72. številka®
F mmmmmmm* številka stmm® 12 v. Mirib@r$ dne 9* septembra 1918*
Letnik X»
'messsm&m
'•JlarožRina listo : ~ C®Čo teto . .-KI 2'— Pol tota ... « 6'— Celri teta . .	„ 3 —
Mesečno. . . * 1‘2® 2fmaj Avstrije :—— C^e leto . . „ 1F— P&&&zsxßzm8 številke —	18 vinarjev. —
UredaiStvo in npravnišivo : Maribor Haroä tea ulica. 5. — Telefon §1.113,
Kako M si pemnežili inteli-gentni laraiò&j.
mgsgism^ »
Fanatična vse nemška zloba) je dobro izrabila priliko vojnega času % ~-**m *** '^^aSWSB ÄSStoP»
Kai nam pomaga klic po samoupravi, če bodo javne službe v naši ožji domovini zasedli tujci in manj vredni slemen ti ? Ob začetku Šolskega leta časniki sicer ljudem priporočajo, naj pošljejo sinove y šole, toda sedanje razmere to zelo otežkočujejo. Kako težavno je sedaj dobiti v mestu dijaku primerno stanovanje! In če ga dobi, ga treba dobro plačati z živili in denarjem. Kaj takega pre -morejo le premožnejše hiše in vendar ideja demokra-iizma zahteva, da se tudi revnim talentom odpre pot do Tišje izobrazbe. Saj smo zlasti mi Slovenci dobili celo vrsto odličnih mož iz revnih koč, Dijaki iz premožnih hiš niso vselej najboljši, človek, ki se je od mladosti imel boriti s težavami, je večkrat bolj trden
Revnim hišam je sedaj naravnost nemogoče , poslati dečka v mesto, da sa šola. Kako naj t sedanji draginji plačuje stanarino, kupuje obleko, knjige in druge potrebščine, kako naj donaša živila v mesto, če pa sami doma komaj izhajajo? Zlasti začetni-jtakor pomehkuženi lahkoživec iz premožne hiše, ki-prvošolci so v tem oziru na najslabšem. Prvošolca vse nekam nezaupno gleda, češ, ali bo kaj iz njega, ali ne. Dijaško semenišče v Mariboru prvoletnikov sploh ne sprejema, dijaška kuhinja mu k večjemu da par obedov na teden. Iz dežele prida neizkušen fant v mesto, kjer mu je vse novo* Starši mu za silo poiščejo stanovanje, kjer se za dijaka morda Le toliko brigajo, da redno plačuje stanarino. Deset- do dvar najstletm fant je naenkrat sam sebi prepuščen, kvečjemu bdi nad njim suna šiba šolskega disciplinarnega reda. Prve tedne in mesece se v prostem času potika po ulicah, kjer ga zanima vsako izložbeno okno, v šoli pa se množijo dvojke. Doma je bil navajen šolske naloge ljudske šole hitro opraviti, misli, da bo sedaj tudi tako. Prve tedne zanemari nauke zlasti Čisto novih predmetov, kakor je n. pr. latinščina, ker nima podlage, pozneje več ne more zmagovati tvarine,: .Uspeh je: slabo Šolsko spričevalo, izgubljeno leto, veliki stroški in — konec študij* Doma pa hudomušno zbadajo ponesrečenega študenta,„češ, kedaj bo novo mašo pel. In vendar bi &e v drugih okoliščinah iz njega lahko razvil dober dijak in vrla inteligentna moč v tem ali onem stanu. Marsikatere redne starše pa sploh nepremagljive težave prvega šolskega leta odvrnejo od misli, dati sina v šole in tako nam gre v zgubo marsikatera dobra inteligentna moč.
87i teh časih torej, ko nam je proslula veliko -nemška kultura in politika rodila divne cvetke: prazni želodec, život brez srajca, noge brez obutala, in ljudsko šolo brez šolarjev — po letu bojda radi dela* PO zimi radi pomanjkanja obleke in vsled tega bujni analfabetizem, ® teh časih želim opozoriti na metodo* PO katerih so v starih Sasih v naših krajih posame-
zniki dali domovini celo vrsto odličnih inieligentov, To je privatna So 1 a. Opozarjam na nekdanjo ruško gimnazijo, ki jo je L 1645 ustanovil župnik Jurij Kozina ter je trajala do 1. 1758, ko so jezuitje ustanovili gimnazijo v Mariboru. Iz ruške gimnazije je izšlo 10 škofov (med njimi celo kardinali), 18 opatov, 25 proštov, 1 hrvaški ban, dva štajerska cesarska namestnika, dva generala, več slovitih učenjakov in drugih odličnjakov. Na tem zavodu je bilo vpisanih v vsem 6820 učencev. Opozarjam dalje na ljukega pesnika Ljutomerskih goric Leopolda Volkmerja (t 1816), Skromni, pobožni in učeni mož je kot kapelan v 'Ptuju in pri Sv. Urbanu blizu Ptuja vodil zasebno latinsko šolo. Iz Volkmerjeve začetne latinske šole je izšel poznejši lavantinski kne-zoškof Ignacij Franc Zimmermann (1824—1843), u -čenča Volkmerjeve zasebne šole sta boia tudi feldmar-šal-lajinanta baron Main ar d Geppert jn Karel pl, Steiner, V prvem četrtletju 19. stoletja je Še delovalo nad 20 dekanov* župnikov, in kapelanov, ki so pri Volkmerju napravili prve latinske razrede.
Sedanja Šolska postava dopušča privatno učenje. Naj bi se vendar našlo par požrtvovalnih mož duhovskega ali svetnega stanu, ki bi nadarjene, pridne pa revne dečke doma poučevali za prvi latinski razred. S tem bi nam pridobili marsikatero inceli -gentno moč, ki bi sicer izginila t, valovih vsakdan -jega vrvenja, prihranilo bi se s tem veliko stroškov, in marsikateri lani bi se obvaroval nevarnosti, katerim je t mestu izpostajvljen neizkušen prvošolec . Ko bi taki fantje potem napravili skušnjo, bi jim bila pot olajšana v semenišče ali do kake drug» pod -pore.
Prvi gimnazijski razred vendar ne obsega Bog ve kako težkih predmetov, ta pouk bi lahks vodil vsak duhovnik ali laik, ki je pohajal gimnazijo. Slično bi gg. učitelji lahko izučili fanti© dom® za prvi letnik
učiteljišča.
V ta namen bi se naj kje, n. pr. v Mariboru* zbirali prostovoljni darovi za poseben sklad* iz katerega bi se kupovale knjige za tak privaten pouk in druge potrebščine, po možnosti dajala tudi mala odškodnina dotičnim privatnim učiteljem. Zlasti za pen-zioniste na deželi bi bilo to hvaležno delo. Tako bi se iz mase ljudstva zajela marsikatera žlahtna ribica, ki bi pozneje v tem ali onem etanu delovala v blagor naše domovine. mm
Inserati aii oznanita
se računajo po i&vim od 0 redne petitvrsiBR prt večkratnih oznanilih velik — popust. —-
„Straža“ izteci v pon-deijek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo,.
Z ttrednlitvom se more govoriti vsak dan od ll.—12. ara dopoldne.
to drago plačati, kajti celih narodov ni mogoče unte čiti. Ako pa misli majhno, toda zelo uplivno Števila naših aneksijonistov, da bi bilo možno uničiti Ang* lijo in njene zaveznike, bi bila taka misel nevarna iluzija. Do trajnega svetovnega miru bo prišlo samo potom pobotanja in sporazumljenja. Na milijone ljudi si želi miru, toda na milijone je tudi talcih strahopetcev, ki si ne upajo svoje želje odkritosrčno in javno izpovedati. Kdor v resnici ljubi svojo domovino, je tudi za mir. Čimdalje traja vojna, tembolj se bližamo svetovni anarhiji, Id podira stebre kulture in državnega reda. Namen svetovne vojne ni nikakor pridobitev nekaj štirijaških kilometrov ozemlja, pridobitev kakega gorskega grebena ali kaka vojna odškodnina, marveč, da zmaga pravica, utrjena na zvezi narodov, kajti posledica svetovne vojne bo in tudi mora biti zveza narodov, ki ni la podlaga, ampak varna streha za vse narod».
Zftzt aarodoT — posledica vojne.
j Poslanec in vodja nemškega »»ntruma s» j« o i mirovnem gibanju, * izidu svetova» vojn* ter o ave-I &. narodov po vojni med drugim izjavil sledeče: Mi-! rovna gibanje postaja m	.aneto) večje..
I Nasprotnika miru sta pred vsem n*yarna iluzija in I politična strahopetnost, Al« upa intenta uničiti oan-i traltai velesili, a» tail®“moCiw
_____ Attofeftfct__________.	.
Boj za živila v Beljaku.
Beljak, 0. septembra.
Razburiena množica j» dne 4 h m. vdrla * Beljaku na Koroškem v trgovine živil in je plenila;, vdrla je na glavni kolodvor in ustavila vlak, 5
», Ugodili so se obžalovanja vredni izgredi, ki ne morejo nikdar doseči namena Nikdar nismo hvalili naše pomanjkljive prehranjevalne službe, toda poi sile ne privede do smofc ra. Napake naj se odpravijo, to zahtevamo* Proč z rsem, kar ovira splošno pravično razdelitev živil — pomagati se mora stradajoči množici, umevati mora se kričeča beda ljudstva; vse se mora odstraniti „ kav vzbuja ogorčenja.
Dne 4 i m. je korakalo več sto žena pred o -krajno glavarstvo, kjer so se pritoževala radi dragega zmrznjenega mesa (ogrsko po K 28.20 1 kg). — Ker je oblast izjavila, da ne more ničesar ukreniti, se je podala razburjena množica k živilskim trgovinam, Kjer je pričela pleniti. Pri veletržeu Pippanu so visele šunke v izložbi; razbili so šipe in vzeli živila* Množica je korakala nato k izložbam trgovin gg. Presslauer in Brugger, kjer so to ponovili;, razbili so Šipe in oplenili izložbe. Ženske so šle nato k delikatesnim trgovinam „Feinschmecker“ in „Zuckerl-fconig“ na Glavnem trgu, nato h krznarju Griissin -gerju in k podružnici „Feinschmecker j a.“ Ker je ta razburjena množica menila, da je v Parkhotelu častniška mesa, so nameravali napasti hotel, kar so pa zabranili. Policija in vojaške patrulje niso obvladovale nevarnega, položaja. Opoldne je vdrla množica na glavni kolodvor* da izsledi kak voz z živili in se je postavila pred brzovlak ter zabranila* da ni od n fcymeU* *«$§& . ..	&$$&$§&& vtsäk *
t
m as»«**»- Sila izžtva protisM© in ne zniža Bede, a vsi poklicani merodajni iinitelji naj smatrajo beliaš-
LISTEK.
SOS
Sv&tevičinm.
¥*mi!o Neubauer,
W. spomin na dan 18. avgusta v Št. Janžu.
Voz za vozom s© pomika, pelje na poroko svate, dražestne družice pelj« m svitu solnčne luči siale.
Praporci z vozov vihrajo* vse je v cvetju in v zelenju, ; vsem žari oko in lice v čudovitem hrepenenja.
Solnce zlato, ceste bele*	, .
krepki fantje, cvetne deve,
zdrave prsi, čisti glas!
znajo divne vse napeve.	,
.V solncu blestečem odpira se dalja, giej na prestolu ovenčanem kralja, mladega ženina glej L Zala kraljica ob strani sedi mu* gleda ljubeča nevesta v oči mu, vdana brez dna in brez mej,
Sojljnce miline ferajljiob razzar ja, seva iz ženina sila viharja kakor jo bliska oblak.	, »j
Ljubka nevesta je Slavlja z fuga,
Ženin je narod, ld več ne bo slug», kralj bo odslej In junak!
{
Ödlicmiiaa elovenskima častnikoma v spomin.
Vojna vihra je nagi Jugoslovanski lipi odčesnila dve zdravi mladiki, obetajoči s svojimi številnimi cvetovi obilo sladke strdi posestnikom domačinom in sorodnim sosedom mejašem. Ce bi mogla prisrčna ljubezen domačih, bratska srca prijateljev in znancev, ter narodna čustva vseh plemenitih rodnih bratov o-bema mladikama pripomoči zopet Je prejšnjemu živ -ljenju, zelenju in cvetju, bi se po isti volji Vsemogočnega, ki je poklical Lazarja iz groba in obudil mladeniča v Najmu ter ga dal njegovi materi vdovi* obe mladiki v prvih solnčnih dneh znova bujno razbrsteli m splošno nepopisna radost matere Jugoslavije,
Ofenziva lez Piavo nam je zraven drugih na -kih vrlih borcev odvzela tudi nadporočnika Alojzija Qreaenéek iz Hajdine pri Piuiu in poročnika Pepela Zorko i a SL Pa v Da na Koroškem, Prvi je padel kot letalec* ker mu je zgorelo letalo; drugemu, previdenemu s sv. zakramenti v vojaški zasilni bolnici, je strojna puška zadala smrtno rano. Oba častnika sta bila izredno nadarjena odlična dijaka in gimnazijska maturanta v Ptuju in St, Pavlu, Divja sila železnih strojev je strla njuni orjaški postavi, odlikovani z mnogimi hrabrostni-mi vojnimi svetinjami, nobena nasprotna moč pa ni mogla popačiti njune kremenite značajnosti ali le količkaj omajati jugoslovanske zavednosti. D vsem ne moremo in ne maramo pisati, a kdor bi vpogledal v spominsko knjigo obeh mladeničev, bi brez pomisleka otema priznal najvišje odlikovanje in častni na-
slov jugoslovanskih junakov*
Lojze in Pepi sta tudi kot lastnika bila ganljive hvaležna svojim staršem, srčno udana avojim sorodnikom, v vsaki prijateljski družbi in pri vseh kolegih dobrodošla pevca in živahna šaljivca. Ker sta pri vseh večjih cerkvenih slovesnostih oba kot prva moč rada sodelovala in kot solista pri orglah, violini in petju svoje talent» v Čast Najvišjemu uporabljala* Zorko želel tudi pri oltarju Bogu zapeti „GIoh ria", naj s» po milosti božji radujete v. nebeških z -berilu
A ti, Piava, povej vsem zgodovinarjem, kako neusmibeno si na svojih vodenih splavih podila mlade naše vojnik* v prerane grobove ! O Piava, li veš, da nisi trgala I» mogočnih mostov, temveč tudi naša živa srca, ko ®i množila svoje vodovje s srčno krvjo naših ljubih? O Piava, zakaj si se razsrdila tudi nad vzornim Lojzetom* ko je krožil v zračnih valovih nad teboj? Ü Piava, zakaj si tudi ugrabila bosanskim velikanom pobratimom njinovega vodnika, njihovega in našega ljubljenca Pepeta? G Piava, kedaj opereš in ohladiš naše skeleče ran©? Imaš li v kateri spomladi tolika vodne sile?
G Piava, ti jez naših sladkih upov* Ö grob na-Se zemeljske sreče* ti struga naših solz* d Piava* fi! živošumeči spomin naše grenke bolečine, — vse eno. hvaležno blagoslavljamo vsako tvojo kapljico, ki ponese Lojzetu in Pepetu naše prisrčne pozdrave ter. nam vsem ob izlivu v morje neizmerne večnosti zagotovi v imenu naj višjega Fpjvode skupno bjlaženo svidenj© » j, *
ki pripetljaj za glasno znamenje* fra. «a mora tf«o striti, kar mor» prolusane izlaoljàati im zabrantti wm, kar razburja.
te? v’
Na bojiščih.
Nemci na zapadu se Se redno umikajo pred prodirajočo franeosko angleško ameriško armado. Hindenburgoma »rmada bo na celi fronti zavzela nove postojanke. A do sedaj »e še Nemci niso u stavili. Nemška poročila naglašajo, da je srditost bojevanja zadnja dva dni nekoliko popustila. — Na italijanskem bojišču sovražne predpriprave za novo ofenzivo. — Angleži pa se pripravljajo, da znova napadejo turške postojanke v Palesti ni. — V Rusiji prodirajo japonske, angleške, ameriške in češko slovaške čete smotreno v Sibi rijo in osrednjo Rusijo £stverosporazum bo baje te dni napovedal rađao vojsko sedanji ruski vladi
Tudi Nizozemska grozi.
Poleg Španske grozi tudi Nizozemska Nemčiji, da bo ukinila svojo 'nevtralnost, če bodo nemška letala in ladje še naprej kršila nevtralnost nizo zemsk«ga ozemlja.
Politične west!
Jugoslovansko učiteljstvi v trščansEem taboru. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva j» obhajala dne 3. in £, septembra 301etnico svojega obstanka. Zaveza je bila do sedaj na stališču s,Proč od Rima,“ Svojo 301etnico pa je Zaveza proslavila s tem, daj ja vstopila zopet v vrste krščanske inteligence. Spreje-
lo.	je naslednji sklep: „Kulturni temelj Zaveze jugoslovanskega avstrijskega učiteljstva je nravni pra-vec krščanske etike* ker smo prepričani* da imajo zadnjo in konečno veljavno besedo o vsej naši bodočnosti nravne moči. Realizacija nravnega ideala pa ni brez religije. Cim višje stojita nravnost in pravo, tem lažje se dvigne narod tudi družabno in gospo -darsko,, Za nas slovenske učitelje more pri vzgojnem delu biti merodajna le taka etika,“ Prav iskreno po« zdravljamo ta sklep jugoslovanskega učiteljstva., Frenati, ki je zadnja leta nastal med ljudstvom in uči -feljstvom radi verskega prepričanja, j« s tem. zasut. Da bi bilo vedno tako!
Kranjsko učiteljstvo — proglasilo stavko. Dne 5» t. m. se je zbralo v Ljubljani okrog 800 učiteljev in učiteljic, da ugovarjajo proti skrajno slabi plači. Vlada je shodi prepovedala, Kljub temu se zborovalci niso hoteli raziti in so zborovali. Govoril je poslaneo Gostinčar in drugi. Sklenilo se je, da začnejo uči -telji dne 15, t. m« stavkati, če se takoj ne ugodi njihovim upravičenim zahtevam.
Nov nadzornik. Nadučitelj na nemški loli v Krčevinah pri Mariboru, -Tomaž Wernitznigg (Rer -ničnik, rodom koroški Slovenec), jè za plačila za svoje vsenemško delovanje bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za nemške gole na Slovens« kem Štajerskem, izvzemši mesta Maribor, Ptuj jn Celje, Na to mesto je spravil Wermtznigjga bivši mariborski okrajni glavar pl. Weiss, ki je poprejšnji leden prišel svojemu dragemu prijatelju osebno Se -sđitat
Netoliczka-Ornig. Ptujski okrajni glavar pogiba Slovencem ptujskega okraja dvojezične oklice, v, katerih poziva naše ljudi, naj prispevajo za Urpigcte v o zgradbo c„ velike sirotišnice In vzgpjevališča ' v
i_» .1".._-V.____ T7____ V „	~	„ i -J*»- .m/LJS
Zanimive imenovani©. Nemški listi poročajo » veliko ogorčenostjo, da je prestavljen grof F, Thum-Hohenstein, ki je služboval do sedaj pri namestništvu v Zadru, k nižjeavstrijski namestniji. Grof Thun j» zaveden Ceh in se baje ravnaivsled svojega slo» vanskega prepričanja ni zazymel s svojim prejšnjim šelom, dalmatinskim namestnikom grofom Attemsom. Nemški nacionalci ga celo clolže, da je očitno simpatiziral g pripadniki jugoslovanskega pokreta in s tem diskreditiral državno avtoriteto v Dalmaciji. V prav poseben greh mu Štejejo tudi, da je razpošiljal ob svoji poroki samo češka poročna obvestila. Njegovo imenovanje k nižjeavstrijski namestniji je po zatrdilu nemških listov delo poljedelskega ministra gijofa Sylva-Tarouca in baje samo predstopnja za druga in važnejša državna mesta.
Okrožno sodišče v Trutnovu na Češkem začno poslovati dno 1. januarja 1910. Tozadevna naredba jo priobčena « dunajskem uradnom listu dno R sap-tembra i* ta
Vtlkstif ? WeizB. V Weizo na Sred, Štijtr-■kem se je dne 8, septembra vrli! nemški Velka* I tag, ki je sprejel v marsičem značilno resolucijo. Volketgg zahteva: Slovansko gibanje se mora potlačiti, avstrijska država mora ostati pod nemškim vodstvom, avesti «e mora Eemški državni jezik, **-hraniti se mot& ustanovitev jugoslovanske države,
! za Neme® mora pot do Adrije gotovo ostati pršite. Poleg tega pa Nemci pokorno izjavljajo, »da jim je nasilstv® aapram neaemškim narodom v Avstriji s popolnoma toje» (?!?). Vojska i® naj ne nadaljnje ne uro dalje, kakor hitro m »kitne časten mir. (Torej »o se vojni hujskači, z ozirom na dogodke na zapadu dokaj poboljšali) fototeg poziva nemške poslanci, naj ustavijo strankarske prepire in in naj že vendar enkrat stopijo v ožjo zvezo s Tolkaratom. Se pa bi nemški poslanci odklonili zvezo s folksratom, se jim, mora odpovedati zaupanje,« Ta zakotni shodič sicer ni merodajen v nobenem oziru, a vseka,ko je zanimivo, da so nemški vojni hujskači prišli do prepričanja, da je boljši časten mir nego popolni polom po brezobzirnem nadaljevanju vojske. Ultimat nemškim poslancem glede Volksratss, pomeni, da vlada v nemškem ta bora vse prej kot solidarnost Ta sklep bo dvigni! gotovo precej praho.
Za skupnega finančnega ministra bo baje imenovan dr, pl. BpitemtUer.
Delegacije bodo baje sklicali v dragi polovici septembra. Tako je izjavil zunanji minister Boriai* poslanci. Langenhaani.
Stališče Čehov prej ia sedaj. »Dslmckč Lissty* priobčojfjjo članek poslanca Tušarja, v katerem iz javlja: Svetovali smo viadim in vsem faktorjem, naj minjjijt nacionalno politična vprašanja do časa po vojni. Naleteli smo na gluha ušesa in dobili za to klofute. Sedaj bodemo pa mi gluhi saprai* tožbam o slabi bilasci; o nizke« kronskem kurzu in o potrebi davčne reforme.
Čehi ÌB Slovaki. Poslanic dr. Zahradnik je izjavil uredniku lista »Uj Nemszeđek«: Haj se zgodi kar h@če, mi Čehi ne bodemo pustili Slovakov Tudi č® bi bila Dtaaj ali Budimpešta pripravljena
E& sporazum, bi bilo prepozno. Cehi ostanejo
trdno na svtjem stališču in bodejo vztrajali po «vcrfjläisM. ki j* Mia proklamirana v Ljubljani
f fujstero obmestju, Vprašamo: Kdo j§ jVj pripravila!-T-,emu odboru, v imenu katerega se pokljajo oklici na naše ljudi?, Ali so Slovenci v njem primerno zastopani glede n« Število slovenskega prebivalstva v ptujskem okraju? Nadalje vprašamo, ali je -zaslgu-rano, 'da so v tem Ornigovem zavodu res ne bo po» nemčevalo slovensko deco? Ce eksistira res kak pripravljalni odbor* zakaj pa zahteva Netoliczka. dahi s® morali darovi pošiljati na „Stadtamt der- iandos -fürstlichen Kammerstadt Pedante*
Češko plemstvo se je zbralo dne 8, t, m. v gradu Ravdnice pri knezu Zdenko Ford* Lobkoviou. Posvetovalo se je o političnem položaju.
Slovanska trozveza. Podpredsednik ' Češkega Sva z a, poslanec Klofač, je na nekem zborovanju izjavil med splošnim odobravanjem, da Češka politika ne more storiti ne koraka s pota, na katerem se ja »vezala z Jugoslovani in veliko večino Poljakov, Naga trozveza je trdna,
Sklicanje finančnega odseka* Finančni odsek avstrijske 'državne zbornice je sklican* kakor smo že poročali, na dne 10, t. m, s sledečim dnevnim redom z L Vinski davek. 2. davek na peneča vina, 3, davek pa premog, 4, davek na sladkor in 4, davek na pri-flobnino in na zemljišča, torej samo taki davki, ki prav občutno zadenejo Kmeta in sploh revnejše slo -Je* ne pa tudi onih oseb, ki so ei v tej vojni nakupi-lili milijone.
Novo nasilje na Koroškem. Deželna vlada koroška je na neutemeljene pritožbe nemškutarjev iz Guštanja dne 3, t. m, razpustila občinski zastop tol-stovrške slovenske občine z motivacijo, da Je bilo delovanje občinskega zastopa že dalje časa pomanjkljivo in da je občinski zastop dal povod za različne pritožbe. V občinskem zastopu so bili sami resni možje tn uradovanje je v redu. Vlada jo s tem ustregla le čašam narodnim nasprotnikom, ki jim ja bil narodno-garvbclen ofafting» aastop to * Sirti.
L ©m® slr Št Iljm»
tifiRte..
St. Ilj ? Slov, gor., 8. sept.
Danes je streljanje s možaarji naznanjalo, d« se vrši v ntšem obmejnem Št. liju nekaj slovesnega. Pot iz Cupoišča v cerkev je bila vsa okra šena z zelenjem. Popoldne ae je zbralo ljudstva okrog cerkve kakor ob kaki veliki slovesnosti. Vršilo se je blagoslavljanje zastave mladeniške Ma rijine dražb®. Slavnost se je pričela s slovesnim sprevodom iz župnišča v cerkev z godbo na čelu. Poleg zastave je korakal boter zastave g. Janez Polak, M si je poleg S. g. Pavliča pridobil za ta dan nsjveč zaslug. V cerkvi je imel slavnostni govor vlč. g. profesor dr. Lukman, ki je podobi na zastavi: Sv. Alojzija in srce Marijino priporočal mladeničem kot njih vzvišeni ideal, kot vzor za živijo nje. Slav noatni govornik je omenil, da je boter nove zastave žrtvoval svojega sma-edinea za domovino in cesarja in da si je izbral sedaj mladeniče Marijine dražbe kot svoje sinove. Blagoslavljanje zastave je izvršil jareninski dekan vlč. g. Cižek. Po blagoslavljanju se je vršilo zabijanje žebljev; nato j»a se je nanovo »prejelo 24 mladeničev v Marijin® družbo. Po slovesnih litasijah se je zapela zahvalna pesem. Slovesnosti v cerkvi je sledil« Se slavje v Sloven sksm domu. ¥ cerkvi in pri prireditvi v Slov. Domu so bili navzoči odlični gostje ia Maribora, domače in sosednjih župnij. Omenjamo, da je zastava krasno umetno delo čč. šolskih sester v Maribora. Velik del «vote, M je bila potrebna za zastavo, je poklonil dražbi boter g. Polak. On je tudi okinčal zastavo z dragocenimi traki. Dražba izreka svojemu botru in požrtvovalnemu pokrovitelju iskreno zahvalo, *— Ta slavnost bo ostala nam vsem v neizbrisnem spominu. Mladeničem pa kli Šemo: Oitenite zvesti sinovi Marije!
Tedenske novice.
Slavnost v Št. Lenarte se je včeraj izvršila nađ
vse gjjgjno. Poročilo v petek.
Porečil se je c, kr, profesor na novomeški gimnaziji br. Jakob Kelemina z gdč, Vido Gač is Kostanjevice, Bilo srečno! G. ženin j® rodom od Sv. Miklavžu pri OrmoSn in nečak rajnega vlč. g. Matija Kelemina, župnika v št, liju v Slov. gor* Vpisovanje na ženskem učiteljišču šolskih sester ? Mar Ihoru Ma Cesarja Franca Jožefe I. jubilejnem učiteljišču šolskih sester v Maribora je vpisovanje za otroški vrtec, vadnico, meSčansko šolo, pripravnic« in I, letnik šolskega tete 1918/19 v pondeljek,, dn® 10. septembra od 8. do 12. tir«, Sprejemni in ponavljalni izpiti so 17. in 18. sej ambra. — Vodstvo.
Notar dr. K. Winkler je preš Ij n iz Slov, Gradca v Brežice. ¥ slovanske kraje nam pošilja, vlada same tujce.
Prmmb» posesti. G. Jos, Stelzer, bivši hote lir pri »belem volu« v Celju je kup ’ ra 260.000 K veliko gostilno gosp. Kapus m Lendplatzn v Gradcu.
xFelika stavka. V premogovniku v Moravski Koueo piletnepa lasa. Kakor se te sporočilo
M •
tete '■
Oslrovi stavka 50 000 delavcev./ j te,- Dodatna n mško-rusho ruska mfrovite pogodba
se je podpisala due 27, avgusta. Kljub vsem za ( gotovitem nemške vJadey, , eia hoče skleniti mir brez aneksij in kontribucij, m ara Rusi a plačati Nemčiji s^i-j v el. ko svoto O mii.jard mark — odškod-nine\Poleg tega je Nemčija »anektirala« Finsko, Huronsko in Livonskos-lot > »samostojne države« —
pod nemško üad'Jadp.te /tete .	.
Ogrski grei mmaei Aafoif zadnje dm odločno
nastopa proti poglobitvi zveze z Nemčijo.
Nemčija rabi voj go posojil®. ¥ Nemčiji razpisujejo 9. vojno posojilo.
! Vatikan Ib Nemčija. „Daily; TelegrapIP prioB-f. čuje serijo člankov svojega rimskega, "dopisnika o po-f litični vlogi Vatikana v vojni, O razmerju jmed Vati-j kanom in centralnimi državami pravi dopisnik: ;0 -J srednje države so izgubile pri Vatikanu mnogo sim-j patij vsled svoje okrutnosti m svoje neodkritosti —
Nemčija posebno še vsled svoje dvoreznosti. Papež
i Benedikt XV. je obsodil javno nemško grozovitosti. I Kardinalu Mercieriu je poklonil ob njegovem povrat-I ku iz Rima v Bruselj svojo sliko z napisom: Mi deliji mo Vašo boi in Vaše trpljenje. Vaša stvar je tudi na-
ša stvar,
voljen Chain Che Chang, velik prijatelj Japoncev.
Baron Trnka bo baje pozvan v ministrstvo kot čežki mistete? rojak.
Ruska carica Aleksandra nmarjeaa? Paniki listi poročajo, da jo bila tudi carica Aleksandra u-moljena isti dan kot njsn soprog, car Nikolaj. IT radne 8® ta vest ni potrjena.
že «b uvedbi poletnega časa za teto te: *8, se 16. septembra ob 8, mri zjutraj zopet preide -k normalnemu časovnemu štetju in je torej Reba kazalec vseh javnih m poraekniti nazaj na 2. Ta prehod sa j® določil z noči od nedelje na pondeljok, ker je ofe tem C« su ieležniški promt! najmanjši in se da torej stvar najlažje tevesti.
Narodna pridobitev» Narodno zr. vana S&Én in Marija Ferk iz Cirkovc st® kupila* n* Gorup Polskavi od zakonskih Smonig gostilno s posestvom zu
80,.000 K, Gostilno, kjer so nahaja tud. pošta, p bila žo od pamtiveka, y tujih rokah in je imela nemška1 Südraarka celo predkupno pravico vknjiženo. Za delovanje Südmarke je značilno* da sta zakonska Smonig zatrjevala, da jima o dej vknjižbi sploh ni bite nič znano, Nemški hrasti po Spodnjem Štajerskem s© torej dosledno podirajo.
Za slovensko šolo v Maribor« so nadalje da* rovali: V župniji Sv, An on m Slov., gor. sie Je narralo 1000 K* Vsem plemenitim darovalcem, kakor tudi zavednim mladenkam, M .so nabirale prispevke, v imenu narodne stvari tisočera hvala!: — Šolski odsek v Mariboru,
Cesarjev rojstni dan v Tarčnim,. Prijatelj naia poroča: Tudi v Jarenini smo imeli dne 25. avgusta cesarsko slavnost, ki se je na dan 1. septembra po-
Volite? predsednika sa Kitajskem. Za predsed* ; novila. Priredila se je cesarju v čast igra „Lurška nika kitajske Ijudovljale je bil z veliko večino iz-; PaStateca!,.in steteJ:rav ^-ira obnesla. Posebno Je

ugajal gibljivo ljubki nastop otročičkov. Oslepelega otroka proseči glas k nebeški materi Mariji je posto» Žalcem'posegel globoko y srce. Tudi jaz sem bil gap njen in ni mi žal, da sem prišel. Pot skozi srca otrok pelje do staršev — upamo -- tudi do Boga, d« nas usliši in odreši človeštvo vojne slepote, kakor, je ozdravila nebes Kraljica oslepelo siroto» Huda u-> ra, strašna ura! Ko grom stresa hrib in dol, ko bliski dvigajo, kakor bi so žai'&Se kače vilo jio ienmih ________

oblakih, feo »e „Bogeo kregajo“, tedni pribeži plaho data k dobri materi ali išče zavetja pri skrbnem očo-tur Tako «a v»i dobri državljani zatekajo ob tej svetovni vojni n* vib ti v božji in qesarsko-domovinsko zavetje. Slovenoi, posebno pa £0 Jareninčani, so se že od nekdaj odlikovali v ljubezni do Boga, do cesarja in domovine. V teh bridkih dneh pa še 0 izvanredno dobrosrbnostjo odpirajo srce in roke za trpeče «trote te* hladijo gorje in sušijo solze svojega domn-
äa. Mnogo smo pretrpeli, a prišli bodo tudi za nas tovence solnčni dnevi, da se bomo lahko veselili «rečne domovine in ona nas; Mi tudi v najhujšem trpljenju zremo z največjim zaupanjem v cesarja kot svojega rešitelja iz, vojnih in drugih stisk. Nič uas ne omaja v tem zaupanju in vdanosti strašna krivi -ca, ki smo jo pretrpeli leta 1914. ker vemo, eia tesa nista bila kriva niti cesar niti domovina, ampak — brezvestni vsenemški hujskači, proti katerim se ob -rača sovraštvo celega sveta. Saj vemo 'dobro, da nas Iteraci, kar jih je hujskačev, ne marajo, zakaj so v-sifjujejo med nas in naseljujejo na naših slovenskih tleh protestai!tovsk» Švabe; naj poskusijo te katoličanom strupene mravlje naseliti med, katoliškimi Nemci ta*a gori kje pri Gradou, pa bodo hitro občutili , kaj se pravi, hoteti biti gospodar na tujih tleh, Jugoslavija v, hiši Avstrije pod našim ljubljenim cesarjem mora želeti, podpirati in pozdraviti vsak prijatelj miru in Avstrije.
„Kurent.“ Izšla je druga številka « sledečo v-seblno; Frano Milčinski: V (gorskem zakotju. Žgur Sh'* Kurentu, Ferd® Planih: Pravljice za odrasle* S, O vreči krompirja, Pavel Scheerbart: Jean Bandiste v galošjill Manica:- Pridi! Matija i'S'ahnn: Na pojedini, Stara ljubezen. Vračunal se je. Zmernost. Iz političnih dnevnikov* Bober odgovor. Previsoko cenjena,, Vzorno gospodinjstvo. Darilo vojnega dobičkarja,, Velikodušen, Casoštetjm Spominska plošča* — V prilogi: Se ni določeno* V brivnici. Bistroumni vzgojitelj. Stave, Listnica uredništva. — Slike: Maksim Gaspari: Novi ministrski predsednik. Moderna končnica za panje,< Frane« Podrekar: Otroci, Naši politiki: Kristan, Areh Smrekar: Navijanje cen. Zaple»-jfjeno! — „Kurent'1 izhaja po dvakrat na mesec ter «tane do konca tekočega leta 10 K, Naroča se y n -pmvnišfvu „Kurenta“ v Ljubljani, Stari trg št. 10. Zvezna tiskarna.
Slovenska Matica. Pisarna Slovenske Matice prosi, naj vsi tisti gospodje poverjeniki, ki do sedaj tfe niso pobrali udnine, to nemudoma store in pošljejo Matici imenike in članarino. Iz krajev, kjer Še nima Slovenska Matica poverjenika, naj se oglasi kak rodoljub ali rodoljubkinja, ki bi bil pripravljen, oziroma pripravljena, ta naši kulturi potrebni posel izvršiti. Nič zato, če je kraj majhen in ni upati na veliko članov. Tudi več nmjhjnih poverjeništev nekaj izda* Vsak Slovenec naj gleda na to, da pomnoži število našega prvega literarnega društva. Kdor bi bil pripravljen prevzeti poverjeništvo, naj to naznani Slovenski Matici v Ljubljani, ki mn pošlje takoj vse potrebne tiskovine. Poverjeniški posel pač ni težak. Treba je le zbrati člane in poslati Mattai njih imena in Članarine. Jeseni razpošlje Matica knjige med poverjenike, M jih razdele med Člane. Publikacije Slovanske Matice za tekoče leto s® tiskajo* Letošnji zvezek Zabavne knjižnice bo skoro gotov.
Vojni album 5. polka dragoncev v Mariboru . € is kr, polk dragonoev It* 5 izda pod naslovom: „Vojni album polka dragoncev 0“ velikopotezno spominsko knjigo v besedi in sliki v nemškem in slov. jeziku. V to spominsko knjigo pridejo imena, slike, in dejanja junakov tega polka, V njej bodo ovekove-leni tudi številni zgodovinski kraji, kjer se je polk »lavepolno bojeval. Noben tovariš, noben Slan obitelj in noben prijatelj polka naj ne opusti si nabaviti te knjige, ki bi naj vselej bila kot spomin na veliki čas i» bi naj pričala o velikih junaštvih njegovih dragih. Cisti dobiček vojnega albuma je namenjen za podporo vdov in sirot in revnih invalidov moštva tega polka, Ljudbka izdaja vojnega albuma stane v predplačilu 30 K, po povzetju 80 K, dična izdaja v predplačilu 40 K, po povzetju 60 K., Naročila in zneske z označbo komadov, imena in naslova naročnika, zanesljivega domovinskega- naslova tistega, kateremu pi se naj knjiga poslala, sprejema uredništvo vojnega albuma dragonskega polka št, 8 v Mariboru, — Približni rok, ko bo izšel vojni album, bo naznanjen, ko bodo dovršena uredniška dela* Preplačila se z 0-zirom na 'dobrodelni namen zelo hvaležno sprejemal jo» V- interesu popolnosti te spominske knjige se vabijo k sodelovanju vsi pripadniki in prijatelji polka In s® prosijo, da vpošljejo za vojni album slike iz front, slike skupin, slike padlih, pogrešanih, odlikovanih, v vojnem vjetništvu se nahajajočih, nadalje rizbe, liferarično doneske, dogodbica na fronti it'd. Slike in slike ® front s« vrnejo lastniku nepoškodovane.
Zvišanj® osebnih tarifov. Istočasno a Ogrsko bo zvišala tudi avstrijska železniška uprava osebne vozne cene na avstrijskih progah. Poleg finančnih motivov vodi železniško upravo pri tem tudi stremljenje, da zmanjša naval na železnice, ker računa, da bo ponovno povišanje marsikoga odvrnilo od po -tovanja. Zato bo povišanje tudi sedaj precej občutno. Natančna višina še ni določena, skoraj gotovo pa bo-
döj povišani tarifi vnovič za 50,%_________
PomdiìiterJ ssrevin mm Avstrijo la Med avstrijsko in ogrekefvl*#o je prišlo f ledio pt razdelitve surovin med ©b® državni polovici do začasnega sporazuma in sfetr je bil določen ključ 40:60, torej 40% za ogrsko in 60% m nalt državno polovico.
Pisma ifi dopisnice v Turčijo, Tirika poštna uprava je izrazila željo, da bi naj büi pisani na
slovi pisem in dopisale z latinskimi in ne z nemškimi črkami.
Poštni promet z vojnimi v Jetniki v Ameriki — Avstro-ogrskim vojnim vjctuikom ali internirancem , ki se nahajajo v ameriškem vjetništvu, je 'dovoljeno, pošiljati pisma, dopisnice in poštne nakaznice v obsegu, ki je 'določen za vjetnike, nahajajoč« s« v vjat-ništvu drugih držav.
Neve poštne vrednotnice. O priliki povišanja poštnih pristojbin, ki .je stopilo v veljavo s 1. sept . t. !.. so se na novo izdale sledeče poštne vrednotnice: 1. Pisemske znamke po 1 K v rdečem tisku na : rumenem papirju z risbo sedanjih znamk po 40 do 90 y in z vrednostno označbo „1 K“, 2, Enostavne do -pisnioe po 10 v in dvojne dopisnice po 10 in 10 v za tu- in inozemski promet z natiskom 10 v znamke. 8, ZaJepfc© po 20 v z natiskom 20 v znamke. 4. Pnevmatične dopisnice po 70 v z natiskom 70 v enamko e risbo sedanjih znamk po 40 do 90 v v sivi barvi in % vrednostno označbo 70. 5. Pnevmatične zalepke po 80 v z natiskom 80 v znamke. Dosedanje dopisnice po 8 in po.8 in 8 v,, 10 in 10 in 10 v« zalepke po 15v, kakor tudi pnevmatične dopisnice po 38 in pnevmatično zalepke po 45 v se popolnoma porabijo. Znesek, ki manjka do zvišane pristojbin», se plača pri dopisnicah po 8 in 6 in 8 v s prilepljenjem nujnostnih znamk po 2 v* Zato se vporabljajo lahko tudi nujnostne z -namke trikotne oblike, ki so bile s L marcem 1918 potegnjene iz prometa in ki se sedaj v olajšanje prehoda zopet prodajajo. Dvorna in državna tiskarna bo od sedaj dalje neposredno natiskavala tudi pisemske znamke po 5 v (na pisemskih ovitkih in zalepkah, v svrho plačanja, k! manjka do novih pristojbjiriških postavk) po 10 v (na enostavnih dopisnicah) in po 1 K (na spremnicah), kakor tudi nujnostne znamk« po 2 * na enostavnih dopisnicah po 8 v. Ustavi pa se natiskovanje 15 v znamk (na pisemskih ovitkih) in 80 v znamk (na spremnicah).
Vprašanje? Iz B lo venskih goric nam pišejo: A sme poštar terjati za ekspresna pisma pristojbino za dostavljanj«, kadar ne pošlje pisma naslovljencu n« dom, temveč mu ga osebno izroči na pošti? Vprašani® j« važno zlasti zdaj, ko je pristojbina zvišana na 2 K in ko pošiljajo višje oblasti skoraj vsak teden kako ekspresno pismo občinskim uradom. Ekspresne Odgovor: Ca se izroči ekspresno pismo na pošti, se pristojbine so postale občutno breme za občine, —-ne sere zahtevati nikake pristojbine z.a dostavljanje,
GéàBjpo d&rsk e
Kruh iz Ukrajine, VojaE-dopustnik je prinesel
kruh iz „obljubljene dežele“, da nam pokaže, kaj nas čaka, če verjamemo obljubam bivšega zunanjega ministra — praznobesednega grofa Czernina — in vso-nemških širokousfnežev, in bi sa zanašali na krušno pomoč iz Ukrajine. Kruh je podoben bolj konjskim odpadkom nego kruhu, Kdor ne verjame* si ga lahko ogleda v uredništvu „Straže,“ Ubogi vojaki' (reklo s» jim Je baje, naj vržejo kruh proč, če ni za jesti, 1®
Sadna drevesca. Deželni odbor »prejema naročila na sadna drevesca. Naročilo mora potrditi župan, da je naročnik lastnik zemljišča.
Dopisi,
Maribor. Tajni sestanki so se vršili zadnje dni pri Č&retu. Udeležili so se jih bivši glavar Weiss, dr Mravlag, »nadzornik« Weraitznigg, dr. Jurič, dr. Oawatitsch, Jahn. Payer in š8 nekateri. Kaj
neki
n
• d 'v P
♦rž? F
Hoče. V kraju 'Monte di Liverza na Laškem je fine 24. avgusta umrla Ljudmila Dvoršak, usmiljenka «Bdečega križa, previđena s sv. zakramentu U-mrla je bila hčerka našega vrlega somišljenika g* Dvoršaka, posestnika v Rogozi. Svetila ji nebeška luči
Fram. Kakor povsod, lahko tudi pri nas tukaj rečemo, da najboljši padajo. Ni ga skoro meseca, dja bi nas ne presenetila tužna vest, da je kruta vojska zopet utrgala nit življenja kateremu naših junakov . Izmed mnogih drugih je bridko prizadeta vrla, narodna hiša Janeza Lešnik, p. d. Uran jek, v Framu, Dobili so pretužno vest, da je v bolnišnici v Lipniku na Moravskem dne 11. avgusta umrl najmlajši sin Franček v ovetu svoje mladosti, star komaj Itt Let . Kaj je bilo vzrok njegov« smrti, se že zdaj ne ve. A za uboge starš©, brat« in sestrice še ta udare® ni bil zadosti krut, premalo j« še bilo solz, kajti komaj če.z par dni dobijo drugo žalostno poročilo, eia je Že lani mesena oktobra padel junaške smrti na italijanskem bojišču drugi sin Jože! v starosti 34 let. Počivajte riadko v zemlji tuji! Spoštovani Lešnikovi hiši pa naš* iskreno sožalje! Slav* slovenskim framskim junakom!
Sv. .Lenarti v Slov. gor. V nagem okraju razsaja že mesece grozna rdečica pri svinjah, Na Stotine serin} je že poginilo, na stotine bilo zaklanih v
n.	glich Kmetje, dajte vendar svinj« pravočasne eje-piti zoper nevarno svinjsko fugo!
Sv. Jurij ob Ščavnici, Po štiriletnem bl&gono-snem delovanju na šolskem polju nas je zapustil s tem šolskim letom naš priljubljeni šolski vodja g. K, Mavrič, Težko nam je slovo od tega vzor-učitelja, ki je vse svoje moči posvetil naši mladini in naši 'domovini. Mladina, kakor mi očetje in matere, ga bodemo obdržali v najboljšem spominu, večna hvaležnost bo ga spremljala na vseh potih. Želimo mu na novem mestu v Gornji Radgoni prav obilo sreče in naj ne pozabi - lam hvaležnih mu
Ljatomeiuh.Sloven gkp |f meni priredi v nedeljo;, dne/, poldne, takoj po večernicah,
žefove Šole dobrodelni koncert in sicer za naše oslepele vojake in obmejne Šole, Spored je zelo obširen -in velezanimiv, Vstopnina: 1. sedeži 4 K, II, sedeži 3 K, III, sedeži 2 K, stojišča 1 K, Po sporedu sroče* lov. Preskrbljeno bo tudi za krepčila. Koncert S’) vriti ob vsakem vremena.
Sv. Tomaž pri 'Ormožu. Dne 29. avgusta je za večno zaspal po dolgi, 17mesečni mučni bolezni mla-
škoda, 'da n» morejo tudi želodca odložiti, saj dokler | denta Martin Novak iz Lahoneo v najlepši dobi 23
: so v Ukrajini) in ubogo ljudstvo, ki se slepiš s tako : gnjilimi obljubami! Kje si, nepozabni Slomšek, dahi zapel: „Leži, leži ravno polje, po polju bela cesta gre, po cesti „krepko® stopajo, ubogi lačni fantje so,“
Našim ljudem pa svetujemo: Obdelajte in obsejte 9-krbno vsako ped orne zemlje, prihajajo Še hujši im resnejši časi. Kdor nima zemlje, glej, da jo dobi v najem. N« zanašajte se na uradne krušne karte, ne pozabite na meseo junij in Juli, ko niste dobili na nje nič ali pa komaj toliko, da je bilo za eno malo juži-no! Varčujmo z našimi zalogami in varno si jih — shranimo za težke «us» v prihodnji zimi in sponda -di! — Leadtek!	*pe|rin ćbčips
•2% mil. ton.žlteb so ffupili- 'Angleži, Francozi in | ne bo vel Italijani * Argentiniji. Žito s® neprestano prevjaža v Evropo.
100.000 kg usnja za, Avstrijo. Vlada je dovolila za nevojaško prebivalstvo tOO.OOO kg usnja. Od te množine bo prišla baje tudi primerna množina ur snj'a za kmetsko prebivalstvo. — Usnja na kmetih silno primanjkuje in ko se bo pričelo novo šolsko leto, bo večina fonetskih Šolarjev brez obuvala in ne ; bo mogla v Šole, kajti otrok vendar ne more bos v I Šolo, zlasti n« v zimskem času, ko zapade visok sneg.
Po mestih pa vidimo vse polno mestnih gospodičen z [ neprimerno visokimi podpetmki, za katere se prav po nepotrebnem porabi veliko usnja. Na eni strani potrata usnja, na drugi strani pa veliko pomanjkanje,
‘Ali ta se to avstrijsko zlo ne dalo odpraviti?
Čebelarstvo. Cebeloreja dajo dobro dohodke v
lei Nakopal si je kal bolezni v vojaških obratih, ko-\ der g« je rajni večkrat pritožil zoper svojo bolezen , I a vojaški zdravniki mu niso hoteli verjeti. Slednjič, I ko je postala bolezen skrajno opasna, so ga venda* j cosiali v bolnišnico, a od tukaj so ga poslali na bol-I niški dopust, češ, v bolnišnici ni več zdravila zanj. Od dneva do dneva je vidoma pešal in se po dolgem t trpljenju preselil v boljšo domovino. Bodi mu domača I zemljica lahka!
I Slov. Bistrica. Graška naidsodiuja Je poslala j sodnega nadofioijala Čebula, ki ni hotel znati v_ u -radu slovenski, na veliko veselje njegovih tovarišev a v začasni pokoj, iz katerega se menda vrnil, Slovenski jezik je torej dobil, ako-i prav pozno, svoje zadoščenje. Pazili pa bomo stri> I go, dà sa bo na naši sodniji tudi v vsem. drugem 0-I zbralo strogo na pravice slovenskega n. roda. Tako I n. pr. ne trpimo, da bi nam delal sodnik dr, Fofm ob I uradnih dnevih nemške tožbe, čeprav nobena stran-: ka niti besede ne razume nemško in je i rei že rrnb : tega prisiljena iti k odvetniku in vsh tega trpeti' I večje stroške.
Poljčane. Po zadnji teči kaže letat tukaj zelo I slafto. Posebno vinski pridelek v Sognici, Čretniku , I Studenicah in Stanovskem ie skoraj r činoma un! -S čen. Večno mokro vreme še hoče ostalo uničiti, Liu-I Oj® gledajo s strahom v bodočnost, vi hlevih nič, na I polju nič, večne rekvizicije živine in pridelkov, Pra ! vljo pa, da še dolgo ne b:o bolje, ker še naši „pek-’ lenščeki“ pestujejo dan na dan svoje obilne trebuh^,
-	_: J « U	—: * n «T-,«, n t7 o rtlAfrAY^oìr A	-l-i 4 •#-* rr rt
gospodarstvu, V sedajnih časih je še pa čisto poseb- f jn branijo domovino doma. Za slovenske kmete in za no velika podpora. Bliža se čas, ko se bode zopet u-1 druge navadne ljudi je pa nekdo znašel besedo — snudilo na stotine v 'današnjih razmerah tako 'drago- ? „durchhalten,“ Vino je tudi pri nas povprečno poske-cenih čebelskih družin v žagalo za to, da so čez le- čilo 0d 8 na 10, celo že na 12 K-, 12 K je gotovo za to najbolj pridno zbirale med za gospodarja. Cerav- : tukajšnje blago, ki je povprečno.srednje kakovosti, no se Čebelari po slavim, te grozovitosti na eni str a- i visoka cena. Cela nek pekelski gostilničar povišuje in občutno oškodovanje narodnega premoženja na|
m,	,	_ ,
drugi strani ni potreba. Čebelarji oljskega okraja, kateri ste namenjeni letos to storiti z enim ali z več panj «K, pišite poprej eno dopisnico g. Levstiku, uči-, telju, Celje, Miklavžev hrib, ali pa gj Fr, .Goričanu, ' kmetijskemu potovalnemu učitelju, Višnjavas, Vojnik,
, Ce je toliko panjev v bližini, da se izplača ; pot, pride g. Levstik k Vam in opravi vse delo. Za j
poljubno cene, in sicer vsakokrat poskoči cena vinu, kadar pride na dopust, In umevno je, da kot nemškutar pride dostikrat na dopust. 'Sicer pa je vino le za gospode in ne za siromake, je dejal enkrat nelc du-novit gospod, öd smešnost: do neumnosti je res le majhen korak.
Cadram. Pri nas je menda vslefl vodnega de -Ževja posebho pr! otrocih nastopila griža, V tem le-
plačilo si vzame samo čebele, katere umoriti ste bili | tu Je bilo samo 23 rojenih, umrlo jih je pa 48, 15 sa-namenjeni, Strd je go čistejša, k/fe* ni nič mrtvih če- " mo v avgustu in je že okrajni zdravnik spoznal ne-
bel v satovju.
Za milijard II papirnatega denarja imamo sedaj v Avstriji Avstro-cgrska banka pa ima v svo-iih shrambah zlata in sličnih vrednot samo približno Ih milijarde K. V tem leži krivda, da ima na§ denar tako malo vrednost.
varnost ozkuženja, — Letina se nam kaže slaba In je ozimina slabo plen j ala. Krompir gnije, turšioa je Še čisto zelena, fižol tudi gnije in ajda le v toplih letih Kmetovalca osreči, otave je še večina na travnikih in se ne more sušiti, grozdje v vinogradih po * staja vsled hude peronospore črno tn dvojno ter še

taojnb škropljenj® h§ aruego pomagalo, Mi i* Hulimo tri naäioge: kugo, lakoto is vojsko kt pernii Sa v»-like davi» i
n*gil 'dine t. septemEr» o0 #. uri popoldne, ▼» prosto-
I	cIK qäkBstjnfi bolniška blagajne na Glavnom trgu 16,
II	Srbovlj«. Naš Orel je zopet naB«ab.mil svola pa-Konjiea-^Eepaat«. Mutava rodbino v Tap an-1j ruti k poletu, L*po Stavilo starih telovadcev zopet to-
jn ja izgubila dv* sin« na vojaki* Karla in Franca, £ Hyadi, pridno sa priglašajo tudi novi člani. Med na-
ler »estriča Antona Kobna. Karel ja padel v lanskem c raSèai se sprejem« tudi Šolska mladina. Orel p« ja l plediralo in popolnoma razmesarilo nesrečno žeosl letu, Frano m Anton p« letos mesteca julija, Zalujo- j nam ravno sedaj prav posebno potreben. Nikdar Se f ti le v groznih mukah kmalu umrla 7-nuSča M
ttaÌÌ Ir A A»a1v»» n A	K >*nK	T'	Irt	_ — 1. ._„ I ^ „ — r, Ll	...	1 « ’J ! —	•	• »	_ 1 *.	J.	V .	-	' '	...	_	^
Strašna smrt. Sodček žganja 5* hotela, n asta viti kaidinerka Marija Crtova iz Celovec. Podužiii s« je v to svrho na dvorišču ležeč* italijanske »e razstreljene granate, katero je rabil*.- že večkrat o|. takih prilikah, lo pot p® je to čudno „kladivo“ ek«
tke i
& starši so ravnokar sprejeli veliko srebrno hrab rostiio volaj n o, katero si je zaslužil sin Frane« Bog Vas tolaži, žalujoši!
Št. Andraž pri Velenju. Dne 18. avgusta j* po kratki mučni bolezni v najlepši dobi življenja, v starosti 22, let, previđena s svetotajstvi za umirajoče , mirno v Gospodu zaspala Marija Brunšek, p. g. Andrejcev». Bita, je članica tukajšnje dekliške Marijine družbe. Župnija je pri tej priliki izgubila vrlo cerkveno pevko.. V bolezni sta bila njena edina tolažba: .ftubi Jezus in Marija, Kako je bila priljubljena* je pričal njen sijajen pogreb. Dekleta z družbenim križem na čelu v belih oblekah iu z venci na glavi so spremljale rajnko od hiše žalosti v mrtvaškem sprevodu na mirodvor. Kakor iz domače, prihitele sio tu-
I iu bilo toliko pokvarjenosti med mladino in nikoli to-! liKo pohujševanja na svetu, kot ravno zdaj. Zato pa ? nas veseli, da j« Orel zopet oživel, ker njegov namen I je, vzgojiti mladino zdravo in pošteno. Zato prosimo j starše in vse, ki jim je mar sreča mladine, da % na-I svetom in delom podpirajo Orla in ga povsod pripo-! ročaj o 1
Pišeea. V ©vetu svoje ml attesti j» končal svoje nadepolno življenje Maksimilijan Kokot, sin vtelespo-‘ štovanega g. Antona Kokot, nadučitelja v pokoju in ; posestnika v Pišecah, 8« le 17 let star poklican k i 87. pešrvolku, n» italijanski fronti ranjen, je bi! po-; tem y bolnišnici v Celovcu in v Gradcu, kjer je fine i 20, avgusta t. I, vsled vojskiniK nasledkov mirno * Gospodu zaspal. Bil je miren,, v-esel m značajen mltì-
0-
troke. Njen mož je padel na fronti,
Jerusalem dobil vodovod, Mesto Jeruzalem oj ! closedaj imelo nobenega vodovoda, ki bi zalagal pr«, f bivalstvo z zdravo pitno vodo, marveč so imeli ganttf I deževnice, katero so zbirali v raznih cisternah. Novi j gospodarji Jeruzalema, Angleži, so pa kmalu po za I vzetju tega mesta začeli graditi vodovod, ki bi naj sr zadostni meri preskrboval Jeruzalem z zopavo indo-
[ bro pitno vodo. Novi vodovod je sedaj popolnoma grajen in zalaga vse mestne dele s pitno vodo.
dì iz sosednjih župnij, da izkažejo ranjki zadnjo čast, j denič, kateri je bil povsod priljubljen. Bodi mu lah-M slovo je imel domači župnik v srce segajoč nago- , ka tuja zemlja! Velespoštovani rodbini naš® iskreno vfir in ijevski zbor ji je pri odprtem grobu zapel ga- } sjDŽsdieJ
nljive žalostinke. Me, preljuba Micika, žalujemo ob	j;	Žetale. Dekliški shod dne 18. avgust*	je	«br^
tvojem grobu, toda ti, upamo, se veseliš^ gori pri tvo-	?	veliko število deklet ia vseh sosednjih župnij,	tudi
jem najboljšem Ženinu Jezusu ter prosiš za nas % \ Hrvatska je bila zastopana. Pri poznem opravilu j* nebesih, Globoko žaliftoče starše ter ostale brate in j dekletom pridigoval kapucin o, Jože! Lapuh, .pri ve-sestre pa naj tolaži zavest, da zopet vidimo v raju | Pernicah pa Župnik Gomilšek N« shodu, ki ga jevflb «einem se, na.d zveezdami!	_	%	dii župnik Gomilšek, je devet deklet imelo navduše-
Soštanj j© dobil telefonsko postajo za interur- j- n6 govore, dve sta deklamiraju Govorila sta tudi S Ban! promet.	|	Hrvata v miloglasni hrvaščini: novomaSnik Dberški
liohrs*. Nase toplice so za tujce vslea velikega | & bogoslovec Tepeš, Govori so bili posvečeni rojst-prfmanjbovauja živeža zaprte že par let. Toda vkljub | oemn dnevu našega svitlega cesarja, lurški Gospef, temu nam ne manjka- tujcev^ ki pa inso na Dobrni v- * družbi Marijini, izobrazbi, slovenski domovini in n ar sled toplic, temveč zato, da nouijo od hiše do hiše m | gj ^oli zaželjeni Jugoslaviji. Navdušenje na shodu je kupujejo za drag denar, po naravnost strašnih ce - | bn0 velika Za slovensko misijonsko zvtezo so zbrala nah» razna živila, zito, jajc», mast itd., ali pa Jih za- s dekleta lepo svoto 202 K, navzoči duhovniki p® 62 K menjavajo za blago m tobak. Slišimo, da druge obči- * m g2at3uioSo jugoslovansko deco. Shod je bil Kras -ne tuje©, osobito pa takšne, odločno zavračajo, s pn j n0J manifestacija boga- Id rodoljubnih deklet ptujsko-n«s p-a s® ne zgodi prav ničesar. Brezskrbno se od- j gogaSkeg« okraj«. Naj rodi obila« sadove! pošiljajo zabojčki po pošti, celi vozovi se vozijo v Ce- < f e na postajo. Najlepše pri temu je pa še dejstvo, da S sé nahaìajo tudi med domačini ljudje, M kupujejo tu |
ÄÄ S& I «w*« «to. tifato. p«b *w*>» »•
ä vojaät™ m urftdniätvaj1 biväi hotelirfi, MUolfmL- i »*'“ ' P°žunb n» Ogrskem se Je te 3ni TrSiMlte-
Ui so ljudje, ki nimejo tu uobeuiga drugega \	TsS'Äu” ta“T
dela, nego da od Dobrne žive. Ce pa se spomni kak-	f	okarbik in Martinu Jtu sa, ki sta se vrana	iz	rus
Sna kmetica katerega izmed domačinov, 0 kakšno v-	i	»f* ujetništva, zaradi nepokorščin« m ker	sta su-
pitje nastane; celo denuncira s® in sitnosti se ji da- f	”^t£LBlla sta öbs0iena na smrt
: i.O-
Na zasebnem yfililfy
Razne novice«
Kaj ne, n Uè Sasih j® pa „der ttumim ■windig© lauer“ dober ! Cud ivo so Ijuds vu, da te ljudi tako siedo {podpira, mod tem ko navadno za svöj-e dörnäei-ne nima ničesar,. Ti pa iščejo .potrebnih živil nò so-i sèdhdi občinah,
iJuorna. xn’«s» liiAu linic« in posojilnica ima dne 13. f. m., ob 9, uri predpoldne, svoj redni občni zbor. Dnevni red po navadi, samo pravila se bodo morala spremeniti, V slučaju nesklepčnosti se vrši % ure pozneje občni zbor ne glede na število navzočih zadružnikov* — Načelstvo.
Dobrna. Z dopisnikom iz Dobrne v «Straži* se ne bomo spustili v polemiko. Res je, da je po odhodu č. g. Barbiča in Kosa zaspalo vsako narodno delo, nastopilo je pa brezplodno nerodno delovanje. —■ Vojska seveda je veliko kriva, pa tisti, „ki so vsled omenjenih razmer izgubili veselje do narodnega de-
fu kmalu nato ustreljen*.
Kosec smodk v Avstriji. Po dunajskih poroN lih se je leta 191A izdelalo v Avstro Ogrski 1200 milijonov smodk, a letos se jih pa hode izdelal » samo 500 milijonov, Ta zaloga bo prihodnje leto izčrpana in &e? se ne bo več izdelalo novih smodk bo v naši državi za delj časa konee smodk. To bačna oprava namerava upeljati neko vrsto nado mestnih smodk.
V Nemčiji bodo zaprli tovarne za srnedke. — Nemška centrala za vojne dajatve In izđelovanj'e tobaka naznanja, da se zaprejo vse tovarne za izdelovanje smodk v Nemčiji ter da odpuste koncem tega, leta vse delave* iz svojih služb radi izčrpanja zaleg tobaka.
Požar Nj, Carigradu. Dne 27. avgust® Je izbra-
la", ne bi smeli se » najhujšimi nalšimi nasprotnica- | ffnil v carigrajskem mestnem delu Zeirek požar, fci mi pajdaših. Kar so pa tiče onih, „ki imajo zdaj pr- p le upepelil 300 hi§. Na pogorišče se f« podal turški vo besedo“, prav dobro vedo, kako se dela, da se §• | sultan tolažit prizadet» osebe, mefl kafer© je razdelil fodljivci naroda odstranijo. Toliko za enkrat, če se f večjo svoto denarja,
pa dopisnik ne bo poboljšal, bomo prihodnjič bolj ja-	Zaradi klobuka ostavljen Brzovlaf, N® progi
«io posvetili v n|egovo delovanje.	F med Budimpešto in Velikim Varaždinom se le brzo -
St. Pavel pri Preboldu, Ciril in Metodova po- | vlak nenadoma ustavil, ker je nek» ženska potegni-TtruŽnica v St. Pavlu pri Preboldu ponovi na sploš- | la napravo za silo. Mislilo se je seveda pred vsem rm
ho željo šaloigro »Cigani* v nedeljo, dne 15, t. m, , | kako nesrečo. Dami pa je bil padel_ klobuk skozi ok-ob treh popoldne, v poprejšnjih prostorih,. Cisti dobi- 4f*oo. Klobuk je dobil» nazaj in le rada plačal® globo
«ek js namenjen slovenskim oslepelim vojakom, slov. foli v Maribora in drugim dobrodelnim namenom* Solčava. Popisati Vam hočem, kako je prišel
Ijjfi K, kajti klobnS je bil nov in |* stal <00 K,
Ltgata v Mariboru o- Dr
se začnejo s 1.-oktobrom t. 1. noti tečaji za stenografijo, strojepisje, praropisje in računanje v zvezi s temeljnimi obrisi navadnega knjigovodstva, lepopisje, nemškega in slovenskega jezika. Priglasi se sprejemajo že sedaj. Prospekti brezplačno.
Zasebno učilišče Legata,
Maribor, Viktring-hofg. št. 17.,
I, nadatr.

m
Zobozdravnik
Pr. Viktor Kuc
oréiahra zopet do preklica, mi 8, do 12. ure.
¥
o

Hans Petersen
mžtnue
Zdenka Petersen roj. Vrečko
poročen«.
C«3j«, dn» 37. ar rjasta, 1918,
Posebna aaznatiila m »• snapoiiljajo,
HtS^Ggi
jjBBjjBjl
Ometom^
ki «i je die 8. sept. t gostilni Goleč v Mariboru pri lastil« nabiralnik Ciril-M*to-dore družbe, naj istega takoj me in naj dostavi 5 K za kss«n, sicer bo naznanjena sodnijski oblasti Prič* ima gostilničar na razpolago.
Slovenci ! Naročajte in razbijajte
Stražo!
B*. MichI in devet žandarjev v Solčavo n® uro gl© -flafi,
Debra knjigovodiuja,
lat, Na angeljsko nedeljo smo se SolČavani prav aa-i^zeli. So zagledamo po prvi maši vkorakati vt naša i*ras pikelhavbe. Kmalu «a njimi se nobel pripelje Š* mozirski komisar dr. Michl. Vsi so se spraševali: „Po kaj so prišli ti žanclarji ?“ Neid hudomušnež je rekel, d® so prišli gledat, če im® Dajčman prav uro, "Nihče ni vedel, komu velja ta nenavadni obisk. Ori Verstovšek je namreč na angeljsko nedeljo napovcr 3al v Solčavi shod, Ker je pa ravno na to nedeljo #rf precej oddaljeni podružnici Sv» Duha pozno sv. opravilo, je ta shod izostal, sicer je pa bil itak prepovedan. Dr. Miehl s svojimi žandarji je pa v svoji znam gorečnosti vse eno prišel na shod, čeravno ga ni bilo in je tako doživel eno blamažo več. Drugega
potem ni bilo, kakor, ko se je odpljal dr, Michl, so
£ vaški otroci poslovili od njega z živtjo-klici in vži-vijo Jugoslovani\m Vendar pripomniti J0 treba, ta malo več pa Sr» Michl nam Solčavanom le zaupa. S seboj je pripeljal samo devet žandar jev, ne pa kak* kompanije Madžarov s strojnimi puškami.
Bočna. Padel je na italijanskem bojišču kot Žrtev za domovino g. Josip Rop, zadel» ga je sovražna mina» Rajni je bil priden, nadarjen in naroden mladenič. Absolviral je obrtno Šolo v Ljubljani «n napravil izpit kot stavbinski in tesarski moj sfer z odliko. Koliko se je trudil si priskrbeti boljšo bodočnost, a na pragu boljše dobe je dal svoje življenj« . Žalujejo za njim ne le starši in sorodniki, ampak vsi, k so ga poznali Odpočij se v večnem pokoju, dragi JhSip!
Celje. Za načelnika tukajšnje zadruge mesarjev je bil izvoljen Franc Rebevšek, mesar in gostil -ničar, — Občni zbor okrajne bolniške blagajne se bo
ki je obenem spretna tipk»-rfca in stsBografinfa, iz doli-re katoliške družina, zmož-B* «loreaektga, nemškega, le mogol# tudi italijanskega ali hrvaškega jezika s® sprejme takoj t službo pri plemeniti aa Hrvatskam. Popolna oskrba ia priklsp k aru-žiaskemu šivljsaja zagotovljen. Poandb« ia posebno zakteT* se pošiljajo na uredništvo Straž® pod gasio» 9 Vesta® ia spoaobaa.
Bi M*jriSje doioUIo fQegov^a as. Ä ia tali. »poÉilst^g Teiičanstrr.
Služio
n pisarno iüe spretna ges-podilaa, ki je dovršila tečaj za kajigovedstvo ia je vešča sl «venskega ia nemškega jezika. Nastop s 1. oktobrom 1 L Naslov fove uprava tega Usta.	197
Izgubila
se je denarnica ođ gostilne Kopeti do Lembaha, vsebina
i približno 160 K. V denarnici ! je bila tudi srebra* ura. Po§-e ten najditelj se vljudno prosi, naj izroči proti dobri nagradi apravi tega lista.	198
45. ces. kralj, državna loterija
s» civilne dobrodelno namene,
Ta loterija v ctenaiiti vsebuj© *2,747 dobitkov
w gotovini v skupnem mesku 700.000 krosu Glavni dobitek maša:
250.000 kron.
Žrebanje je jurno in »e ttS n» Dunaju dne
3. oktobra 1918. Cena srelko 5 kron.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodakae loterije »a Dračja, HL, Vordsr® Zollamtestrasse 5, pri kr. egrsbem loterijskem rntrnateljstm v Budimpešti DL, glavno carinsko poslopje, v loterijskih kolsktarah, v tobaftsih trafikah, v davčnih, poitaio-brzojav-mik in iških »»dih, meajalBiean itd. Nažrti sa kop® srečk SraČke s« d®paSftajo poštnine prosi».
C* kr. centralno rüsatfllitre za itotimn® loterije
i «Uk ga Mrodeln» lofMlJa).	m
Izda fateli In založnik: Kensorcšt „PtraJta."
?Mgovorni «rednik :> Vekcslsv Slvffàm
mm nrnaxm m> /Ms » Mn«