marička J. Dvomi svetnik Regally: »Malo je, kaj ne?« Končno Marička izpove, da je s sodbo zadovoljna. lj Tatvina pri Mergenthalerju. Franc Cankar je ukradel Mergenthalerju nekaj kož, katere je izročil Francu Koprivniku z naročilom, da jihp roda. Cankar in Koprivnik sta pa imela smolo, ker ju je državni varnostni organ aretiral, ker sta se mu nosilca ukradenega usnja sumljiva zdela, Sodišče je obsodilo Franca Cankarja v 15 dni težke ječe, Koprivnika pa na 10 dni ječe. Razne novice. r Velikanske lokomotive zideluie;o i severni Ameriki v državi Virginija, le komotive, ki so dolge 105 čevljev in tehtal 684000 funtov, vporabljajo posebno za rtr' mine. To so največje lokomotive na svetu Ampak Kristanove lokomotive se postavl' jo vendar le še bolj! . r Padanje valute provzroSa pam*° * švicarskih letoviščih. Dopisnik ;■ T-cipZ-N.c opisuje v svojem listu paniko, ki i° provzročuje v Švici neprestano padanj nemške marke. Dan za dnem je videti večji beg Nemcev iz rečene dežele, kamor jw je doslej mikalo in vleklo kakor v deželo blagostanja. S težkim srcem zapuščajo Po1' ne lonce, pa ni mogoče drugače. Pri n1*’ kem kurzu marke morejo le bogataši za-menjavati marke v švicarske franke. V t8’ ko divjem begu niso bežali Nemci ne P1**: topovi, ne pred hripo kakor danes Vv, valutno epidemijo. Panika je nastala prej v sanatorijih, na mestu zadnje n*«® bolnih na pljučih, v Davosu in v Arose. s solzami v očeh, z vzdihljajem na ustnicah odhajajo iz svojih bivališč Id J" tujejo proti neprijaznemu severu. R»Fau»t, Gostovanje g. Nikole Zeca, prvega državne opere na Dunaju. 9. marca, torek: Zaprto. Drama. 6. marca, sobota: »Kristalni grad«, lavska predstava; izven abon. jz. 7. marca, nedelja pop.: >N» dnUf’veu ven abon.; zvečer »Beneški trgovec. 1 abonementa. . ,rg0- 8. marca, ponedeljek: »Beneški vec«, abon. C. 9. marca, torek: Zaprto. - Odgovorni urednik Joie tfutar izdajatelj kontordi »Veiernffl8 ( Itaka »Jugoslovanska ti»k*raa* »