Političen list za slovenski narod.
Po polti prejema« velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., la četrt leta 4 (14., za en mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta S fld.. xa en mesec 1 fld. 7 Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
I
Maročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 199.
V Ljubljani, v četrtek 31.
avgusta
1893.
Letnik: XXI.
Katoliškemu shodu v obletnico?
Danes pred letom dnij se je zaključila na starem strelišču velečastna skHpščina zbrana s celega Slovenstva pod zastavo katoliško. Tedaj se je očito konštatovalo, da slovenski narod vidi v svoji sv. veri prvo in najboljšo oporo svojemu obstojn in razvoju, in da smatra probujo katoliške zavesti in razcvit življenja po veri za svojo najvažnejšo narodno dolžnost — Leto dnij je prešlo. Klevetnikov čete so bedele, in hotele izbrisati neminljivi vtis slavnostnih dnij. V sredstvih niso bili iibirčni. — Tisti boj, ki ga s cerkvijo in njenim namenom b i j e j o povsod že od Petrovih časov sem, zarajal je tudi pri nas že preje, tem bolj pa po shoda. V imenu narodnosti je nastopal, a vir mu je bila mržnja do cerkve in njenih pravic.
»Pozor", »Rim v službi slovenskih nasprotnikov", „latinizacija" 6e je že trobilo dolgo po svetu. Diritto croato in drugovi mu na Slovenskem so bili ozoanjevalci sovraštva do Rima. Sadovi se že kažejo. Včeraj smo javljali, da je cela slovenska rodbina vstopila v — razkolno pravoslavje. Evo, učinkov rovanju! Logični so, dosledno je njihovo izvajanje. Ljudij na polu pota kimajočih tudi mi ne maramo. — Katoliški shod je pokazal, da hočejo ostati Slovenci dosledni v zvestobi do sv. stoliee in zastopniki naši so pred sv. očetom samim to slovesno obljubili. Z očetnim blagoslovom okrepčani so se vrnili domov. Utvrdila se je vsestranski zavest, da smo rimski katoličanje.
Prošlemu letu bi lahko nadeli posebno ime: leto zabavljanj a ljubljanskemu škofu. Bilo ga je povsod in obilo. A narod je vstal in v mno-gobrojnih zaupnicah izjavil, da ljudje, ki mu blatijo vrhovnega pastirja, niso njegovi, da mu je ptuj njihov duh, ptuje njihovo početje. Tesneje se družijo verniki z duhovniki in ž njimi s škofi ne vladat politično, marveč streč in služit po navodilu Gospodovem.
Fikcij je nebrojno navstalo prošlo leto. Kleri-kalizem in politična nadvlada škofov in duhovnikov sta bila na dnevnem redu. Tudi »škofova stranka" se je izmislila pri nas. Nasprotniki so se igrali z domišljijo in se tolažili z njenimi izrodki. A na vsem ■ni bilo druzega res, nego da je slovenskega naroda resna volja nastopati povsod in vselej kot katoliški narod, ki išče svojih javnih pravic na temelju krščanske pravičnosti.
Dejali so, da je novo gibanje pri nas delo dr. Mahničevo in kranjskih fanatikov. Osamiti so nas hoteli. Zastonj. Prav taka Missia-Mahničeva stranka vstaja na Moravskem, na Češkem, prav taka se je pokazala pri katoliškem shodu na Poljskem in vstaja povsod na Francoskem, v Belgiji, ua Španjskem — povsod po celem svetu, koder bivajo katoličanje.
»En zarod poganja, prerojen in nov."
Levov duh prešinja narode. Ni se mu moč ustaviti. Načela vseh vernikov vnetih za cerkev so povsod jednaka in niso ni za pičico drugačna, nego jih razvija vladika bosansko-sremski prevzv. dr. Josip Juraj Strossmayer v svojem listu, ki ga je pisal »Radogoju". — On pravi :
»Podpirati dijaštvo siromašnega in zapuščenega ali neizmerno blazega in nadarjenega naroda našega je vrlo slavno in Bogu povsem dopadljivo delo, sosebno, ako se gleda na to, da ohrani naša mladež z znanjem in prosveto v srcu in z a ves t i svoji tudineoskrn-njen dar svete vere, ki je večni iz-
vor vsake luči, vsake prave svobode, vsake prave moči, vztrajne zmage in slave. Naj ima narod vse, kar skriva v sebi svet, pa naj nima svete vere, izgubljen je, posvečen je smrti in propasti; pa naj nima narod ničesar, ali če je znal v srcu in duši 8 v o j i začuvati nepokvarjen in ne-oslabljen dar svete vere, pa makar da so ga protivniki mrtvim in zakopan i m p r o g 1 a s i 1 i, prišel bode gotovo dan, ko bode on vzkrsnil in vrnil se v novo, slavno življenje. So žalibože hudobni in zlobni ljudje, kateri bi, ne vemv ime katere svobode in prosvete, pregnali iz srca in zavesti naroda, ako bi mogli, s sveto vero tudi Jezusa samega, kije pot, življenje in resnica; ali hvala Bogu, narod nam je dober, trdno zvest svojemu Bogu in svoji sveti veri; ker že več let preživim nekaj časa v sredini krasnega in pobožnega naroda slovenskega, vidim z neizrecljivo naslado duše svoje, da je ta veja dobrega naroda našega popolnoma zdrava, močna, čila in z vso gorečnostjo duše svoje udana svojemu Bogu in svojemu Rešitelju. — Ravno to moram reči o č. svečeništvu slovenskem in o inteligenci, ki vodi narod do lepše bodočnosti in bolje sreče. Zato naravnost odobravam in blagoslavljam novo društvo »Radogoj", ki bode slovenski mladeži nova podpora, da si poleg svete vere pridobi vse one pogoje, kateri vodijo do prave prosvete, prave svobode in pravega napredka.
Še jedenkrat torej blagoslavljam in vsakemu priporočujem to slavno društvo z željo, da nas Bog vse blagoslovi in obvaruje vsacega zla in nesreče."
Beri to pismo in beri resolucije našega I. katoliškega škoda o narodni organizaciji, o šolah, o vzgoji. —
Druzega ne trdimo mi niti za pičico, več ne-čemo. To pismo je prijavil »SI. Narod" in pač ga smemo vprašati: Kaj je po tem pri narodu prvo in poglavitno? Ali je vera v nevarnosti? Za kaj moramo najpreje skrbeti pri mladini? — In če mi povdar-jamo to, kar hvalite pri dijakovskem škofu, se nam rogate in »Missia-Mahnič, ^klerikalni brezdomo-vinec", »srednjeveški fanatik" nam zarohnite v lice. To ni lepo. — Uprav, ko ste oglašali o „Radogoju" po slovenskem svetu (št. 160), ste h krati napadali tiste dijake, ki želč izpolnovati Strossmayerjeve nauke. »Sramotno in strankarsko zavisnost" imenujete ondu zavisnost od katoliške vere naukov, ker le to zavisnostsije postavila »Danica". V »Rado-goja" pravilih ne vidimo ni črkice o veri in spoznavajoč potrebo in blagi namen novega društva izrekamo opravičen strah, da ne bi postal »Radogoj" ravno največja opora slovenskemu liberalstvu. Mi se držimo prevzv. Strossmayerjevih načel in teh se drži tudi prevzv. dr. Missia in dr. Mahnič, teh se drži vsak posamnik in vsaka skupščina, ki nastopa pod katoliško zastavo, teh se je držal tudi naš slovenski katoliški shod.
Ravno zato, da bi ohranila »mladež naša, vzgojena v katoliški gimnaziji z znanjem in prosveto v srcu in zavesti svoji tudi neoskrunjen dar svete vere", kakor pravi mecen jugoslovanski, ravno zato,
da ne bi »pregnali hudobni in zlobni ljudje v imenu svobode in prosvete iz srca iu zavesti naroda s sv. vero tudi Jezusa samega, ki je pot, življenje in resnica", zato hočemo izvršiti resolucije našega I. slov. katol. shoda, zato zbiramo „katoliški sklad". Ali ni to naša sveta narodna dolžnost? — Da, morate odgovoriti i vi, če vam je resna hvala besedij Strossma-yerjevih.
Bog daj, da bi se kmalu sestali vsi na skupnem temelju branit cerkev, branit vero, ljubit narod!
Gorenjske planine v nevarnosti.
Z Gorenjskega koncem avgusta.
II. Baron Born in „njegovi".
(Dalje.)
Gospod baron ali vodja njegov Mallner postopa posebno prebrisano proti onim posestnikom, ki imajo še v živalskem vrtu planine; ti so: planina Tegošče v lasti 42 kmetov iz Križa, P u n g r a t, last kmetov od Matere Božje (Brezjanov), Zali Potok in Dolžanka v posesti kmetov in Doline in Sije.
Vse naštete planine so pa še nerazdeljene in ravno to dela g. baronu silno preglavico; toda mož se ne da preplašiti in ne obupa. Začne namreč od posameznih posestnikov pravice kupovati in jih je v resnici že mnogo pokupil. To samo na sebi bi ne bilo nič hudega in nevarnega, ampak celo koristno, ker dotičniki ne smejo več živine pasti, Born pa svoje tudi nima.
Toda lahko se zgodi, da se bode zemlja razdelila in se baronu odkazali njegovi deli. Kar bo pa kmetov tako trdovratnih, da mu ne bodo hoteli prodati, bodo pa prisiljeni prodati mu, ker ne bodo mogli več izhajati. »Prodajajte, ker sedaj imate človeka, ki čerovje kupuje", spodbujali so gospodje kmete k prodaji.
Mnogo posestnikov se dd zapeljati, da p r o-dajo pravico, ki dovoljuje, gotovo število govedo v planino dati. Tako bode Pungrat kmalu ves Bornov. Tako ne bode čudno, če v par letih vse pod-se spravi.
Kakor hitro kaka krava na Bornovo stopi in jo lovec dobi, narekuje se visoka kazen.
Pri kočah so pa še njive, nasajene največ z zelenjem in obširni travniki. Z lastnimi očmi sem videl — poprej nisem verjel kmetom — kako so jeleni vse požrli do stebla. Niti jednega zelja ni več. Tudi trave so silno veliko popasli. Na zelnikih, ki so v varstvo pred govedo ograjeni, videl sem stopinje jelenov. Kmetje so se pritožili pri vsega-mogočnem gosp. direktorja. Res je bila cenjena škoda, a do takrat, ko sem bil na planinah, še ni nihče nič dobil.
Najbolj pa dela preglavico planina Sije, ki ima v Bornovem živalskem vrtu svoj lov. Za ta lov se je šlo pri okr. glavarstvu. Ponudilo se jim je 40 gld.
Toda posestnik Anton Primožič iz Pristave, mož, ki ima glavo na pravem mestu in se nikogar ne boji, pravi: »To govorjenje je otroško: jaz sam dam 60 gld. in ta-le moj sosed di 100 gld.; sploh pa mi lova ne damo, če tudi nam daste zanj 1000 gld."
Gospodje, tacih Tam je manjkalo in Vi bi bili slabo opravili.
Nato so zahtevali, da postavijo kmetje v planino svojega lovca. Ti precej Itbero v lova izurjenega fanta in ga naznanijo. Pokličejo ga v Tržič. Sestavili so tudi izpraševalno komisijo, pri kateri je bil kot prašalec neki E., čisto privatna oseba, hud privrženec Bornov.
Dasi je lovec dobro odgovarjal, so ga vendar ovrgli. Pa v pričo posestnikov niso hoteli tako brezobzirni biti.
Najbolj zanimivo in pikantno je to, da je g. Mallner zunaj precej tega lovca nagovarjal k Bor-novim lovcem pristopiti. Fant mu pa odgovori: „Če še za kmete nisem dober, tem manj morem biti dober za Borna", in je odšel.
Najeli so potem druzega lovca, ki je bil od radovljiškega okr. glavarja že potrjen in so poslali njegova spričaia v Kranj, k nesreči ne rekomando-vana. Na pošti od Tržiča v Kranj so se zgubila.
Radoveden sem, kako si bode g. baron iz te zadregel pomagal; pa čas bode že kaj zanimivega prinesel.
Poslopje Primožičevo je bila nekdaj last premožnega kmeta; to kmetijo prisvojila si je tržiška grajščina s tem, da je Primožiču dala posestvo v Pristavi pod Tržičem.
Ker to poslopje ni nikakor prikladno za stanovanje tako bogatega in visokorodnega gospoda, zida si ondi novo, okoli 60 korakov dolgo, trinastropno grajščino. Tudi svojim lovcem zida posebna nova stanovanja, a staro podira. Morda nastane nov Jeruzalem v Dolini in Kranjska se spremeni v drugo Palestino.
Sedaj biva s svojima sinovoma (od soproge se je ločil) pri sv. Ani v prenovljenem St. Anjekovem poslopju. Ker ga je pa prejšnja posestnica za Jur-jevo gostilno prehitela, ga je to tako razkačiio, da jej je vodo zaprl, ki sicet po njegovem svetu teče, pa imajo vendar bližnje hiše pravico do nje. To je po moji pameti čudno. Da bi svoje početje ložje utemeljil, zahteval je od poleg stanujočega bajtarja podpisati se, da se vodi odreka in potem jo bo smel vse jedno rabiti. In ta ima sedaj ključe do vode.
Ker se prej imenovana vdova ni upala z Židom v pravdo se spuščati, začela je vodnjak kopati. 16 sežnjev globoko so že, a vode še ni. Tudi je prepovedal njej drva iz gozdov prodajati. Ker nima sama gozdov in je na daleč vse baronovo, bo slaba zanjo. Tudi pot, ki pelje od gostilne pri Jurju do cerkve pri sv. Ani in je bližnjica čez Ljubelj, je baron zaprl. Tržiška občina je vložila pritožbo proti temu, ali bila je od deželnega odbora za nekompe-tentno spoznana; občina Sv. Ana se pa za to niti brigala ni.
Delal je tudi že nato, da bi se v šoli otroci tudi nemško učili, utemeljevaje svoje vroče želje z besedami: »Tu sem se sedaj stalno naselil, a ne razumem se z narodom. Podučujejo naj se otroci tudi nemško, da bode to mogoče."
Ni se mu sicer odgovorilo, da je to vendar nesmisel, predrznost, če kdo zahteva, da bi se za-stran enega na stotine ljudij njegov jezik učilo, toda odgovorilo se mu je: „Adijo, gospod baron!"
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. avgusta.
Katoliški centrum. Glasilo naših napred-njakov je iznašlo, da smo mi s tem, da smo se že izrekli za katoliški centrum, postavili v nasprotje s poslancem, č. g. Karolom Klunom. Nam ni znano, od kod to izvaja. Če morda iz tega, da je dosedaj g. kanonik zagovarjal Hohenvvartov klub in se morda celo upiral, ko so pred leti Lienbacher in nekateri somišljeniki hoteli osnovati nekak katoliški centrum, se pač opira na povsem napačne premise. Tedaj je tudi naš list bii za Hohenwartov klub, ker so bile razmere povsem drugačne, nego so sedaj. Katoliško gibanje po slovanskih deželah še ni bilo tako razvito. Pričakovati je torej bilo, da v novo stranko vstopijo skoro sami Nemci. Pri taki stranki bi bilo seveda malo težavno za Slovence. Lienbacherja tudi iz Hohenvvartovega kluba ni vlekla toliko katoliška ideja, kakor njegovo nemško mišljenje. Poznejše postopanje je to pač dovolj pokazalo. Sedaj je pa že bil na Slovenskem in v Galiciji katoliški shod in na Moravskem se snujejo katoliška politična društva, zatorej je pričakovati, da se katoliškemu centrumu,
ako se osnuje, pridruži več poslaneev iz teh dežel. Nov* stranka bi ne bila več izključno nemška, temveč bi t njej bile zastopane vse avstrijske narodnosti. Vodje bi jej bili pravi katoliški možje, kateri bi tudi spoštovali in branili narodno jednakoprav-nost. Z osnovo nove katoliške stranke bi se naredil konec škodljivemu polovičarstvu, vsak poslanec bi se moral odločiti ali za katoliška načela ali pa za liberalizem. Seveda nekaterim bi to bilo malo neprijetno, ali do tega bode moralo priti, poprej se politične razmere v naši državi ne izboljšajo. Na to se tudi deluje povsod, ne le pri nas. Zadovoljnost »Narodova" z razpadom Hohenwartovega kluba bi pa ne bila dolga. Slovenski poslanci so skoro vsi voljeni na podlagi programa: Vse za vero, dom in cesarja, in bi zatorej ne mogli hoditi z liberalci, bodi si že z nemškimi ali slovanskimi. Slovenski narod je tudi veren in bi zatorej v bodoče volil pač pred vsem le take poslance, ki se zavežejo, da vstopijo v katoliški centrum. K temu bi pripomoglo katoliško gibanje, ki je sedaj tako živahno po vsem Slovenskem in katerega ne ustavite, če skličete sto tacih shodov, kakor ste ga v Novem Mestu, kjer ste se bahali s svojimi zmožnostmi in drug druzega hvalili. Če pa »Slov. Narod" hoče tistim poslancem, ki pristopijo katoliškemu centrumu, očitati neznačaj-nost, mu le povemo, da naj V tem oziru le pometa pred svojim pragom. Kska je njegova značajnost, to smo mi pri priložnosti že razkrili. Gospodje »Narodovi" vredniki in sotrudniki, le poglejte po svojih vrstah, le premislite, kaj je vse zagovarjal že ta ali oni iz naprednjaškega tabora, pa se bodete lahko prepričali, kje je neznačijnost prav navadna lastnost. Skok od jednega prepričanja do druzega pač ni nikjer lažji, kakor pri naših naprednjakih.
Mladočeh Spindler pred svojimi vo-lilci. V nedeljo je v Lisi na Češkem poslanec Spindler poročal o svojem delovanju. Pred vsem je dokazoval, da mladočeška politika ni brez vspeha. Emancipovala je narod od veleposestnikov, sprožila boj za češko državno pravo na vsej črti in uničila Staročehe. Seveda je drugo vprašanje, kake koristi ima narod češki od vspehov, o čemer se pa Spindler ni nič izrazil. Potem je govoril o občni volilni pravici. Dokazoval je, da bi občna volilna pravica Nemce pripravila ob sedanje prvenstvo in napravila pot decentralizaciji in češkemu državnemu pravu. Mi se pač ne moremo strinjati s trditvami Spindler-jevimi. Mladočehi sami so imeli že priložnost, se prepričati, da delavci niso posebno navdušeni za zgodovinske pravice. Z občno volilno pravico pridejo na dan druga vprašanja, o češkem državnem pravu bode potem le malo govora.
Volilna pravica žensk. V Plznu je bil te dni socijalističen shod, katerega se je udeležil tudi mladočeški poslanec Dyk, ki je v daljšem govoru razkladal vspehe mladočeške politike. Za njim je pa dobila beseda neka ženska, ki je sprva razkladala precej dobro, kako veliki kapital zatira in izžema delavce. Potem je pa spregovorila o občni volilni pravici, katero je zahtevala tudi za svoj spol. Pretila je možem, da jih bodo zapustile žene, ako jim ne dajo več jednakopravnosti. Ta ženska pač tudi v Avstriji ni več jedina s svojimi nazori. Poli-tikujoče ženske so pač le naravna poaledica napačne liberalne vzgoje.
Tretji katoliški shod na Ogerskem. Ogerske proticerkvene predloge imajo to dobro posledico, da so katoličane vzbudile iz dosedanje le-targije. Dne 10. septembra bo v Terezijopolu že tretji ogerski katoliški shod v letošnjem letu. Taki shodi bodo tudi na Ogerskem poživili katoliško zavest, da liberalizem ne bode mogel več tako samovoljno gospodariti, kakor je dosedaj. Da se upajo liberalci s cerkvi sovražnimi predlogi ua dan sedaj, ko drugod že peša liberalizem, je kriva le prevelika dosedanja malomarnost ogerskih katolikov. Samo zaradi ljubega miru se mnogi niso hoteli dolgo liberalcem po robu postaviti. Liberalni listi že čutijo, da jim preti nevarnost od katoliških shodov, zato se pa hudujejo nad njimi, ali jih pa skušajo osmešiti.
Ožje volitne na Francoskem. V nedeljo bodo na Francoskem ožje volitve. Kakor se kaže, pri njih radikalci še več pridobe, kakor so pri prvih volitvah. Clemenceau pa najbrž propade, če tudi močno agitnje po svojem volilnem okraju in svojega nasprotnika proglaša za klerikalca. Za njim najbrž še vlada ne bode posebno žalovala. On je napravil v Franciji že mnogo zmešnjav. Marsikako ministerstvo je palo zaradi njega. Ko se je pa njemu
ponujalo, da prevzame sestavo ministerstva in tako pokaže svoje administrativne zmožnosti, je pa to ponudbo odklonil. Tudi Floquet najbrž propade pri ožjih volitvah. Proti njemu zmaga socijalist Faberot. Za Floqueta je jako neugodno, da so saprli oskrbnika ubožnih zakladov Girousta zaradi izneverjenja. Gironst je bil dober agitator in je 1880. 1. mnogo pripomogel Floquetu do zmage. Tako izgineta is javnega življenja dva moža, ki sta bila jako dobro znana v francoskem parlamentarnem življenju. Oba sta nekoliko žrtva panamske afere. Pokazalo se je, da je sedanji volilni zakon škodljiv za posamične politične veljake. Ko bi smeli kandidovati v več okrajih, bi marsikak veljak še prišel v zbornico, ko tako ne bode.
Družbe sv. Cirila iu Metoda
redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
XVII.
VII.	Za družbino nadzorništvo poroča profesor dr. Ivan Svetina.
Nadzorništvo je, kakor je v pravilih določeno, dvakrat tekom leta, 11. maja in 30. novembra,
1892	skontriralo blagajno, dne 22. februvarija 1893 pa pregledalo račune za leto 1892, računske knjige in priloge ter našlo, da se je vselej račun vjemal z blagajniškim stanjem, dohodi in razhodi pa so bili dokazani po računskih prilogah.
Pri poslednjem skontrovanju dne 22. februvarja
1893	bilo je v blagajni zraven gotovine 43 gld. 46 kr. hranilnih knjižic v znesku 15.374 gld. 42 kr., od katerih omenjamo:
1.	mestna hranilnica ljubljanska gld. 3930 50
2.	južnoštajerska hranilnica . . „ 3000'—
3.	posojilnica v Pulju na Istrskem „ 1045'—
4.	„ » Celji .... » 509-37
5.	„ » Sevnici ... » 1481-84
6.	„ „ Šmihelu na Koroškem ....... „ 709-18
7.	posojilnica v Sinči vasi, Kor. „ 1104-48
8.	» „ Djekšah » » 2193-41
9.	» „ Tinjah » „ 536*41 10. Hranilno in posoj. društvo v
Ljubljani....... „ 300"—
Nadzorništvo toraj nasvetuje:
Slavna skupščina potrdi račun za leto 1892 z dohodki 15.942 gld. 80 kr., s stroški 13.258 gld. 9 kr. in s prebitkom 2.704 gld. 71 kr. in s končnim blagajničnim ostankom 14.697 gld. 6 kr., in dii v smislu §.22 družbinih pravil vodstvu o p r o s t i 1 o.
Prvomestnik konstatuje, da je skupščina to izvestje soglasuo vzela na znanje.
VIII.	Prvomestnik naznanja, da po pravilih letos izstopijo naslednji udje družbinega vodstva; Ivan Hribar, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar, Tomo Zupan. Dalje prečita pismo dr. Tavčar-jevo, v katerem izjavlja, da z ozirom na svoje posle več ne more sprejeti eventuelne izvolitve ter da hoče v vseh pravnih zadevah drage volje podpirati družbo.
Vsled tega pojasnila nasvetuje skupščinar Matko Mandič, da se izvolijo z vsklikom dosedanji odborniki, a mesto dr. Tavčarja pa kurat Anton Koblar. Skupščina z dobro- in slavaklici pritrdi temu nasvetu. — Prvomestnik naznanja, da je voliti zdaj prvomestnika, ker je bil i on mej izstopivšimi vodstvenimi člani, proseč podpredsednika Svetca, naj vodi volitev. Ta pozove zborovalce, naj izvolijo družbi prvomestnika. Vsestransko ploskanje in »živio Zupan!" pozove dosedanjega prvomestnika na njegovo častno mesto.
Prvomestnik preide k volitvi družbinega nadzorništva in razsodništva. Zastopnik M. Mandič predlaga, naj se izvolijo vsi dosedanji člani, le mesto dr. Moscheta naj se privzame odvetnik dr. Fran Stor, ki je vsled današnjih izvestij v svoji rodbini že trikratni pokrovitelj naši družbi. Ta nasvet skupščina jednoglasno odobri.
(Imena vseh opraviteljev se objavijo skupno ob koncu.)
Prvomestnik naznanja, daje s tem vspored izvršen, vendar vpraša: da-li ima kateri čč. zastopnikov še kako željo do družbinega vodstva ter sploh v društvenih šolskih zadevah ?
Novoizvoljeni vodstveni član Anton Koblar izjavlja, da sprejme volitev rekoč; »Dosedaj mi je bilo delovanje za prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda prijetna naloga, a od slej naprej mi bo sveta dolž-
nost, katero mi je naložila tako odlična skupščina." Zborovalci so novega odbornika burno pozdravljali.
Dr. Dinko Vitežič želi, da bi naša in istrska družba sv. Cirila in Metoda stopili v tesnejšo zvezo za pospeševanje slovenskega in hrvatskega šolstva po Istri. A o tem naj vodstvo potrebno ukrene. — Zastopnik M. Mandic priporoča, da bi vodstvo čim prej mogoče osnovalo v Trstu še jednorazrednico in sicer v Rocolu, kjer je najbolj potrebna.
Prvomestnik pripomni, da se bode vodstvo oziralo na te nasvete. Stoje potem spregovori: Častiti skupščinarji! Preden končamo, drznem se Vas vprašati: ali me pooblastite, čast. Slovenke in Slovenci, zbrani tu iz vseh pokrajin naše govorice — da sedaj koj po končani veliki skupščini izreče vodstvo potom tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva VIII. velike skupščine v Sežani globoko udanost, zvestobo in pokorščino Nj. Veličanstvu, presvitlemu cesarju? (Skupščinarji vstanejo ter z živio- in slava klici na presvetlega cesarja odobrijo nasvet prvo-mestnikov.)
K sklepu se prvomestnik zahvaljuje v prvi vrsti ženski sežanski podružnici imenoma prvo-mestnici, preblag. gospej dežel, poslanca Mariji Mahorčičevi na vsem prijaznem trudu glede priprav za veliko skupščino in čast. domači duhovščini za breskrbitev Božje službe; zahvalo izreka vsem navzočim zborovalkam in zborovalcem; vsem čast. delegatom posamičnih podružnic; vsem podružnicam za požrtovalnost preteklega upravnega leta; pa tudi brezizjemno vsakemu, ki je pokazal kakoršnim činom že koli čuteče srce za našo,družbo ter oznanja, da je VIII. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani zaključena. (Živioklici prvomestniku.)
Takoj po sklepu zborovanja poda se deputacija: prvomestnik direktor T. Zupan, podpredsednik deželni poslanec Luka Svetec in družbini nadzornik profesor dr. Ivan Svetina k Sežanskemu g. c. kr.okrajnemu glavarju Simzigu, da izvrši zgornji nalog. G. glavar je deputacijo prijazno sprejel ter izrazil svoje veselje na tej lojalni manifestaciji, o katerej hoče takoj poročati na višje mesto. O tem spričuje nastopni čes-•tilni dopis: ■Št. 1701 P.
Častitemu predsedništvu družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
V smislu odloka visokega namestniškegapred-sedništvaz dn6 6. avgusta 1.1., št. 1436, počastim se naznaniti častitemu pred sedništvu, daje Njegovo Veličanstvo, vsled odloka njega ekscelence gospoda ministra za notranje zadeve s dne 2.avgnstat.l., št. 2694/M.J., blagovolilo naročiti> da se predstojništvu družbe sv. Cirila in Metoda za izjavo vdanosti in lojalnosti — poklon-jeno o priliki občnega zbora v Sežani dne 26. julija t. l.Njegovemu c. inkr. apostoličnemuVeličanstvn — Najvišjo zahvalo naznani.
Sežana 8. avgusta 1893.
C. kr. okrajni glavar: Simziff.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. avgusta.
(Novi dekan.) Z Vrhnike, 29. avgusta: Danes sprejeli smo novega čast. g. dekana Fr. Kumra, doslej župnika v Mošnjah. Sprejem bil je — skratka povedano — eleganten. Čast. g. dekan se je pripeljal v spremstvu č. gg. kanonikov J. F 1 i s - a in dr. E 1 b e r t - a , župnika Malenšek-a itd. okrog četrte ure popoldne do meje vrhniške fare, koder ga je pred slavolokom pozdravil č. g. administrator P. Bohinjec s prvima obč. svetovalcema gg. K. Ob reso in K. Majer jem in bližnjim občinstvom. Glavni sprejem pa je bil v trgu pred občinsko hišo, koder je vpričo blag. gg. uradnikov, občinskega zastopa, raznih društev in obilno občinstva pozdravil v imenu vrhniške občine blag. gosp. župan Gabr. Jelovšek č. g. dekana v prisrčnih in navdušenih besedah in predstavil odličnejše zastopnike. Od tod se je sprevod pomikal po Vrhniki skozi štiri krasne slavoloke ob plapolajočih zastavah do veličastne farne cerkve, koder je šolarica Ivanka Javornik v verzih pozdravila v imenu mladine čast. g. dekana in mu podala šopek. Pred cerkvenimi vratmi pa mu je podala v vezanih besedah deklica Marija Bučar na blaznici ključe cerkvenih in farov-ških vrat, in v cerkvi je zaključil sprejem blagoslov
z Najsvetejšim. — Bog daj lepemu sprejemu tudi lepih vspehor in ohrani mnogo let vrhniški fari in dekaniji čvrstega in ljubeznivega duhovnega pastirja.
(Obletnica katoliškega shoda.) Danes ob obletnici I. slovenskega katoliškega shoda darovala se je ob šestih zjutraj v cerkvi Matere božje ua Rožniku sv. maša za dobrotnike »katoliškega sklada". Maševal je preč. g. kanonik Andrej Zamejic, peli so pa pod vodstvom č. o. gvardijana Hugolina S a 11 n e r j a pevci frančiškanski. — Pri sv. maši je bilo mnogo izbranega občinstva. — »Izvršujoči odsek" šteje si v dolžnost iskreno zahvalo izreči zlasti preč. g. kanoniku A. Zamejcu, ki je opravil sv. daritev in č. g. gvardijanu o. Hugolinu, ki je drage volje preskrbel petje in orgljanje. Bog povrni!
(Nemško-slovenski poštui pečati.) Mnogo se je do zdaj pisalo in tožilo v nas o le nemških poštnih pečatih, a tega ni do zdaj nihče pomislil, da smo glede njih sami krivi! Kjer je tak samo nemški pečat, briga in zahteva naj dotično županstvo pri poštni direkciji v Trstu nemško-s lovenski pečat, in dobil se bode, če bi pa ta korak ne zadostoval, stori naj se drug — do trgovinskega ministerstva! Na ta način dobila ga je Ljubljana in dobili so ga p o drugod, dosegli ga bodo tedaj izvestno tudi ondi, kjer ga dozdaj še niso imeli. A če županstva sama ne b t o r č svoje dolžnosti, jim tudi poštna direkcija stregla ne bo.
(Zavratno ustrelil) je sinoči ob llt9. uri — kakor se sumi — Alojzij Novak, odpuščen delavec Kozlerjevega povovara, dvaintridesetletnega tovarniškega nadsodarja in hišnega posestnika v Sp. Šiški Jan. S t e n o v c a , oženjenega in očeta dveh otrok. Stenovic zgrudil se je, smrtno zadet iz revolverja, tik ceste ob Rudolfovi železnici, gredoč domov v Šiško; prenesli so ga potem v deželno bolnico, kjer je danes v jutro umrl. Novak ustrelil je nadsodarja zaradi tega, ker ga je Stenovec odpustil iz službe radi nerednega življenja. Morilca so že prijeli.
(Premeščen) je g. stotnik Ad. Handschuh od polka baron Kuhn št. 17 v tehniško vojno akademijo.
(Poročil) se je v podružni cerkvi na Viču v torek 29. t. m. gosp. Frančišek Brunet, c. kr. telovadni učitelj na tukajšnji realki, z gospodično Kavčičevo.
(Iz odborove seje obrtno-podpornega društva.) Mesto umrlega Jan. N. Horaka je bil včeraj predsednikom obrtno podpornega društva izvoljen gosp. Srečko N o 11 i, kleparski mojster. — Sklenilo se je, da se bo v olajšanje udov od sedaj naprej dovolil osebni kredit. Nameravajo se tudi znižati obresti od posojil.
(Ogenj.) Iz Mereč pri II. Bistrici. V ponedeljek 2S. t. m. se je krog poldne vnel kup slame pred hišo J. Šajna v Merečah. Ogenj je najbrže kak to-bakar zatrosil. V malo trenntkih so bila temu gospodarju vsa poslopja v ognju, in pogorela so tudi dvema sosedoma hiše in hlevi. Zgorelo je trem siromakom vse seno, letošnje žito in prvemu sta poginili tudi dve kravi in zgorel mu je prašič. Pogorelci so usmiljenja vredni, ker si bodo za male svotice, za katere so bili zavarovani, komaj hiše pokrili. Ljudje so od vseh stranij pritisnili ter s pridnim gašenjem ostalo vas požara rešili. Kako potrebno bi bilo pri nas v Trnovem ali v Bistrici društvo požarne brambe, da ne bi o takih prilikah bistriška brizgalnica mirno v lopi počivala. Naj bi usmiljena srca tudi našim pogorelcem pomagala v veliki revščini, v katero jih je pahnil nesrečni ogenj!
(Tatovi so vlomili) v Begunjah pri Rakeku po noči od 26. do 27. avgusta v prodajalnici g. Marije Blažon, ter odnesli kave, cukra in tabaka v vrednosti 50 gold. Pri tem delu se je eden na oknu ranil, ker je več kapelj krvi videti.
(Nov veliki zvon.) Na Krki 28. avgusta. Naš veliki zvon 37 stotov in 15 funtov, ali 2071 klg. težak je minolo zimo počil. »Unio Catholica", pri kateri so zvonovi tudi proti škodi po razpoku zavarovani, je na prvo poročilo pri dvornem zvonarju g. Samassi v Ljubljani nov zvon naročila in plačala. Tudi vse druge stroške za snemanje starega, vožnjo, obešanje novega zvona v znesku 84 gld. 80 kr. je brez vsacega ugovora povrnila. Večje točnosti od zavarovalnice ni mogoče pričakovati. Naj še hvaležno omenim, da je stavbarski mojster gospod Faschini v Ljubljani nam vrv za vzdigovanje novega zvona brezplačno posodil. Gospa Lavričeva iz Ponikev pri Dobrepolju pa nam je vzdigovalni stroj, kranik, brez-
plačno radovoljno na razpolaganje dala. Novi zvon poje enako mogočno milo, kakor poprejšni, samo da je glas še močnejši, ker je težji za 102 klg.
J. Sorc, župnik.
(Iz Opatije) se nam poroča, da tja dospe te dni srbski ministerski predsednik g. D o k i č, da se mu zdravje zboljša; ostal bode ondi nekoliko tednov.
(Iz Brna,) 28. avgusta. Raznoterosti. Tukajšnje deželno predsedništvo je razpustilo društvo rezervnih častnikov radi razglasa, naj bi se snula bratovska društva na Avstrijskem. — Narodni klub je napravil javen shod v Jovičku, da se na meji med Nemci in Cehi poživi narodna stvar. Na Gre-grovo »komando" so se pa sešli »mladi" od blizu in daleč, da bi nagajali; — res »plemenit" namen! Šlo jim je za to, da bi k molčanju prisilili dr. Žlička. Ta znameniti govornik je govoril »o politicke si-tuaci a pomerah n&roda českeho". Mladočeški kri-čači, o katerih bi skoraj rekli, da so bili »kupljeni", so ga hoteli motiti z raznimi opazkami, a gospod doktor jih je tako zavračal ter tako usvedočeval laži, da jih je skoraj ob pamet pripravil. Ko je bila stiska za Mladočehe najhujša, oglasi se nekdo in očita dr. Ž&čku osebne namene v politiki. A sedaj so jo skupili. Govornik je pozval dotičnika, naj svojo trditev dokaže. Tiho. Kričač se je skril. Tu se obrne govornik na poslanca Svozila, naj on dokaže ono smelo trditev. Ta obledi in glasovi naših razodevajo svojo nejevoljo. Slednjič se oglasi Mlado-čeh Jonaš ter prekliče one za liberalce nesrečne besede. Le tako naprej, gg. radikalci, se bodemo vedno bolje spoznavali! — Tudi »lidovd strana" je imela svoj shod v Brnu. Glavni govornik je bil dr. Striinsky. Polemiziral je zoper narodno stranko, ki je odposlala deput&cijo k predsedništvu radi čeških napisov. Kake je dr. Striinsky res čenčal, ne bodem razpravljal. »Hofrati", redovi in jednake že zdavnaj obrabljene fraze so njegov govor morale zaljšati, drugače bi bil jako pust ostal. — Iz Pribora gre c. kr. notar dr. Emil Kudielka v Brno. Tamošnja občina je hotela njegovo hišo kupiti. On je obljubil, a vendar ni ostal mož-beseda, marveč jo prodal »Freiberger Vorschussvereinu". Moška je ta. Kaj bi rekel neki njemu velik narodnjak prerovski, Karol starejši Zerotin, moravski glavar, ki je obsojal Olomučane, ko so mu leta 1610 poslali nemški dopis? Piše jim nazaj, da je sramotno, čislati nemški jezik bolj od češkega v češki zemlji in da ne bode v prihodnje na nemške dopise odgovarjal. Kaj bi rekel neki sedaj velik narodnjak, ko toliko Cehov na nemško stran sili I — Dr. Str&nsky je zagovarjal vrednika »Cervdnkov", obsojenega radi motenja vere. V svojem govoru je rekel, da je vse jedno, če kri-stijanje k spovedi gredo ali ne, kakor tudi, če jedo judje o Veliki noči opresnike ali ne. Državni zastopnik je opomnil, da se ne smejo židovski opres-niki zamenjevati s spovedjo, ki je zakrament. Iu dr, Strdnsky je odgovoril, da obžaluje g. državnega zastopnika, ker ne ve, da je pri Židih sveta navada, vživati opresne kruhe. Tako je govoril Mladočeh dr. Stnlnsky! Naj se potem kmetu liže, češ, jaz in moja stranka (lidovci) nismo zoper vero! — Na »Besednem domu" so strgali češko-moravsko-šlezijski grb. Zoper to se je narodni klub pritožil pri ministerstvu, ki je pritožbo zavrglo. Sedaj gre drug priziv na najvišje sodišče. — V Breclavi je pogorela Kuflf-nerjeva sladkornica. Zažgal je nekdanji čuvaj John. Škode je 250.000 gld. — G. dr. J. Korec, profesor na tukajšnji češki gimnaziji, se je povrnil s svojega potovauja po Laškem, Grškem in Mali Aziji. — Na lokalni železnici Brno-Kralovo Polje je hotela rešiti mati svojega triletnega sinčka, ki se je nahajal na tiru, ko se je vlak že bližal, a bilo je prepozno. Otroka je ubilo in mater smrtno ranilo, le devet mesecev star otrok je ostal skoraj nepoškodovan. Ponesrečeni otrok je od matere odskočil v trenutku, ko ni žena dosti pazila, kar je nesrečo protzročilo. — V Slavkovu je priredil »narodni klub" včeraj javen shod. Govorila sta dr. Fr. šromota in dr. Ctibor Helcelet. — Richter, četrtošolec nemške realke v Olomucu, je bil obsojen zaradi umora, kakor sem. svoje dni poročal, za štiri mesece v ječo.
(Učitelji — framasoni.) List »La Croix de 1* Ahier" objavlja iz letošnjega seznama Grand-Orienta imena več nego sto učiteljev in profesorjev, ki so členi framasonov.
(Kolera.) Dunaj, 29. avgusta. Današnji tukajšnji večerni listi objavljajo prvega mrliča za azijaško kolero. Bil je to delavec v mestnih skladiščih ob velikem Dunavu za Pratrom, po rodu Nemec. 22. avgusta najedel se je svinjskih ocvirkov in na nje na—
pil vode iz Dunava. Domu prišedši se je moral takoj vleči, ker ga je že na vse strani vilo, vendar pa mu je še tisto noč toliko odleglo, da je zjutraj ostal in drugo noč — ker ni imel več denarja za posteljo, prenočil pod milim nebom, na kar je šel 24. t. m. zopet v skladišče delat. Dne 25. t. m. lotila se ga je kolera v novič s tako silo, da je na cesti obležal. Usmililo se ga je »rešilno društvo", katero so ljudje nemudoma obvestili, in ga je prepeljalo v bolnišnico k usmiljenim bratom iz III. okraja, kjer ga je bolezen zagrabila, v II. okraj. Usmiljeni bratje dali so ga pripeljati v vozu za okužence v bolnišnico cesar Franc Josipovo, ki je nalašč v ta namen postavljena, da se tjekaj pošiljajo bolniki z okužljivimi boleznimi. Oni je siromak dnč 27. t. m. ob 4. zjutraj umrl. Bakterijologična preiskava drobu iu vsebine njegove določila je brez dvoma pravo azijaško kolero. Tudi lansko leto pokazala se je kolera najpreje ob dunajskih skladiščih. Bog nas varuj nesreče!
(Novice.) Iz Prage, 27. avgusta. Sodnijska obravnava zoper socijaliste, ki so se sprli pri Olšanih s policijo, je že končana, in sicer so dobili glavni podpihovalci od jednega tedna do 15 mesecev zapora. Hujša osoda bode zadela one, ki so provzročili nemir pred cesarjevim dnem. Policija je že priprla 90 mladeničev, med njimi i vrednika socijalnih „Pokrokovych Listu", Vesely-ja, in še vedno išče po stanovanjih, če bi našla znabiti še nekatere veleizdajske listke, koje so nemirneži 17. t. m. med ljudij metali. — Grozno škodo je napravil hud naliv pri Vrchlabi. Utrgal se je namreč oblak in je v 15 minutah uničil sadje, izruval najmočnejša drevesa in odnesel streho predilnice z dimnikom, katera je poškodovala sosedne hiše. — V Karlovem Tynu so nastali protižidovski nemiri. Provzročil jih je neki Žid, ki je onečastil svojo petnajstletno deklo. — Zdaj smo zvedeli, kakšni so Mladočehi. Povedal je dr. Kram&r, sam jeden prvih Mladočehov. Pri sestanku akademičnega društva „Jizeran" v Železnem Brodu je povedal v svojem govoru mladim poslušalcem, kakšni morajo biti, pa tudi, kakšni ne smejo biti. In kakšni ne smejo biti? »Nikar ne bodite taki, kakor smo mil", je klical. »Poglejte nas, kako smo v resnih časih malenkostni, osebni, živimo iz opravljanja, koliko zavisti je v nas in sumničenja, tako da se zdi, kakor bi bili svoj cilj zgrešili, in da vse, kar počnemo, storimo le zato, da bi zadovoljili svojo ne-čimerno8t." Ako bi bil kdo drug tako se izrazil, bil bi obrekovalec mladočeške stranke, a tako se je izrazil Mladočeh sam! — »Zk&za čili Spatn^ veno", je naslov brošurici, v kateri svari osrednja šolska matica češke stariše, da ne pošiljajo svojih otrok v nemške šole. Cena ji je 4 kr. — Dve leti že obstoji »Lidovd z&ložna na krillovskyeh Vinobradtih". Obrestuje s 5odstotne vloge po 50 kr; član more postati le kristijan, ko vloži 50 kr. za rezervni fond in pa 5 gld. Ta lavod posojuje tudi poštenim „na-šincem" denarje. — Danes teden so storila v benediktinskem samo.stonu na Smihovu samostanske obljube komtesa Blanka Thun - Hohensteinova (samostansko ime Neža), komtesa Leopoldina Salm-Reiffer-scheidtova iz Solnograda (Placida) in princesinja Marija Schwarzenbergova (Benedikta). — Tovarnar Karol Kocijan v Humpolcu je pristopil k osrednji šolski matici, ter je dobil dovoljenje, da sme na svojem suknu rabiti naslov »Ustrudni Matice Školskd". S tem se je tudi zavezal, da mora prodajati dobro, zanesljivo blago. »Svoji k svojim!" — V Slapih pri Taboru je pokončal ogenj 18 številk. Škoda znaša
50.000 gld. Ljudje so imeli skoraj že vso letino spravljeno, in je torej nesreča tem hujša. Zgorelo je več glav živine iu jeden otrok. Kako je ogenj nastal, se dobro ne ve, a govori se, da so zažgali otroci, ki so se z žvepljenkami igrali.
(Zdravje v Ljubljani.) Novorojencev je bilo od
20.	do 26. avgusta 24, 1 mrtvorojenec in 32 jih je umrlo v tem času. 2 sta umrla za oŠDieami, 1 za škarlatico, 1 za vratico, 5 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 3 za želodčnim katarom, 1 vsled mrtvouda, 6 vsled starostne oslabelosti, 11 za raz-
! ličnimi boleznimi. Mej umrlimi je bilo 8 tujcev in : 10 v zavodih. Zbolela sta dva za ošpicami, 3 za ! škrlatico, 1 za grižo.
(Naknp drva.) V ponedeljek dne 11. septembra 1893 ob 10. uri dopoludne vršila se bode pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Zadru ponudbena obravnava zaradi zagotovljenja 5567 kubičnih metrov trdih drva. Ponudbe vložiti je do 11. septembra 1893 1. 10. ure dopoludne pri napominanem magacinu. Dotični razglas obsezajoč pogoje in ponudbeni obrazec pogleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Telegrami.
Dunaj, 31. avgusta. Generalni svet avstroogerske banke je sklenil jednoglasno, da obresti sedaj ne povikša, temveč pritegne v povekšanje davka proste bankovčne rezerve solinske liste, katere ima v posesti svoji, in sicer toliko, kolikor bode potrebno vsled trgovinskih zahtev letošnjo jesen.
Dunaj, 31. avgusta. Višji zdravstveni svet se je izrekel v poslednji seji, da je vedno večja nevarnost, da se zanese kolera iz Galicije, še bolj pa iz Ogerske. Zdi se mu, da je treba strogo nadzorovati ljudij, ki prihajajo iz okuženih krajev, napraviti ogledovalne postaje po železnicah in ob Du-navi, koder prihajajo ljudje na ladijah. Priporoča, da se prebivalstvo seznani s knji-žurami, ki so lani izšle o koleri.
Budimpešta, 30. avgusta. Cesarskih manevrov na Ogerskem od 9. do 12. dne septembra udeleže se vojaški atašeji nemški, italijanski, francoski, ruski, angleški, rumunski, španjski, turški, švedski in severo-ameriški.
Budimpešta, 30. avgusta. Poslednjih 24 ur so v Budimpešti 4 zboleli za kolero, v raznih komitatih jih je 116 zbolelo in 67 umrlo.
Neapolj, 30. avgusta. Vsi fijakerji so zopet začeli voziti. V mestu je kakor po navadi.
Nimes, 30. avgusta. Zaradi dogodkov v Aignes-Mortesu je bilo obsojenih šest oseb v jedno- do šestmesečno ječo.
Novi Tork, 30. avgusta. Govori se, da je predsednik Oleveland zbolel za hudo boleznijo.
Umrli so:
29.	avgusta. Edvard Kottek, urar, 64 let, Stari trg 28, otrpnjenje srca.
30.	avgusta Anton Žitnik, delavčev sin, 3 mesece, Cesta v mestni log, 13, črevesni katar. — Ignacij Kreč, pasar, 16 let, Tržaška cesta 35, oedema pulm. — Janez Mlinar, delavčev sin,
21.	let, Opekarska cesta 27, akutni črevesni katar.
Tuj c i.
29. avgusta.
Pri Maliču: Meschl, Kumerer, Jany, trgovci; Haas, Tewele, Uhlirz, Gusohiz, potovalei; Liner, oskrbnikova soproga,
s hčerjo; Treyer, gen. avditorja soproga, z Dunaja, — Bow-ring, zasebnik, iz Londona. — Hanel s soprogo iz Langenau-a. Ivan Traut; Ana in Nelija'Maule ; Kobler in Terpinz iz Trsta. — Vitek, duhovnik, iz Langenau-a. — Carlebaseh il Brna. — Prinz, okrajni sodnik, s soprogo, iz Pulja. — Plachna, učiteljica, iz Ribnice. — Tadel, dež. sod. svetnik, iz Berolina. Filosevič, nadporočnik, iz Gorice. — Mceraus, pristav, s soprogo, iz Pulja. — Doganotz, trgoveo, iz Vel. Lašič.
Pri Slonu: Vitez Szeth, generalraajor; Wallowich, tajnik, s soprogo, iz Gradca. — Hendler iz Opatije. — Seeber, Eck-stein, trgovca, iz Zagorja. — Maschnig iz Zagreba — Exen-berger, knjigovodja, iz Maribora. — Špendal, župnik, iz Tržiča. — Leschke, profesor, iz Toplic. — Lindacker, ravnatelj, iz Prističa. — Kern, ravnatelj, iz Celovca.
Pri Juinem kolodvoru: pl. Hartman, uradnik, iz Gradca. — Helm, stavbeni svetnik, iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Poeh, uradnik, s soprogo, iz Zagreba. — Pakiž, učitelj, s soprogo, iz Šturij.
Pri bavarskem dvoru: Cisotti, knjigovodja; Fridel, trgovec, z Dunaja. — Krakau, trgovec, iz Kočevja.
Vremensko sporočilo.
1 Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v min	toplomera po Celziju			
30	7. u. -'nt. 2. u. pop. 9. u. zveč. Srednja	735 6 732 7 732 1 temperatu	9-4 21 6 16 0 ra 15-7°,	brezv. si. svzh. si. zap. za 1'7° po	megla jasno oblačno 1 normalon	o-oo
W Popolna razprodaja
klobukov za gospode
po zdatno znižani oenl;
dalje prodajam radi bližajoče se jeseni mnogo cenejo
kambrikaste in satinaste ženske jopice (pluzne);
kravate, ovratnike, srajce za hrlbolazee itd.
Ignacij Žargi
pri nizki ceni	436 3—1
v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4.
Teodor Sla ban ja,
srebrar v Gorici (Gorz),
ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo	cerkvenih posod in orodij "•H iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravilu ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-24
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(ios) 30 zobozdravnik
pri Hradockcga mostu I. nadstr.
BG Dunajska borza.
Dn6 31. avgusta.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Brebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini.........
Nemških mark 100........
96 gld. 80 kr.
. 96	. 40 .
. 118	» 70 .
. 96	. 36 »
. 980	
	» 50 .
	
	» 97'/..
5	» 98 „
	» 67'/,»
Dn6 30. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......116 gld.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 „
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147 »
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161 „
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 Zastavna pisma „ „ „ „ 4l/» * —
Kreditne srečke, 100 gld.......197
St. Genois srečke, 40 gld.......67
25
60
40
50
kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	140 gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	,	50	„
Salmove srečke, 40 gld........66 „	—	»
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	.	—	.
Ljubljanske srečke.........23	.	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . ,	148	,	—	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2867	„	50	.
Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	102	„	25	„
Papirnih rubeljev 100 ............129	»	50	.
Nakup in prodaja "iS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„31 E R C U
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
2UT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti V* naloženih glavnic, 'ig