Proletarci vseh dežel, združite se! PRAVICA GLASU,O KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Leto X. - Št. 37 Ljubljana, nedelja, 13. februarja 1949 Izhaja vsak dan razen ob petkih Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Popravimo malomarni odnos do osnovnih fondov preskrbe — Delo konference namestnikov zunanjih ministrov v Londonu Aktivnost frontnih organizacij — Legalizacija neofašističnega gibanja v Avstriji V, v , Da bo naša zemlja čim bolje rodila — Za boljše uspehe v naših šolah Trideset let slovenske igralske umetnosti — Fizkultura — Šah Mesečna naročnina din 45.— Cena din 4.— Popravimo malomarni odnos do osnovnih fondov preskrbe Izboljšanje preskrbe je odoisno v tiittni meri od pravilne uporabe bla-H°onih fondov. Težave, ki jih še čuti-Ho d preskrbi, ne izvirajo samo iz °°iektionih vzrokov (večje število poko šnikov, tehnična zaostalost, težave Pd uvozu), temveč nastajajo tudi v pre-[eikiji meri iz napak, ki jih delajo ta-organi trgovine in preskrbe kakor ‘Udi trgovska mreža.' . Zato tudi plenum CK KPJ na svo-jHn drugem plenarnem zasedanju ugo-H>lja, >da je v našem gospodarskem dol jen ju razširjen malomaren in neodgovoren odnos do planskega čuvanja in Uporabe osnovnih fondov preskrbe 'Ploh, kakor tudi, da so pogosti polivi nediscipline o odnosu do razdelit-°e in uporabe teh fondov«. Malomaren odnos do osnovnih fondov preskrbe je marsikje posledica nePravilnega mišljenja, da je trgovina %umo stvar tehničnih in strokovnjaških kgovcev- razdeljevalcev in da je trgo-?‘aa zaradi sebe same, ne pa zato, da lzooljšuje in pospešuje blagovni pro-in skrbi za preskrbo ljudskih mno-2,c. To gre celo tako daleč, da o zago-‘urjanju izvajanja plana proizvodnje ruši plansko disciplino, ko se iz fon-°o, ki so po planu določeni za široko Potrošnjo, samolastno odvzema blago, ® bi se zagotovilo »za vsako ceno< obratovanje ekega podjetja. često se za takim ravnanjem skriva Pfjlomarnost ali pozabljivost proizvodih podjetij, ki soojih potreb niso pla-nirale v celoti in pravočasno. Na ta Počin se ;l. pr. dogaja, da se uporabijo l,a izdelavo likerjev večje količine sladkorja iz fondov široke potrošnje, potrošniki pa ga ne morejo nabaviti niti 5® višji ceni (primer MLO Ljubljana), podjetja bi morala sladkor za prede-‘®?o planirati oziroma nabaviti iz pro-stih presežkov pri pridelovalcih slad-orne pese. Podoben je primer z ne-oterimi drugimi predmeti, n. pr. soljo j* soljenje kož. Tak postopek na eni strani ruši plansko disciplino, na drugi strani pa se še vedno dopušča nenačrt-nost D proizvodnji na račun preskrbe delovnih, ljudi. Med pojave nediscipline spada tudi tT0?-0 r- ne^aterih organov ljudske oblasti, ki brez vednosti organov trgo-mne trosijo fonde, namenjene široki potrošnji, o druge namene. Tako je bilo '°J} ®ezane trgovine vzetega v okra-lu Maribor-okolica na nakaznice poverjeništva za kmetijstvo raznega blaga uJDe£ P°ljedelskih strojev) za nad J . ,P d‘n- Podobni primeri so se do-fflffi o MLO Ljubljana, ko so ekono-ttati raznih resorov izdajali nakaznice 2a nabavo racioniranih ali prostih Predmetov. Temu je često kriva tudi birokratska t0.gost trgovskih kadrov, ki so priprav-Jenb da izdajo blago komur koli, samo ,® imajo kritje o kakršnem koli potr-,i‘U z državnim pečatom, namesto da 1 se zavedali, da se blago široke po-0j nje deli izključno le po določilih in uredbah, ki jih izdaja ministrstvo ir-j J>Xne in preskrbe kot odgovorni organ ^Opravljanje z osnovnimi fondi pre- .Pb sodbe vredna je tudi nedisciplina nr ,erih poverjeništev za trgovino in oskrbo, ki kljub temu, da vedo za izJ°?ed uporabe fondov prehrane v pr a-*ne potrebe, dovoljujejo izdajo rej.lranih količin raznih živil za pri-d&nml Deselice in ženitovanja. O iz-količinah pa običajno nikdo tudi Polaga računa. Prireditelji navadno d prošnji za nakazilo maksi-oal ce^° Prefirano število obisko- n. ce°tečajev, proslav in podobno. Teh ličn pa ne preverja, niti kri- obr°- ne oceniuje, še manj pa zahteva Trh-i!i 0 P°lr°šenem blagu. Tako so na ‘ če dan po Cankarjevi proslavi *eni hpT°dajali kruh in meso, na Je-(/p„c . Pa so se zimskošportne prire-km«, Se za,ključku zavlekle o rož jem - 80 Inhko potrošili vsa pre- zinila. nor, *ek primerov ne moremo or** 0 nTa}omarnosti in površnosti .preskrbe' ampak tudi o raz-ipnvsh m pomanjkanju čuta do skupil- PJ, dvornih prirediteljih. Talij* hll°,na n,ekl Prireditvi v Črnom- reditJadi J!-il0-marnO-sti ™dstva pri-raznu Tfzbltlh ln uničenih za 7242 din neea r, lJkJcmCh \2P°soipnih iz držav-ega podjetja >Belsad<; za 4929 din ko-«r<:eo, izposojenih iz zalog kmetijske ientu^e teT 49 vr£eo, za, ',’ioo< izposo-12 mestnih gostinskih podjetij. Največ pomanjkljivosti in. napak pri ~°anju in uporabi osnovnih fondov Jeskrbe pa se dogaja v trgovski mre-• Pri trgovskih kadrih (tudi mlajših) sp vedno kaže brezbrižnost, češ rsaj \ moje blago; jaz imam itak mesečno k at*- in Podobno, kar je posledica vodljivega vpliva profitarskih elemen o v trgovini. V nekaterih primerih se 1( brezbrižnost stopnjuje v malomar-°*f ali celo o zlonamerno oškodovanje JjPjh fondov. Tako se je pri prelet-. ugotovilo, da so nekatera pod ta in zadruge n pogledu snage skraj-DoJ^nernar^ena: da so skladišča ne-metena, izložbe neočiščene, blago raz- metano brez reda, pletenine in tkanine zaprašene poleg moke; petrolej poleg maščobe in podobno. Med najbolj kričečimi primeri nereda so nekatere KZ 0 okraju Novo mesto in Maribor-okolica, dočim so KZ v okraju Ptuj, Grosuplje med najbolj urejenimi in vzdrževanimi o Sloveniji. Tudi nekateri industrijski magazini (n. pr. Sladki vrh) so skrajno zanemarjeni, medtem ko so drugi, za katere se briga uprava podjetja in sindikalna organizacija (n. pr. Železarna Jesenice, Zasavski rudniki), vzorno urejeni in vodeni. V neurejenem in nečistem lokalu se blago kvari in izgublja na vrednosti. Takih primerov bi lahko navedli več. V KZ Zg. Polskava je bilo najdenih 11 kg varnostnih zaponk (ki jih drugje ni dobiti), ki so zaradi slabega vskladiščenja že rjavele, v KZ Griže (Celje-okolicnI se je zaradi neprimernih prostorov in nemarnosti odpremnega podjetja pričelo kvariti 3000 kg koruze itd. Često pride do okvare in uničenja blaga tudi zaradi profitarskih in monopolističnih tendenc vodilnega trgovskega kadra, ki naroča več blaga kakor ga lahko proda o doglednem času. Tako se je n. pr. v okrajnem magazinu Krško pokvarilo 70% baterij, ker jih niso mogli prodati; od prevelike količine naročenih rib (3000 kg) pa se jih je v istem magazinu pokvarilo 500 kg. Nekatera trgovska podjetja, zlasti zadruge, prav tako samovoljno razpolagajo z blagovnimi fondi, ki so določeni za posebne namene. Odbor KZ Šmarje je n, pr. sam odredil izdajo opeke iz fonda vezanih cen brez bonov kmetu, ki ni imel bonov, da si je postavil hišo; ko pa je hišo že postavil, je KZ zaprosila za naknadno odobritev nepravilno izdanega blaga in podkrepila svojo prošnjo z »izvršenim dejstvoma. Večino teh škodljivih pojavov pa bi bilo marsikje možno preprečiti, če bi odgovorni činitelji polagali več pažnje evidenci blagovnih fondov. Tako ose do konca leta 1948 ni bilo podatkov, koliko in kakšpega blaga je bilo izdanega n. pr. iz fonda vezanih cen za izven-trine potrebe in brez bonov. Nasprotno se je v evidenci često prikazovalo, iz strahu pred odgovornostjo in o prepričanju, da bodo taki primeri ostali prikriti, napačno stanje, tako da odgovorni sektor na ministrstvu ni mogel pravočasno intervenirati (primeri s sladkorjem in soljo). Evidenca mora biti operativna in mora spremljati izvajanje plana, zato pa mora pravočasno prikazovati dejansko stanje. Nadaljnje oškodovanje blagovnih fendov je tudi v tem, da posamezni uslužbenci trgovskih podjetij ne polagajo pažnje na lastništvo nakaznic in bonov. Tako poslovanje nasprotuje osnovnemu načelu preskrbel vsakomur po njegovem delu. — Tako so kontrolni organi ugotovili, da je samo ena poslovalnica okrajnega magazina Celje-okolica prodala o enem dnevu za 651 odrezanih točk blaga neupravičen-cem. Nasprotno pa je primer budnosti in pravilnega poslovanja Narodni magazin Ljubljana, kjer uslužbenci vršijo kontrolo kart in pri tem dnevno odkrijejo po več desetin primerov večjih ali manjših poneverb in zlorab industrijskih kart. Za široko potrošnjo in za trgovski aparat posebno škodljiv je malomarni odnos nekaterih proizvodnih podjetij, ki zlonamerno razpošiljajo blago z napakami kot dobro blago, ali ga slabo zavijajo, da se med prevozom kvari, ali pa v pretirano nizkih normativih izdelujejo neuporabne predmete (primer: srajce). Malomaren odnos do osnovnih blagovnih fondov pa se kaže tudi v drugih oblikah, predvsem o površnem izdajanju kart od strani KLO ter o odobravanju višjih kategorij od strani odgovornih organov o podjetjih. 1 KLO tušem je n. pr. župnik, ki^ poseduje 2 hektara orne zemlje, ima živino in je klal prašiče, prejemal živilsko karto; v KLO Dramlje (Celje-okolica) je bilo od 587 opisanih garantiranih oskrbovancev nad 80 (t. j. 20%) takih, ki so do tega prišli na podlagi splošne nepreverjene konstatacije, da so onemogli ali da so družinski člani (žena, otroci) onemoglih. Končno še nekoliko o varčevanju z blagom. Naši vodilni tovariši so že ponovno poudarili potrebo varčevanja s surovinami in blagovnimi fondi. 1 oda to varčevanje ne sme iti na škodo kvalitete proizvodov in ne na škodo potrošnikov. V tem greše mnogi poslovodje o trgovski mreži, predvsem pa upravitelji raznih gostinskih podjetij in delavsko-uslužbenskih restavracij. Tako je n. pr. poslovodkinja t> KZ št. Lovrenc nad Štorami o 14 dneh prihranila | oziroma imela presežka 479 točk, 101 1 kilogram enotne moke in 41 kilogramov koruzne moke, za kar so bili oškodovani potrošniki. Delavsko - uslužbenska restavracija Polzela ima svojo ekonomijo. vendar nima nobene žimnice, ker jim je zelje po njivah zgnilo; mleko, namenjeno za restavracijo, prejemajo žene upravnih uslužbencev: ko pa so klali prašiče, -n meso linearno delili vsemu delavstvu, delaosko-uslužbenske restavracije pa niso oskrbeli, čeprav je ekonomija namenjena predvsem izboljšanju kolektivne prehrane o restavraciji. Pri pregledu sedmih delavsko-uslužbenskih restavracij o okraju Jesenice je kontrola ugotovila skoraj o vseh primerih prenizko kalorično vrednost hrane napram dodeljenim fondom. Pojavi neumestnega varčevanja so tudi v predolgem zadrževanju blaga v trgovskih skladiščih, ki naj bi imelo namen, da blago doteka sukcesivno o mrežo in da se na ta način zagotovi enakomeren promet, čeprav je pri potrošnikih po tem blagu veliko pomanjkanje. V splošnem se opaža pri trgovinski mreži težnja za rezerviranjem in ustvarjanjem blagovnih zalog, kar povzroča na eni strani nevoljo med potrošniki in vrste pred trgovinami, na drugi strani pa je dokaz neumestnega malodušja v dvigu kvalitete in kvantitete naše socialistične proizvodnje. Iz gornjih primerov izhaja, da se še vedno delajo napake in pomanjkljivosti, ki izvirajo iz nepravilnega odnosa in nedisciplinirane uporabe blagovnih fondov ter ovirajo izboljšanje preskrbe. Zato mora biti osnovna naloga ne le trg organov mreže in trgovine sploh, ampak tudi množičnih organ, in podjetij. da te napake dosledno odpravljajo. Te naloge je kot direktivo postavil plenum CK KPJ o resoluciji o tekočih nalogah na področju gospodarstva ter se moramo za njih izpolnitev tudi boriti dosledno in vztrajno tako. da: na področju preskrbe stalno izvajamo sistematično, pravično in upravičeno revizijo živilskih kart, uveljavimo dosledno evidenco fondov o preskrbi, se borimo za uvedbo in sistematično izvajanje kontrole čuvanja in porabe fondov prehrane in široke potrošnje in uveljavimo proti zlorabam, malomarnosti o čuvanju in evidenci fondov proti kršitvi planske discipline glede čuvanja in uporabe fondov, najstrožje ukrepe. Predvsem pa'je za uspešno izvedbo teh nalog potrebno sodelovanje samih potrošnikov, da z množično kontrolo nepravilnosti, ki jih opazijo, signalizirajo pristojnim organom in tako tudi sami prispevajo k Odpravi napak in izboljšanju preskrbe. M. Š. SEJA ODBORA ZA GOSPODARSKI NAČRT IN FINANCE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Odbor za gospodarski načrt in finance Ljudske skupščino LRS je na svoji seji dne 11. t. m. razpravljal o predlogu državnega proračuna LRS skupno s predlogom finančnega zakona za proračunsko leto 1949 in istočasno tudi o predlogu zaključnega računa za l. 1947, kakor ga je vlada LRS dostavila Ljudski skupščini LRS. Po vsestranski proučitvi navedeuih zakonskih predlogov je odbor vse zakonske predloge sprejel brez kakršne koli izprcmembe ter jih bo dostavil v uzakonitev Ljudski skupščini LRS, ki se bo sestala 14. t. in. na svoj*! II. izredno zasedanje. Za Svojega poročevalca je odbor določil ljudskega poslanca tov. dr. Miho Kambiča. Vprašanje tržaškega guvernerja znova pred VS na zahtevo ZSSR New York, 1‘2. febr. (Tass.) Tajništvo OZN je objavilo pisino .sovjetskega predstavnika v Varnostnem svetu Malika, naslovljeno na predsednika VS. v katerem zahteva, naj bi prišlo na dnevni red prihodnjega zasedanja Sveta vprašanje o imenovanju guvernerja za Svobodno tržaško oZemlje. Soja VS, na kateri bodo obravnavali to vprašanje kakor tudi prošnjo korejske republike za članstvo v OZN. bo v torek 13. februarja. Pismo ameriških javnih delavcev predsedniku Trumanu New York, 12. febr. Ta6s.) Skupina uglednih ameriških književnikov, umetnikov in javnih delavcev je poslala Trumanu pismo, V katerem pravi: »Pozivamo Vas, da sprejmete predlog predsednika StaJlina za sestanek, na katerem bi bila proučena vprašanja, ki zavirajo dosego dejanskega miru. Naša država bo odgovorna za to, če ta predlog ne bo sprejet.« Pismo so podpisali znani književniki Howaird Fa6t, Daniel Hemeth, Charlie Grahen, Lilian Helman, John Howard, Louis Untermayer in Marta Dod; umetniki John Sloan, Mozes Seyer, Rafael So-yer, Max Weber; zgodovinar Dubois in advokata Abraham Pomeranz in John Rog«. SEJA NAMESTNIKOV ZUNANJIH MINISTROV V LONDONU Sovjetska zveza proti namestitvi tujih vojaških strokovnjakov v Avstriji London, 12. februarja (Tanjug). — Na včerajšnji 6eji namestnikov zunanjih ministrov, ki ji je predsedoval britanski delegat Marioribanks, so razpravljali o 26. in 27. členu osnutka mirovne pogodbe z Avstrijo. Ko je bil dosežen sporazum glede 26. člena, ki se nanaša na likvidacijo vojaškega materiala v Avstriji — ta člen so odstopili odboru za izdelavo osnutka mirovne pogodbe — so namestniki zunanjih ministrov začeli razpravljati o 27. členu, ki določa ukrepe za preprečevanje ponovne oborožitve Avstrije. V treh dodatkih k prvemu odstavku tega člena je naštet vojaški material, ki ga Avstrija ne sme izdelovati, znanstvena raziskovanja, ki jih ne sme vršiti, kakor tudi predmeti, ki jih ne sme imeti v večjih množinah. Sovjetski delegat Zaruhin je izjavil, da vztraja ZSSR na prejšnjem stališču, da morajo priti te določbe v mirovno pogodbo. Toda delegata Velike Britanije in ZDA, katerima 6e je pridružil tudi delegat Francije, ki se je prej strinjala z ZSSR o tem vprašanju, so izjavili, da nasprotujejo temu, da bi prišla v pogodbo klavzula o prepovedi izdelovanja vojaškega materiala in vršitvi znanstvenih raziskovanj, češ da bi ti ukrepi omejili gospodarsko delavnost v Avstriji in dušili avstrijsko proizvodnjo. Ker se niso sporazumeli o prvem odstavku 27. člena zaradi stališča delegatov zapadnih sil, so pričeli namestniki ministrov razpravljati o drugem odstavku 27. člena, ki vsebuje predlog ZSSR, da se osebe, ki niso avstrijske narodnosti, ne smejo zaposljevati ne kot strokovnjaki v avstrijskem vojaškem in civilnem letalstvu in ne v proizvodnji vojaškega materiala. Sovjetski delegat Zarubin je izjavil, da ZSSR vztraja na svoji prejšnji zahtevi, naj bi prišle v mirovno pogodbo klavzule o prepovedi uporabljanja tujih vojaških strokovnjakov v Avstriji. Opozoril je na vlogo, ki jo je imela Avstrija v drugi svetovni vojni in poudaril, da je imela Avstrija ob pričetku vojne pod orožjem poldrug milijon mož in da je konec leta 1944. izdelovala 800 bojnih letal, 1400 letalskih motorjev, 500 tankov, da je imela 46 instithcij, ki 60 se pečale z znanstvenimi preiskavami vojaške proizvodnje in da ima potemtakem zadostno število svojih strokovnjakov. Kljub vsemu dokazovanju sovjetskega delegata 60 zapadni predstavniki vztrajali na 6vojem 6tališču, navajajoč kot razlog, češ da je v 18. členu mirovne pogodbe z Avstrijo itak dovolj določb o izključitvi nemških nacističnih strokovnjakov iz sestava avstrijskih oboroženih sil in da potemtakem ni potrebno, da pridejo v mirovno pogodbo o tem nove določbe. Ker se niso sporazumeli niti o drugem delu 27. člena, je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Avstrijske obiasti ogrožajo obstoj slovenskih kmetov na Koroškem Celovec, 12. febr. — S svojo politiko gospodarskega zatiranja ogrožajo avstrij-ske oblasti obstoj slovenskih kmetov na Koroškem. To se zlasti jasno kaže pri podeljevanju pomoči za obnovo in napredek kmetijstva in pri določanju kontingentov za obvezno oddaijo živine in drugih stvari. Znano je, da odpadejo 4 % od skupnih 37.000 kmečkih gospodarstev v Slovenski Koroški na veleposestnike. Velika posestva, tovarne in večja podjetja so v rokah nemških kapitalistov, ki v sodelovanju z oblastmi najbolj brezobzirno zatirajo slovenske kmete. Medtem ko ima 95% slovenskih kmetov po6e6tva od 5 do 20 ha, pa posedujejo nemški veleposestniki, ki tvorijo 4% skupnega števila kmetov na Koroškem, 500.000 ha plodne zemlje. Od vladnih kreditov 11 milijonov šilingov, namenjenih za kmečke potrebe, niso dobili slovenski kmetje na Koroškem ničesar. Kredite in drugo pomoč dajejo nemškim veleposestnikom, kar v znatni meri omogoča nemškim kmečkim bogatašem, da izkoriščajo slovenske kmete. Pri obvezni oddaji presežkov živine j.emljejo oblasti slovenskim kmetom mnogo več kot pa nemškim. Kmečka zveza za Slovensko Koroško je večkrat zahtevala od deželnih oblasti, da je treba njene predstavnike sprejeti v koroško kmetijsko zbornico in v vse občinske uprave, v katere so brili pri zadnjih volitvah 1932. leta izvoljeni slovenski predstavniki. Kmetijska zbornica je odklonila, da bi priznala slovenskega predstavnika v kmetijski zbornici občine Sele pri Borovljah, ki ga je izvolilo 80% kmetov, in sicer samo zaradi tega, ker je Slovenec ter protifašist. V vseh občinah poslujejo kmečke zbornice še danes po nacističnih načelih: Višji organi postavljajo nižje in sploh ne upoštevajo ljudske volje. Volitve v kmečke zbornice še niso bile. čeprav so potekla že tri leta od konca vojne. Pod takimi pogoji slovenski kmetje v upravnih organih nimajo nobenega predstavnika. Zaradi hujskanja neonacističnih elementov k nasilju nad koroškimi Slovenci so dalle oblasti več deset tisoč šilingov za organiziranje velikonemških in protislovenskih »prireditev« na Koroškem. Take »prireditve«, na katerih groze Slovencem s fizičnim uničenjem, če ne bodo prenehali z borbo za priključitev Jugoslaviji, 6o organizirali v Grebinju in Borovljah. Protislovenske manifestacije so organizirali tudi v zvezi s tako imenovano »velikonemško proslavo« v Celovcu. Kmetje Slovenske Koroške soglasno zahtevajo uresničitev 6vojih stoletnih 6anj: združitev s svojimi svobodnimi brati v Ljudski Tepubliki Sloveniji v okviru FLRJ. Kmečka zveza in Zveza mladine Slovenske Koroške zahtevata priključitev k FLRJ Dunaj, 12. febr. (Tanjug.) Kmečka zveza in Zveza mladine Slovenske Koroške 6ta poslali konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu brzojavki, v katerih odločno zahtevata priključitev Slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Danes ogrožajo avstrijska oblastva obstoj slovenskih kmetov, kajti odrekajo jim pravico, da bi imeli svoje predstavnike v kmečki zbornici, zavlačujejo ustanovitev slovenske kmetijske šole in preganjajo kmečko prebivalstvo Slovenske Koroške. V brzojavki mladinske zveze je poudarjeno, da sta ljudstvo Slovenske Koroške in njegova mladina aktivno sodelovali v vojni proti nacističnemu zavojevalcu za uresničitev svojega ideala: popolne narodne in socialne osvoboditve. Slovenska koroška mladina, ki jo tudi dane6 zatirajo in ponemčujejo, je rečeno nadalje v brzojavki, odločno zahteva, da namestniki zunanjih ministrov štirih sil končno omogočijo priključitev Slovenske Koroške Ljudski republiki Sloveniji v okviru Titove Jugoslavije. Brzojavka dr. Vilfana generalnemu tajniku OZN Trygve Lieu OZN na] s svojo intervencijo reši življenje funkcionarjev Zveze sindikatov grških pomorščakov New York (Tanjug). Jugoslovanski predstavnik v OZN dr. Jože Vilfan je poslal generalnemu tajniku OZN Try-gve Lieu brzojavko, v kateri je med drugim rečeno: »Prejel sem brzojavko tajnika Zveze sindikatov grških pomorščakov Ka-loudisa, s katero me obvešča, da se je pričela 2. februarja v Atenah druga razprava proti dvojici voditeljev Zveze sindikatov grških pomorščakov — Am-batielosu in Bekatosu, ki' so ju na prejšnji razpravi obsodili na smrt zaradi udeležbe v borbi sindikatov za pravice grškega delovnega Jjudstva in katerih življenje je bilo rešeno zaradi protesta Generalne skupščine OZN v Parizu. Podoba je. da bodo tretjega voditelja Zveze sindikatov grških pomorščakov izročili 6odišču. Cast mi je opozoriti’ Vas na nevarnost, da grška vlada ne bo upoštevala protestov Generalne skupščine in ukrepov, ki^ ste jih storili Vi in dr. Evatt za rešitev nedolžnih voditeljev grških sindikatov. Ta akcija dejansko dokazuje, da grška vlada ne spoštuje mnenja OZN ter predstavlja nov napad na ugled Združenih narodov pred svetovnim javnim mnenjem. Prosim Vas, da takoj intervenirate pri atenski' vladi zaradi rešitve življenja ljudi, ki so bili že enkrat obsojeni na smrt.« Trygve Lie je potrdil sprejem brzojavke ter odgovoril dr. Vilfanu tole: »Želim Vas obvestiti, da sem predsednika Generalne skupščine dr. Evatta brzojavno seznanil z besedilom Vaše brzojavke in ga prosil, naj me obvesti o tem, kaj namerava ukreniti.« ZASEDANJE VARNOSTNEGA SVETA Ang^oamer*ški blok odklonil sovjetski predlogoomeiitvi oboroževanja Sovjetski predstavnik Malik ostro obsodil oboroževanje ZDA in zapadnih držav New York, 12. februarja- (Tanjug). Angloameriška večina v Varnostnem svetu je na ukaz ameriške delegacije potrdila resolucijo, ki jo je ista večina 19. novembra 1948. vsilila Generalni skupščini. Večina VS ni proučila jedra resolucije ter je ta konkretni dokument izročila komisiji za navadno oboroževanje. Sovjetski predstavnik Malik je na tej seji izjavil med drugim: Pred- stavniki ZSSR s; v vseh organih OZN, katerih se ta vprašanja tičejo, prizadevajo, da bi' uresničili sklepe Generalne skupščine o splošnem znižanju oborožitve in oboroženih -sil ter prepovedi atomskega orožja. Toda ti napori zadevajo na protiakcije delegatov angloameriškega bloka, posebno pa še delegacij ZDA im Vel. Britanije, in je nevarnost, da ti sklepi sploh ne bodo uresničeni. Nato jDANJ. — Na Danskem se mudi skupina ameriških novinarjev, ki so prispeli na povabilo danske vlade, da bi se seznanili z »dobrimi učinki« Marshallovega načrta. V mestu Olbord so »prejeli ameriSke goste breposelni delavci z demonstracijami. Nosili so transparente z napisi: »Povejte v Ameriki, da je pri nas 150.000 brezposelnih«, »Danska ni ameriška kolonija«, »Za mir in neodvisnost Danske«. List »Land og Folk poroča, da je policija razgnala brezposelne delavce. DUNAJ. — Po poročilu lista »Oesterrei-chische Zeitung« so v Avstriji odkrili široko razpleteno ilegalno organizacijo, ki organizira tihotapljenje nacističnih in drugih vojnih zločincev iz zapadnih con Nemčije v frankistično Španijo in Ameriko. Prehodna baza te organizacije je v Innsbrucku, njeno središče pa je v Madridu, kjer je znano pod nazivom »črni lovci«. Organizacijo vodi Klara Stanger. Organizacija uporablja nemški denar, ki so ga svoj čas deponirali v Španiji. BRUSELJ. — List »Derniere« poroča na podlagi britanskih virov, da bodo poslale ZDA Britaniji na podlagi »Atlantskega pakta« okrog 500 super trdnjav »5-29«. Britanija pa bo poslala Franciji, Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu bombnike z raketnim pogonom. « AKTIVNOST FRONTNIH ORGANIZACIJ Frontovci na Vojskem so se dobro pripravili na nove naloge v letu 194® Izmed vseh vaških in krajevnih odborov OF v idrijskem okraju, ki so v teh dneh predložili OOOF svoje delovne plane za leto 1949., se po svoji konkretnosti in vsestranskemu obravnavanju vaških problemov odlikuje plan VOOF na Vojskem. Na Vojskem, zibelki partizanstva na Primorskem, kjer so se stalno zadrževale številne enote IX. korpusa, je delo frontne organizacije zaradi velike raztresenosti posameznih zaselkov in hiš dosti težje kot v marsikateri drugi vasi idrijskega okraja. Pa vendar jih to ne ovira. »Da bi dvignili delo OF in pripomogli k zacelitvi še vidnih ran iz časa narodnoosvobodilne borbe, hkrati pa čim prej dosegli izgraditev socializma, si postavlja OF vasi Vojsko plan za leto 1949., ki se bo izvršil s pomočjo vseh množičnih organizacij,« ugotavljajo v uvodu. V prvi točki plana govorijo o nujni tesni povezavi in utrditvi vseh množičnih organizacij na vasi Odbor OF bo imel dvakrat mesečno redne seje, vsaka dva meseca pa bo sklical množični sestanek. Visoko politično zavest so Vojščani dokazali že v NOB; utrjevali pa jo bodo še s tedenskimi študijskimi sestanki. Zavezali so se, da bodo pritegnili na te sestanke za zdaj 60%, do konca leta pa dvignili udeležbo na 70% članov OF. Študij bodo organizirali po rajonih, tako da se ga bodo lahko udeleževali tudi starejši ljudje. Predelali bodo material kongresov KPJ in KPS, nadalje dnevno časopisje in strokovne kmetijske knjige, predvsem pa se bodo poučili o razvoju in delu zadružništva na vasi Na večerne tečaje bodo pritegnili poleg mladine vse uslužbence KLO, kmetijske in obnovitvene zadruge. Ko so Vojščani v planu pravilno in na prvem mestu poudarili politično delo Fronte na vasi, so si z naslednjim sklepom jasno določili letošnjo osrednjo gospodarsko nalogo: »Z ozirom na nujne potrebe in za dvig kmetijske proizvodnje kakor tudi za poživitev kulturnoprosvetnega dela in da bi čim prej dosegli boljše življenje tudi na vasi, bomo v letošnjem letu zgradili zadružni dom do 30. oktobra, opremili pa do konca novembra t. 1. Pri gradnji doma bomo napravili 6000 prostovoljnih ur.« Dolgo so 6e vaščani že zavedali, da jim je zaidružni dom vedno bolj potreben, Zdaj, ko so sprejeli sklep o postavitvi doma, so svoje področje razdelili na šest rajonov, iz katerih bodo frontovci dnevno prihajali nia gradbišče. Delovna sila bo tako pravilno raizmeščena na vse dneve v tednu. Gradbeni material bodo pravočasno pripravili z množičnim prostovoljnim delom. Še 60 vidni sledovi okupatorjevega divjanja na Vojskem. Zato so se frontovci v planu zavezali, da bodo z delom pomagali malim in srednjim kmetom pri obnovi požganih gospodarskih poslopij. Frontna organizacija bo skrbela, da se bo blago pravilno razdeljevalo in da bodo do njeiga prišli v prvi vrsti res najpotrebnejši. Pozabili niso tudi na pomoč KLO-ju. Sodelovali bodo pri razrezu gospodarskih planov, pri odkupih, odimeri davka in tolmačenju uredb in zakonov. Zato bodo po potrebi sklicevali izredne sestanke in skrbeli, da ne bo prišlo do nepravilnosti. Da si zagotovijo potrebne kvalificirane delavce, bodo poslali na zidarski tečaj tri tečajnike Prav tako bodo pridobili nekaj svojih članov za okrajno prostovoljno frontno brigado. V kmetijsko zadrugo bodo pritegnili vse še ne-včlanjene kmetovalce. Organizirali bodo temeljito obdelavo zemlje na zadružni ekonomiji, ki bo morala biti vzgled vsem ostalim posestvom. — S prostovoljnim delom bodo zgradili vodnjak za šolo. OF pomaga tudi razvoju kulturnega življenja na vasi. Zato so sklenili, da bodo pridobili 50 naročnikov za Prešernovo knjižnico, sodelovali pri vseh pro-stavah in širili ljudsko prosveti. 12. februarja bodo tudi slovesno odprli frpntni kotiček, za katerega so predvideli nakup radijskega aparata na baterije. Plan VO0F Vojsko poudarja tudi važnost evidence. Zadali so si nalogo, da bodo o študiju, prostovoljnem delu in vsej ostali delavnosti svojih organizacij vodili točna poročila. Tako bodo imeli točen pregled 6 voj ih uspehov, j Zadnja točka plana je naloga, da bo I OF zgradila spomenik padlim borcem in se tako oddolžila spominu junakov. Plan dela VOOF Vo: ’ ■>, ki ga je na množičnem sestanku o, j jelo nad 200 ] članov, je primer dobrega dela vašice j frontne organizacije, ki je poleg najvažnejšega poudarka na političnem delu, pra-; vilno vskladila tudi gospodarsko in kul-j tumoprosvetno delavnost Fronte. G. T. ! PRVI FRONTNI KOTIČEK V RADGONSKEM OKRAJU Pred nekaij dnevi so odprli na Rožič-kem vrhu frontni kotiček. Otvoritvi kotička, ki je bil okrašen z zelenjem, zastavami in gesli, je prisostvovalo mnogo vaščanov. Po govoru predsednika OF ifl člana okrajnega odbora OF, ki sta poudarila pomen kotička, so si ga vaščani ogledali. V kotičku so uredili knjižnico, ki šteje 200 knjig. Na otvoritvenem sestanku so frontovci z Rožičkega vrha sklepali tudi o letošnjih nalogah. Sklenili so, da bodo dokončno uredili zadružni dom, gasilski dom in cesto Hrastje—Moto. Poleg tega pa se je še vsak frontovec obvezal za 10 prostovoljnih ur pri gradnji novega kolodvora v Hrastju-Moti . F. 0. FRONTOVCI PLEVLJA IZDATNO PO-MAGAJO PRI LOKALNEM GOSPODARSTVU Preteklo leto je 6edem frontov6kih brigad frontovske organizacije plevelj-skega okraja delalo na progi Nikšič—Titograd. 1550 frontovcev je sodelovalo pri gozdnih delih, mnogi drugi pa so delali v rudnikih, v mestnih in okrajnih pod-jetjih. Delovni polet frontovcev se vidi tudi v lokalnih akcijah, v katerih so opravili preteklo leto 812.782 prostovoljnih -mo nad 30.000 stotov semenske pšenice na leto, 12.000 q rži, 6000 q ječmena in 24JX)0 ton krompirja. Pa tudi mnogo semenske koruze potrebujemo, če hočemo n. pr. posejati 12.000 ha z dobrim semenom. Gojitev in ustvarjanje primernih sort semenskega žita in drugih rastlin se zdi morda na prvi pogled preprosta. V resnici je pa treba rešiti celo vrsto vprašanj, preden bodo raziskovalci in ustvarjalci za naše kraje primernih sort mogli izpolniti eno velikih nalog: dati našemu kmetijstvu za posamezne pokrajine najprimernejše sorte. Njihovo delo in naloge, ki jih čakajo, moremo razumeti in oceniti bolje šele, če se poučimo, kaj je bilo treba narediti, da so ustvarili osnovne pogoje za ustvarjalno delovanje instituta. To pa pomeni', da je bilo treba zbrati in smotrno urediti vse raztresene znanstvene podatke, ki označujejo, kakšni činitelii vplivajo na kmetijsko proizvodnjo. To sta dve vrsti' činite-ljev: kosmični, na katere človek ne more vplivati (svetloba, toplotne razmere — skupna količina temperature na leto — padavine) in činitelji, ki’ jih je mogoče več ali manj uravnavati; tu gre za vprašanje v zvezi z rastlinsko hrano in obdelovanjem zemlje. številne meteorološke p-odatke zbirajo pri' nas že več desetletij, niso pa bili doslej še smotrno ali sploh ne uporabljeni v kmetijski znanosti in praksi. Institut za rastlinsko proizvodnjo je smotrno zbral in uredil vse do- segljive podatke, tako da so si mogli na njihovi podlagi ustvariti vsaj nekoliko jasnejšo sliko o podnebnih in talnih razmerah. V zvezi s pedološkim institutom so ugotovili še talne značilnosti. Tako so Slovenijo razdelili na pasove (področja) po podnebnih in talnih značilnostih. Za posamezne pasove so pa določili rajonizacijo za gojitev kultur na eni strani, na drugi pa glede na razdelitev sort. V te pasove so zajete rajonske postaje in posestva. Da bo mogoče zares smotrno uravnavati rastlinsko proizvodnjo, je potrebno zelo temeljito proučevanje ne le življenja rastlin, temveč vseh činiteljev, ki vplivajo na pogoje rasti v posameznih pokrajinah. Posamezni pas ima neke določene, značilne pogoje za rast, ki. se razlikujejo od pogojev drugega pasu. Seveda je treba na širšem področju, kakršni so štirje pasovi v Sloveniji, razlikovati še manjše rajone. Tako imamo v Sloveniji visokogorski pas, ki’ ima tri rajone; krašlci ali notranjski pas s štirimi rajoni; pas predalpskega hribovja in rečnih dolin s tremi rajoni in četrti pas vzhodnega gričevja in dolin z dvema rajonoma. Tako je skupno dvanajst rajonov. Na kartah, ki kažejo vse te značilnosti o pogojih rasti v okviru podnebnih in talnih pasov ter rajonov, je med drugim tudi jasno začrtana meja, označena z letno povprečno temperaturo 9°, na ozemlju, kjer je povprečna letna temperatura izpod 9°, slabše uspevajo rastline, ki jim prija toplejše podnebje (n. pr. koruza, sončnice, nekatere povrtnine itd.). Pri raziskavanju pogojev rasti upoštevajo tudi osvetljenost, to se pra- vi dolgost dneva. Kaže, da nekatere sorte žita, zlasti pšenice niso popolnoma prilagojene našim svetlobnim pogojem. Če upoštevamo, do so te sorte prišle k nam iz severnih pokrajin, kjer je med rastno dobo daljši dan, tedaj je upravičena domneva, da niso zaradi tega prilagojene našim razmeram. To pa pomeni, da dajejo mnogo manj pridelka. Naloga znanstvenih delavcev je med drugim pridobiti za naše razmere najprimernejše sorte: najzanesljivejše, da bodo dajale v daljši dobi velik donos ter da ne bo prevelikega nihanja med posameznimi letinami. Glede na talne in podnebne razmere pa tudi ugotavljajo, kakšni agro-tenični ukrepi bi bili najprimernejši, da bi dosegli čim večji donos. Institut sicer ne daje nobenih receptov in tudi ne uči, ampak samo svetuje; znanstveni delavci želijo, da bi njihove nasvete preskušali tisti, ki se po njih ravnajo ter sami iskali' najprimernejše ukrepe gl^de na krajevne in druge značilnosti. Institut je najtesneje povezan z našo kmetijsko prakso in nalogami kmetijske proizvodnje. Njegove izsledke uporablja predvsem socialistični sektor. ki' se mora stalno in čedalje hitreje krepiti ter zato delovati po najnovejših dognanjih. Ob prihodnji priliki' bomo prikazali nekaj značilnih uspehov in najbolj perečih nalog instituta. Za holiše uspehe v naših šolah Kako napreduje kmetijski popis v Sloveniji Delo popisnih komisij v okrajih in Da področju krajevnih ljudskih odborov je napredovalo do 10. t. m. tako, da bo popis pravočasno povsod končan, poslej se je najbolje odlikoval murskosoboški okraj, kjer so sam popis Končali do 10. t. m. Delo pa bo mo-tala opraviti še kontrola. . Iz poročila republiške popisne ko-je razvidno, da v posameznih Krajih še niso odpravili vseh pomanj-f-Uivosti. Tako n. pr. ni okrajna kontrola v črn ©meljskem okraju kontrolna popisa v Semiču. Seznami gospodarstev so še v neredu. Mestni ljudski oabor v Črnomlju je opravil popis Kar v svoji pisarni. V seznam gospodarstev 'so vpisali samo tista gospodarstva, ki jih omenja zemljiški list, ®ruga so pa izpustili. V črnomeljskem Okraju so končali popis v 10. krajev-" ljudskih Odborih, i + nekaterih okrajih, med katerimi J6 tudi krški', ne razumejo kakšen Pomen ima kaznovanje utaj. Zato kaz- vilfair u^e-!0’ čeprav so utaje ugoto-. ^azen ima pomen za zboljšanje Popisovanja, če jih izvršni odbori če ljudskih odborov takoj izre- ejo. — V krškem okraju sta Sevniku mestni ljudski odbor in krajevni obor v Cerklju napačno vpisovala tudi LtegoTiZacij!eVniCi ie b!la Slabn f,- 7 °\ra^ Ljubljana-okolica je kon-slni B?Pi?ne komisije zelo slaba. Na področju krajevnih ljudskih odb^ov v mestni' okolici popis ne na-Preduje dovolj dobro. Tudi v tem ^raju niso še izrekli kazni za ugotov-Uene utaje. Politično so popis slabo Pripravili. V poljčanskem okraju je republika komisija ugotovila, da so bile »labše razmere, kakor jih opisuje poročilo okrajne komisije. Okrajna po-Pisna komisi ju ni bila delovna na terenu, razen častne izjeme nekega tovariša. Krajevna komisija v Kostrivnici dobro popisuje, čeprav njenega t ^krajna komisija še ni kontrolirala. V Rogaški Slatini je republiška kontrola zalotila okrajnega kontrolorja v gostilni, ko bi moral delati na terenu. V Konjicah je kategorizacija slaba. Popisovalci navadno ne zapišejo v anketnem listu števila molznih krav a dan pred popisom in ne količine fcileka. \ tem okraju so najslabši kra- jevni odbori Sv. Florjan, Makole in Loška gora. Ponekod kmetje tajijo pridelek sadja in jabolčnika, dasi imajo jabolčnik skoraj v vsaki hiši. Popisovalci v anketnih listih večinoma ne vpisujejo števila nad 8 let starih krav in nad 6 let starih volov, prav tako pa ne razpolavljajo stolpca 19 za vpis telic in telet. Kolikor kontrola sploh dela. išče bolj kaznive primere in 6e zdi, da ji' ni toliko mar za točnost in kakovost podatkov. V postojnskem okraju Okrajna odkupna komisija nima pregleda nad terenom in je premalo delavna. Politične in tehnične priprave so bile slabe. V krajevnem odboru Iga vas je bil seznam gospodarstev zelo pomanjkljiv. Pač so pa dobro končali popis v Novi vasi. Okrajni kontrolor ni videl napak na Uncu, kjer je bila slaba kategorizacija. V krajevnem ljudskem odboru Babno polje popisa niso pravočasno začeli', kar je krivda okrajne popisne komisije, ki ni bila dovolj delavna. V Ložu je kategorizacija napačna, anketa pa pomanjkljiva. Popisovalec v Begunjah ne pozna dovolj navodil. Kakor rečeno so v murskosoboškem okraju končali popis v vseh krajevnih odborih, zdaj pa še pregledujejo popisno gradivo Kazni za nekaj utaj so takoj izrekli. V lendavskem okraju se e delo članov okrajne komisije izboljšalo. V kranjskem okraju je bilo precej utaj. Okrajna popisna komisija ni dovolj delavna. Slabo je delo napredovalo v okraju Maribor-okolica, kjer niso popisa končali še v nobenem krajevnem ljudskem odboru. Tudi utaje so številne. Popis najbolje napreduje v pohorskih krajevnih ljudskih odborih. Na splošno so ugotovili, da je kategorizacija gospodarstev še vedno pomanjkljiva, zlasti' zamenjavajo drugo, osmo in deveto kategorijo. Tu in tam so v dvomu, v katero kategorijo je treba uvrstiti preužitkar je. Če je preužitkar lastnik popisnega predmeta, živi' pa s prevzemnikom v skupnem gospodinjstvu (ali tudi ne), ga je treba vpisati v osmo kategorijo, to je med kmete brez zemlje. Če si je pa pridržal lastninsko pravico za nekaj zemlje, sadnega drevja, vinograda ali živine, ga je treba vpisati v katego.rijo zasebnih kmetijskih gospodarstev kamor’spada po obsegu skupne lastne zemlje. Popis bodo intenzivno kontrolirali še nadalje. Na delu bodo republiška in okrajne popisne komisije. Gospodarstvom so omogočili, da prijavijo sami pravočasno premialo točne podatke in sicer do 15. t. m. Tako, da se bodo izognili neprijetnim posledicam. Ni kazniva samo utaja živine, temveč tudi 6adnega drevja in trt, količina namolzenega mleka, pridobljene volne, jajc, sadja in sadnih ter grozdnih predelkov, zlasti sadjevca, vina in žganja. Kontrolorji so prav tako odgovorni kakor popisovalci, da pravilno opravljajo svoje dolžnosti. Pregledati morajo prav vse anketne liste, ugotoviti podatke o molznosti, nesnosti, sadnem pridelku in sadnih pridelkih Od vestnega dela kontrolorjev je v največji' meri odvisno, da bodo zbrani številčni podatki zares zanesljivi. Graditev novega, socialističnega življenja zahteva vsak dan več solidnega in etrokovnega znanja širokih množic, hkrati pa zavestne notranje usmerjenosti naših kadrov, ki je jamstvo, da se čimprej uresničijo postavljeni cilji. Zato je ljudska oblast že v svojih začetkih, v težkih pogojih narodnoosvobodilne vojne skrbela za delovanje šolstva povsod na osvobojenem področju, zato posveča ives čas po osvoboditvi vse večjo skrb ustanavljanju novih šol vseh vrst, reorganizaciji in demokratizaciji našega šolstva ter izpopolnjevanju njegovega vsebinskega dela. V številkah se ta nenehna rastoča skrb ljudske oblasti za dviganje našega šolstva odraža v proračunskih postavkah za našo kultumoprosvetno dejavnost, ki se iz leta v leto dvigajo. Alj so naši pedagoški delavci, ali je naša šolska mladina, ali 60 vsi ostali činitelji doslej v polni meri opravičili skrb, ki jo ljudska oblast posveča temu vprašanju? Pred nami so rezultati dela na naših srednjih šolah v I, polletju letošnjega šolskega leta. Ti nam povedo, da je bilo ob koncu teiga razdobja v naših gimnazijah nekaj nad 56% dijakov brez negativne ocene. Odstotek je nizek, prenizek in se bistveno ne razlikuje od rezultatov ob polletjih v prvih treh letih po osvoboditvi niti n,e od podobnih rezultatov v stari Jugoslaviji. Res je, da so rezultati v posameznih šolah precej različni, da znaša n. pr. razlika med odstotkom pozitivno ocenjenih dijakov na brežiški in odstotkom takih dijakov na jeseniški gimnaziji kar 33, vendar to celotne slike dela naših gimnaizij bistveno ne menja. Dejstvo je, da v odnosu šolske mladine do učenja doslej še ni prišlo do korenite spremembe, da ta odnos še ni povsod socialističen. Dediščina stare miselnosti je tudi dejstvo, da se je uspeh na naših gimnazijah od prve redovalne konference v novembru 1948 do zaključka I. polletja dvignil povprečno zi^ več kot 16%. Ta dvig, ki ga je opaziti povsod, razen na eni naših srednjih šol, in ki znaša v enem primeru kar 37% (gimnazija v Žalcu), kaže poleg drugega tudi to, da se naša mladina ne uči vztrajno in sistematično, temveč da se intenzivneje loti učenja takrat, kadar gre za to, da se ocene vpišejo v dijaške knjižice, oziroma spričevala. Tudi to kampanjsko učenje je v bistvu izraz že omenjenega dejstva, da še ni pravega socialističnega odnosa do učenja na naših šolah. Vendar bi bilo napačno iskati vzroka za take rezultate dela na naših srednjih šolah le v dijakih in njihovem odnosu do učenja. Obstaja še vrsta drugih nič manj važnih vzrokov subjektivnega in objektivnega značaja, od katerih bi bil vsak potreben podrobnejše analize in osvetlitve, ker tvorijo sestavne dele celotne problematike našegi šolstva na njegovi trenutni razvojni stopnji. Eden najvažnejših činiteljev v šolskem delu in njegovem učnem in vzgojnem procesu je vsekakor pedagoški delavec, učitelj, profesor. Birez dvoma drži, da si velika večina naših vzgojiteljev vztrajno, re.sno in pošteno prizadeva opravljati svoje delo tako, kakor to od njih zahteva nova družba in njeni cilji. Kljub včasih izredno težkim objektivnim razmera m vlagajo mnogi naši učitelji in profesorji V6e sile v 6voje šolsko in izvenšolsko delo in poleg tega še vedno najdejo časa za svoje lastno strokovno in ideološko izpopolnjevanje. Novi učni načrti, na podlagi katerih se v tekočem šolskem letu vrši pouk na naših osnovnih in srednjih šolah, zahtevajo od naših pedaigo-ških delavcev novih velikih naporov, predvsem vestnejšega pripravljanja za pouk. Velik del njih to nalogo v redu izpolnjuje. Vendar jih je še nekaj, ki 6e jim v vsem njihovem delu poznajo sledovi preteklosti, sledovi buržoazne miselnosti, v kateri so bili vzgojeni in ki jo sedaj zavestno ali podzavestno vnašaj^ v svoje vzgojiteljsko delo. 0 takih, ki to delajo zavestno in s tem podirajo tisto, za kar se naše delovno ljudstvo bori, moremo trditi, da taki »vzgojitelji« ne spadajo v naše šole Potrebno pa je govoriti tudi o tistem delu pedagoških delavcev, ki zaradi obremenjenosti z dediščino preteklosti nehote grešijo. Ne-znanstvenost pouka, ostanki misticizma in praznoverja, ki jih je V kongres naše P:iriije označil kot najbistvenejšo hibo v delu naših šol, so posledica prav te pomanjkljive ideološke pripravljenosti dela naših pedagoških delavcev. Prosvetna oblast je z raznimi tečaji skušala odpravljati te pomanjkljivosti in dvigniti strokovno in ideološko raven pedagoških Obvestilo vpisnikom ljudskep posojila, ki so samo delno poravnali! vpisani znesek Vpisniki ljudskega posojila, ki niso pravočasno ali v celoti poravnali vpisnega zneska posojila pravilno ne bodo dobili obveznic ljudskega posojila, ker niso izpolnili svoje obveznosti, ki so jo prevzeli ob vpisu Ker pa je to prvo ljudsko posojilo, ki so ga vpisali milijoni delovnih ljudi, in ker nekateri vpisniki tudi iz upravičenih razlogov niso mogli pravočasno ali v celoti poravnati vpisanega zneska, je minister za finance FLRJ izdal na temelju 7. člena uredbe o ljudskem posojilu sklep, da bodo vpisniki ljudskega posojila, ki iz opravičenih razlogov niso v celoti poravnali vpisanega zneska posojila, prejeli obveznice za poravnani znesek, razen za razlike pod 500 din (pri mladini pod 250 din). Vpisniki vlagajo prošnje pri svojih sindikalnih podružnicah oziroma pri svojih osnovnih organizacijah Ljudske fronte, mladina, ki je vpisovala posojilo na mladinskih delovnih akcijah, pa vlaga prošnje pri svoji sedanji mladinski organizaciji. V prošnji je treba navesti, zakaj pisnik ni mogel nadaljevati z vplačevanjem, razen tega pa je treba v prošnjo navesti tudi številko vpisnega mesta, redno številko vpisnika, znesek vpisane- ga posojila in znesek, ki je bil poravnan aa račun posojila. Če je bil vzrok za prekinitev plaiče-vanja dolgotrajnejša bolezen v družini ali smrtni primer ali znatno znižanje dohodkov, oziroma sprememba delovnega mesta vpisnika, kar se je dogajalo pri sezonskih delavcih, mora k prošnji dati svojo izjavo tudi sedanja sindikalna podružnica ali osnovna organizacija Ljudske fronte, oziroma dotična mladinska organizacija, ki svoje pripombe napišejo na prošnji 6ami in prošnjo nato vrnejo vpisniku, ki'jo pošlje, če gre za člana sindikata — pristojni poslovni enoti Državne investicijske banke FLRJ, če pa gre za j člana Ljudske fronte, oziroma za mladino z delovnih akcij — pristojni poslovni enoti Narodne banke rLRJ Podružnice Narodne banke oziroma Državne investicijske banke bodo na temelju mnenja sindikalnih podružnic, mladinskih organizacij ali osnovnih organizacij Ljudske fronte odločale o predloženih prošnjah Rok za vlaganje prošenj je do 1. aprila 1949. Obveznice, ki bodo na temelju teh prošenj izdane, ne bodo upoštevane pri prvem žrebanju leta 1949. — (Iz Državne investicijske banke FLRJ.) delavcev ter s tem izboljšati delo na naših šolah Isti cilj so imela in imajo prizadevanja sindikalnih in frontnih organizacij za dviganje ideološke izobrazbe svojih članov, inšpekcije okrajnih in ministrskih inšpekcijskih organov itd. Vendar je potrebno to delo v bodoče še bolj okrepiti in še bolj sistematično in vztrajno opravljati. Samo strokovno in ideološko podkovani pedagoški delavci lahko dane6 uspešno in bistveno pomagajo pri graditvi nove socialistične družbe, pri tako važnem delu, kot je vzgoja naše mladine. Čas je že, da postane jasno vsa-, komur, da je zgolj ozko strokovno znanje premalo za to, da bi bil nekdo dober učitelj ali profesor, da je za to potrebno nekaj več, da je potrebno osvajanje znanstvenih osnov, poznavanje marksiz-ma-leninizma in usmerjanje praktičnega šolskega dela na tej podlagi. Le tak strokovno in ideološko izobražen pedagoški delavec bo lahko v šoli opravljal tako kvalitetno delo, ki ga zahteva nova družba, poučeval bo strokovno in ideološko pravilno. Prav zaradi tega, ker del pedagoških delavcev v vsem svojem delu ni prežet s takim spoznanjem, je možno, da nekateri v borbi z ostanki kapitalističnih elementov skušajo obdržati nevtralnost, namesto da bi zavzeli jasno in odločno svoje borbeno stališče proti vsemu, kar je v naši družbi ostalo slabega. To pa se nujno odraža v njihovem vzgojnem delu. Od naše mladinske organizacije priča-' kuje naša šola in naša družba po vsej pravici bistven doprinos k zboljšanju učnega in vzgojnega dela v šolah. Že ponovno je bila z vso jasnostjo in odločnostjo z najvišjih mest poudarjena važnost učenja za našo mladino, vendar mladinska organizacija na tem področju še ni našla takih uspešnih prijemov, ki bi njeno delo privedli do tako prepričevalnih uspehov, kot na področju delovnih akcij. V bodoče bo treiba posvetiti delavnosti mladinske organizacije pri mobi-liziranju šolske mladine za intenzivnejše šolsko delo, za dosego stalnih boljših učnih uspehov, več doslednosti in vztrajnosti. Ne gre za formalno tekmovanje, za lov za čim višji odstotek pozitivnih ocen, gre za kvaliteto, vztrajnost in ^požrtvovalnost v učenju, gre za to, da prenese mladina svoj delovni polet z delovnih akcij, kot izraz 6voje borbene pripravljenosti pri graditvi socialistične domovine, tudi v šolske klopi. Tretji činitelj, ki vpliva na delo v šoli, je učenčev oziroma dijakov dom, so njegovi starši. Dom lahko prizadevanja pedagoških delavcev v veliki meri podpre, če se svoje naloge zaveda, lahko pa jih tudi v marsičem zavira in kvari. Pri nas je bilo doslej vse premalo podpore staršev vzgojnemu prizadevanju šole, premalo dosledno in vztrajno se dober del staršev zanima za napredek 6vojih otrok. Roditeljski sestanki v naših šolah so slabo obiskani. Ne udeležujejo se jih prav tisti, ki bi bil njihov 6talni 6tik s šolo najbolj potreben, ker njihovi otroci slabo uspevajo, ker je znak, da se tudi doma malo brigajo za napredek svojih otrok. Kaj pomeni stalna skrb za otroke izven šole, pove dejstvo, da 60 uspehi učencev in dijakov, ki žive v naših mladinskih in dijaških domovih, čeprav je tudi v internatih še ogromno pomanjkljivosti, pod stalnim strokovnim vodstvom v precejšnji meri boljši kot povprečni uspehi tistih otrok, ki žive doma. Tudi na tem področju čakajo naše množične, zlasti frontne in ženske organizacije velike in odgoorne naloge: zbuditi v vsakem očetu in v vsaki materi čut odgovornosti za to,, kako njun otrok opravlja svoje šolske dolžnosti, kako pod vplivom doma in šole raste v novo družbo. Po objektivnih vzrokih, ki prav tako vplivajo na delo naših šol in včasih prav občutno zavirajo boljše uspehe, bi bilo prav tako treba govoriti, Primanjkuje nam učnega kadra, zato so naši pedagoški delavci večkrat preko mere obremenjeni, nimamo še zadosti kvalitetnih učbenikov, manjka nam učil, učilnice so često prenapolnjene itd. Vse to so vzroki, ki izvir,ajo iz naše težke preteklosti in ki jih bomo z vztrajnimi skupnimi napori lahko odpravili. Za zboljšanje našega šolstva, za idejno čistost pouka pa morajo neprestano skrbeti tudi partijske organizacije. Celice v naših šolah morajo neprestano analizirati in odpravljati napake, ki zavirajo še boljše učne uspehe, in pomagati morajo mladinskim organizacijam, da bodo te odločneje vplivale na dvig učnih uspehov. Za dosego večjih in boljših uspehov na naših srednjih šolah je v prvi vrsti potrebno, da pedagoški delavci, mladina in njene organizacije, da starši zastavijo vse svoje sile in odpravijo obstoječe subjektivne pomanjkljivosti in napake. Tako bo naša šola zares v polni njeri opravljala tisto funkcijo ,ki jo nova družba od nje po vsej pravici pričakuje in zahteva, vzgajala bo zavestne graditelje socializma, oborožene z znanjem, ki je za' izvrševanje te zgodovinske naloge potrebno. P. R, KRATKE GOSPODARSKE Izpopolnitev tramvajskega prometa v Zagrebu. Po osvoboditvi se je pokazala nujna potreba, da zgradijo nove tramvajske proge. Graditi so jih začeli že v letih 1946/47. Letos bodo nadalje razširjali tramvajsko omrežje. Zlasti je treba bolje povezati severni im južni mestni del. Hkrati izdelujejo nove tramvajske vozove. Letos jih bodo naredili 15. Pri Osijeku so odkrili ležišča premoga. Blizu premogovnika v Ratkovici so odkrili velika ležišča dobrega rjavega premoga. Premogovnik so že odprli. Določeni so veliki krediti za obratne investicije. Prvo posestvo so ustanovili vojni invalidi v Osijeku. Posestvo obsega 1867 oralov zemlje. Redili bodo mnogo živine. Tako bodo že letos spitali 800 prašičev. Ustanovili bodo tudi farmo za gosi in race. Posestvu bo priključena kmetijska šola, kjer se bodo učili učenci invalidi. TRIDESET LET SLOVENSKE IGRALSKE UMETNOSTI Moderna gledališka zgodovina pri Slovencih obsega tri poglavitna razvojna obdobja. Uvodna epoha v tem razvoju zajema prvih pet in dvajset let Dramatičnega društva v Ljubljani med leti 1867 in 1892. V teh letih se dobojuje prva velika bitka za »stalno slovensko gledališče s stalnim igralskim stanom«. Ideološki početki te dejavnosti se vežejo na ime Franceta Levstika. Ta je zastavil Dramatičnemu društvu statut in program. Prvi delovni' rezultati te ere pa se porajajo ob osebi velikega igralca Ignacija Borštnika. Ta je s prvimi domačimi poklicnimi igralci uprizoril Jurčičevo »Veroniko Deseniško«. S to igro «0 ljubljanski meščani 29. septembra 1892. odprli novo deželno gledališče. V tej prvi stalni' domači igralski družini doraščajo ob Ignaciju Borštniku zaslužni pionirji drugega značilnega razdobja slovenskega poklicnega igralstva med leti 1892 in 1918. Ti ljudje so v neznansko težavnih okoliščinah izbojevali igralskemu poklicu na Slovenskem družabno veljavo in strokovni ugled. Med slovitimi imeni tega herojskega rodu so Anton Verovšek, Anton Cerar-Danilo, Zofija Borštnik-Zvonarjeva ter še živeča in delujoča igralka Avgusta Gostič-Danilova. Ta starejši rod je že utrl odrsko pot drugi pomembni generaciji igralskih pionirjev, katerih vidni predstavniki so še nedavno posegali ali pa še danes posegajo s polno stvarilno silo v razvoj slovenske in jugoslovanske igralske umetnosti: Hinko Nu- čič, Polonca Juvanova, Josip Gradiš-Daneš, Milan Skrbinšek. Značilno za kulturno zgodovinsko obeležje našega gledališča med 1892—1918 je dejstvo, da so prvi tehtni poklicni igralci po svojem socialnem poreklu inaloda vsi iz malega sveta, ki si s težkimi osebnimi žrtvami utirajo pot na poklicni o$er. Tudi v vsem njihovem igralskem delu se vidno odraža neverjetna trdoživost in neusahni življenjski optimizem našega malega človeka. Ti ljudje se že za Avstro-Ogrske bore ne le za svoj umetniški izraz, pač pa zelo pogosto zia golo življenje, saj se je v tej dobi uveljavljala tragična zakonitost, da so pomembnejši poklicni igralci dali pretežni delež §voje kreativne sile raznim odrom izven domače dežele. Navzlic tem neugodnim pogojem se je na eni strani razvila slovenska dramatika do evropske veljave z dejavnostjo Ivani. Cankarja, katerega sedmero dram tvori danes železni repertoar slovenskih odrov — na drugi strani' pa še je s prvima dvema rodovoma poklicnih gledaliških ljudi ustvaril temelj igralski umetnosti. Tretja, nova doba se odpira slovenskemu igralstvu na odru ljubljanske Drame, nekdanji trdnjavi nemštva in nemškutarije, po razsulu habsburške monarhije. 6. februar 1919, ko se dvigne zastor v novi hiši, pomeni za slovensko igralsko umetnost prav tak ali še tehtnejši' prelom kakor 27. september leta 1892, ko se je odprlo novo deželno gledališče. Nedvomno drži, da se je slovenska igralska umetnost razvila med leti 1892—1918 iz rodoljubnega amaterstva do poklicne stopnje. Tako pa tudi velja trditev, da se je ta umetnost razvila med leti 1919—1949 iz priljudne domačnosti do odrske manifestacije evropskega kova. Levji delež v tem boju za dvig slovenske igralske umetnosti je dala ljubljanska Drama. Značilen za gledališka leta 1919 do 1941 je strastni, malone hlastavi delovni polet, s katerim so si ne le igralci in režiserji, marveč tudi drugi gledališki, ljudje pri Slovencih prisvajali ne le domačo tradicijo, pač pa tudi izročalo velike evropske odrske umetnosti. Ta studioznost je ena izmed temeljnih značilnosti ljubljanske Drame, ki je dvignila v neverjetno naglem času vse delo te ustanove na evropsko raven. Ljubljanska Drama je ohranila svojo studioznost in svojo ansambelsko enotnost. Skupnost v ansamblu je rasla organsko in neverjetno naglo. To, da so igralci vztrajali pri svojem delu v tej ustanovi navzlic mnogoterim na videz nepremagljivim težavam v stari Jugoslaviji, je treba pripisati dvema odločilnima potezama v moralnem značaju slovenskega gledališkega človeka. Vsi' pomembni igralci ljubljanske Drame so si iz gledališke preteklosti svojih prednikov prisvojili izkušnjo, da je dramski igralec že po notranji' nujnosti svojega dela vezan na svoj materni jezik in da samo v njem lahko doseže svoj umetniški višek. To je prva poteza. Druga, nemara še veliko globlja pa je ta, da se je malokje na svetu med umetniškimi krogi razvila tako strastna, zavestna in brezpogojna predanost domači deželi, njeni kulturi, njenemu izročilu, njeni bodočnosti, kakor med prvimi rodovi' naših poklicnih dramskih igralcev. Kakor so na eni strani umetniška zbranost delovna požrtvovalnost in zavestni patriotizem teh igralskih rodov dvignili ljubljansko Dramo na za-vidno višino, tako je nedvomno ugodno vplivala na ta nagli razvoj izredna, izpostavljena središčna geopolitična lega slovenske dežele v Evropi. Tako so med 1. 1919—1941 plodno učinkovala gostovanja jugoslovanskih in tu jih igralskih skupin, kakor tudi stalna študijska potovanja slovenskih ljudi v tujino. Večina naših režiserjev si je pridobil* veliko izkušenj zlasti na pogostih izletih v evropska gledališka središča. Med uglednimi gledališkimi ljudmi med leti 1918 do 1941 maloda ni bilo nobenega, ki bi kakor že koli ne poznal jugoslovanskih in evropskih gledališč. Vrhu tega so v Ljubljani, pa tudi v Mariboru pogosto gostovali igralci -s e h narodnosti. Večkrat so prihajali češki igralci iz Narodnega divadla v Pragi, nekajkrat del moskovskega MHATa, dunajsko državno gledališče, pariška La Petite Scene, Benečani z Goldonijevima igrami, Japonci, med SfSp v »s' -m velikimi nemškimi igralci Paul \Vege-ner in Albert Bassermann, med raznimi drugimi skupinami odlična anglosaška skupina »Irish Players« s »Hamletom«. Odločilen delež pri prisvajanju evropskih gledaliških izkušenj pa je dal tudi povratek znamenitih domačih igralcev iz tujine. Med take umetnike je treba šteti Marijo Vero ter Ivana Levarja, ki je delal s voj čas po velikih evropskih odrih kot znamenit operni in koncertni pevec. Oba sta posredovala svoje bogate izkušnje svojim tovarišem v ljubljanski Drami in jih še danes s polno srlo posredujeta mlajšemu rodu v igralski akademiji. Bistvena pridobitev gledališkega dela med leti 1919—1941 pa je enoten slovenski odrski jezik. Ta pridobitev je po svojem levjem deležu plod preyajalske. pesniške in dramaturške dejavnosti Otona 'Župančiča. Njegovi prevodi so poetične tvorbe evropskega pomena, kongenialne originalnim besedilom in vendar tako pristno narodni, da je postal velik del svetovn® literature med Slovenci del domače tvornosti. Med dramskimi deli sta tu predvsem prepesnitev Rostandovega »Cyrana« in Molierovega »Tartuffa«, najobsežnejši in najpomembnejši prevodni opus med Slovenci pa je vsekakor Zupančičev Shakespeare. Od leta 1904 do današnjega dne je Zupančič prelil v svojo blestečo pesniško govorico skoraj dvajsetorico Shakespearovih del. Na teh izkušnjah sta gradila druga dva odlična odrska prevajalca Fran Albright in Josip Vidmar. Po Cankarjevi originalni dramatiki so ti prevodi nedvomno odločilno vplivali na nagli razvoj in na enotnost slovenskega odrskega govora. Če je dragocena literarna dediščina prvih dveh decenijev dvajsetega stoletja Cankarjevo dramatsko delo, potlej je druga bistvena pridobitev naslednjih dveh decenijev — enotni slovenski gledališki jezik. Tudi to drugo dragoceno delo je z veliko požrtvovalnostjo in z neutrudljivo vztrajnostjo opravila ljubljanska Drama. Na enotni odrski govorici, v živahnem prepletanju domačih in tujih gledaliških izkušenj, med strastnimi boji nazorsko dokaj nasprotnih režiserjev se je v tridesetih letih polagoma ustalil temelj slovenske igralske umetnosti mimo raznih stiinih poizkusov v umerjen gledališki realizem. Z blestečo teatraliko Reinhardtove-ga kova je pričel svojo režisersko pot Osip Šest, toda ohranil si je iz svojih vtisov pri ruskem gledališču zanesljiv čut za skupno igro in ubrano odrsko občutje. Njegova zasluga je v tem, da je spretno prenesel na domača tla marsikatero izkušnjo evropske tvornosti, da je v vsakdanje delo na odru uvedel sistem, delovni polet in brezpogojno disciplino ter dvignil uprizoritve iz provincialne revnosti na raven evropskih predstav, S Šestom je pričel svojo pot na slovenskem odru vVilliam Shakespeare v Zupančičevi besedi. Skoraj dvajsetim domačim dramam je botroval režiser. Evropskega kova so tudi Šestove uprizoritve antičnih avtorjev in velikih srednjeveških iger v dvorani in na prostem (Aristofanova Lizistrata, Hoffmanstha-lova prireditev Sofoklejevega Edipa in starega misterija o Sleherniku). Mimo tega repertoarja obsega Šestovo režisersko delo preko 200 iger iz vse svetovne literature od spevoigre do kon-verzacijskega komada. Svojstven pomen v prvih letih po prvi svetovni vojni ima za ljubljansko Dramo ruski igralec in režiser Boris Vladimirovič Putjata Družil je v sebi blesteč glumaški' dar z rusko težnjo po tehtni karakterni igri. Mimo klasičnega ruskega repertoarja (Dostojevski: Idiot, Gogolj: Revizor, Tolstoj: Ana Kareniua, Čehov: Češnjev vrt) je bil mojster v francoski' komediji (Moliere: Žlahtni meščan, Rostand: Cyrano, Sardou: Madame Sans - Gene, Scribe: Kozarec vode) in velikomestni konverzacijski igri' (Schnitzler: Anatol), Kot režiser je poglobil igro slovenskih igralcev z zdravo teatraliko. Njegovo strokovno znanje in njegova predanost igralskemu poklicu sta bili prav tako veliki kakor njegovo naklonjenost mladim talentom: bil je požrtvovalni mentor dvema vodilnima igralcema — Ivanu Levarju in Janezu Cesarju. Med prvimi domačimi režiserji, ki so ob Šestu in Putjati gojili tako svetovno klasiko kakor domači repertoar, so Pugelj, Milan Skrbinšek, Nučič, Marija Vera in Lipah. Nesporno in trajno zaslugo za slovensko igralstvt, ima v tem pogledu zlasti Milan Skrbinšek, ki je prvi in edini med Slovenci uprizoril vsega Cankarja. Z Marijo Vero se je uveljavila že zgodaj svetovna klasika (Goethejeva Ifigenija) in Ibsenova psihološka drama (Ros-mersholm, Borkman, Gospa Inger, Solnes). Vendar težišče umetniške tvornosti teh peterih ljudi ni v njihovem dokaj obsežnem režijskem delu: Pugelj je pomemben novelist, drugi štirje so vidni' repertoarni in karakterni igralci. Gledališke ljudi, ki so se kakor Osip Sest ukvarjali samo z režijo in so kot igralci nastopali le poredkoma, je dal mlajši rod. Med njimi so po- j membni zlasti trije: Ciril Debevec, j dr. Bratko Kreft in Bojan Stupica. Debevec si je nabral svoje prve j izkušnje na študijah v Pragi, na Dunaju in v Nemčiji, pričel je svojo pot v času evropskih ekspresionistov. Po ! svojem režiserskem temperamentu je ; nagnjen k intelektualni zasnovi igralskega • dela ter k mračni, nekoliko i pompozni teatraliki. Njegovi prvi režijski zasnutki so veljali igram evropskih simbolistov (Maeterlinck, Yeats). Pri teh dramah je pokazal zanesljiv čut za lirično dikcijo in za intimno psihološko občutje, tako da je s temi svojimi' režijami pospeševal razvoj slovenske igralske umetnosti. Pozneje je posvečal veliko pažnjo Strindbergu in Dostojevskemu ter modernizacijam japonskih in kitajskih avtorjev (Klabund), toda to njegovo delo je izzvalo upravičen odpor zlasti med mlajšimi kritiki, ki so Debevčevemu ekspresionizmu zoperstavljali odrski realizem. Pač pa je uspel z režijo nekaterih vojnih komadov (Sheriff: Konec poti) in si je pridobil tehtne zasluge kot operni režiser. Dr. Bratko Kreft, bolj znan kot dramatik in gledališki teoretik, kaže tudi v režiji solidno strokovno znanje, težnjo po naprednem tolmačenju dramske ideje in zdrav čut za logično podčrtavanje vsebinske strani v igri V svojih prvih režijah je zlasti v operi in opereti drzno eksperimentiral: včasih na škodo zgodovinske resničnosti (Carmen, Wer»ther, operete Mascota in Trije mušketirji'). Ti poizkusi so vsebovali rahlo parodistično noto, ki jo je pa kmalu opustil. Pri svojih zrelih zasnovah se je ukvarjal tako s klasiko kakor tudi s sodobnimi avtorji (Sha-kerspeare: Hamlet, Romeo in Julija: Shaw: Sveta Ivana, 0’Neill: Strast pod bresti, Katajev: Milijon težav, Zweig: Siromakovo jagnje, Gnery: Šesto nadstropje, Bulgakov: Moliere, Ostro v- skij: Gozd, Gogolj: Revizor). V teh delih se kaže njegovo obsežno znanje dramaturških problemov in podrobni študij kulturne zgodovine. Ta njegova gledališka vsestranost ga je tudi usposobila, da je prepesnil i'n dopolnil Levstikovega »Tugomera« v tehtno gledališko delo, ki se bo odslej ohranil v železnem repertoarju jugoslovanskih odrov. Bojan Stupica je v tej trojici vsekakor tisti režiser, ki' kaže med njimi največ gledališke invencije. Pri njegovem delu ga močno opredeljuje blesteč scenografski dar. Svoje režije snuje iz arhitektonsko zamišljenega prostora, potek odrskega dogajanja bogati z množico duhovito zamišljenih igralskih podrobnosti. Pričel je kot ekspresionist (Reynal: Grob neznanega vojaka, Begovič: Brez tretjega), toda kmalu je našel svojo pot. Prve originalne režije so veljale svetu malega človeka (Katajev: Kvadratura kroga, Švarkin: Tuje dete. Izpit za življenje, Schurek: Pesem s ceste). Tu je pokazal tenak sluh za odrsko vzdušje in za aktualnpst dramske teme. Njegov prodorni uspeh v dobi med obema vojnama je bila obširna dramatska reportaža amerikanskih avtorjev Kauff-mana in Ferberjeve »Simfonija 1937« V tej satirično pobarvani družbeni analizi kričečih protislovij v kapitalističnem svetu Združenih držav je Bojan Stupica združil vse domisleke svoje nemirne odrske iznajdljivosti v ubrano celoto: oris dramatskih značajev, odrski prostor, enoviti in nagli' potek dejanja, odrska glasba, plesni vložki, jasna in poudarjena idejna tendenca — vsi ti elementi so se v tej uprizoritvi zlili v blesteče in igralsko dovršeno odrsko doživetje. Odtod vodi njegova pot mimo nekaterih poizkusov nemirne teatralike (Beraška opera, Pirandello: Danes bomo improvizirali) k svetovni klasiki in domačemu realističnemu komadu (Moliere: Šola za žene, Krleža: V agoniji, Glembajevi', Cankar: Za narodov blagor, Ostrovski: Še tak lisjak se nazadnje ujame). V domačem repertoarju je ustvaril novo koncepcijo odrskega realizma s Cankarjevim »Blagrom«, ki otvarja z Janovo interpretacijo »Hlapcev« novo ero v slovenskem igralstvu. Meri novitetami1 je uprizoril Brnčičevo »Med štirimi stenami« in Kreftovo >Pu 11 tari jo«. Osrednjo vlogo v tridesetih letih ljubljanske Drame je zavzelo tudi delo hrvatskega režiserja in pedagoga dr. Branka Gavelle. To je gledališka strokovnjak s krepkim prijemom za temeljno umetniško linijo v dramski' zgradbi, z zanesljivim čutom za napredne tendence v umetnini, hkratu pa nervozno rahločuten za psihološko utemeljitev v vsem odrskem dogajanju. Navzlic svoji impresionistični tehniki je Gavella v primeri z nemirnima, svoj izraz iščočima režiserjema Kreftom in Stupico pravi klasik realistične režije po svojem čutu za intenzivno igralsko doživljanje zelo blizu kritičnemu realizmu Dančaka in Stanislavskega. S svojimi' drznimi prijemi pri zasedbi vlog je v ljubljanski Drami pogosto odkrival igralce, ki so dotlej nastopali v malo pomembnih vlogah. V Balzacovem »Mercadetu« je z interpretom glavne vloge Ivanom Levarjem ustvaril primer, kako je mogoče s smotrno grajenim dialogom in smiselno ubranimi stranskimi figurami kljub monoloignemu značaju glavne osebe oživotvoriti razgibano komedijo. V Linhartovem »Matičku« je združil svoje velike dramske in operne izkušnje (večkrat je režiral Beau-marchaisa in Mozarta) v ubrano uprizoritev prve tehtne slovenske komedije. Temeljne predstave Gavellovih predvojnih ijubljanskih let pa so bile posvečene Krleževemu ciklu o Glem- Lajevih. »Gospoda Glembajevi« z Emilom Kraljem kot Leonom, Ivanom Levarjem kot starim Glembajem, Radom Železnikom kot Pubo in Nablocko kot baronico Castelli je bila poleg prve Gavellove uprizoritve Molierovega »Tartuffa« in Stupičeve »Simfonije« ena izmed tistih nepozabnih uprizoritev v ljubljanski Drami, ki so bile preizkušnja in višek umetniške ubranosti, kakršno lahko doseže samo zrel, evropsko uglajen, ves v svojem de]u zbran dramski ansambel. V svoji' uprizoritvi je združil dr. . Gavella svoje odlično dramaturško in sociološko znanje s svojim izrednim, lahko bi' rekli, muzikalno tenkoslušnim smislom za odrsko vzdušje, za psihološko dognanost dramatskega dogajanja in za skupno igro v umetnino pretresljive pre-pričevailnosti. Na tej veliki tradiciji je Stupica lahko čez 15 let ustvaril drugo zgledno uprizoritev te Krleževe drame. 4. V dobi od Gavellove režije »Merca-deta« (1931) do »Simfonije« Bojana Stupice (1937) se je v osrednjem dramskem gledališču Slovenije do kraja izvršil proces umetniške konsolidacije igralskega zbora. Td so leta, ko se je gledališka družina povzpela s svojim igralskim delom do evropske višine. V zgodovini slovenske igralske umetnosti pomeni ta razvojni proces prav tak kvalitetni preskok iz nadarjenega, prizadevnega in domiselnega amaterstva v ubrano in tehtno umetniško dejavnost, kakor se je tak soroden preskok izvršil v slovenski dramatiki tri dece-nije poprej z delom Ivana Cankarja. Ob tem kvalitetnem preskoku so se v ljubljanski Drami tako rekoč čez noč zlili v uravnovešeno celoto zelo raznoliki ljudje, raznoliki tako po svojem socialnem poreklu in v svojih človeških izkušnjah kakor tudi po svojem umetniškem daru, po svoji' intelektualni in čustveni dojemljivi in svoji strokovni izobrazbi. Ves ta proces se je izvršil navzlic nazorski in umetniški raznolikosti vodilnih režiserjev Borisa Putjate, Osipa Šesta, dr. Bratka Krefta, Cirila Debevca, Bojana Stupice in Branka Gavelle. Gledališke izkušnje prav tako raznolikih evropskih nacionalnih kultur so se v tem igralskem zboru prepletale leta in leta in vendar prehajale v enotno igralsko delo. Druga generacija slovenskih igralskih pionirjev, ki je rasla še v senci Borštnika in Verovška, je prinesla svoje domače izkušnje še iz Dramatičnega društva, iz novega deželnega gledališča in iz medvojnega Malega teatra: Milan Skrbinšek, Polona Juvanova, Josip Daneš, Bojan Peček, Lojze Drenovec, rano umrli Rado Železnik. Po letu 1922 «0 stopili v igralski kolektiv pomembni igralci, ki so prinesli dragocene izkušnje iz tujine: Marija Vera, Ivan Levar, Marija Nablocka. Ob njih je že rasla prva mlada generacija repertoarnih in karakternih igralcev: Jan^z Cesar, Fran Lipah, Emil Kralj, Cirila Medvedova, Mila šaričeva, Mira Danilova, Vida Juvanova, Slavko Jan, Edvard Gregorin, v prvem deceniju Zvonimir Rogoz in drugi. V tej skupnosti je rasel tudi že drugi mladi rod, resda zelo maloštevilen, toda tehten v svojih igralskih manifestacijah: Ančka Levarjeva in Stane Sever. Umetniška zlitost v igralskem kolektivu je polagoma rasla do take ubranosti, da je vidno vplivala tudi na umetniško delo mariborskega gledališča, tako da so se pomembni predstavniki tamkajšnje dramske družine po letu 1945 lahko organsko vključili v novo formirani igralski zbor: Vladimir Skrbinšek. Elvira Kraljeva, Pavle Kovič. Vojna in okupacija sta pretrgali dejavnost ljubljanske Drame, tako kakor sta posegli v delo drugih gledališč po vsem slovenskem ožemi ju. Ljubljansko gledališče je životarilo pod laško in nemško okupacijo v neznosnem vzdušju cenzurnih ukrepov, ovaduštva, aretacij in policijskih groženj. Veliko slovenskih gledaliških ljudi je prebilo dolge mesece po zaporih in koncentracijskih taboriščih, starejši rod med igralci je bolehal ali pa je bil izpostavljen ostremu nasilju. Prvega igralca ljubljanske drame Ivana Levarja so Nemci vlačili po svojih' najbolj ogabnih taboriščih. Velika večina gledališkega osebja je vsa leta sovražne okupacije sodelovala v boju zoper tujce in domače izdajalce. Nekateri mlajši člani ljubljanske I Drame so odšli' z drugimi kulturnimi : delavci v partizanske odrede ali na osvobojeno ozemlje. Nekdanji dramaturg tega zavoda Josip Vidmar, je danes med političnimi predstavniki re-! publike Slovenije. Leta 1944 se je na osvobojenem ozemlju formiralo Slovensko narodno gledališče s Filipom Kalanom in Miletom Klopčičem v vodstvu, ter z mlajšimi člani Drame in Opere (Jerman. Tiran, Gale, Simčičeva, Presetnik, Samec, sestri Stritarjevi in drugi), med starejšimi igralci sta bila v tej prvi' družini Lojze Potokar in Ema Starčeva. Otvoritvena predstava je bila v Črnomlju 20. febr. 1944 po zaključku I. zasedanja SNOS, ki so se ga udeležili tudi številni člani NKOJ, CK KPJ in zavezniške misije. Ta par-: tizanska gledališka družina je prire-j dila dva odrska tečaja, pri katerih so I med predavatelji sodelovali ne le _gle- i dališki strokovnjaki', pač pa tudi vidni politični predstavniki. Ta dva tečaja sta dala vidne rezultate v gledališkem kadru: poleg Staneta Česnika, ki je v tem času prešel iz opere na dramsko igro, je stopilo tisti čas prvič na oder nekaj nadarjenih mladih ljudi, ki_ so po osvoboditvi stopili v novo formira-ni ansambel ljubljanske Drame, med njimi Vida Levstikova, Ivanka Meža-nova, Draga Ahačičeva. Spored osrednje partizanske pledaliSke družine bil pester in se je v svojem dramske* delu izoblikoval do repertoarja kvalitetnega ljudskega odra, ki oživlja na eni strani napredno izročilo slovenske kulture, na' drugi strani pa poleg svetovnih avtorjev goji sodobno tvornost in daje spodbudo domačim avtorjem. Med komadi, ki' so bili napisani prav za to gledališko družino, so ohranili svojo veljavo Borovi odrski poizkusi (Težka ura, Raztrganci). Partizansko gledališče ni' delovalo samo na slovenskem ozemlju, pač pa tudi v Dalmaciji (STograd na moru, Zadar, s koncerti tudi v Šibeniku in Splitu), po osvoboditvi' pa je ta družina nastopala ves čas do prve redne gledališke sezone v Ljubljani, Mariboru in manjših kulturnih središčih. Po osvoboditvi se je pričelo široko organizacijsko delo za obnovo gledališkega življenja po vsem slovenskem ozemlju. Iz celotnega igralskega aktiva, ki se je po vojni ohranil, sta se znova formirali dramski in operni skupini v Ljubljani in Mariboru, precejšnja skupina primorskih igralcev pa se je vrnila v Trst. Po maloda osemdesetletnem boju za smotrno vzgojo gledališkega naraščaja, ki se je pričel že z »Dramatično učilnico« v Levstikovem času, so dobili Slovenci v novi ljudski državi gledališki institut z značajem visoke šole, Akademijo za igralsko umetnost. Osrednji pedagoški kader v vseh praktičnih disciplinah je dala ljubljanska Drama s svojimi' prvimi igralci: Marija Vera, Levar, Vida Juvanova, Mira Danilova, Janez Cesar. V prvih semestrih sta učila tudi Slavko Jan in Bojan Stupica. Režijske razrede vodi dr. Branko Gavella. Trideset let organske rasti je dalo kolektivu ljubljanske Drame tudi med osvobodilno vojno in v socialistični republiki po osvoboditvi dovolj notranje sile, da je prebredel prve obnovitvene težave in da usmerja svoje delo uspešno v nove naloge. Najtehtnejše uprizoritve zadnjih treh let pričajo o tem prerodu ljubljanske Drame: v njih se razodeva, nemara ponekod še skromno in nejasno, nemara ponekod še negotovo in sramežljivo — prva podoba novega človeka, prvi odraz novega, v drugačno družbeno moralo usmerjenega humanizma. Pri nas se veliko govori o »novem stilu«. Novi igralski stil — to je vprašanj* novega človeka. Kadar bodo vsa življenjska vprašanja naših dni našla poln odmev v človeku, ki naj kot umetnik ta vprašanja oblikuje tako, da ga bo razumel tudi novi gledale?; takrat bodo naši igralci in režiserji našli v svojem odrskem delu vse tiste prijeme, ki ustvarjajo nov stil, prime; ren naši epohi in naši' deželi, epohJ in deželi socialistične družbe. Ne dvomim, da bo dala ljubljanska Drama obilen in pomemben delež v tem boju za novega človeku. Filip Kal ar 1 FIZKULTU R AH Ob II. plenumu le.ovadne zveze Slovenije Fizikultuma organizacija ie imela v preteklem letu velike športne uspehe, pa tudi večje organizacijske spremembe. Kakor so uspehi kazali, da imamo za množično izbiro talentov, ki bodo dosegali vrhunske rezultate, saj je ogromna večina naših najboljših fizkultumikov zrasla po vojni iz vrst mladine in JA, tako so organizacijsiie spremembe ustvarjale pogoje, da pristopamo k množičnemu zbiranju mladine in delovnih ljudi »ploh ter jih z izvajanjem osnovne fizkulture usposabljamo za večje naloge in tudi za boLjše uspehe. Prav gotovo predstavlja ustanovitev Telovadne zveze važen korak v razvoju fizkulture. Množičnost in vsestranost bi ostala sanio na papirju, če bi še naprej gojili v enotnih društvih vse panoge športa in to z eno samo željo, da čim Prej dosežemo čim boljše rezultate. Borba za dobre rezultate je bila prva oblika našega fizkulturnega dela po vojni. Imela je namen, da zbere nekdanje fiz-kulturnike, ki so med voino zamenjali sPortne naprave s puško in dostojno iz-Polaiii svojo domovinsko in človečansko dolžnost, v organizirane enote, ki naj s Propagandnim delom (s pomočjo pokapanih uspehov) povežejo &mveč mladine v fizkulturne organizacije in s tem ustvarijo pogoje za njeno pravilno telesno vzgojo. Taik način in taka oblika ie bila v prvj dobi po vojni nujna. Ne M pa pravilno razumeli pomena fiakul-ture in nepravilno bi spremljali njen razvoj, če bi ne poiskali po prvili doseženih uspehih nove oblike dela, ki bolj odgovarjajo stopnji razvoja, kakršno smo dosegli v preteklem letu. Nove zahteve v razvoju fizkulture so množičnost in na tej šiToki osnovi solidno zgrajena vsestTanost telesno-vzgojne- dela. Namen fizkulturne vzgoje bi ne bil dosežen, če bi vzgajali samo peščico rekorderjev. S tem bi pozabili, da mora ^kultura vsem delovnim ljudem dvigati njihovo telesno sposobnost, da je njena vloga politična in gospodarska in da organizacijske oblike ne smejo biti ^ira njenemu razvoju. Prispevati k po-v[e&niu fizične sile delaivcev, usposabljati ga za obrambne naloge, razviijati Dravi patriotizem svojih pripadnikov in krepiti mednarodne vezi — vse to spada v okvir nalog, ki jih ima fizkulturna organizacija Zaradi tako obsežne vsebine je bilo nujno potrebno v okviru iste organizacije izvesti delitev nalog. Poedine športne zveze goje raizne panoge v vrhunskem smislu. Toda to ni šport kapitalističnega sveta. Naš šport mora plemenititi človeka, mora imeti pran? talko namen, da do vrhunca raz- vije sposobnosti poedinca, ne zaradi rekorda. temveč zaradi vloge, ki jo ima tudi šport v naših skupnih naporih za zgraditev socializma. Planinstvo seznanja 9VOje člane z lepotami naših gora, usposablja jih, da postanejo mojstri v premagovanju naravnih zaprek, da postanejo spretni, pogumni in odločni, kar vse morajo biti lastnosti ljudi socialističnega kova, ki so pripravljeni vsak čas podvzeti herojske napore za premagovanje naporov, ki jih postavlja pred nje delo za izgradnjo srečnejše bodočnosti. še večjega pomena je osamosvojitev strelske zveze, ki v množičnem obsegu seznanja mladino s strelsko umetnostjo in ji v tem daje osnovno znanje v važni obrambni panogi. Baza vsemu delu na fizkulturnem področju pa ie splošna telesna \*goja. Z njeno osamosvojitvijo so se razvili novi pogoji za njen razmah oziroma, kar je najvažnejše, tolikokrat poudarjana množičnost v fizkultuiri dobi šele z novo organizacijsko obliko stvairno osnovo. Telovadna organizacija je potrebna zaradi sistematično urejene telesne vzgoje, potrebna je zaradi pravilnega razvoja športov, koristna je drugim organizacijam, ki so se razvile iz prvotnega fizkuiturnega potreta, predvsem pa je nujna zaradi vloge, ki jo mora odigrati v naših gospodarskih naiporih. v borbi za izgradnjo socializma. Zato se moramo boriti za njeno utrditev, zato jo moramo širiti povsod, kjer so delavska naselja ali kjer stoji zadružni dom, zato mora postati dnevna potreba mladine, ki mora najti v ujeli nujno potrebno razvedrilo, dnevna potreba delavcev, katerim je v pomoč pri premagovanju fizičnih naporov, vsem pa v dviganju tistih moralnih vrlin, ki jih privzgoji trdo delo. tekmovanje in vrhunski uspehi. Svojo vlogo bo Telovadna zveza pravilno iapolnila, če bo nieno članstvo vedno prevevala zavest, da smo šele pričeli z delom, da nam še mnogo manjka do množičnosti v pravem smislu besede, če se bo zavedala, da ie sestavni del fizkulturne organizacije in če bo 'dosledno raizvijala svoje vzgojno delo po načelnih smernicah Partije v korist naše mladine in vseh delovnih ljudi, za zmago in končno izgradnjo socializma pri nas. V tej smeri bo moral razviti II. plenum svojo program dela do vseh podrobnosti in s tem jasno začrtati naloge, ki jih mora izpolniti Telovadna zveza v važnem tretjem letu naše borbe za izpolnitev petletnega plana. Polič Zoran. USPE« NAŠIH SMUČARJEV NA TEKMOVANJU ZA »BELI TRAK« V ST. MORITZU Mulej. M. Lukane, Magušar. S. Lukane, Hladnik in Cvenkl so se plasirali od 11. do 17. mesta St. Moritz, 12. februarja. — Dane6 bile v St. Moritzu v Švici tradicionalne smučarske tekme za »Beli trak«. Poleg velikega števila domačinov, 60 6e te'kero udeležili tudi smučarji Jugoslavije, Anglije in Italije. Največ uspeha 60 na tekmovanju imeli Švicarji, ki so dosegli večino prvih 10 mest, nato pa Jugoslovani, ki so se plasirali v strnjeni vnsti od 11. **° 17. mesta. Danes je bil prvi del tekmovanja, na *Poredu so bile tekme v smuku. Proga je “ila dolga 3500 m in je imela 800 m višinske razlike. Borba za posamezna me-®ta je bila izredno huda, saj je pri neka- terih tekmovalcih le za desetinko sekunde razlike v doseženem času. Rezultati tekmovanja v 6muku 60 bili naslednji: 1. Graf (Švica) 2:38,1 min., 2. Alvera (Italija) 2:39, 3. Pen en (Švica) 2:39,1 itd. Prvi med Jugoslovani je bil Tine Mulej, ki je s časom 2:46,2 zasedel enajsto mesto, v nepretrgani vrsti mu slede nadaljnji jugoslovanski tekmovalci Matevž Lukane, Marjan Magušar, Slavko Lukane, Damjan Hladnik in Franc Cvenkl, Jutri ob devetih bo drugi del tekmovanja za »Beli trak«, in sicer tekme v slalomu. SMUČARSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Zmagovalca v alpski kombinaciji sta Janko Krmelj in Darinka Lukane (Od našega posebnega dopisnika) Kranjska gora, 12. februarja. Danes .6 le s tekmovanjem v slalomu za moške 111 ženske zaključil prvi del smučarskeiga Prvenstva Slovenije v alpski kombinaciji. , . Obe progi, za- moške in ženske, sta ' sklenjeni na gornjem delu Preseke Qad Kranjsko goro. Na progi za člane 1 v. ? vratič, za članice, ki je peljala ®ko.raj vzporedno s člansko, pa 35 vratič. 'finska razlika je bila pri moških 130 m, Pri ženskah pa 80 m. Tekmovanje se je °nja]0 v pičlih dveh urah in pol, kar je 2asluga organizacijskega vodstva na čelu tov. Kogovškom in Predaličem. Sploh f , ? eno najbolje organiziranih smu-•aT.^. ih tekmovanj. Na startu so se pojavili mnogi tekmovalci, ki včeraj niso ekmovali v smuku. Mnogi, ki včeraj v niuku niso imeli srečnega dneva, so se ane« bolje odrezali, kot n. pr. Huter in rbar, pri ženskah Jamnikova in Ada- lčeva. Prva štiri mesta so za6edle favo-ituvje, Lukančeva pa je ponovila vče-ajsnji uspeh. Kakor Luikančeva piri članicah, tako sta se pri članih razlikovala . « ostalih tekmovalcev po svoji precizni £ nitri vožnji Krmelj in Praček Ciril. B«jak, zmagovalec v smuku, si je z da-n&šnjim slabšim rezultatom pokvaril platan v alpski kombinaciji. Popoldne so bili v Planici na 45 m 'kakalnici 6koki za klasično kombinacijo, H*tn dopoldne bodo istotam teki, pofftl-“*e Pa samostojni »koki. Pole,g Mežika j® Finžgarja bomo videli vrsto mlajših, ki ee bodo hoteli uveljaviti tudi na prven-»tvn. , Tehnični rezultati: Zenske, alpska kombinacija, zvezni razred: 1. Lukane ^arinka 0 točk, 2. Katnik Vida 10.88, *■ Urbar Nada 35.80. 1. razred: 1. Pohar Silva (Gregorčič) ”^•57 točk, 2. Oblak Meta (Udarnik) 85.35. 2. razred: 1. Torkar Pavlina (Gre^or-’5) 47.79, 2 Jamnik Zdenka (Slov. Ko- a!lce) 56.66, 3. Krmelj Jožica (Slov. Kolače) 73.46, 4. Kozak Vlasta (Enotnost) «0.09. • Rezultati slaloma: Zvezni razred: 1. tukane 1:27,4; 2. Katnik 1:29,8. 1. razred: 1. Urbar 1:37, 2. Val 2:0,68 2. razred: 1. Torkar Pavlina 1:36, 2. Jamnik 1:41,2, 3. Adamič 1:45,2, 4. Praček Anica 1:52,2. Moški — Rezultati slaloma: 1. Krmelj Janko 0:58,4, 2. Praček Ciril (Gregorčič) 1:00,3, 3. Huter Zvone (Greg.) 1:0,4, 4, Dernič Jantto (E) 1:04,3, 5. tetina Janko (Kladivar) 1:05,0, 6. Urbar Slavko (E) 1:06,3, 7. Sevčnikar Ivan (Polet) 1:06,3, 8, Sevčnikar Jože (Polet) 1:08,0, 9, Ljubo Knop (E) 1:08,0, 10. Štele Janez (Teksti-lac) 1:08,0, 11. Bizjak Ljubo (E) 1:10,0, 12. Lang Vili (Tekst.) 1:11,0 itd. Alpska kombinacija: moški: 1. Krmelj Janko 2,72 točk, 2. Bizjak Ljubo 7,80, 3. Praček Ciril 10,64, 4. Dernič Janko 11,72, 5. Sevčnikar Ivan 14,64, 6. Huter Zvone 24,24, 7. Cetina 24,88, 8. Čadež Lojze (Tekst.) 27,02, 9. Prestor Ljubo 29,80, 10. Knop Ljubo 30,94, 11. Urbar Slavko 31,58, 12. Lang Vili (Tekst.) 35,54 itd. TURNIR V SARAJEVU Da bi se šahovska igra v LE Bosni in Hercegovini čim bolj razširila je sklenila Šahovska zveza BiH organizirati vetji domači turnir, na katerem bi sodelovali tudi najboljši igralci te republike. Turnir bo v Sarajevu od 13. februarja do 5. marca. Pozvani so naslednji igralci: velemojster Kostič, mojstri Puc, Tot, Markovič, Božič, Djaja. Avirovič, Kalabar, Andrič in mojstrski kandidat Mlinar. Od domačih igralcev bodo sodelovali mojster Simonovič, mojstrski kandidat Kozomara in amaterji Kolak, Fidler, Meštrovič Ungar, Kobler in Bogdanovič. KVALIFIKACIJSKI TURNIR NA JESENICAH Pred kratkim so končali na Jesenicah kvalifikacijski turnir, ki se ga je udeležilo 44 nekategoriziranih igralcev. 12 igralcev si je na osnovi doseženih rezultatov priborilo 4. kategorijo. Podrobni rezultati na so naslednji: 1. Misjak 38 točk, 2. Pristov 34 in pol, 3.—4. Šukelj im Jalen 33 in pol, 5,—fi. Škrlj in Pribil 32, 7.-8. Sroden-šek in Langus 31 in po.1, 9.—10. Pesjak in Jan 31 11. Štrumbel 30 in pol, 12. Pesjak I. 30 točk. Slede: Bertoncelj 28 in pol, Cufer 27 in pol, Jug 27 itd. 11. februarja se je začel turnir četrto-kategornikov jeseniškega okraja, ki bo hkrati določil tudi letošnjega prvaka Jesenic. Na njem bo igral tudi prvokategornik prof. Muzlovič. J. M. ŠPANSKA PARTIJA 1 S turnirja za državno šahovsko prvenstvo j prinašamo naslednjo zanimivo partijo, ki t sta jo igrala šahovska mojstra Janoševič | in Milič. Partijo je komentiral mojster D. Janoševič. Beli: Janoševič Cmi: Milič 1. e4 e5 2. Sf3 Se6 3. Lb5 a6 4. La4 d6 5. 0-0 Ld7 (Cmi igra takozvano izboljšano Steinitzovo varianto španske partije, v kateri poskuša izvesti svoje nove ideje) 6. c3 g6 (Tu igTajo navadno Sge7. Varianta je znana iz Euwejevih partij s turnirja za svetovno prvenstvo) 7. d4 Lg7 8. Le3 De7 (Cmi igra zelo originalno, vendar izgleda, da ne najmočnejše. Ideja velike rošade se mi v tej poziciji ne zdi zdrava, ker ima beli na damskem krilu zelo gibljive kmete). 9. Sbd2 0-0-07! 10. L:c6! (To je mnogo močnejše nego takoj d5, ker dobi boli tempo in hkrati odstrani konja, ki ščiti črnega kralja). 10. . . . L:c6 11. d5 Ld7 12. c4 f5 (Crni hoče priti do protiigre na kraljevem krilu, vendar je bela roišada brez flabih točk). 13. b4!t (Na f4 sledi 14. La7 b6 15. co Lbo 16. c6! itd. 'ali 15______________Kb7 16. L:b6 cb 17. e6+ itd. Možna je tudi žrtev figure s IG. cb cb 17. L:b6 K:b6 18. Sc4+ z močnim napadom). 13. .. Sf6 14. Dc2! f:e? (Zopet ne gre 1 4 f4 zaradi 15. La7 bG 16. c5 Kb7 17. cb cb 18. Tel! K:c7 19. Dc7+ in potem Se4-Milič navaja za to pozicijo, da je bilo treba poskusiti 14 hG 15. Sh4! f4 16. S-gG De8! 17. S:h8 fe 18. fe L:h8 19. a4 z napadom). 15. Sg5 (Seveda ne 15. S:e4 fe 16. D:e4 Lf5) 1 5 Sg4 16. Sg:e4 S:e3 17. fe LhG 18. Dc3 Tdf8 (Močnejše je bilo 18 Thf8) 19. Tfcl! Lf5 20. c5 KbS 21. Dd3 de 22. bo Td8 23. Tabl Ka7 M. Db3 Tb8 25. Te4 Thd8 26. Ta4 Df7 27. c6 in črni se je vdal. Kratke vesti Državni prvak velemojster Piro bo igral 13. februarja v Jaršah simultanko proti šahistem kamniškega okraja. Preteklo nedeljo je bil v Kranju občni zbor okrajnega šahovskega odbora. Izvolili so nov odbor na čelu z Jožetom Pogačnikom. Mojstrski kandidat Germek .ie imel v šahovskem domu v Celju predavanje o problemskem šahu. kateremu je prisostvovalo večje število tamkajšnjih šahistov. Germek je igral tudi simultanko s celjskimi mladinci z rezultatom + 16 — 4 — 2. Partije so dobili Gedvih. Velej ‘n Kučuk. remizirala pa sta Glavač in Ukmar. Vsem mladinskim šahovskim rekeilam in aktivom. Mladinski odbor pri Šahovski" zvezi Slovenije poziva vse še neorganizirane sekcije in aktive, da se v svrho vklju-čenja v enotno mladinsko šahovsko organizacijo javijo svojim okrožnim ali okrajnim šahovskim odborom, oziroma, v kolikor ti še niso formirani, direktno »Mladinskemu odboru nri Šahovski zvezi Slovenije, Ljubljana, Hotel Union. Prijavi raj prilože kratko poročilo o dosedanjem delu, uspehih in potrebah, ter število kategoriziranih in nekategoriziranih članov. V Zagrebu so se na finalnem turnirju v šahu za mladinsko prvenstvo Kvalificirali igralci IIT. kategorije: Subotiča/nec, .Turkovič. Frankovi?, Stojanovič in Uhliar ter 9 najbolje plasiranih iggralcev polfinala. V polfinalu je igralo 36 igralcev v treh skupinah. v četrtfinalu pa približno RO igralcev, ki so se kvalificirali za t-a turnir z prvemstvi šol in ustanov. Ta.ko se je potegovalo za letošnje mladinsko prvenstvo Zagreba več sto igralcev, med katerimi je bilo letos več mladincov-delavcev. OBVESTILO Obveščamo vso množične organizacije in Uprave podjetij. LMS, ZB Zagorje in ostale prijatelje športa, da se bo vršil prv! redni občni zbor sindikalnega športnega društva »Proletarec« Zagorje v nedeljo 20. februarja ob 9. uri v Fizkulturnem domu (mala dvorana). S tem preklicujemo izdano okrožnico, s katero je bilo objavljeno, da bo občni zbor 13. t. m. oh istem času. Fizkultumi zvezi (športnemu oddelku) na znanje. Odbor VREMENSKO POROČILO H IDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 12. februarja: Zračni pritisk je pričel močno padati nad zapadno in srednjo Evropo, kar je Evropo zopet vključilo v zapadno cirkulacijo. Včeraj omenjeni mrzli val, ki jo danes že nad Karpati, bo dosegel kvečjemu le vzhodne in južne predele Jugoslavije. Vendar je okrog 15. februarja pričakovati močne komplikacije;, ki lahko privedejo do presenečenj. Vremenska napoved za nedeljo 13. febr.: Pretežno jasno, zjutraj mraz, čez dan nekaj stopinj nad ničlo. P&MbČi&a uz tiaSifi krajev Delovni kolektiv železarne Jesenice v borbi za plan. Da bi zagotovili nemoteno obratovanje in izpolnjevanje plana skozi vse leto, 60 v posameznih obratih že v začetku leta organizirali hitro razkladanje surovin, pripravljanje starega železa za martinarno, skraitka, bajvijo se z vsemi problemi, ki bi utegnili zavirati iapolnitev plana. V januarju so globalni proi&vodni plan železarne izpolnili stoodstotno. V ta naimen je 1014 prostovoljnih delavcev opravilo 21.180 prostovoljnih delovnih ur. Razložili so 172 ton raznih surovin, pripravili in naložili pa 1779 tou starega železa za martina/mo ter s tem zagotovili, da je mar-tinaima lahko izpolnila svoj mesečni plan in da dnevno izpolnjuje svoje naloge za fabruar. V martinami so v preteklem mesecu opravili 3117 prostovoljnih delovnih ur. Največ je opravila Beznikova izmena, od katere je 37 tovarišev opravilo 1478 prostovoljnih delovnih ur. Najpridnejši so bili tovariši: Režek Tone, Berčič Slavko, Kušar Anton, Vister Albin, Vodnov Jaka, Kopač Srečko, Šimenc Anton, Kozjek Anton in Ovček Aleksander, ki so opravili v preteklem mesecu od 100 do 150 prostovoljnih delovnih ur. Pri razkladanju materiala je dosegel prvo mesto prometni oddelek, ki je s 117 tovariši opravil 4075 prostovoljnih delovnih ur. V kratkem pa bo prišla delovnemu kolektivu na pomoč tudi frontna brigada, ki bo pomagala pri izpolnjevanju vsakodnevnih nalog. P. J. Člani sindikalne podružnice iGradis« HC Moste so sprejeli plan za letošnje leto. Sklenili so, da bodo na svojem gradbišču naredili 20.000 prostovoljnih ur. UvedM bodo množični študij predelovali bodo snov splošne izobrazbe in ideološke izgradnje. Priredili bodo tudi več izletov. Poleg tega so posamezniki sprejeli individualne obveznosti. Tako sta se zavezala brigadir tehnične brigade Janez Švigelj in kovač Rudi Pregelj, da bosta naredila vsak po 300 ur prostovoljnega dela. Njima so sledili še mnogi tovariši. Novoizvoljeni odbor sindikalne podružnice cinkarne v Celju je znatno razgibal delovni kolektiv. Za boljšo organizacijo dela je organiziral tekmovanje med pododbori. Pododbor mehanične delavnice je na vzpodbudo upravnega odbora napovedal tekmovanje vsem pododborom in posameznim mojstrom v naslednjih točkah: kateri pododbor bo najbolje izpolnjeval planske naloge, kateri pododbor ali oddelek bo v večji meri i znižal proizvodne .stroške, predložil več | predlogov za racionalizacijo in iznajdbo, storil več za dvig strokovnega kadra ter opravil največ prostovoljnih delovnih ur Tekmovali bodo tudi v delovni disciplini in pri obisku študijskih sestankov. Na konferenci uprave in sindikalnega aktiva je upravnik navzočim razložil proizvodni in investicijski plan podjetja. Posvetovali so se, kako bi plan čim prej dosegli. Napovedano tekmovanje so vsi pododbori navdušeno sprejeli. V najkrajšem času bodo sklicani sestanki po oddelkih. Ob tej priliki so si posamezniki zadali tudi individualne obveznosti, tako se je tov. Grizolt zavezal, da bo svojo obveznost 600 prostovoljnih ur še zvišal. Prva mladinska brigada na železniški postaji Zidani most. V začetku februarja je bila na postaji Zidani most v tovornem Skladišču ustanovljena prva mladinska brigada. Brigada je sestavljena iz 5 mladincev, brigadirja in skladiščnika, ki brigado strokovno vodi. Enaka brigada se snuje tudi pri voznem osebju in bo ustanovljena še ta mesec. Namen teh delovnih brigad je dvigati delovno disciplino in doseči predpisane norme. Ta mladinska brigada naj bi bila za zgled vsemu železniškemu osebju postaje Zidani most. Brigada je takoj pokazala lepe uspehe. Prvi dan je dosegla normo 88 odstotno, v nočni službi pa 99-odstotno. Tri dni nato pa je normo že presegla za 5%. P.. M. Na konferenci predstavnikov gozdnih direkcij in uprav, zastopnikov lesno industrijskih podjetij, kmetijskih zadrug in ostalih v Kočevju so razpravljali o doseženem planu v proizvodnji posameznih asortimentov. Ugotovili so, da je bilo delo premalo načrtno in da ni bilo sodelovanja med državnim in privatnim sektorjem. Da se to uredi, je poverjeništvo za gozdarstvo prevzelo operativno evidenco nad obema sektor jema. OZ KZ in direkcija republiških kmetijskih gospodarstev Slovenije doslej norm nista imeli, ali pa so bile norme postavljene na nerealno podlago. Delavci so prejemali v teh podjetjih 20% višjo plačo ko* predvideva uredba, dočim je plačevanje delavcem gozdnega gospodarstva v Kočevju postavljeno na pravilne in realne norme. Zato ie prišlo do fluktuacije delovne sile iz enega v drugo-podietje, pri čemer je seveda delo trpelo. Na konferenci so sklenili, da bodo vskladili plačevanje z uredbo in uvedli pravilne nor- me. J. R. Navodila za (telo krajevnih popisnih komisij Pravične kazni za zaščitnike vojnih zločincev Maribor, 12. februarja. 9. t. m. se je pred mariborskim okrožnim sodiščem zagovarjal žnpnik Alojz)! f Žalar iz Št. Petra pri ^Mariboru ter katehiistinji Kompare Zvonimira in Marjana Korber. Zupnilc 'Zalar je od leta 1946. sknival na svojem domu pobeglega ustaškega zločinca Milana Drešarja, ki ga je ljudsko 6odišče v Zagrebu zaradi številnih vojnih zločinov obsodilo na 6!Tlr':-Zalar je v času okupacije vzdrzevail tesne stike z okupatorjevimi oficirji na Hrvaitskem in odkrčto nastopal proti narodnoosvobodilnemu gibanju-Pokvarjenost župnika Zalarja dokazujejo tudi njegova razmerja z ženskami. Imel je razmerje oelo z /eno z dvema otrokoma, svoji kuharici', s katero je imel pravtako razmerje, pa je dovolil, da je odpravila plod. Po* lega tega je sprejel od bivšega di- rektorja mariborskih bombažnih tkalnic Korošca tudi 20 m tekstilnega blaga, ki' ga je Korošec ukradel v tovarni. Pred sodiščem je farizejsko ponavljal: »Priznavam dejanja, toda ne priznavam krivde.« Zvoniiimira Kompare in Marjana Korber sta sprejeli in oskrbeli skrivališče pobegli zločink; Fister Ceciliji, _ ki ima na vesti vrsto zločinov in se je pred ljudsko oblastjo skrivala pod lažnim imenom. Polet tega ee je Komparejeva okoristila tudi z ljudsko imovino. Sodišče je izreklo pravično kazen: Alojzij Zalar je bil obsojen na 5 let in 6 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in na zaplembo premoženja, Zvonimira Kompare na 2 leti' in 6 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, Marjana Korber pa na 1 leto poboljševalnega dela. Popisovanje živine, sadnega drevja in trt je že v mnogih krajih zaključeno in. gradivo je zbrano. Krajevne popisne komisije in KLO-e sedaj čakajo znane naloge in jim v naslednjem dajemo še nekaj navodil, pojasnil odn. opozoril. ' 1. Krajevna popisna komisija mora pregledati ves popisni material zlasti glede na to, če so majeva vsa gospodaa-stva (gospodinjstva), ki jih obsega popis odu. anketa. 2. Pregleda, če »o v popisni obrazec in v anketni list vnešeni podatki stvarni in točni. Zlasti najvestneje in temeljito pregleda ter presodi, če je kategorizacija gospodarstev pravilna po vseh točkah odn. skupinah, kakor so po vrsti navedene na strani 17 tiskanih »Navodil«. Opozarjamo, da se utegne najti še vedno kaka napačna razporeditev v 2., 8. in 9. kategoriji. V 9. kategoriji mora biti povsod zabeležena zaposlitev (poklic) nekmetovalca. Za pravilnost kategorizacije je krajevna popisna komisija absolutno odgovorna. 3. Isto velja za pregled anketnih listov. Tu je treba posebno pozornost posvetiti podatkom o povprečni mlečnosti krav in nesnosti kokoši ter zabeležemju števila na dan pred popisom pomolzenih krav in na-molžene količine mleka — izven okvira razpredelnice II b. Dailje je treba paziti na to, da so v popisni poli in v anketnem listu pod tekočo številko 19. v razpolovljenem stolpcu dani podatki za moški odn. ženski spol pri teletih do onega leta, v stolpcu 21. podatki tudi za krave, stare nad 8 let in v stolpcu 26. podatki tudi koliko volov je starih nad 6 let. 4. Nato KLO izvrši tudi klasifikacijo v stolpcih g (siromašni), in h (srednji) ter v stopcu i (bogati). To klasifikacijo naj izvrši sporazumno tročlanski koiegij odbornikov KLO-a, ki dobro poznajo prilike. Ooeno je opraviti z ozirom na socialnoekonomsko stanje posameznika po krajevnem pojmovanju, kakor je že doslej bilo tolmačeno, a za podlago je vpoštevati samo dohodek Iz kmetijstva. Dohodkov iz drugačnih virov se pri tej klasifikaciji ne jemljo v obzir. Izvede, se ta klasifikacija samo v prvih devetih kategorijah, kakor so po vrsti navedene na strani 17 tiskanih »Navodil«, t. j. v kategorijah: »Člani kme- tijsko obdelovalnih zadrug«, v vseh kategorijah »Privatnih kmetijskih gospodarstev«, v kategoriji »Kmetovale?" brez lastne zemlje« in v kategoriji »Nekmetovalei«, kjer je posebno paziti na to, da se pri klasifikaciji upošteva samo dohodek iz kmetijstva. Kar je napačno je seveda treba popraviti. 5. Ko je vse to izvršeno, »e seštejejo podatki za vsako kategorijo v popisni poli. Ako je vse to v redu, je treba preizkusiti, če so tudi sežtevki v vsaki kategoriji popisnega lista pravilni, Nato se seštevke pravilno prenaša v obdelovalno tabelo PO 10 b in končno iz te v »rezultate« popis* PO 10 c. 6. Preden se sestavlja, obdelovalno ta- belo in »rezultate«, je treba ponovno proučiti vse. kar je o tem navedeno v tiskanih »Navodilih« na straneh 22 (spodaj), 28 in 24 (zgoraj). 7. Kontrolo podatkov v popisnem in anketnem obrazcu, kaikor tudi kontrolo verodostojnosti teh podatkov na terenu, naj se Izvaja prvenstveno v tem 6mislu, da bo popis res dal točno in pravilno sliko dejanskega stanja. . Gospodarstvom je treba dati možnost, da morebitne premalo točne podatke pridejo sami pravočasno dopolnit, odn. popravit, že preden jih zadenejo morebitne posledico. f Krajevni ljudski odbori opravijo tudi klasifikacijo v stolpcih g, h, in i. To naj opravi sporazumno tričlanski kolegij krajevnega ljudskega odbora, ki dobro poznajo razmere. Oceno je treba opraviti glede na socialno-ekonomske razmere posameznikov po krajevnem pojmovanju, za podlago je nn treba upoštevati samo dohodek iz kmetijstva. Pri tej klasifikaciji ne smejo upoštevati dohodkov iz drugih virov. Klasifikacijo je treba opraviti samo v prvih devetih kategorijah, kakor so po vrsti naštete na strani 17 tiskanih »Navodil«, to je v kategorijah: »Člani kmetijskih obdelovalnih zadrug« v vseh kategorijah. »Privatnih kmetijskih gospodarstev«, v kategoriji »Kmetovalci brez lastne zemlje« in v kategoriji »Nekmetovailci<\ kjer je ireba zlasti skrbeti, da se pri klasifikaciji upošteva samo dohodek iz kmetijstva. Republiška komisija za popis živine, sadnega drevja in trt Odločba o določitvi živinorejskih rajonov in o normah, po katerih se bo določala obvezna oddaja v posameznih rajonih Minister za trgovino in preskrbo LES je v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in na podlagi člena 6. uredbe o obveznem odkupu živine v letu 1949 (Uradni list FLKJ št. 6—36/49) izdal naslednjo ODLOČBO o določitvi živinorejskih rajonov ln o normah, po katerih se bo določala obvezna oddaja v posameznih rajonih. 1. Območje Ljudske republike Slovenije se deli glede na pogoje za razvoj in na razvitost živinoreje v 6 živinorejskih rajonov takole: al) v prvi živinorejski rajon 6padajo okraji: Celje-mesto, Celje-okolica, Lendava, Ljutomer, Maribor-mesto, Maribor-okolica, Murska Sobota, Poljčane, Ptuj, Radgona: b) v drugi živinorejski rajon spadajo okraji: Dravograd, Kamnik in Kranj; c) v tretji živinorejski rajon spadajo okraji: Grosuplje, Krško, Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica. Novo mesto, Trbovlje in Trebnje: č) v četrti živinorejski rajon spada okraj Gorica; d) v peti živinorejski rajon spadata okraja Jesenice in Mozirje; e) v šesti živinorejski rajon spadajo okraji: Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Postojna. Sežana in Tolmin. 2. Količino obvezne oddaje živine se predpiše od vsakega hektarja kmetijske površine (njive, vrtove, vinogradi, sadovnjaki, travniki in pašniki) v mejah spodaj določenih norm. Norma za Kategorije gospodarstev en hektar kmetijske 5-5 3-5 5—8 površine v 1. rajonu 24—33 kg 33-45 kg 45-66 kg 2. rajonu 20-27 „ 27—38 „ 38—55 „ 3. rajonu 17—23 „ 23—32 „ 32-46 „ 4. rajonu 16-22 „ 22—30 „ 30-44 „ 5. rajonu 12—16 „ 16—22 „ 22—32 „ 6. rajonu 8—10 „ 10—15 „ 15—22 „ 8—10 10—15 nad 15 66—78 kg 55—65 „ 46—55 „ 44—52 „ 32—38 „ 22—26 „ 78—96 kg 65—80 „ 55—67 „ 52-64 „ 38—46 „ 26—82 „ 96—112 kg 80—100 „ 67—82 ,, 64—80 „ 46—58 „ 32—40 „ Te norme predstavljajo na 1 ha kmetijske površine skupne količine žive teže živine (govedo, drobnica, debeli in mršavi prašiči), ki jih je dolžno prodati posamezno gospodarstvo na podlagi uredbe o obveznem odkupu živine v letu 1949. 3. Krajevni ljudski odbori lahko na pod- lagi 7. člena uredbo o obveznem odkupu živine v letu 1949 določijo posameznim gospodarstvom višino letne obveznosti nad ali pod določenimi normami, upoštevajoč okoliščine. navedene v citiranem členu. 4. Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. GOZDNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA obvešča vse svoje stranke, da je svoje pisarniške prostore preselilo iz Tišine v MURSKO SOBOTO. Pošt. predal 15. Telefon 102 O n V E S T l £M Poziv vsem državnim iu z&sebnim podjetjem, zadrugam, uradom iu ustanovam! Due 6. januarja iu 3U. januarja 1949. smo objavili v dnevnih časopisih poziv vsem državnim in zasebnim podjetjem, zadrugam, uradom in ustauovam o predložitvi seznamov s podatki o dobavah privatnega sektorja. Ker pa se je temu pozivu odzvalo le manjše število državnih in zasebnih podjetij, zadrug, uradov iu ustanov — ponovno pozivamo — skladno z določili Člena 47. Uredbe o dohodnini LRS, vsa ona državna in zasebna podjetja ter zadruge, kakor tudi urade in ustanove, ki razpolagajo s temi podatki, pa nam jih do sedaj še niso predložili, da te podatke nepreklicno — v izogib kazenskih posledic, ki jih predvideva člen 73 Uredbe o davku na dohodek (Uradni list LRS št. 21 z dne 24. maja 1947) — tako.i pošljejo Poverjeništvu za finance MLO v Ljubljani in to v 7 izvodih. Državni uradi in ustanove naj pošljejo podatke v obliki seznamov o izplačilih v letu 1948 za javna dela? o sklenjenih pravnih poslih s fizičnimi in privatno-pravnimi osebami, ki so nastopali kot dobavitelji, podjetniki, posredniki, zastopniki itd. Isto velja tudi za vse zadruge in vsa državna gospodarska ter privatna podjetja. Carinarnice. pošte, železnice in vsa prevozna podjetja pa morajo poslati podatke o uvozu, izvozu in prenosu blaga. Seznami morajo poleg imen in priimkov vsebovati tudi točne podatke o bivališču davčnega zavezanca ter o njegovem poklicu, ker so sicer neuporabni. Apeliramo na vse upravnike in odgovorne voditelje gornjih podjetij, zadrug, uradov in ustanov, da v izogib kazenskih posledic, ki jih predvideva zgoraj citirani člen Uredbe o davku na dohodek, disciplinsko zadol-že enega svojih odgovornih uslužbencev za takojšnjo pribavo podatkov, ker boste na ta način v interesu skupnosti pomagali ljudski oblasti pri odmeri davka za leto 1948. Poverjeništvo za finance pri 10 MLO v Ljubljani D ?S E ¥ N E ¥ E S T ! Kazstava Prešernovih rokopisov v Narodni in univerzitetni knjižnici bo za skupinske oglede podaljšana do vštevši 15. t. m. Obisk javite vnaprej. Rektorat univerze sporoSa vsem univ. slušateljem, da se prifine pouk predvojažke vzgoje dne 15. februarja 1949 in da bo ob lstib urah in dnevih ter v istih nrostorih kot doslej. Večerna delavska gimnazija v IJubljanl. Vpisovanje za zamudnike bo še v ponedeljek 14. t. m. od 19—20 ure. 406 Sindikalna podružnica Tekstilne tovarne »Inteks« v Kranju priredi v dneh od 15. do 22. februarja v rdečem kotičku tovarne razstavo dela. Rasstava bo odprta od 10—19 ure. Kolektivi, ki si žele ogledati razstavo v skupinah, naj pravočasno sporoče sindikalni podružnici čas obiska. Vstop prost. O cvetju naših planin bo govoril asist, dr. Majer ob številnih barvnih slikah univ. doc. Branea na prihodnjem poljudno znanstvenem predavanju Prirodoslovnega društva v torek ob 20. uri v mineraloški predavalnici na univerzi. Vstopnice dobite pri rratarju! 391 Bolničarji RK mesta Ljubljane! Obvezno ?'redavanje za vse bolničaTje RK bo v če-rtek 17. t. m. ob 19. uri zvečer v mikrobiološki predavalnici — dohod pri glavnem vhodu kliničnih bolnic. O temi »kako se izdeluje cepivo in kako vršimo cepljenje« bo predavala tov. prof. dr. Valentinčič Milica. Zgodovinsko društvo za Slovenijo sporoča svojim članom in podružnicam, da se bo redni letni občni zbor vršil v nedeljo. 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Bleiweisova 24. — Odbor. 398 Planinsko društvo, Kranj, vabi vse ljubitelje planin na predvajanje prekrasnih ruskih planinskih in iilpinističnih filmov, ki bo v torek 15. februarja ob 20. uri v Mestnem kinu, Kranj. 408 Rlbarska zadruga v Celju bo imela v nedeljo 20 februarja ob no! S nri zjutraj v vrtni dvorani hotela Evrope svojo redno letno skupščino z v pravilih predvidenim dnevnim redom. 669 Zdravniško dežurno službo v Celju ima od sobote 12. februarja opoldne do ponedeljka 14. februarja do 8 zjutraj dr Podpečan Ivan. Mariborska cesta 24. Zdravniško dežurno službo v Mariboru opravlja od sobote 12. februarja opoldne do ponedeljka 14. februarja do 8. ure zjutraj dr. Novak Ludvik. Stolna ulica št. l-TII. tel. št. 20-62. Za obiske na dom je javiti pri Zavodu za socialno zavarovanje, tniea talcev št. 13. tel. št. 21-64. DEŽURSTVO LEKARN V MARIBORU V nedeljo 13. februarja: Lekarna Rems, Meljska cesta 2. V ponedeljek 14. februarja: Lekarna Vidmar, GlaVfci trg 20. V torek, 15. februarja: II. mestna lekarna, Gosposvetska ulica 12. V sredo. 16. februarja: I. mestna lekarna, Partizanska c. 1. V četrtek, 17. februarja: Lekarna Mina-rik, G-lavni trg 12. V petek, 18. februarja: III. mestna lekarna, Trg Rdeče armade 3. » V soboto, 19. februarja: Lekarna Rems, Meljska e. 2. KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. BOHINJSKA BELA sklicuje na dau 14. februarja 1949 REDNI OBČNI ZBOR ki bo ob 7. uri zvečer v Mladinskem domu na Boh. Beli z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev zbora. 2. Izvolitev verifikacijske komisije in zapisnikarja. 3. Izvolitev predsedstva zbora. 4. Poročilo upravnega odbora. 5. Diskusija o poročilu upravnega odbora. 6. Poročilo o finančnem stanju KZ 7. Poročilo nadzornega odbora. 8. Razrešnica upravnega odbora. 9. Volitev upravnega, nadzornega odbora ter delegatov za občni zbor OZKZ. 10. Sprejem načrta za tekoče leto. 11. Slučajnosti. Udeležba za vse člane zadruge je obvezna. V primeru, da občni zbor ob določeni uri no bo skleipčen, bo čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi. ...■□EH...- LJUBLJANA UNION: Poljski film »Po- slednja etapa«. Obzornik 31. II. kongres KPS. Zaradi dolžine filma oredstave ob 15, 17.30 in 20. uri. MOSKVA: Češki film ‘Nadljudje«, tednik. SLOGA: Sovjetski film »Peter Veliki«, tednik. — Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10. uri Matineja v kinu »Union« in »Moskvi«, TRIGLAV (bivši Kodeljevo): Otvoritev. Prvi slovenski film »Na svoji zemlji«, tednik. — Predstave ob 15.30, 17.30 in 19.30 SISKA: Sovjetski film »Mikluho Maklaj«, tednik. — Predstave ob 16. 18 in 20. MARIBOR PARTIZAN: AnsleSkl tlim »Bežno srečanje« tednik ODARNIK: Coški film »Sirena«, tednik — Predstave ob 14.30, 16.S0. 18.30 Pošta« iz Maribora p. v. Maksa Plevanča (prenos iz Maribora) — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.40 Zabavna arlasba — 13.00 Pol ure za Cicibane in pionirje: Basni in pripovedke — 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda — 14.45 Koroške narodne pesmi — 15.00 Oddaja za naše podeželje. Predavanja: Politični pregled — Kulturno-prosvetna društva na 7asi; — Izobraževalni tečaj v Šmartnem pod Šmarno goro; — Ali se Šmartno pri Slovenjgradcu pravilno razvija? — Gospodarske uredbe; — Pripravljamo se na pomladno setev; — Rezanje; — Kastriranje žrebcev; — Oskrbite si piščance; — Gnojimo s saturaoijskim muljem; — Pogovor o prašičih; — Kako so se razvijale živali; — Aleksander Jakovi jev: Zgodovina njene zmage — Vmes poje in igrajo: pionirski _ pevski zbor »Cankar« p. v. Maksa Pirnika. Tamburaški orkester p. v. Matka ŠijakoviČa, Vaški kvintet, Božo in Miško, Slov. sindikalni kintet, Slovenski vokalni kvintet. Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Alberta Dermelja, orkester Slovenske Filharmonije p. v. S. Hubada ter nekaj zabavne glasbe s plošč «r- 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Antonin Dvorak: Slovanski plesi — 19.30 Napoved časa, poročila in objava sporeda za naslednji dan — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Literarna oddaja — Miško Kranjec: Os življenja — 20.20 Opera baroka, klasike in rokokoja — 21.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu? — 21.20 Pester spored — 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd — 22.30 Zabavna in plesna glasba — 2.3.30 Zaključek oddaje. Poslušalce Radia Ljubljana opozarjamo na prenos drugega izrednega zasedanja Ljudske skupščine LRS v ixmedeljek ob 16. uri. MALI OGLASI MOŠKEGA ali ŽENSKO, ki bi opravljala delo kurirja oziroma kurjača nekaj ur dnevno, takoj sprejmemo. Vprašati v oglasnem oddelku »Ljudske oravice«, Kopitarjeva 2, Ljubljana. ELEKTROMOTOR za vodno črpalko 4 KS. kupimo. Semenarna za Slovenijo. Ljubljana, Gosposvetska c. 5. 394 PRODAM dve novi vodni turbini z zmogljivostjo 17 in 7 PS. znamke »Bosnar«. Glede informacij se obrnite na naslov Uprava Inv. podjetij, Celje, Razlagova ulica 13. 180 SINDIKALNO IZKAZNICO žt. 59356 na ime Lokar Stane, Loke St. 120, Trbovlje I, sem izgubil in jo proglašam za neveljavno. 411 NA POPOLDANSKEM VLAKU od Celja do Ljubljane, sem pozabila v četrtek aktovko z osebnimi dokumenti in malo prtljage. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Piki Mirko, Šentjur Pri Celju. 181 Poziv upnikom in dolžnikom! Zaradi dovršitve likvidacije KMETIJSKE ZADRUGE z o. j., BRŠLJIN PRI NOVEM MESTU, pozivamo vse upnike, da do 20. februarja 1949 prijavijo svoje terjatve, ker se po izteku tega roka ne bodo več upoštevale. Vsi dolžniki se pozivajo, da poravnajo svoje obveznosti prav tako do 20. febr. 1949, sicer se bodo po preteku tega roka dolgovi sodnim potom izterjali. — Kmetijska zadruga z o. j., Bršljin pri Novem mestu. Likvidacijski odbor. KUPIMO transportne sode in ležake, krojaške in šiviljne stroje (2 cik-cak stroja, 1 štrobl šivalni stroj, 2 navadna krojaška in 1 ženski šivalni stroj), računski stroj, strojček za množenje ' in električno vinsko črpalko. Pismene ponudbe poslati na naslov: Služba delavske preskrbe Železarne Jesenice s$£oMMSka nate/Ana giedaitšia DRAMA LJUBLJANA Nedelja, 13. ob 14.30: Pueova: »Ogenj in pepel«. Zaključema predstava za OLO Trbovlje — Ob 20: Cankar: »Hlapci«. Izven. Torek, 15. ob 20: Kranjec: »Pot do zločina«. Za-ključena predstava za sindikate. OPERA Nedelja, 13. ob 15: P. P. Mlakar: »Mala balerina« Izven. Ob 20: Puccini: »Madame Butterfly«. Izven. Proslava S5-let. umetniškega delovanja Zlate Gjungjenac. Ponedeljek, 14. ob 20: Musorgski: »Soro-6inski sejem«. Abonma red A. Torek, 15. ob 20: Beethoven: »Fidelio«. Abonma red D. Zlata Gjungjenac bo danes s svojim nastopom v naslovni vlogi »Madame Butter-fly« slavila 25-letnico svojega bogatega in uspehov polnega umetniškega udejstvovanja. Svojo umetniško pot je umetnica začela v zagrebški operi, kjer se je kmalu povzpela v prvo vrste tamkajšnjih solistov. Iz Zagreba je čez nekaj let prešla v beograjsko OpeTo, odkoder jo 1. 1930 prestopila v članstvo ljubljanske Opere. V času svojega dolgoletnega udejstvovanja na odru slov. Opere je Zlata Gjungjenčeva ustvarila vrsto odličnih kreacij v glavnih partijah mnogih oper železnega repertoarja. S svojimi dognanimi stvaritvami pa je pomagala do veljave tudi mnogim opernim delom jugoslovanskih skladateljev. Ob priliki svojega jubileja bo slavljenka nastopila v eni svojih najboljših partij, to je v vlogi Co-Co-San v Puccinijevi »Mada-me Butterfly«, v kateri je na raznih odrih v državi in tudi v tujini nastopila že pri 122 predstavah. RAJONSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE \I0 Prosvetni dom Nedelja, 13. februarja ob 16: M, Gregorič: »Lažniva Milena«, dvodejanka, in A. Be-ljakova: »Sestra«, enodejanka. Igrice za pionirje. Režija Julka Aleševa. MESTNO LUTKOVNO GLEDiLIŠCE Nedelja, 13. februarja: Ingolič-Šorn: »Udarna brigada«. Gostovanje v Prosvetnem domu v Trnovem. Začetek ob 3. uri popoldne. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE ~ KRANJ Nedelja, 13 februarja ob 17: A T. Linharti »Matiček se ženi« SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja 13. februarja ob 14.30: Cirlo Goldoni: »Mirandolina«. Režiser in inscana-tor: Riko Poženel. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 13. februarja ob 9: Golia: »Sneguljčica«. Izven. — Ob 15: Petrov: »Otok miru«. — 20: Puccini: »La Boheme«. Izven. Ponedeljek, 14. februarja: Zaprto. Torek, 15. februarja ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Zaključena predstava za . gimnazijo Guštanj. — Ob 20: Leoncavallo: »Pagliacoi«. Borodin: »Po-lovski plesi«. Red sind. A. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni d o ui Nedelja 13. februarja ob 15: I. Vaštetova: »Vselej človek«. (Visoka oesem). Popoldanska predstava Opozarjamo, da je predstava v nedeljo popoldanska in ne večerna kot je bilo to prej javljeno. Za obe predstavi je na razpolago le še nekaj priklopnih sedežev in stojišč. SINDIKALNO GLEDALIŠČE MEŽICA Nedelja, 13. februarja ob 15: Ivo Tijardo-vič: »Mala Floramve«. Opereta v treh dejanjih. Režija Mauhler Edvard. Sedmič Nenadoma je preminul moj dobri mož, oče, brat, stric in svak IVAN MOHAR Pogreb dragega pokojnikp, bo v torek 15. fe. bruarja ob 16. uri na domače pokopališče. Primskovo, Loški potok, Vrhnika, Cleveland, 12. februarja 1949. Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo Omrl je nenadne smrti naš sodelavec, tovariš FRANC ZUPANC kmetijski nadzornik Marljivega uslužbenca in dobrega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu. Pogreb bo v nedeljo 13. t. m. ob 8. zjutraj. Stara cerkev, 11. februarja 1949. Državno posestvo Mlaka-Mahovnik Kinoobiskovaleem! Uprava kina »TRIGLAV« (bivši Kodeljevo) obvešča, da prične redno poslovati z novimi aparati domače proizvodnje ter v delno preurejenih prostorih dne 13. februarja 1949 s filmom m SVOJI ZEMLJI Dne 14. februarja 1949 premiera švedskega filma KO CVETO LIVADE PREDSTAVE: Ob delavnikih ob 17 in 19.30. Ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 KOMITET ZA RADIOFUZNO SLUŽBO VLADE FLRJ razpisuje SC0NKURZ za osnutek zaščitnega znaka radio-industrije »Nikola Tesla« Znak? mora vsebovati iniciale Nikole Tesle in simbolično predstavljati radioindustrijo. Risba mora biti enostavna, da se po njej lahko izdela suhi pečat. Znaki bodo mogoče emajlirani v barvah in se pritrjevali na aparat ali se nosili kot okrasni gumb. Za tri najboljše osnutke so razpisane naslednje nagrade: prva 10.000.— din druga 5.000.— din tretja 3.000— din Osnutke poslati pod šifro, a v posebnem ovoju naslove do 15. marca t. 1. na naslov: Glavna direkcija radio-industrije, Beograd, Lole Ribara 1. — Zaščitni znak N. T. OBJAVA Pozivamo starše, stanujoče na spodaj navedenih terenih MLO Kranj, da pripeljejo svoje otroke, rojene v letih 1942, 1943 in 1944 na obvezne tuber-kulinske preizkušnje z obližem (brez injdicije) dne 15. februarja 1949 po naslednjem redu: Teren Center ob 8. uri Teren Rupa ob 9. uri Teren Planina ob 10. uri Teren Struževo ob 11. uri Pregled preizkusa in cepljenja negativnih bo y petek 18. februarja 1949 po istem vrstnem redu. Okrajni ljudski odbor Kranj. KUPUJEMO knjige, komplete listov in časopisov predvojne Jugoslavije in iz časa okupacije. — Ponudbe na naslov: Direkcija za informacije vlade FLRJ v Beogradu, Birčaninova ulica br. 6. Poštni predal 564. Tel. 21-602 PRODAJALCA ČASOPISOV (kolporterja) sprejme takoj podružnica »Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca«, Kranj Razprava v Ljudski skupščini FLRJ o državnem proračunu za leto 1949 je ponatisnjena. Dobite jo lahko v upravi »Ljudske pravice« v Ljubljani, Kopitarjeva 2, v vseh njenih podružnicah in v vseh knjigarnah CENA BROŠURI 20 DIN Poziv upnikom in dolžnikom! Obveščamo, da je prešla Direkcija proizvodnih podjetij v Mariboru, Orožnova ulica 2-1. zaradi reorganizacije mestnih proizvodnih podjetij v likvidacijo. — V zvezi s tem naprošamo vse njene upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve, oziroma poravnajo obveze najpozneje do 28. febr. 1949-Prijave terjatev po tem roku se ne bodo več upoštevale, medtem ko bomo neporavnane obveze sodno izterjali. Direkcija proizvodnih podjetij v likvidaciji Maribor, Orožnova ul. 2-L OBVESTILO! PILOSEKARNA KLO “RETEČE obvešča vse koristnike, da zaradi preobremenitve ne prevzame do preklica tega obvestila pil v nasek. Pisarniško omaro dobro ohranjeno, tudi les, kupimo. Ponudbe poslati podružnici »Ljudske pravice« in »Slov. poročevalca«* Kranj Kupimo električni motor za izmenični tok, N-50 do 60 Ks, E-220/380V, n-900 do 1450 obr./min, f-50 Hz, s pripadajočim stikalom in žagan jačem 3 električne motorje kratkostične N-3 do 6 Ks, E-220/380 V, n-1450 obr./min. Ponudbe je poslati: Direkcija lesne> papirniške in kemične industrije> Maribor, Orožnova ulica 2-1. Knjigarna in antikvariat CANKARJEVE ZALOŽBE LJUBLJANA, Miklošičeva 16 kupuje in prodaja leposlovne, znanstvene in umetniška knjige v vseh jezikih Da bo mogoče pravočasno priskrbeti stavbne parcele za predviden« gradnje v letu 1949 poziva Mestni ljudski odbor Kranj vsa podjetja in ustanove na področju mesta, da sporočijo MLO-u, odseku za gradnje do 1. marca 1949, kaj in kje nameravajo graditi. Mes,nj | K2-65. Telefon naročninskega oddelka )0-50. Telefon oglasneg8 oddelka 36-85. — Štev. ček. računa 6-90601-0.