(^Juti«nJ« lzd&nj«.)
28. številka.
V Trstu, v torek dne 6. marca 1894.
Tečaj XIX.
„■biivAvp«
uhaja po trikrat na ted^n r Sentili iz-danjih oh torkih, Aatrtklh
in aobotfth. Zjutranje izdmij" iz-knja ob »i. uri zjutraj, veči-rno pa ob 7. uri zvei-er. — Obojno izdanje stane : ca jaden mene . f. —,»0, izven AvztriJ* t. 1.40 Sa tri mr»ec. . . 2.60 , „	♦.—
za pol leta . . „ &.— , , , 8,— u *I« l«o . . „ U).— . . „tfl.—
Na naročbe brez k.<-iloiene naročnine »a
> jemlje ozir.
ilko «e
Posamično itoviiko se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trat u po a nvč., v Gorici po 3 nti. Sobotno večerno izdaje v lrUu S ni., v Gorici « ni.
EDINOST
Oglam »c raćiuc po tunfu v petitu, za natlnv ■ t deb"limi črkami »•» plafuj« pro-tor, kolika obsega nradnih Trshc. Poslana osmrtn.ee in j »vuuzahvale, domači ogla-i itd. ko računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poitljajo uredništvu : ulic.t CaHurma it. 13. Vsako piiirao mora biti fraiikoTHii >, k^r nefrankovana »o ne *pri»j <majo. Rokopisi «« ne vračajo.
Glasilo alovenvketfa političnega društva za Primorsko.
Naročnino, reklamacijo in oglase (prejema upramiitvo ulica Ca*orma 13. Odprte reklamacije ao prest« peitnine.
,, f mnmih J» mw I
Deželni zbor istrski.
Xrr. sej« dne 15. fobruvarja 1994.
Predsednik otvarja sejo ob lOVi. ori pr.'dpoludne.
Poni. Vergottini čita zapisnik zadnje seje.
Predsednik iita v italijanskem prevodu nastopni predlog poslanca Jenka: Visoki deželni sbor! Z obzirom na oblirno obrazloženi in utemeljeni predlog, katerega ao stavili v sadevi kraji« želesniike trese Trata, odnosno Pulja in Istre sploh z Reko, posla-neb Jeuko ift drugovi t X. seji deželnega zbora istrskega dnd 4. aprila 1892;
s obzirom na to, da je bil t XII. seji deželnega ibora istrskega dnš 6. aprila 1899 enoglasno sprejet predlog posebnega odbora, kateri je razpravljal to sadevo;
i obzirom na II. resolucijo, katero je stavil tudi ? tej sadevi poslanec Biankini t 950. seji poslansko zbornice državnega zbora dni 9. decembra 1893. (str. 4885 gtonogr. zapisnika) ;
i obzirom na to, da je v istej 250. seji zbornica poslancev sklenila (str. 11902 atenogr. sapisnika) odstopiti resolucijo poslanca Biankinija, kakor je ielel, odboru sa ieleanice ;
a obzirom aa to, da so a ulogo iz dni 14. decembra 1893. vse 3 občine — Podgrad, Materija in Jelčane — lodnega okraja Podgrajskega, katerega bi po dol* gosti prereaala nameravana želesaioa, prosile vis. o. k. ministerstvo trgovine, naj bi v proračun za leto 1894 vsprejelo primerno svoto v svrho, da se ie v letu 1894 prične in izvrii prvotno merjenje te železnice ;
prodlagajo podpisani: Visoki deželni abor izvoli skleniti: 1.) V deželni proračun za leto 1894, rubr. VI, 6 troikov sprejme ae avota 4000 gold. v svrho, da je ta svota na raspolaganje c. k. vladi, da ona ie v letu 1894 prične in po mogočnosti izvrii posebno merjenje železnice, ki naj bi vezala postajo Herpelje-Kosina državne železnice Divača-Pulj i južno želeinioo Št. Peter-Reka pri Sapljsnab ali Jurdanih.
9.) Deželnemu odboru se nalaga se, da ta aborov sklep prijavi o. k. ministerstvu trgovine.
V formalnem obziru nasvetuje se, da so ta predlog izroči odboru aa železnice v raapravo in poročanje.
Poreč, 15. fobruvarja 1894. Slavoj Jenko, Matko Mandič, Vjek. Spin-Či6, D. Seriić, dr. Dukič, Fran Flego, dr.
M. Laginja.
PODLISTEK.
Hrvatski spisal Avgust Ženo«.
PodoMnil Peter Medvtitek.
(Dalje.)
»Prosim, milostiva, z veliko hvaležnostjo sprejmem dobrodoilico, ali — poet inquisi-tiooem. Vi poznate dobro gospoda Vašega brata, s katerim imam čast sedeti ob petkih in svetkih sa isto mizo. Ko je zvedel — po-vrnivii se is kopelji — da je ta Vai — salve venia — ničvredni sin obesil reverendo na klin, lotili so ae ga proti snova in saklieal mi je: Amioe I Pobruaito pete, vjemite ubeg-lega sina, pripeljite ga k meni, pozdravite sestro — drugače ne dobite pri mojej mizi celih dvanajst mesecev druzega nego semensko juho. A Vi, niiloBtljiva, veste, da se navadno pri Vašem prečastitem gospodu bratu prav dobro j<5, a k temu pristavljam ponižno, da sem se za mladih let"*duvolj najedel se-menilke juhe. Ergo, Vai sin mora z menoj."
„Velečastiti", — zakriČi Milan izvivii ae trebuiastemu prebendarju, — „jaz stojim tu-
V formalnom pogleduje na*vetoval predlagatelj, da so njega predlog izruči železniškemu odboru. Predsednik jo dil glasovati o tem, a večina je odklonila ta nasvet.
Za tem čita poslanec M a n d i č svojo interpelacijo o postopanju okrajnega glavarja Schwarxa. To interpelacijo smo že priobčili v večernem izdanju z dne 24. fobruvarja.
Predsednik prečita interpelacijo v italijanskem jesiku opazujč, da obžaluje nekatere izraze; da je le težkim srcem pripusti) to interpelacijo, a storil je to is liberalnosti, prepuščajoč vso odgovornost poslancu Mandiču.
Posl. Spinčid: To odgovornost prev-zemljemo vai t
Poslanec M a n d i <5: 8chwarz zaslužuje „kandžijo", debelo „kandžijo" (bič).
Posl. Laginja: Sehvtrarz naganja ljudstvo k revoluciji.
Posl. M a n d i d Čita interpelacijo radi dopisov na progi istrske železnice. Ta interpelacija se glasi:
Prisiljeni po splošnih pritožbah hrvatskega in slovenskega ljudstva v Istri, po čigar tleh teče vsa proga državne železnioe iz Trsta in Divače v Pulj in Rovinj ; in i osi-rom na tot da se od strani uprave te železnice dela velika krivica temu ljudstvu, kojemu je z državnimi zakoni pripoznana ravnopravnost v vseh Btrokah javne uprave, prijavljajo podpisani tem potem stedeče pritožbo tega ljudstva s osirom na upravo rečene železnice.
Na vseh postajah in postajicah rečene železnico nahajajo se samo italijanski ali pokvarjeni napisi, izvzemli one, koje ni bilo mogoče pokvariti, kakor n. pr. Borit, Dragn, Podgorje. Znano je sploh, da jo bilo določeno, da no na kolodvoru v Tstu-sv. Andrej napravi poleg nemilega in italijanskega tudi slovensk napis, ali odstopilo bo je od tega vsled brosprimerne agitacije italijanskih ultra-liberalnih listov v mestu tržaškem.
Oglaai, objave in razno drugo tiskanice na pojedinih postajah so večinoma samo nemike ali nemiko-italijanske in lo redknkje nemško-hrvatske ali nemško-slovenske; in ie tedaj so hrvatske ali slovenske na zadnjem [mestu in v jesiku, da se Bogu usmili.
Ho je uradnikov na nekaterih postajah, kateri ue poznaje hrvatskega ali slovenskega jesika, torej jesika večine prebivalstva te pokrajine, po kateri teče rečena proga.
Vusne karto sa brsovlake so sestavljeno v nemškem in italijanskem jesiku, a imena postaj na istih jedino v italijanskem jeziku.
Konduktorji kličejo imena poBtaj v italijanskem jesiku, pomudke pa v nemškem jesiku.
kaj na laatuciu svetu, na plemiški zetulji, in ugovarjam svečano proti Vaši oksekuciji t"
„In on se mi posmehuje, sliiite gospa, on so mi posmehuje; — ta, z dovoljenjem, da tako rečem, ta Ddgon, Astnrot, Befcebub !" vzkipi prebendur.
„Velečastiti gospod," rečo nmehljnjo se gospa Milička, „žal mi je, a tudi jaz kot plemkinja moram protestirati in ugovarjati proti toj oksekuciji. Prepričala sem so, da moj sin ne bo svetnik. Kaj čnte P Očetova kri. Upam, da bo dober tudi kot posvetnjnk. Prepustite moni, da potolažim svojega brata, a ne bojte se semoniiko juhe. Milan se ne more povrniti, ker — ker, no, naj Vam povem odkritosrčno! Kaj mislite, ali bi bil moj pokojni major šel v semenišče, potem, ko so je spoznal z menoj Pg
,Aha !" zakima prebendur, „tedaj tu?' pokaže a prstom na srce.
„Tako je, velečastiti, a proti tej bolestni nimate zdravila v brivijarji. Pustimo ga tedaj, naj hodi po svojom potu."
„Jaz ai umijem roki, milostljiva, kakor nekdaj Pilat" — pokloni so prebendar.
„Ne umivajte si rok, prečastiti," rečo
Vratarji, kolikor jih je, objavljajo odhode vlakov v nemiketn in italijanskem in le redkokedaj v hrvatskem ali slovenskem jeziku, in to vsikdar na zidnjem mestu.
Da se tn krivica odpravi in da se ne bodo še na dalje krčila določila državnega trmeljnega zakona, vpraiajo podpisani:
1.	Ali jo znano vis. c. k. vladi to stanje stvari na omenjeni železniški progi P
2.	Ako jej je znano, zakaj je ne popravi po postavi in pravici?
V Poreču, 14. februvsrja 1894. Matko Mandić, Vek. Spinčič, Slavoj Jenko, dr. Matko Laginja.
Posl. Mandič čita svojo drugo interpelacijo o okrajnem glavarju S c h v a r z u, in sicer o dogodku v sv. Petru v Šumi na pepel-nično sredo. Tudi to interpelacijo smo že prijavili v svojem listu. Preds. pravi da izrazi v o tej interpelaciji ne prihajajo od interpelantov samih, ampak od nekojih župljanov; Sudi se Mandiču, da jih je navajal, in da ne misli prečitati te interpelacije v italijanskem jeziku. Glasovi na klopeh večino: leggere; leggpre I Glasovi na klopeh manjšine: citati čitati! Da vidimo kake okrajne glavarje ima avstrijska vlada! Posl. Mandič: Jtu bi poslal takega glavarja v norišnico!
Predsednik prečita na to interpelacijo v italijanskem provodu ; ko omenja, da so jo jelo meso na pepeluično sredo, zavladal jo ainoh na klopoh večine in na gahriji. Dr. L a-g i n j a: Non ridere percho avete unvesco vo cattolico da partu vostra. (Ne smijajte ae, kor imate katoliškega* škofa u« svoji stran i 1). Pri zaključku pravi prodiednik, da jo dopustil to inturpelaoijo iz same liberalnosti, 4 da bi jo bil mogel odbiti radi izrazov, ki se nahajajo v njej. Posl. Spinčič: Kukorina dejstva taki israsi I
(Konec poročila o XII. seji priobčimo nocoj.)
Politiške vesti.
DrlAvni zbor. Finančni minister dr. Ple-ner govoril jo dne 3. t. m. obširno v odseku za uravnanjo valute. Med ostalim izjavil je, da jo popolnoma neresnična trditev, da je dotično zlato, ki jo ahranjeno pri avatro-ogr-ski banki, namonjono kot zaklad v slučaju vojske. Potem je povdarjal energično, da je treba uravnati valuto, kor to zahteva korist vlade in dežole, pred vsem pa notranji in zunanji kredit države. Izrokol jo svojo nadojo, da bodo tudi državni zbor njegovoga merjenja, zngotovljajoč, da bode pri državnozborskih raz-
M'lmi, ki je skrivaj prinesel mero vina in kupico, „umijte si jezik in grlo. Bog Vas živi !•
„O — o — o!« pogleda starček mladega Miliča — vidim, da si — salva vonia — vragu všel iz torbo. Fiat! Bog Vas živi ! S to kupico pozdravljam erčno vso čestito druitvo !■
„Milan !" obrno se majorka k sinu „pusti naa saiuih. Imamo važen pogovor."
Ko jo odšel sin, začne Milička.
„Vi ste, velečastiti, kolikor vem, iz prek-snvske strani P*
„Res, milostljiva 1 Iz Pokolpja."
,In spominjate bo nokoliko, mislim, Napoleonovih časov v naiej deželi P"
„In šo kako, milostljiva."
„Vi spoitujeto starega Napoleona, če tudi ste duhovnik."
„Kakor je ros, da sem bil gronadir stare gardo. Kdo so no bi bil čudil izvedenemu vojskovodji in državniku !"
„Vi sto, kakor sem slišala, učili so njegov životopis in njegova dela natančno.*
„Znam vse to na pamet."
„Vi sto tedaj Btratog in diplomat."
pravali energično branil načrt za uravnavo valuto. Ocenil je tudi, da se mora pričeti z odprivo državnih bankovoev iz prometa, ker je dotični načrt dobil z a k e u s k o obliko že leta 1892. Pobijal je razno ugovore, tr« dečo, da so drž. bankovci prenaglo odtegujejo prometu, dokazujoč, da je skrajna dćba za uravnanje valute do 1898., torej časa dovolj, da so more ista izvesti korak za korakom, Zagovarjal je nadalje naredbo, vsled katero pridejo v promet srebrno krono in ugovarjal jo opazkam, da bi se mogel ta denar ponarejati prav lahko, sklicujoč se na francoski in nemški denar. Omenil je pa, da za sedaj ne more povedati, kakšni nasledki nastanejo vsled tega, ako ne umaknejo bankovci iz prometa; to dokažo ie-le izkušnja. Nadaije je govoril o pogodbi z avstro-ogrsko banko in zaključil svoj govor, trdeč, da bi bi bilo jako nevarno odložiti razpravo, kajti za odložitev nihčo no bi mogol prevzeti odgovornosti; zaradi tega priporoča, da naj zbornica priČno proj ko možno podrobno razpravo o uravnunju valute.
Vlada — proti Čehom. Kakor javljajo iz Prage dne 4. t. m., odbilo je naučno ministerstvo naprošeno podporo G0.000 gld. za narodnopisno razstavo, katera bode leta 1899. v Pragi. Ministerstvo odklanja svojo podporo s tem, dn narodopisna razstava ne bodo za v n e narode živečo v Češki, kajti „izključeni" so Nemci. — No, kolikor je znano nam, izključili so so v Češki živeči Nemci sami is to razstave, ista pa bode kljubu tej nepričakovani nepriliki sijajna, in pa tudi poučna. S to „negativno* podporo so ne zapreči razstava, kajti splošno znana je češka narodnu požrtvovalnost.
Preosnova tiskovnega zakona? Dunajska
„Montugsrevuo", oficijelno glasilo, poroča, da dela ministomtvo na zakonskem načrtu glede proosnovo tiskovnega zakona. V tem načrtu spremenijo su bistveno sedanje doloebo gledo „objektivnega" postopanja in pa gledć „kavcije". Kaj pa je z časnikarskim kolekom P
Renta V zlato. Z Dunaju poročajo, da so jo včeraj posvetovala Rothschildova skupina zaradi podpisovanj gledć nove rento v zlatu. Izid objavi se v četrtek.
Madjarski globus. V soji poslansko zbornice ogrBko dno 3. t. m. intorpeloval jo član neodvisne stranke posl. Voroi, da-li jo res, da so ogrski polki skupne vojsko premesti v svoje dotično domovino z obzirom na jezik, kateri govorijo in narodnost, h kateri pripadajo. Wekerle odgovoril je, da so bodo sicer natančneje povprašal o tej zadovi, .vendar pa da more zagotoviti žo sedaj, da vojno mini-
„Nekoliko, mislim."
,Ne verujem."
„Milostljiva !"
„Dokažite."
„Jaz? Saj no živimo več v onih časih, ko jo trob&lo iti proti Turkom.u
„Vas ne pošiljamo proti Turkom."
„Proti komu pa P"
„Proti mojemu možu" — reče gospa Lackovička.
„Proti Vašeuiu gospodu soprogu, mojemu dobremu prijatelju P* vpruša začuden starček. „To je, kakor vidim, ženska zarota."
„Približno", smeje so gospa Milička.
„To jo strašno, milostljivi gospi. Kaj no veste, da je zapovedal gospod Bog že Evi v raji, da mora biti pokorna možu, da je mož ženi gospodar ? In jaz, da bi bil pomočnik takej zaroti, ki nanprotujo svetemu pismu P"
„Napačno ste nas razumeli, veločastiti", pretrga mu Lackovička govor. „Ni govora tukaj o kaki revoluciji proti svetemu pismu, ampak prosive Vas, da Vaša diplomacija in Btrategija stori dobro krščansko duto," (Dalje prih.)
sterstvo ne m tli niti t daleka na to, Ja bi
izpodrinilo madjarski j«uik s takimi nared-bami. — Torej, kakor se vidi, žalijo gospoda Madjari nekako prvemtvo cel6 v vojski, kakor da bi v istej ne bilo niti jednega Hrvata, Slovaka itd.
Ogrska kreditna banka. Ravnokar objavljena bilanca te banko kaže : čistega dobićka leta 1893. bilo je 1,979.853 gld.; dividenda na delnice isnaia torej 34 gld. la vaako delnico; dividenda isplaćuje se od 1. aprila naprej. Čisti dobiček v tem letu je ta 225.398 gld. veflji, kakor je bil leta 1892.
Avstro-ruaka trgovinska poguba. Dne 4. t. m. bil je * Budimpešti ministerski avet, kateremu je predsedoval minister Kalnoky. Posvetovanja udeležil se je med ostalimi mi* nintri tudi ministerski predsednik knez Win-di*cbgrati. Glavna točka posvetovanja bilo jo sniianjn carine na otrobe, od katero Rusija ne odjenja. V tej glavni točki sporazumeli so se ministri obuh državnih polovic, ker so odjonjati ogrski ministri. V kratkem sporoči i.T-tro-ogrska vlada Rusiji, da sprejmo zahtevano znižanje. Nadejati ae je torej, da se ta pogodba sklene v kratkem, in potem jo predloži vlada takoj poslanski zbornici, da more stopiti avstro-ograka-ruska pogodba v krepost v istem času, kakor ruska-nemika trg. pogodba.
Nemški ceaar te je zopet oprl z Bla-marckom ? Kukor poroča „Berliner Ta«blatt* dne 3. t. m., spri se je neuiAki ceaar z Bis* marckom v Friodrichsruh« vsled raznih političkih nazorov bivšega kancelarja, kateri se nikakor no strinjajo z nazori cesarjevimi. Ta vost jo bnje napravila globok utis na političke Icrogo Barolinsk c. — Čudno in zajedno značilno jo pa, da jo „Beri. Tagbl." tako dobro poučen o razgovoru med cesarjem in Bisinatckoin, ker u hi b'ln o dotičnem razgovoru cesar in knez baje a a m s, brez sve-dokov.
Italija. Iz Rima javljajo, d« prekliče vlada izjemno stunje takoj, ko dovoli poslanska komora, da so sme postopati sodnijsko proti poslancu Do Felice Giuffridi.
Srbija. Nad tem nesrečnim kraljestvom zbirajo ne Bcdaj oblaki, prihajajoči iz Foterburga. „Journal de St. Petersbourg* objavil je te dni služben članek, v katerem izjavlja, da je Milanovo bivanje v Srbiji protiustavno in nevarno ta Srbijo. Ruaki odposlanec v Bolemgradu, Forsiani, dobil je baje ukaz, da mora popolnoma prezirati raskralja Milana in da ae ga mora popolnoma ogibati. Da ae Milan vsled tega menda ne počuti posebno srečnega, umevno je samo ob aebi.
Različne vosti.
Caaartka dvojica nomika ob! Me baje tudi
Trst. Tako bo govori v Opatiji.
Občni zbor molka podružnico av. Cirila
In Metoda bode v nedeljo dno 11. marca ob 2 </■ • uri popoludno v prostorih „Del. podp. »l:uštva". P. n. gg. Člani in prijatelji družbe vabljeni so, da ae v obilem Atevilu udeleže tega zborovanja.	Načelniiivo,
Za družbo av. Cirila in RNotoda nabral jo g. J. Trampui v veseli družbi „pri rumeni h'ii* 48 kr.
Za spomenik pok. učitelja Sluga daro-
vitli so nadalje slidi-ču gospoda: J. Jakac, N. Pajalič, A. Zajec po 1 gld. R. Jnlušić 2 gld., S. Frulić in F. Dolcott po 50 nvč. A. Požar 10 gld. Dobrotniki iz Kožane 2 gld. 50 nč., dobrotniki iz Knežaka 3 gld. 48 nč. Svetičid 5 gld. Skupaj 26 gld. 98 nvč. Ako prištejemo prej izkazanih 103 gld. 22 nvč., je vsega skupaj 130 gld. 20 nč. Nabiralni odbor za spomenik pok Slugo v Podgrndu.
Ribarstvo ob avstrijskih obalih. Uradni statistični podatki pravijo, da se jo v morju ob primorski, istrski in dalmatinski obali v dobi od 23. aprila 1892. do 21. aprila 1893. nalovilo zn prodajo 9,220.548 kil raznih rib v vrednosti 2,538.000 gld. Množina ae jo v primeri s projfiujim letom zmanjšala *a 334.727 klg., vrednost pa za gld. 50.864. Za nafto razmero ho jako poučljivi nastopni podatki. Domači ribiči so nalovili v omenjeni dobi 8,153.253 klg. rib v vrednosti gld. 2.236.821 ; italijanski toraj tuji podaniki pa ao nalovili v niši h vodah 1,067.293 klg. v vrednosti gld. 301.810. Ribarilo je 11.900 domačih ribičev t 3210 čolni v vrednosti gld. 610.635
in mrežami io drugo pripravo v vrednosti gld. 1,492.798. Njih plen je analal — kakor že gori povedano — 8 153.253 klg. rib v vrednosti gld, 2 236.821. Italijanski ribiči z 229 čolni se nalovili 1,067.293 klg. rib v vrednosti gld. 301.810. Te žtevilke pravijo jasno in glasno, koliko Ikodo delajo italijanski ribiči naiim domačim ribičem. Vinska klavzula in pa italijanski ribiSi — živeli nafti „dobri" sosedje!
Ljubljansko piamo. Nai deželni »bor j« končan in poslanei — narodni in nemikutar«
ski — odkurili so jo domov; poprej pa so pospravili 6e vsak svoje dijote, ki so jih zaslužili — „oder auch nioht, wie man1 a halt nimmtl*—Delaven je bil nai deželni »bor v toj sesiji, in če je tudi delal dolge „pauzo" in deželo stal obilo, pa jej je tudi koristil ; in to je glavna stvar, katero jas zasledujem pri delovanju deželnega zbora. Ne škodovalo bi pa nič, če bi bil n. pr. tudi nai deželni odbor malo bolj ali pa vsaj toliko, kolikor je deželni zbor — dilaven. Dosedaj ga je bilo semtrtje treba preganjati kakor staro ribniško kljuse, pa ie ni žlo, a od tega nima dežela nikake koristi nogo le tisti ki vsakega 1. v mesecu „vlečejo", sicer pa le radi — dromljejo !
Poslanec Šuklje je odložil svoj deželno-aborski mandat, pa ga je tudi zopot — „nazaj vzel" ; do prvega koraka napotila ga je, pravijo, „bolezen" ; do drugega pa — baron Schwegol, ta kranjski politični — lisjak.
Sedaj sem radoveden, kakšnih koalicijskih dobrot bo v tekoči sesiji državnega zbora deležen slovenski narod od poslancev kakor so: Šuklje, Klun in baron Schw<»jol, in kakšnih od ostalih naših poslancev, ki so IIohenwartu odpovedali marijonetsko službo. — Samo ga ,stafažo" gotovim ljudem menda niamo na svetu mi Sloveooi, in ako nas poznajo, ko plačujemo davek v denarju in krvi, po-mati nas morajo tudi le kje drugod ; in to je treba glasno pa razločno na ušesa povedati gospddi tam gori na Dunaju.
Kar sadova našo oijo domovino, imamo ▼ njej sedaj precej mirno vrdme, In tu pa tam so nekoliko „zajavka". kakor na primer mački v mesecu sušen, sicer pa ni labelnžiti nikako hujše — nesreče.
Ljubljana ae širi in povzdiguje, in niti mej narodnjaki niti mej Nemci in nemiku-tarji ni — dvobojev, rasun nekaterih političnih, ki pa niao vredni — komentarja. Vse giblje ae bolj resnemu pAstnemn času primerno; in oe]6 baron Heia, ki je priiel na Kranjsko „mit Vorurtheilon", trdi sedaj, da smo kranjski Slovenci tudi „intelligente Leute* s katerimi se da katera reči, bodisi potem že v slovenščini ali nemščini, če kdo namreč prvo ni dosti vei6. In baron Hein je ni, zato je pa tudi vpisan v nemški kaiino, ne pa tudi v ljubljansko „Čitalnico*. Kedaj se vpile, ni povedal, a da se sedaj ne more, je pa povedal, in to saradi tega ne, je dejal, „weil ich von den slovenischen radicalen Abgeord-neten angegriffen worden bin". — Meni bo sedaj smili baron Hein, in zato končam, g. urednik.	S—n.
Nesreča na morju. Kratki vesti, katero smo priobčili pod tem naslovom v aobotnem večernem izdanju, dodajemo še te-le podrobnosti. Bile je okolo ll>/a po noči od 2. na 3. t. m., ko je savil parnik „Orion", priiedši z Reke, odnosno iz Brazilije, okolo rta Pre-montore. V tem hipu opazil se je parnik „Elektra", priiedši iz Trsta, ki je hotel zaviti okolo istega rta. Poveljnika obeh parnikov sta odredila, kar je bilo v človeški moči, da se ogneta nesreči, toda bilo je prepozno. Strah in zmešnjava med mornarji bila sta neopisna. „Orion" trčil je „Elektri* v stran. Oba parnika bila sta močno po kodovana in, kakor smo omenili že v prvem, zavozili ao ju na poščeno obal, da se izognejo še večji ne> sreči. Na „Elektri" pa so ostale štiri osebe teško ranjene in jedna celć mrtva. Ko je namreč udri „Orion" v parnik „Elektro", zmečkal je oglarja Ivana Fogolina iz Trsta, težko poškodoval pa 32letnega Viljelma Cveka in 28letnega Karla Predana, oba iz Trsta. Ta dva težko ranjena odpeljali so v Trst. Druga dva ranjena sta v bolnici v Pulju. Ime jednega ni še znano, drugi je nek Miha Staničič. Takoj po nesreči prišla je pomoč iz Pulja, zatem tudi iz Trsta. Parnik „Orion" spravili so v vodo že v soboto, popravili ga nekoliko na licu mesta, na kar je „Orion" odplul p i lahko proti Tistu. V tržaško novo
pristanišč« priplul j« v nedeljo okolo poludne.
„Orion" je mnČno poškodovan, toda b1ag6 ni trpelo. Včeraj lo vzd gnili tudi „Elektro" in jo spravil) v Puij, kjer bode popravljen za silo, potem pa pride v Trst. Na „Orionu" je lahko ranjen ramo ogljar Anton Kleva is Trsta.
Policijake. Po noči na preteklo nedeljo skušali so nemani tatovi ulomiti v prodajal-nico jestvin tvrdke L. Boschian v ulici S. Michele hCt. 5 ter v prodajalnico C. Tolo-jevo, v ulici S, Giusto hšt 10, toda poskas ni se jim posrečil. Tudi v prodajalnico je-stvin tvrdke Davida Versolatti skušali so ulomiti gg. uzmotiči, toda tam jih je mord<* kdo preplašil, kajti tatovi pobegnili so, j.o-pmtiv.ii na licu mesta železen drog. Ker se tatovi baš le dni toliko „pečajo" h prodajal-nicami jestvin, misliti si moramo nehotć, da si namerjajo preskibeti „živež" za Velikonočno praznike. — Drugi tatovi hoteli pa so po noči na ponedeljek ulomiti v prodajalnico jestvin tvrdke Ivan Duler v ulici Chiozza it. 31. Slučajno jo prišla „patrulja" stražarjev mimo, na kar so tatovi urno odnesli svoje pete. — V nedeljo popoludne znašlo so je 6 veseljakov v neki krčmi v ulici L<iszaretto vecebio. Pet od njih jo je popihalo, ko so ae vsi dobro najedli in napili, samo zadnji „družbenik", 29)etni Fran D. is Postojne, mizar, bil je tako nesrečen, da ga je prijel gostilničar, ko se je hotel „zgubiti", ker j« zastonj „čakal", da se vrnejo njegovi tovarili. Vesela družba napravila je krčmarju škode 4 gld. 32 kr. Nesrečni D. je v zaporu kot •grešnik" ta vso družbo.
Poakuian samoumor. 18letni gojenec na tržaški državni obrtni šoli Oskar C., stanujoč ▼ ulici Ireneo hit' 1, hotel je umreti vMled nesrečne ljubezni. V dosego tega „junaškega" namena, i*pil je kosarec vode, v kateri je bil raatopil glavice žepljenic. Na arečo »sljubljeni Oskar ni umrl ta tenr „strupom", kajti pomagal mu je zdravnik is idravniškke postaje, da je isbruhnil pijačo na istem kraju, kjer jo je bil povžil.
Koledar Danes (6.) { Fridolin, op.; Ka-tarina B. — Jntri (7.); Tomaž Akv. uč.; Perpetva. — Mlaj. — Solnce izido ob 6. uri 37 min., zatoni ob 5. uri 47 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjntraj 6 5 stop., ob 2 pop. 9 stop.
Lotorijake itsvilke. Izžrebane 3. t. m.
Trst	13, 19, 18, 21, 3.
Budimpešta	69, 71, 88, 26,
Line	14, 29, 52, 21,
43.
73.
Najnovejie vesti.
Ljubljana 5. Minolo noč so neznani zli-kovci pomazali cesarskega orla na poštnih nabiralnieab. Proiskava se je pričela.
Gradec 5. Glasom naredbe naučnoga ministarstva se politehnika aopet odpre početkom poletnega semestra.
Praga 5. Sinoč je v neki tukajšnji cerkv i nepoatianeo saklical moj prepovedjo : Nehajte ■ prepovedmi ! Potem ao je uepoinanco postavil pred Člana bratovščine ki je nabiral miloščino sa cerkev, ter mu vrg*l v obraz nesnage in blata. Nabiralec je padel na tla omedievši. Nepoznauec je pobegnil na to.
Budimpeita 4. Ja vnega ahoda v prilog oerkveno-politiškim predlogam ae je udeležilo kacih 130.000 oseb, med temi do 70.000 s dežele. Mesto je bilo praznično odičeno in v zastavah. Predložene resolucije v prilog, da ee vsprejmejo cerkvene predloge, vsprejele so so ob navdušenih ovacijah cesarju in mej burnimi pojavi za vlado.
Madrid 5. Pogajanja mej Španjsko in Maroko so dognana. Španija dobi 20 milijonov pijaatrov,
Pariz 4. Tu so zaprli tri anarhiste. Pri njih so našli razstrelnega prahu in drugih razstreljivih tvarin.
London 4. Kraljica je vsprejela odpoved Oladstona ter je imenovala Rosebery-a mini-
sterskim predsednikom.
Trgovinski braojavl.
Budimpsita Pionioa za upomlad 7 19-720, zu je»on 7' 14 -7-40 Koruza za maj-juni 4-84—4-8 i --• - Ovo* na spomlad tl-09 —6 71.
Pionioa iiova od 77 kil. f. 7'SO—7-35, od 78 kil. t 7-4U-7-45, od 79 kil. f. 7-50—7 55. od 80 kil. f. 7 55-7'flD, od 81 kil. for. 7-G5- -7 70, R» 5 00 5-80; ovu« novi 8-95 7 40.
lečmon «-65-9-25 j proso 4 20 - |-«0.
Srodne ponudbo pAoiiice, povpraševanju omejeno, Prodalo ho ju 20.000 met. stot. po stalnih polnih cenah. Vromo dol.
Praga. Nuratlnirnni sladkor: miron. Za februar l«-67'/ april 16-72'/,. Z* maj 16-77'/,■ Nova roba Nopu-mtior lo-97, bruz kupoov.
Budimpeita. Špirit, 17— 7-50.
Isvrs. Kav*	(ood »T tm^ it] marc
101-75, m juli W 75 trg miren.
Hiafc Urg. Siintni good averng* za marc f.
81-75, maj 80 35 septsmber 77-—. Trg mir*n.
DunaJika bona S. mavca
predvSeranj. Državni dolg v papirju .... 98 50 „ „ v srebru .... 98 50 A t atrijska renta v slatu . . 130 15 .	, v kronah . . 9* -
Kreditne akcij«	3«9 25
London 10 Lit.....' . . 124 80
Napoleoni......' . . 9 90'/,
100 mark......' . .
100 italj. lir.....' , . 43-00
II
danes »8-40 98-95 120-20 »7 75 369 20 124.50 9 83 «1 82'/, 43 07
SVOJI K SVOJIM
V novi prodajalnici
kolo-
JKloJan, Vesal "v Trstu, nTlča" 'fTarrl»£a recchia it. 2, je naprodaj najfineje blago po ugodni ceni. Sladkor, kava, ril in moka vedno
svoia. Olje najflnej, domaČe in fino. Testenina v velikem izboru kolikor napolitanska tolikor donaia jako dobra.	(26)
Gostilna „Al Tnlngrafo",
Piazza Dngana it. 2 toči istrsko vino po 28 nvi. belo po 32 nvft. V družine po 28 nvi. od led naga litra viije. Iiborna kuhinja. Sprnjomajo se naročila u a obode in vofierje po zmornih conah. Podpirani se nadeja torej, da ga bodo gostje obi-Hkavali r velikem itnvilu.	Udani
2«-5	V. Coracich.
LA FILIALK
della
BANCA UNION
TRIESTE
a' oceupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio • Valute.
a) Aecetta vornamonti in conto corrente ab* buonando I* interes se annuo
par banconote 8 % con preavviso di 5 giorni
3'/.% »'/. „ 3'/.
a 4 mesi fi»»o
.... H ® II	II
per Napoleoni 2 % con preavviso di 20 giorni 8'/. . . • a 40 „ »•/4 - n	» . » «"»
8 « m	»	• 8 *
Sulle lottere di versamento attunlmento in ciroolazione il nuovo taBso d' interesne entrer& in v i gore nI 22. corr., riapettivamento 29. corr. a seconda del rispetivo preavviso.
b) In banco glro abbuonando il 2'///„ inte-resae annuo tdno a qualunqus somraa; proleva »ioni sino a flor. 20.000 — a vista verso chfcquo; importi maggiori preavviso avanti la Borsa.
r) ContegKia per tutti i versamenti fatti in qual«ia->i ora d' ufticio la valuta del medesimo giorno.
Aasnme pet proprl correntlati V incasao dri conti di piazza, di cambiali per Triet.it, Vitnna, Budapest td altri principali citth ; rilane a loro aaneani per que*tt piazze, «d accorda loro la faeoUA di domiclliare effetti presno la »ua canaa franco d' ogni spesa per esai.
d) 8' Incartca daU'acqulsto e della readita di effetti publici, valute e divise noncM del incmtto d' a.utegni, ctmbiali e eoupons, vertO mod'.ca prov• vigionc.
d)	Procnra la bolatnra di valorl Estea con la nassima sollecltudlne ed a condialorl modicisHlme.
e)	Vende le lettere di pegno 4'/,•/■ 0 obli-gnzioni comunali 4%, con 5% pi prouiio della Banca Commerciale Ungherese di Pest. Le lettere di peguo 4% della Banca Ipoteoaria IJngho-rese, nonchb le Obbligaiioni comunali 4'/a7« dalla stesaa bansa. Lo Lettere di Pegno 4'/,% esenti da impoata della Banca Proviuciale Ipoteoaria della Croazia e Slavonla in Zangbria.
La Filiale delta Banoa Union accetta in custodia vorso una tenuissima tnssa cffotti di quiklsianl spocie, prooura 1* incasso del eoupons alla soadenza e la verifica dei titoli sor-teggiati.
Trieste, 17 ottobre 1893.	1 12
Assicorazioni generali.
v Trstu
(druitvo je ustanovljeno leta 1831.)
To druitvo je raztegnolo svoje dolovanje na vso veje zavarovanja posebno pa: na zavarovan]« proti poiartl - zavarovanje po morju ia po kopucui odponlunuga blaga in zavarovanje na iivljonjo.
Društvena glavnica in reserva
dne 31, decembra 1892. t 49,162 470-81 Premije za poterjati v nasled-
f. 25,791 131-60
njih letih
Oluvnica /a zavarovanje ii vonja do 3l. docoinbra 189 » Plačam« povračila:
a)	v letu 1892	f.
b)	od začotka dru&tva do 31. decembra 1893	f.
Letni računi, izkaz dosedaj ikodvanj, tarife in pogoje za sploh vna nutanjčneja pojasnila ho dobo v Trstu v uradu drufttva: Via della Stazione it. 888/1 v lavtnoj lii&i.	12—12
f. 141,876.438-70
8.851 456-69
■^53,099.877-58 plačanih od-zavorovanja in
Luntnik politično društvo .Edinost". — izdavatelj in odgovorni urednik : Maks Cotič. — Tisku Tiskari a Dolenc v Trstu
V najem se d^jo
isu prodajalnico in gostilno pripravni prostori v poštni hiši pri farni cerkvi poleg državne ceste v Senožečah. V pritličju bo 4 sobe, kuhinja, klet itt majhen vrt; ako potreba tudi še 2 sobi v prvem nadstropju. V hiši nahaja so tokakarna.
Natančneje zve se pri lastniku Ivanu Krak01-ju v Senožečah. (8)
• •>. 1*r.