\) PRIMC 91"' £?!cil > DNEVNIK J^stnina plačana v gotovini ri AA «, postale I gruppo • L6D3 VU lir Leto XXVHL Št. 136 (8229) TRST, petek, 9. junij« 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovemija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES Nfl VRSTI VOLKSPflRTEI, SOCIALISTI IN LIBERALCI Andreotti se je včeraj posvetoval s socialdemokrati in republikanci Tanassi je pristal na možnost centristične vlade - La Malta za vlado izjemnega stanja RIM, 8. — Poverjeni predsed nik Andreotti je danes pričel poslovanje s predstavniki strank in parlamentarnih skupin. Ob 17.30 J* *Prejel delegacijo PSDI, ob 19.30 pa predstavnike PRI. Jutri dopoldne bo ‘prejel predstavnike volkspartei, ob 16. uri socialiste in 18. grelce. Andreotti bo posvetovanja zaključil v soboto dopoldne, ko govoril z vodstvom KD. V delegaciji PSDI so danes bili ‘inik stranke Tanassi, namestnik •jnika Cariglia ter predsednika par-‘Hentarnih skupin senator Schie-'Oma in poslanec Orlandi. . Razgovor je trajal dve uri in Po njem Tanassi dejal novinar- da jim je Andreotti podrob-”0 razložil program za ustanovitev v|ade, s katerim se v bistvu stri-fcjo- Socialdemokrati pa so obrasli stališče njih vodstva od 17. 18. maja, ko so se izrekli za °boovitev vlade levega centra pod gojeni, da se vrne «k izvoru» in 118 se točno določi avtonomija veči-J*8 ter da se istočasno sprejme Zveznost, da se sestavijo odbori *®vega centra v vseh občinah, po-frajinah in deželah, kjer je številč-l10 to možno. Tanassi je nato de-da se bo Andreotti sestal še 2 vsemi delegacijami strank. Na- to bo poročal vodstvu KD in bo po svoji izbiri ponovno govoril s strankami demokratičnega loka. Novinarji so ga vprašali, če so obravnavali možnost drugačne vladne koalicije, v kolikor levi center ne bi uspel. Tanassi je odgovoril, da o tem niso razpravljali. Povedali pa so, da socialdemokrati predvidevajo takšno možnost in da so se tudi v takšnem primeru izrekli proti enobarvni vladi. Vpr.: Torej ni izključena možnost centristične vlade? Odg.: Mi nismo razpravljali o tem vprašanju. Sedaj še ne gre za to, toda naše vodstvo ni izključilo možnosti ustanovitve vlade, demokratične solidarnosti, v kolikor ne bo pogojev za vlado levega centra. Treba bo tudi ugotovita, zakaj se ne bi sestavila vlada levega centra. In v tej zvezi moramo reči, da stališče PSI ni preveč ohrabrujoče*. Cariglia pa je dejal novinarjem, da so se odločno izrekli proti kakršni koli izjemni ali enobarvni vladi. Ob 19.30 je Andreotti sprejel delegacijo PRI, v kateri so bili La Malfa, Reale, Cifarelli in Buca-lossi. Po razgovoru je La Malfa dejal časnikarjem, da so poslušali oris programa glede gospodarskega finančnega položaja .reform in javnega reda. To so ocenili kot prvi razgovor o programu. PRI je o-brazložila njih stališče o položaju, ki ga ocenjuje za izredno resnega, tako da je — po njih mnenju — potreben napor vseh strank demokratičnega loka. Predsedniku Andreottiju so dejali, da morajo državljani izvedeti resnico o položaju in da se jim ničesar ne sme skrivata. Zaradi tega bi nova vlada morala povedati resnico in to bi bil njen prvi politični akt, ko bi pozvala Italijane, da naj napra- ‘l|niiliiiiiiii„„Ui„i,Hlinili,1,111111..............................................................................................................iiiiimiiui.............■•">» ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA PSI De Pascalis o evropski konferenci in ureditvi meje z Jugoslavijo Nenni je ostro kritiziral sedanje vodstvo in politično usmerjenost PSI RIM, 8. — Danes se je nadaljevalo zasedanje centralnega komiki« PSI, na katerem je prišlo tudi do ostrih medsebojnih polemik, ^•ntralni komite PSI danes ni zaključil razprave In se bo zasedanje "•daljevalo. V razpravi je dopoldne De Pascalis govoril o mednarodnih JPreianjih in je ugotovil, da o njih krščanska demokracija molči, k»f bi sicer zelo jasno prišlo do izraza, da ves svet napreduje k n°vim ravnovesjem, Italijo pa bi hoteli vrniti nazaj v razdobje hladne y°ine in centrizma. Odgovorni za zunanje zadeve *9c>alistične stranke Luciano De Pa-***'•* je obravnaval tudi jugoslo-‘nsko - italijanske odnose. De Pa- Na seji CK PSI je odgovorni za "nanje zadeve stranke De Pa-povezal odnose Italije z Ju-I *l*vijo z že dogovorjeno kon-,*t#nco o evropski varnosti. Za ""ferenco, oziroma sodelovanje j* njej, velja namreč načelo pri-,l'*nja obstoječih meja in mora ?'®j Italija urediti mejo z Jugovič. Gre za zanimivo, novo sta-{‘•i ko vsi pričakujejo, da bo v ^Viru procesa pomirjenja prišlo scalis je dejal, da Italiji ni treba reševati velikih zunanjepolitičnih vprašanj, kakršne ima Zahodna Nemčija. Edino italijansko še vedno odprto mednarodno vprašanje je meja z Jugoslavijo, ki jo je treba urediti v okviru evropske konference o varnosti. Po poročilu iz Rima je De Pascalis ®vropski konferenci do novih >o,ov med evropskimi državami, * Ihlnš M ^ ^ Inn o tn. ‘Plošnega odprtja, večjega so- v |°vanja in tudi do premostitve 0i®fke tekme med obema bloko- v Evropi. V tem okviru pa bi ,0 absurdno, da bi se prav Ita- Predstavila na konferenci (če v takem primeru lahko sploh kot edina evropska država, 1 E® ni uredila vprašanja meje *°*ednjo državo, s katero jo u® tolikokrat proglašano prija- "l‘tv0. I^ldreoiti je včeraj pričel posve-..Var*ia za sestavo vlade s pred-k*yniki PSDI in PRI, danes pa se 7® Posvetoval s predstavniki volks-Mr,®i. PSI in PLI. . ^ *vezi s prvimi volitvami za JYr®jinsko kmečko bolniško bla-ki bodo 29. junija po dol-I, #,ni komisarski upravi, je Krneč- (J *veza poslala volilnim upravi- ^ Jc®m pismo, v katerem poudarja ‘‘Post volitev ter nujnost enotnega -.''Ppa kmetov, da bo njihova bol-v1® blagajna v njihovih rokah. (j»i 8°‘Podarski fakulteti tržaške j v®rze se je včeraj začelo tri-®vno zasedanje o optimalizaciji ?>od, i yPikov na prostoru med Alpami ® -r____l__■ __J arskih in naselitvenih de- Jadranom. Zasedanje pod na- j®yoin »Alpe Adria., ki je tokrat y ^hJgo, je tad skupnih prizade-Mni Rospodarskih fakultet iz Trsta, ,r'bora in Lienza. ,.V ^ d ■ »andrežu pri Gorici je bila v , '»'•čem prosvetnem društvu «0-|J1 Zupančič, žalna svečanost za L K°Inlm profesorjem, književnl-lavnim delavcem in narodnim • Andrejem Budalom, ki je l^1 Atandreški rojak. O pokojniku njegovem deležu v narodnem primorskih Slovencev je »-uovorila prosvetna delavka |',9®U Nanut. Pogreb Andreja Bu-danes ob 16.30 v Štan- !‘i. bo ..._____________________________ J**U, P°,em R° bodo krsto z nje-|,j”* truplom pripeljali Iz Trsta, bodo pogrebne svečanosti ob url. Pred tem bo ob 12. uri C "Gregorčičevi dvorani, v Ul. *PPa v Trstu žalna seja SKGZ. pojasnil svoje stališče in v tej zvezi navedel nova zelo zanimiva dejstva. Predvsem je dejal, da je v italijanskem interesu rešiti vprašanje vzhodnih meja zaradi vedno bolj tesnih vezi prijateljstva z bližnjo jugoslovansko republiko in v perspektivi utrditve miru in položaja na balkanskem področju. To vprašanje — je dejal De Pascalis — je treba sedaj zelo hitro rešiti, saj mu daje že določena konferenca o evropski varnosti povsem novo obeležje. Konferenca bo namreč zasedala na osnovi načela, da lahko na njej sodelujejo države, ki pristajajo na princip stabilnosti meja. De Pascalis je vprašal, kako bi lahko sodelovala na njej Italija, če ne bo prej rešila mejnega prašanja z Jugoslavijo? Iz vidika toliko časa pričakovane konference postaja torej do sedaj dvostransko vprašanje, dejansko mednarodno, evropsko vprašanje. Kot je znano, gre za načelna stališča tako NATO kot Varšavskega pakta ter drugih evropskih držav, nevtralnih in nevezanih, da bo do te konference prišlo in tudi za že trden dogovor preliminarnega se stanka na ravni veleposlanikov oktobra - novembra v Helsinkih in to nekje v sredini prihodnjega leta do konference, katere glavni predmet bo evropska varnost. V tem okviru se bodo uredila številna vprašanja, kot se že urejajo odnosi med obema Netneijama, vprašanje Berlina in podobno. V tem okviru je tudi povsem naravno, da je treba rešiti tudi še odprta, vprašanja med Italijo in Jugosla vi jo. Sedanje vodstvo in njeno politično usmeritev v stranki je dokaj ostro kritiziral Nenni. ki je se je Skliceval na razdobja socialističnega združevanja in je dejal, da razkol ni plačal ne volilno, tie politično, ne organizacijsko. Kot primer je navedel PSIUP, češ da se gre nujno po takšni poti, ko se ošibi zavest razlike med socializmom in komunizmom. Nenni je nato govoril o socialističnem vodstvu in njegovih napakah, ki so imele volilne posledice in ki se poznajo tudi sedaj ter pri tem obtožil vodstvo, da ni sprejelo minimalne kritične ali avtokritične ocene. Volilni izidi, so po njegovem. bili izključno desničarski, sa, gre za premik srednjih slojev celo k fašizmu ter za premik KD na desno. Nenni je dejal da se ne sme podcenjevati nevarnosti fašizma Glede vlade ie ključni njegov stavek, ko je govoril. da mora vlada sloneti na lastnih glasovih, i pa čeprav je lahko odprta za sin- dikalne, kulturne in druge prispevke. Nenni je odločno zavrnil formulo naprednih ravnovesij, ter se ponorčeval iz «40 odst. glasov komunistov, psiupovcev in socialistov,* češ, če gre za protifašistično skupino, je ta mnogo večja, če pa gre za organsko enotnost levice, bi to pomenilo samomor socialistov. Nenni je zavrnil možnost sodelovanja z liberalci in nadaljeval, da je treba prav tako zavrniti kakršno koli nejasnost glede odnosov do komunistov, češ da ni nič novega, zaradi česar bi socialisti spremenili svoje načelno stališče do KPI. zaključku je izredno ostro napadel tajnika stranke Mancinija. Načelnik parlamentarne skupine Pierraccini je govoril o sodelovanju med socialisti in katoličani, vendar samo na osnovi poraza nazadnja ških teženj, ki so se v zadnjem razdobju bistveno okrepile v KD. Namestnik tajnika PSI Codigno-la je ugotovil, da je vijugasta pot PSI zadnjih let, ko so se združevali in ločevali, ošibila sile in zmanjšale simpatije. Sedaj je treba predvsem odločno braniti politično linijo stranke in njeno vlogo ter so zaradi tega napadi na tajnika stranke neupravičeni. Codi-gnola je branil trditev, da 40 odst., glasov levice -predstavlja trden zid proti kakršnikoli avanturi. Pri tem pa ne gre za obnavljanje fronti zma, Predstavnik levice v stranki je zaključil, da bodo socialisti prisiljeni preiti v opozicijo, v kolikor se ne bodo ustarili politični pogoji za sodelovanje v vladi. vijo potreben napor, da se ne bo šlo še nadalje po zelo nevarni poti. Sedaj pričakujejo, da bo Andreotti končal prva posvetovanja in da jim bo sporočil zaključke. Novinarji so nato vprašali La Malfo, če njihov predlog o sodelovanju petih strank (KD, PSI, PSDI, PRI in PLI) vsebuje tudi tokrat predlog, da mora biti v vladi vseh pet tajnikov strank. La Malfa je odgovoril, da niso ponovili tega predloga, ker so obravnavali predvsem program in ne toliko sestave vlade, da pa je predlog o vključitvi tajnikov strank sestavni del njihovega stališča. Nato so vprašali La Malfo, kakšno je mnenje republikancev o programu, ki ga je obrazložil Andreotti. La Malfa je odgovoril, da gre za sedaj samo za prvo oceno in da so načeloma ugotovili, da ostaja zaskrbljenost za vprašanja, ki so jih sprožili. La Malfa je nadaljeval, da so obširneje govorili o programiranju ter o odnosu s sindikati. V tej zvezi so dejali, da prepuščajo oceni predsednika, če bo poslušal mnenje sindikalnih konfederacij še pred sestavo vlade, ali kasneje in so ugotovili, da predstavlja ocena sindikalnih sporov, pomemben sestavni del politike programiranja. Kovinarji UIL za sindikalno enotnost MILAN, 8. — Jutri se prične peti kongres sindikalne konfederacije kovinarjev UIL z geslom: 1969-1972 enotnost*. To geslo že v bistvu po meni zakaj bo šlo, ko se bo okrog 400 delegatov, ki so bili izvoljeni v tovarnah in na pokrajinskih kongresih odločilo za razpust sindikal ne organizacije in za sindikalno e-notnost. V bistvu gre za potrditev stališča, ki ga je UILM sprejela že leta 1969. Kongres se bo zaključil v soboto in bo na njem imel uvodno poročilo generalni tajnik Benvenuto. Prisoten bo generalni tajnik UIL Vanni ter predstavniki CGIL in CISL. V zvezi s sindikalno enotnostjo so danes sprejele enotno stališče sindikalna tajništva CGIL, CISL in UIL iz Milana, ki so potrdila, da je treba ustvariti organsko sindikalno enotnost italijanskih delavcev, Zaradi tega so se izrekli za veljavnost sklepov sprejetih lanskega novembra v Firencah. Na tej osnovi pravijo, da bi federativna ureditev lahko bila primemo sredstvo v tem procesu, ko ostaja končni cilj organska sindikalna enotnost. Podobno stališče so danes spre jele tudi vse tri sindikalne organizacije delavcev tekstilne stroke. Predsedstvo ACLI je sprejelo u-radno stališče o predlogu sindikalne federacije. V sporočilu je rečeno, da gre za predlog CISL, ki ga je osvojila CGIL in da ta predlog lahko predstavlja važno sredstvo za utrditev enotnosti. ACLI so poleg tega mnenja, da je treba čim-prej ustvariti enotnost v tistih sindikalnih organizacijah in v tistih strukturah, kjer je to možno. ŠE MESEC DNI DO KONVENCIJE V MIAMIJU Primarne volitve v odločilni fazi Muskie bo baje podprl MacGoverna ter mu s tem zagotovil imenovanje za demokratskega kandidata na predsedniških volitvah v ZDA WASHTNGTON, 8. Ameriške pri-1 naj mame volitve so stopile v najbolj Imesto. vročo fazo: samo en mesec še manjka do konvencije v Miamiju, kjer bodo delegati demokratske stranke izbrali kandidata za novembrske predsedniške volitve. Primarne volitve potekajo seveda tudi za republikansko stranko, vendar tu ni izbira v dvomu: Richard Nixon, sedanji predsednik, praktično nima tekmecev ter si je že zagotovil ogromno večino delegatov konvencije, kjer ga bodo potrdili za kandidata že na prvem glasovanju. Zato je zanimanje javnega mnenja in političnih opazovalcev osredotoče no na demokratski stranki: glavni kandidat za «nomination» je predstavnik levičarske struje v stranki senator McGovern, ki si je že zagotovil znatno prednost nad tekmeci, vendar pa po vsej verjetnosti ne bo razpolagal z absolutno večino delegatov, kar bi mu matematično zagotovilo imenovanje. Zato bo moral iskati podporo pri ostalih kandidatih demokratske stranke, ki so že izgubili upanje na zmago zaradi negativnih rezultatov, ki so jih doslej dosegli na primarnih volitvah. Vse kaže, da se bo McGovern dogovoril z Edmundom Muskiejem, ki bi mu ponudil podpredsedniško Muskie je bil pred začetkom primarnih volitev glavni favorit za končno zmago, proti vsem pričakovanjem pa si je doslej priboril le 163 delegatov, tako da se je mora! umakniti iz boja. Sam McGovern je posredno potrdil govorice o sporazumu z Muskiejem, ko je povedal, da mu je telefoniral ter mu predlagal, naj bi se zmenila. Senator je dodal, da bi z velikim zadovoljstvom sprejel Muskiejevo pomoč. Sam Muskie bo jutri govoril na tiskovnem centru v Washingtonu, ob tej priložnosti pa bi lahko javno razglasil svojo podporo McGovernu. Daleč za McGovemom pa je sedaj Hubert Humphrev s svojimi 315 delegati, vendar pa se bivši podpredsednik ZDA še ni odrekel zadnjim upom v zmago na konvenciji v Miamiju. Seveda tudi Humphrey išče zavezništev, te pa bi lahko našel samo pri rasistu AVallaceu. Humphrey je danes previdno omenil to možnost, čeprav je takoj dodal, da bi v tem primeru skrajno desničarski guverner Alabame moral privoliti v »demokratično liberalni program*. Pismo Kmečko zveze pred volitvami v bolniško blagajno Kot je bilo uradno sporočeno pred nekaj dnevi, bodo 29. junija prve volitve za pokrajinsko kmečko bolniško blagajno. Na oglasnih deskah podeželskih občin in na sedežu o-menjene blagajne v Trstu so objavljeni seznami volilnih u-pravičencev, ki bodo dobili še osebno obvestilo, oziroma vabilo. Toplo priporočamo volilnim upravičencem, naj tega vabila ne zgubijo in naj ga nikomur ne oddajo. Seznam bomo objavili v nedeljski številki našega dnevnika. Vsej zadevi bomo od blizu sledili in obenem obveščali naše kmetovalce, zlasti volilne upravičence, ker imajo te volitve velik pomen za uveljavitev pravic našega kmečkega življa. Ni izključeno, da se bodo ob tej priložnosti približali kmetom, volilnim upravičencem, elementi, ki jim ni bilo nikoli prav nič mar za koristi našega kmetijstva, še manj pa za pravice slovenskih kmetov na Tržaškem. Dobrikali se jim bodo z obljubami, ki jih potem ne bodo držali ali pa jim prikrito TITO PONOVNO V MOSKVI Danes nadaljevanje uradnih sovjetsko-jugoslovanskih pogovorov MOSKVA, 8. — Jugoslovanski predsednik Tito je končal obisk v Rigi, glavnem mestu Letonske. Tudi danes si je s spremstvom ogledal zgodovinske in turistične zanimivosti mesta, nato pa je položil venec žrtvam fašizma na spominskem pokopališču v Salaspilšu. Le- tonci, ki so že včeraj izredno to- plo pozdravili jugoslovanskega gosta, so mu tudi ob današnjem odhodu iz Rige pripraviti zelo prisrčno slovo. Tito se je v popoldanskih urah s soprogo Jovanko in ostalim spremstvom z letalom vrnil v Moskvo, kjer si je zvečer na povabilo Brežnjeva in Podgornega o-gledal predstavo v Bolšoju. Politični pogovori se bodo nadaljevali jutri. (Na slika: s predstave v gledališču Bolšoj. Z leve proti desni Podgomi, Tito, Brežnjev, Titova žena Jovanka in gospa Brežnjeva). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuJuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiu VESTI O SILOVITIH BOJIH Z VSEH INDOKITAJSKIH BOJIŠČ Južnovietnamski partizani zaostrili ofenzivo Toča ameriških bomb nad Sev. Vietnamom Kaos v kolaboracionistični vojski: sajgonska letala streljala na lastne oddelke in povzročila pjravi pokol - Nov napad na Pnom Penh SAJGON. 8. - Trditve ameriških in sajgonskih vojaških izvedencev, ki so se v preteklih dneh ustili, da partizanska ofenziva v Južnem Vietnamu pojen.juje po zaslugi blokade sevemovietnamskih pristanišč, so bile samo prazne propagandistične fraze. To potrjujejo današnje vesti iz indokitajskih bojišč, kjer imajo osvobodilne sELe iniciativo v svojih rekah. Celo vesti iz sajgonskih virov pa dokazujejo, da vlada med kolaboracionisti največja zmeda. saj so njihova letala kar dvakrat napadla lastne enote ter povzročila pravi pokol. O bojih pa poročajo tudi iz Kambodže, kjer so partizani obstreljevali prestolnico Pnom Penh. Na področju Kontuma na osrednjih planotah in okrog Hueja so boji sicer utihnili, vendar vse kaže. da se strani pripravljata na odločilni spopad. Pač pa je še zmeraj vroče okrog An Loca: ko- laborationistiena kolona že skoraj en mesec skuša priti do mesta na pomoč obleganim, vendar je stalno tarča partizanskih napadov ter je utrpela izredno hude zgube. Partizani pa so povečali pritisk na obalne pokrajine Južnega Vietnama ter zavzeti važno sajgonsko postojanko blizu Binh Dinha. Ves severni del te pokrajine je sedaj v rokah enot FNO. V sosedni pokrajini Phu Yen pa so partizanski oddelki zavzeli postojanko Dong Tri. Tudi v bližini Sajgona se odvijajo hudi boji: najbolj krvavi spopadi so bili okrog Trang Banga, samo 45 kilometrov od prestolnice. Osvobodilne sile so tudi prekinile promet na državni cesti, ki povezuje Sajgon s Kambodžo. Prav na področju Trang Banga sta dve letali sajgonskega letalstva spustili po pomoti več napalm bomb na kolaboracionigtične oddelke. Bombe so povzročile veliko žrtev tako med vojaki kot med civilnim prebivalstvom, točno število mrtvih pa ni še znano. Podoben incident so zabeležili tudi blizu My Canha, na področju Hueja, kjer je vladno letalo napadlo z brzostrelkami sajgonski oddelek: devet vojakov je bilo ubitih, najmanj dvajset pa ranjenih. Ameriško letalstvo nadaljuje z intenzivnim bombardiranjem severno-vietnamskega ozemlja. V zadnjih dveh dneh so izvedli več kot 300 misij severno od demilitariziranega pasu, dane® pa so obstreljevali tudi področje Hanoja in Haiphonga. Prvič po 16. aprilu so se letalskih akcij udeležile tudi ogromne leteče trdnjave «B-52*. Po poročilih hanoj-sicega radia so blizu glavnega mesta sestrelili dve ameriški letali, tretie pa nad Haiphongom. Kot je povedal glasnik hanojske delegacije v Parizu Ngujeii Tan Le. ameriška letala načrtno bombardirajo jezove, kar bi utegnilo imeti katastrofalne posledice za civilno prebivalstvo predvsem glede na to, da se bliža obdobje monsunov. Sicer oa je glasnik zagotovil, da so severni Vietnamci popolnoma sposobni, da se ubranijo pred nevarnostjo »naravnih katastrof*. Kot smo ie omenili, so partizani združene kamboške fronte preteklo noč z raketami napadli prestolnico Pnom Penh. Rakete so padle prav na središče mesta ter ubile dva civilista. Pozneje pa so napadli še letališče Pocentong ter poškodovali pristajalne steze. To je že četrti letošnji napad na kamboško prestolnico. Spet diplomatski odnosi med Egiptom in ZRN BONN, 8. — Zvezna republika Nemčija in Egipt sta sklenila obnoviti diplomatske odnose ter bosta v kratkem izmenjala veleposlanika. Uradno sporočilo o tem so objavili istočasno v Bonnu in Egiptu. Egipt je prekinil diplomatske stike z Bonnom leta 1965, ko je Zahodna Nemčija izmenjala veleposlanika z Izraelom. Od takrat je zahodnonemške interese v Egiptu zastopal italijanski veleposlanik v Kairu. TEHERAN. 8. - Pakistanski predsednik Zulfikar Ali Buto je dospel na uradni obisk v Iran na povabilo šaha Reza Pahlevija. ANKARA, 8. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je dospel iz Nikozije v Ankaro, kjer se bo s turškimi voditelji pogovarjal o vprašanju Cipra. grozili. Prepričani smo, da jim bodo naši ljudje pokazati vrar ta. Danes objavljamo pismo, ld ga je Kmečka zveza poslala vsem volilnim upravičencem. Dobro je vsem znano, da se je prav Kmečka zveza od vsega začetka dosledno In energično zavzemala ter posredovala na naj višj ih mestih, da se odpravi komisarska uprava in razpišejo volitve za kmečko bolniško blagajno. Pismo se glasi: Spoštovani, v kratkem bomo poklicani, da PRVIČ izvolimo upravo kmečke bolniške blagajne, tiste u-stanove, ki je za nas tako vatna, ker je njena naloga, da skrbi za zdravje naših družin. Kot je znano, so se le volitve vršile vsaka 3 leta po vsej državi od leta 1954 dalje. Samo kmetom naše pokrajine ni bilo to dovoljeno, kot da smo manj vredni in manj sposobni kot drugi kmetje v Italiji. Toda dolgoletna borba naših kmetov in Kmečke zveze v njihovem imenu je rodila uspeh. Sedaj bodo tudi tržaški kmetje lahko izvolili SVOJE vodstvo SVOJE bolniške blagajne. To je za naše kmete torej zmaga in praznik. Ne smemo se za to dati pregovoriti od tistih voditeljev krajevne organizacije Coltivatori diretti, ki so vsa ta leta trdili, da je prav, da našo bolniško blagajno vodi komisar nameslo samih kmetov in ki bi nas tudi sedaj radi prepričali, da si kmetje sami ne bi znali voditi blagajne. Naši kmetje bodo prav gotovo znali dobro voditi svojo bolniško blagajno v izključnem interesu samih članovi Ne verjemimo ljudem, ki niso nikoli pustili našim kmetom, da bi izrazili svoje mnenje Cše zlasti ne v našem jeziku!). Ne podpišimo jim nobenih pooblastil ali drugih papirjev za kandidatne liste! Naš kmet mora odgovoriti vsem, ki so ga hoteli tako dolgo ponižati, da zna sam skrbeti zase. Enotno si moramo izvoliti upravo bolniške blagajne SESTAVLJENO IZ KMETOV, KI SI JIH MORAMO SAMI IZBRATI, po njihovi poštenosti in sposobnosti. Ne gre pri tem za nobene strankarske interese, kot nam bodo skušali lagati tisti isti ljudje, ki so nas hoteli ponižati. Gre samo za to, da si kmetje sami vodimo svoje ustanove, da bomo lahko govorili v svojem jeziku, ko bomo potrebovali pomoč za svoje zdravje. Gre za to, da postane tudi kmečka bolniška blagajna sredstvo, da si kmetje priborimo enako zdravniško oskrbo, kot vsi drugi delovni ljudje, torej tudi zdravila in drugo pomoč, ki je še ne uživamo. Tega nam nihče ne bo daroval. Dosegli ga bomo le z enotnim nastopom, s skupnimi napori, s ponosno in odločno voljo. ENOTNO NA VOLITVE, S KMETI V KANDIDATNI LISTI, KI SI JO BOMO SAMI IZBRALI. Pred.: Alfonz Guštin Podpred.: Dušan Kodrič Podpred.: Alojz Debeliš Castro v Auschwitzu -Si Tudi bonomijanska Coldireti ti (Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev) je v zvezi z volitvami za kmečko blagajno poslala kmetom pismo, v katerem pravi, da pozdravlja ta dogodek, ker je s tem ((izpolnjena njena zahteva«. Pismu je priložena resolucija, odobrena na občnem zboru organizacije Coldiretti 12. marca 1972, to je sedem dni po 5. marcu 1972, ko bi že morale biti volitve, ki pa so bile odložene. Bonomijanska organizacija se ni nikdar prej zavzemala za odpravo komisarske uprave in razpis volitev, pač pa je zagovarjala nadaljevanje komisarske uprave, in to očitno, na prejšnjih občnih zborih ter v svojem tisku. VARŠAVA, 8. — Kubanski predsednik Fidel Castro je danes obiskal nacistično uničevalno taborišče v Auschwitzu, kjer je položil venec pred spomenik žrtvam. Nato je kubanski gost obiskal še Krakov. Včeraj je Castro govoril na javnem shodu v Katowicah kjer je ironično demantiral govorice, po katerih naj bi bil hudo bolan na srcu. I VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA NA UNIVERZI Prostor med Alpami in morjem torišče mednarodnega sodelovanja Prvi predavatelji iz Trsta, Maribora in Linza ■ Danes nadaljevanje skupnega dela - Tržaški gospodarstveniki za sodelovanje z jugoslovanskimi lukami Včeraj dopoldne se je na gospo darski fakulteti tržaške univerze začelo tridnevno znanstveno zasedanje o optimalizaciji gospodarskih in naselitvenih dejavnikov v danem prostoru. Zasedanje, ki so mu nadeli naslov »Alpe - Adria*, saj se vprašanja v središču znanstvenih pogovorov sukajo prav okoli prostora med Alpami in Jadranskim morjem, je letos doseglo svojo drugo ponovitev, saj je bilo prvo tovrstno srečanje med italijanskimi, jugoslovanskimi in avstrijskimi strokovnjaki lansko leto v Mariboru, tretje zasedanje pa bo prihodnje leto v Linzu. Kakor smo že zabeležili je zasedanje »Al-pe - Adria* sad skupnega prizadevanja gospodarskih fakultet iz Trsta, Maribora in Linza. V avli »Venezian* se je včeraj dopoldne zbralo veliko število univerzitetnih docentov, predstavnikov oblasti, gostov in študentov. Deželno upravo sta zastopala odbornik za delo in načrtovanje Stopper in njegov kolega za šolstvo Giust, pokrajinsko upravo predsednik Za-netti, občinsko pa župan ing. Spac-cind. Prisotni so bili nadalje generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, konzul Z. Vidas, rektor univerze prof. Origone, ravnatelj trgovinske zbornice dr. Steinbach predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil, predstavniki študijskih ustanov iz naše dežele, številni profesorji iz Maribora, Ljubljane in drugih jugoslovanskih središč in iz Avstrije ter skupina slušateljev z Visoke ekonomske komercialne šole iz Maribora, predstavniki Luke Koper in druge osebnosti. Prisotne je pozdravil dekan gospodarske fakultete in predsednik organizacijskega odbora za znanstveno zasedanje prof. Calzolari, ki je kratko prikazal namen vsakoletnih srečanj v našem mestu, Mariboru in Linzu ter se zahvalil javnim ustanovam, predvsem pa deželni upravi, za gmotno pomoč v zveza s to pobudo. Nato sta spregovorila rektor Visoke šole za socialne in trgovinske vede iz Linza prof. Rotschild in ravnatelj VEKŠ iz Maribora prof. Lah. Krajši pozdravni govor sta imela tudi rektor univerze prof. Origone in tržaški župan ing. Spaccini. Deželni odbornik za delo in načrtovanje Stopper se je v zaključ- niifimiiiiitiiiiHiiimiiiiiiiimiiiiMiiiiimiiimiiiiiiig Danes ob 12. uri v Ul. Geppa 9 Žalna seja SKGZ za dr. A. Budalom Ob smrti dr. Andreja Budala, književnika, kulturnega in javnega delavca, sklicuje Slovenska kulturno-gospo-darska zveza žalno sejo danes, 9. t. m ob 12. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Vabljeni so odborniki SKGZ, njenih članic in vsi, ki želijo počastiti spomin pokojnika. Pogreb pokojnika bo danes ob 15. uri iz mrtvašnice tržaške splošne bolnišnice. žalni sprevod bo nadaljeval pot v Štandrež, kamor bo prispel okoli 16.30. nem posegu dotaknil splošne problematike sodelovanja med našo deželo, Slovenijo, Hrvatsko in Avstrijo na raznih socialnih, gospodarskih in drugih področjih ter v tej zvezi dejal, da je prostor med Alpami in Jadranskim morjem nalašč ustvarjen za to, da se na njem preizkušajo najrazličnejše vrste sodelovanja na ravni dežel, na ravni držav in na višji ravni med Vzhodom in Zahodom. Govornik je omenil že obstoječe oblike sodelovanja med prizadetimi ustanovami, deželami in državami, izrazil pa je pričakovanje, da se bo sodelovanje raztegnilo tudi še na tista področja, kjer ga danes še ni. V tej zvezi je omenil tudi zaželjeno sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu ter naglasil, da se na tem področju naravnost vsiljuje potreba, da z združenimi močmi u-stvarimo novo prometno realnost, ki bo lahko uspešno konkurirala smernici Tirensko morje — Ren — Severno morje. Zatem se je začel znanstveni del zasedanja. Na govorniškem odru so se zvrstili prof. Franjo Perič in Štefan Kajzer s skupnim predavanjem «Poskus sistemske analize kompleksa Alpe - Adria*, avstrijski strokovnjak prof. Adolf Adam («Sistemsko teoretične osnove za optimalno vodenje gospodarstva v dani odprti regiji*) in tržaški strokovnjak prof. Sergio Parrinello (»Politika regionalnega razvoja v zvezi z narodnimi politikami*). Po predavanjih je sledila razprava, v katero je poseglo več prisotnih strokovnjakov. Skupina slušateljev VEKŠ iz Maribora se je med tem časom posebej srečala s tržaškimi visoko-šolci ter izmenjala z njimi mnenja in izkušnje. Popoldne so se vsi udeleženci zasedanja odpeljali z ladjo na ogled tržaške luke n: petrolejske čistilnice Aquih, in si- pokrajinske uprave dr. Zanettiju. Zvečer so se mariborski in tržaški študentje pomerili v košarkarski tekmi. Danes bodo v avli »Venezian* zopet tri predavanja (prof. Santo-ro, Bernini, Borruso, Požar in Rotschild), nakar si bodo udeleženci zasedanja ogledali tovarno Grandi Motori pri Boljuncu. Zvečer jih bo na občini sprejel župan Spaccini. Jutri se bo zasedanje nadaljevalo v Vidmu, kjer se bodo strokovnjaki tudi razšli. Pogled na avlo «Venezian» med pozdravnim govorom dekana gospodarske fakultete prof. Calzolarija iiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ni || i|j|l|||iai|llll||||l,||||^|||I,,l,,||,lll,,,lll|lll||l|l||,|l,,,III,ll|,||||,ll,,l,,,,||,,ll,||||||||||||||l iii,,|,,,,|||,|,,||||l|||||l|| 111111111111,11111111111111111111111111111 m milil n iiiiiii iiiiii "im n mil S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Pokrajinski svet proti kampanilizmu pri obravnavi vseučiliških vprašanj Uvodno poročilo dr. lanettija in posega Sancina (PLI) ter prof. Coste (KPl) Polemika o ustanavljanju videmske so se celo študentje tedaj ukvarjali univerze je imela svoj odmev na i z vprašanjem videmske univerze. Že prvi poletni seji tržaškega pokrajin- j tedaj, je dejal, smo vedeli, da deškega sveta, kjer je predsednik dr. ; centralizacija univerze ne rešuje od-Zanetti — tudi v svojstvu predstav- I prtega vprašanja priznanja študentom nika pokrajinske uprave v vseučiliški ustanovi — poročal o svojih stališčih do tega delikatnega vprašanja, ki še posebej razjeda enotnost Krščanske demokracije v deželi. Znano je namreč, da vodstvi KD v Trstu in Vidmu mrzlično iščeta rešitve sporu, ki lahko prejudicira samo sodelovanje v deželnem odboru dr. Berzantija. V tem smislu je morda poročilo dr. Zanettija pokazatelj možne osnove kompromisa na politični ravni, ki sicer ne rešuje vseh odprtih vprašanj, a jih vsaj odlaga na bodoče čase. V samem začetku svojega poročila se je Zanetti spomnil, da je bil cer po sprejemu pri predsedniku i pred 15 leti tribun na univerzi in da Govori prof. Tine Lah, ravnatelj Višje ekonomsko - komercialne šole iz Maribora MmiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiMiiiiHtHiiliiiiiHHHimimMiiiiniiiiiiiiimmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiillliiUij VČERAJ V PALAČI NA TRGU OBERDAN Po tridnevni razpravi v deželnem svetu so odobrili zakon v korist prevozništvu Proti zakonu so glasovali svetovalci KPl in PSIUP, svetovalec SS dr. Štoka pa se je glasovanja vzdržal Včeraj so odobrili v deželnem vetu z večino glasov novi deželni akon v korist prevozništva: zanj o glasovale vse politične skupi-e razen KPl in PSIUP, ki sta lasovala proti, in predstavnika SS Ir. Štoke, ki se .je glasovanja zdržal. O zakonskem predlogu, ki nosi tevilko 307, so razpravljali v sve-u že tretji dan. Predvčerajšnjim e je z odgovorom odbornika za irevoze Tripanija zaključil^ sploš-a razprava, včeraj dopoldne pa o bili na dnevnem redu sprememb-ri in nadomestni predlogi, ki so jih tripravili svetovalci. Svetovalca Jergomas in Cuffaro (KPl) sta iredložila 5 predlogov, svetovalci -'SIUP De Cecco. Bettoli in Rizzi l, demokristjan Di Gallo 1. Trau-ler (PLI) pa 5. Svet .je po več-irni razpravi zavrnil vse predloge er odobril besedilo, ki ga je pred-ožil odbor. Opozicija je predlagala, da bi ležela dodeljevala finančne podpo-e samo javnim prevoznim ustanovam, ne pa zasebnim. Poleg tega ,o tudi predlagali, naj bi dežela jodprla delavce in študente, ki se •edno vozijo z avtobusi na delo »ziroma v šolo s 70-odstotnim prispevkom, toda teh 70 odst. naj bi računali že na podlagi cen s po-d ustom: drugače bi se namreč dogajalo, da bi prevozna podjetja na tak način dobivala celotno ceno tu-ii la prevoz delavcev in študentov, medtem ko so bile do sedaj primorane priznati posebne popuste. Precej polemike med samimi ve v-inskimi svetovalci je sprožil predlog demokristjana Di Galla. ki je hotel vpeljati podpore tudi pri nakupovanju prenovljenih starih avtobusov. Njegovemu predlogu se je pridružil liberalec Trauner, medtem ko so se Ginaldi (KD), Pitto-ni (PSI) in poročevalec zakona Co-lautti (KD) pridružili kritiki Di Gallovega predloga, ki sta .jo sprožila svetovalca Bergomas (KPl) in Bettoli (PSIUP). Di Galla so prepričali, da je umaknil svoj predlog, medtem ko je Trauner obdržal svoje prvotno stališče in je edini glasoval za svoj predlog Pred končnim glasovanjem so podali izjave svetovalci vseh skupin. Liberalec Trauner .je kljub temu. da so mu odbili predlog, dejal, da bo glasoval za zakon Tudi svetovalka Puppinj (MF) je sicer izrekla več pripomb, predvsem na račun premajhnega prispevka za prevozne proge v Karniji, najavila pa je, da bo glasovala za zakon. Komunist Bergomas je poudaril še enkrat stališče svoje skupine: de- želni odbor je hotel prikriti zakon pod krinko socialnih interesov, ki pa jih v resnici ne rešuje. Vzrok tega je, da se ni posvetoval s sindikati in da postavlja na isto raven zasebne in javne prevozne proge. Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka je priznal, da bodo z zakonskim predlogom uvedli nekaj izboljšav za delavce in študente, v zakonu samem pa je precej temnih in nejasnih točk. Predvsem zato, da bi pospešil municipalizacijo zasebnih prog in v prvi vrsti tržaške SAP, je izjavil, da se bo glasovanja vzdržal. Bettoli (PSIUP) Jt sajcl v svo- jem končnem govoru celotno kri- tiko deželnemu odboru, ki nadaljuje s politiko, po kateri se .je treba oslanjati na zasebnike tudi pri reševanju vprašanj socialnega značaja: »To je zakon za lastnike in prav malo za delavce, s katerimi se odbor sploh ni hotel sporazumeti*. Razpravo je zaključil socialist Pittoni, ki je zanikal, da bi zakon koristil izključno lastnikom. kot sta dejala Bergomas in Bettoli. Zakon bo vsaj delno rešil tudi nekatera vprašanja, ki se ti čejo delavcev in študentov. Glasovanje je (telo naslednje rezultate: za zakonski predlog so glasovali svetovalci PSI. PSDI, KD, PLI, MF in MSI, proti so glasovali svetovalci KPl in PSIUP, medtem ko se je svetovalec Štoka glasovanja vzdržal. Zatem se je začela razprava o zakonskem predlogu o postopku za izvajanje deželnega urbanističnega načrta. Razprava se bo nadaljevala danes, zakon pa bodo verjetno izglasovali komaj jutri, saj gre za zelo važna vprašanja za ceiotni raz voj dežele. Pri tržaškem prizivnem sodišču Dr. A. Pontrclli novi glavni državni pravdnik Iz Rima poročajo, da je višji sodni svet včeraj imenoval za glavnega državnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču na mesto upokojenega dr. C Palerma, dr Antonia Pontrellija. pravice do študija. Zanetti se je obregnil ob akademske oblasti, ki niso bile sposobne izdelati samega razvojnega načrta za univerzo v deželi, kar je dejansko prisililo posamezne fakultete, oziroma posamezne docente, da so svoja vprašanja reševali ob iskanju osebnih političnih podpor izven vseučiliških organov. Tu je, po Zanettijevem mnenju, leglo sedanje krize ob ustanavljanju videmske univerze, ki ne odraža realnih potreb študentov ali gospodarskega razvoja Furlanije, temveč predvsem kampanilističnega značaja. Akademski senat je glede decentralizacije v Vidmu sprejel zgolj zahtevo po razdelitvi strojne fakultete (bie-nija), kar je povzročilo ostavko videmskega župana Cadetta (KD). Vsekakor se je Zanetti zavzel za enotno fiziognomijo vseučilišča v deželi, v pričakovanju vseučiliške reforme. Zanetti je tudi povedal, da se na deželi vrste sestanki, katerih namen je prav izoblikovanje skupnega stališča do tega pojava in možna ustanovitev deželnega odbora za vseučiliški razvoj. Svoj poseg je predsednik Zanetti zaključil z izjavo, da odklanja vsako instrumentalizacijo vprašanja univerze za separatistične namene in da si pričakuje prav iz krogov deželne uprave jamstev, da bo razvoj tržaške oziroma deželne univerze potekal po posebnem načrtu. Zanetti je svoj poseg prebral v samem začetku seje, vendar je formalno le odgovoril na razna vprašanja v zvezi s tem kočljivim vprašanjem. Zato so nekateri svetovalci i-meli pravico do replike. Liberalec Sancin je obžaloval, da se akademski študij ponižuje na raven spora »dveh zvonikov* v deželi, ki bi morala zadihati skupaj z združeno Evropo. Resneje se je vprašanja lotil ko- munist prof. Costa, ki je sam vseučiliški profesor in torej neposredna prizadet. Zavrnil je tak način razprave, češ da je vprašanje znanstvene raziskave resnejše in ga je treba obravnavati v okviru funkcionalnosti fakultet in univerz samemu gospodarskemu razvoju mest in področij. Nismo proti videmski univerzi, je dejal, če bi to bilo plod stvarnih potreb prebivalstva, gospodarskega načrta in znanstvene raziskave, ki bi mu bila funkcionalna. Pač pa zavračamo zgolj demagoški način reševanja, ki pušča Videm in Trst s slabimi univerzami, brez ustreznih struktur in brez resnično definirane vloge. Rešitev odprtih vprašanj ni v sporu med Vidmom in Trstom, ali točneje, med videmskimi in tržaškimi demokristjani, je dejal Costa, temveč v resnični vseučiliški reformi. Za kam-panilizmom KD ni gospodarskih ali znanstvenih potreb. Za tem je samo praznina, sredi katere plešejo zasebni interesi ljudi, ki se postavljajo izven zakonitosti. Zanimivo je, pravi Costa, da so o videmski univerzi razpravljali »baroni* in politiki, ne pa študentje in večina docentov, ki bi lahko marsikaj povedali. Razpravi o univerzi je sledilo več točk dnevnega reda, o katerih bomo poročali jutri. Berzanti in Dulci sprejela industrijce Predsednik deželnega odbora Berzanti in odbornik za industrijo in trgovino Dulci sta sprejela člane odbora deželne federacije industrij-cev. Predstavništvo industrijcev je vodil predsednik dr. Modiano. prisotni pa so bili še tajnik dr. Fer-retti ter predsednika tržiškega. videmskega in pordenonskega združenja. Dr. Modiano se je predstavnikoma deželnega odbora kritično izrazil o ustanovitvi središča za preprečitev in zdravljenje poklicnih bolezni, predlagal je nekatere rešitve vprašanj gradbenikov ob podpori deželne uprave, predvsem pa orisal težave finančnega in gospodarskega značaja, zaradi izključitve dežele Furlanije - Julijske krajine iz skupine »obrobnih dežel* Evropske gospodarske skupnosti. Predsednik Berzanti je v odgovoru dejal, da bo odbor v mejah možnosti skušal rešiti predložena vprašanja, da pa je že nastopil pri pristojnih organih, da bi deželo vključili v skupino «ohrobnih». kar bi doprineslo vsej deželni skupnosti velike koristi. V soboto važna skupščina stavkajočih delavcev družbe SAP Po sklepu pokrajinskih sindikatov uslužbencev prevozniških družb so stavkajoči delavci koncesijskega podjetja SAP sklenili, da se zberejo v soboto zjutraj. V soboto bo, med drugim zapadel prvi stavkovni rok, ki so £a postavili ob začetku prekinitve dela za nedoločen čas. Pričak »9jo, da bodo stavkajoči sprejeli važne sklepe, upoštevajoč predvsem dejstvo, da se je okoli njihovega boja ustvarila široka solidarnost potnikov, prebivalstva in drugih delovnih tova rišev pri ACEGAT. Kot je znano, so sindikati napovedali za prihod nji teden enodnevno splošno stavko prevozov z upanjem, da bo vsaj to prisililo javne oblasti k prevzemu njihovih odgovornosti. V soboto občni zbor zveze časnikarjev V soboto, 10. junija bosta redni in izredni občni zbor članov časnikarskega združenja in sindikata časnikarjev Furlanije - Julijske krajine, na katerima bodo obnovili društvene funkcije za prihodnji dve leti ter izvolili deželne delegate za 13. kongres vsedržavnega združenja italijanskih časnikarjev. Občna zbora bosta ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju na sedežu na Korzu 12. Po občnem zboru bodo volitve. Važno sporočilo ENEL za miljske porabnike ENEL sporoča, da bodo zaradi del na visokonapetostni mreži v nedeljo, 11. junija prekinili električni tok od 4.20 do 8.30 na področju miljske občine od Milj do obmejnega prehoda pri Lazaretu. Mogoče se bodo popravila končala pred omenjeno uro, zato je treba smatrati električno omrežje vedno pod napetostjo. • V soboto, 10 junija se bo na Opčinah ob 20.30 v Ljudskem domu sestal aktiv slovenskih komunistov. Razpravljali bodo o temi: »Naloge in pobude KPl med Slovenci*. Govorila bo Jelka Gerbec. 0 Krožek za družbeno politične študije «Che Guevara* priredi danes, 9. junija ob 20. uri v dvorani v Ul. Ma-donnina 19, predavanje z naslovom »Sedanji položaj v Čilu*. Govoril bo poslanec Renato Sandri, odličen poznavalec južnoameriške realnosti. • Zaradi pokrajinskega plavalnega prvenstva v okviru Mladinskih iger, ki bo v nedeljo, 11. t.m. dopoldne. bo občinski pokriti bazen »Bruno Bianchi* na razpolago meščanom le od 12. ure dalje. • Včeraj je v znani beneški umetnostni galeriji tli Riccio* zaključil svojo zelo uspelo razstavo tržaški slovenski slikar Primožič - Primossi. To je bilo že 25. osebna razstava znanega slikarja in kiparja. 0 V novem motelu tValrosandra» pri Pesku bo v nedeljo obširnejša prireditev »Primavera carsica*, ki [bo obsegala slikarski ex - tempare, top tržaškega železničarskega a, ki ga vodi Alessandro Si-ricudi, predvajanje diapozitivov o .ki flori v njenem naravnem o-Iju s spremno besedo prof. Mezze-, branje poezij o tržaškem Krasu, aško večerjo, ob zaključku pa koncert jazz glasbe, ki jo bo izvajal ansambel »Jazz group* pod vodstvom Sijvia Donatija. ačetek ob 8. url z žigosanjem za slikarski ex tempore, u-pa se bo prireditev začela ob 15. uri. Drevi seja tržaškega občinskega sveta Drevi ob 19. uri se po daljšem premoru sestane pod predsedstvom župana inž. Spaccmija tržaški občinski svet. Druga seja bo v torek, na kar si bodo zasedanja sveta sledila do polovice .julija. Enotni odbor proti fašizmu po Almirantejevem govoru Enotni odbor proti fašizmu in represiji je poslal predsedniku ministrskega sveta Andreottiju, notranjemu ministru Rumorju ter predsednikoma senata in poslanske zbornice brzojavke, v katerih izraža globoko ogorčenje ob govoru fašističnega prvaka Almiranteja, v Firencah ter zahteva uresničitev določb republiške ustave, da bi zagotovili varstvo demokracije in demokratičnih ustanov. Kulturni krožek Devin - štivan ter Glasbena matica Trst priredita jutri, 10. junija ob 21. uri v slovenskem otroškem vrtcu v Devinu NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE iz Devina-Nabrežine s klavirskimi, harmonikarskimi in violinskimi skladbami. Opozarjamo, da je to prvi nastop gojencev glasbene šole v Devinu, zato smo prepričani, da bo udeležba množična. Vstop prost — Vabljeni Koncerti VERD1 Jutri bodo za red B ponovili HaeDfl' lov oratorij v originalni angleški j2" vedbi «Mesija». Zbor in orkester gle-dališča Verdi bo vodil Luigi Toffolo, v solističnih točkah pa bodo nastopili Annabelle Bernard, Marga He -gen, John van Kesteren in Raffaele Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice. P. d. «Ivan Grbec* - Skedenj prireja gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU Danes, 9. t. m., ob 21. uri v škedenjski kinodvorani N. BARRASH - C. MOORE CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih Prosvetno društvo »BARKOVLJE* vabi danes, 9. t. m. na literarni večer z gledališkim umetnikom STANETOM RAZTRESENOM, ki bo pripovedoval «Slovenske bridke in pikaste« Začetek ob 21. uri Vljudno vabljeni Jutri bo od 20. ure do 22.30 v Dijaškem domu v Trstu MLADINSKI PLES Igrajo The Fox iz Briščkov V Miljah odprta razstava o Kubi V telovadnici miljske osnovne šole so sinoči odprli razstavo o dosežkih kubanske revolucije. Razstavo je odprl miljski župan Milo, za katerim je spregovoril predsednik pokrajinskega združenja ltalia-Cuba Fausto Monfalcon, ki je poudaril dejstvo, da je razstava prav v Miljah, mestecu z bogatimi tradicijami borbe, protifašizma in internacionalizira. Na včerajšnji otvoritvi so bili navzoči dolinski župan Lovriha, zgoniški župan Guštin, Marija Ber-netič, senator Videli, deželni svetovalec Jan Godnič ter načelnik demokristjanske skupine v miljski občini Pontini. Razstava bo odprta do 20. junija, na sporedu pa so v njenem okviru tudi druge pobude, da bi občani čim bolj spoznali pomen kubanske revolucije. Tako bodo danes na sporedu 'nbanski dokumentarci, v ponede vek, 12. junija bo konferenca Vit-toria Vidalija, v sredo, 14. in v vetek, 16. junija pa bodo spet vrteli kubanske dokumentarce. Vse prireditve se bodo začele ob 20. uri. razstava na bo odprta ob delavnikih od 17. do 21. ure, ob prazni kih pa od 10. do 13 in od 17 do 21. ure Včeraj-danes Danes, PETEK, 9. junija PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.37 — Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 18.57 Jutri, SOBOTA, 10. junija MARJETA Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,5, najnižja 18,6, ob 19. uri 25,6 stopinje, zračni tlak 1013,4, rahlo pada, veter 5 km na uro, severozahodni, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,9 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. junija 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 65-letni Mario Balbi, 91-letna Anna Colarich vd. Colarich, 7-letna Cinzia Pregarz, 65-letna Luisa Ressig, 83-letna Angela Mondo vd. Cer-nivani, 60-letna Anna Cantarutti vd. Capello. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali Angelo d Oro. Goldonijev trg 8; Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44: Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4: [NAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli. Ul. Zorutti 19/c. *miiiiiBmiinmii«iiiimiiiiiiiiiiif*inii9«iiiwi«iB«nBi«ii*«s*«»im,«*,,,,,,,B,,*i>*>*,**,,,,,,,*,,*,,*,,,,,,*,**I,,*,,,,*,,B* OD VČERAl POPOLDNI SAMO SONČCNJC OD SV. ROKA 00 MIRAMARJA KOPANJE STROGO PREPOVEDANO Kršitelje bodo kaznovali z globami Kino Nazionale 16.15 «1 leoni di Pietro go*. Barvni film. Mark Damon, na Schurer, Barbara 0’Neil, Stef Peicev. . T p Fenice 15.45 «L’uomo del Rio*. Belmondo. Barvni film. u Eden 16.30 »i segreti delle a svedesi*. Barvni film. Vincent ov thier in Barbara Hedstrom. Prepovedano mladini pod 18. leto*'.,,Ave Grattacielo 16.30 »I quattro deli Maria*. Barvni film. Terene* Bud Spencer in Eli Walach. Excelsior 16.15 »B sanguinario*. “V ni film. Oliver Reed in .g' John. Prepovedano mladini P°“ Ritz 16.30 «11 faro in capo al nwnd°»-Kirk Douglas, Yul Brynner, N“““ tha Egger. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30, 19.00, 22.00 «Mimi tallurgico*. Giancarlo GianniM-Melato. Barvni film. r ■- Impero 16.00-18.45-21.30 «My Lady*. Barvni film. Audrey bum in Richard Harrison. Capitol 16.30 «Per amore, ho ca rato una spia russa*. Kirk Dougl« • Barvni film. , n Cristallo 16.30 «Ispettore CaUa€,„; il caso Scorpio e tuo*. Barvni i Clint Eastwood. Moderno 16.30 «1 segreti delle en piu nude del mondo*. Barvni Prepovedano mladini pod 18. le Vittorio Veneto 16.30 »Delitto a ford*. Barvni film. Jane Bir ’ John Steiner, Micaela Pigna Prepovedano mladini pod 18- 'e j Ideale 16.30 «11 barone rosso*. «a‘ film. John Philip Lav, Karal Husi Abbazia ob 16.30: «L’altra facc!a pianeta delle scimmie*. Barvni Charlton Heston. Astra 16.30 »Una prostituta al s® zio del pubblico ed in regola lo Stato*. Giovanna Ralli. PreP° dano mladini pod 18. letom- Razstave V Kraški hiši v Repnu razstav Zora Koren - Škerkova. Njena razs va bo trajala do konca meseca. V Tržaški knjigarni razstavlja konca meseca svoja najnovejša 0 Franko Volk. V občinski galeriji razstavlja d0 delje, 11. t. m. Graziella Petrače0- V galeriji Mignon razstavlja ®o • L, m, slikar Princi dela s skuP naslovom »Mali svet*. . JaVe 10 junija. rj. Prosvetno društvo «Ivan Grbec« redi 29. junija 1972 izlet v Ka* v Ribnico in Kočevje. Vpisovanj društvenih prostorih, škedenjska 124, od 17. do 19. ure vsak dan- Šolske vesti Osnovna šola Frana Milčinskega^ Katinari bo v nedeljo, 11. t. m- P stila pisatelja, po katerem je 6 ministrskim dekretom P‘>i,nenoT?rajj Dopoldne ob 11. uri bo s * ^ slovesnostjo odkritje spominske P j, Franu Miičlnskemu, popoldne 0 uri pa bo kulturna prireditev. . V nedeljo, 11. junija bo v raJ. j osnovni šoli razstava ročnih j risb. Razstava bo odprta 12. ter od 17. vabljeni. do 19. ure. Prispevki Tvrdka »Tehna* import-exPO^.tf ruje 10.000 Ur za spomenik P*®111 NOB na Proseku. V počastitev spomina pok. ** j, telja inž. Josipa Porente da™ jj Ivan Stanič 5000 Ur za sklad šole »F. Erjavec* v Rojanu. V počastitev spomina dr. M1 . Budala darujeta Ada in Albin 2000 Ur za šolo - spomenik N Cerknem in 2000 Ur za sporne®8 lim v Križu. ^ V počastitev spomina P0*'" ji nanda P’erluge daruje družina^ kon 5000 Ur za Glasbeno V počastitev spomina pok. s®,flrp ravnatelja Ferdinanda Ferluge ( jo Milica Cok 2000 Ur za tico in 1000 Ur za PD »Slavko perle*, Justa Bizjak 2000 lir ® g ško matico in 1000 lir za šolo ^ menik NOB v Cerknem, Le01101?-«) iško maBfi spomenik man 2000 Ur za Dijaško 1000 lir za šolo -------~"ik P Cerknem. Mali oglasi SPEDICIJSKI URAD v Got^fQ 16, 18-letno praktikantko P° j a * znanjem slovenščine. ^;Liejtf Cassetta 6624/D SPI 94100 GORIŠKI DNEVNIK štirimesečni pregled pomorskega prometa izven pristanišča Premalo izkoriščene naprave: dodatna obremenitev za ladjarje Največ ladij ob pomolih žaveljske čistilnice Pomorski promet v tržaškem za-1 je “j™ je dokaj živahen tudi izven ' novega in starega pristani-®Ca- V teh predelih se sicer odvija Slavnem promet blaga («general --ki P™13*3 najvišje dohod-? tukajšnjim operaterjem, a ven-j?1116 smemo pozabiti, da je trža-4 ,®dustrijska cona prav na morji. ui da tu obratujejo veliki in industrijski obrati. Še pred j**wnim je bilo v tržaškem prista-^7* 2el° razširjeno stavkovno gi-jjt^.ker so pristaniščniki zahteva-’ Uaj bi samo oni imeli pravico javljati manipulacije blaga tudi v 7® obratih. Končno pa je prevlado vsedržavna teza o funkcionalni avtonomijah, tako da se sedaj Promet na tem obsežnem pod-jjuu odvija neodvisno od udelež-zadnig pristaniških delavcev. Za J“°PregIed prvega letošnjega če-ČTjja smo upoštevali samo u-n*|e delovne dneve. Teh je bilo skupaj samo 80, kar pomeni, v Izpade na sobote, nedelje, no-ter velikonočne praznike kar J?1 tretjina koledarskega leta. Že . Podatek nam pove, po eni stra-, ■ kako slabo so izkoriščene obstojat« naprave- P° drugi strani pa . *sna dodatna obremenitev odpa-Pa ladjarje, ki morajo čakati o Dortnalne delovne dneve ali pa i^ab višje stroške za delo ob ofcnikih. Velike prekooceanske ladji tankerji ali tradicionalne ladje, dnevno 1500 do 2000 dolar-> zaradi česar ladjarji želijo, da . Postanki v pristaniščih zmanjša-°a najnižjo raven. Skednjem imamo staro in , o znano lesno pristanišče. V le-letu je tu razkladalo 11 la-J. ki so se zadržale vsega skupaj a natovai dni. Od teh je dejansko izto- a natovarjaile samo dva do JJ1. dpi- Od teh je dejansko izto-jp talo les samo 7 a ena sama ladja o. natovorila rezan les. Skozi skladi® Pod Skednjem, ki so jih pred javnim obnovili in razširili, se Pekoč odvijal zelo živahen pro- n*t !*m je v glav- j, '1 Prihajal iz Avstrije in delno j. Jugoslavije in Romunije. Trža-Pristanišče je bilo naravno iz-prav za avstrijski rezan Jvhjjnrast cen uslug pa je odbil asiške trgovce, ki se sedaj po-Kopra ali Reke, Romunija jie usmerila svoj promet skozi .■»morska pristanišča. Poleg te-H*? todi upadel promet s preko-deželami in še posebno jUstimi ob Perzijskem zalivu. To jjT*Pa zaradi porasta strOšknVpre-deloma pa zaradi uvedbe no-gradbenega materiala. Les-j*?1 Pristanišča so se posluževale in deloma februarja tudi ladje, ki se niso mogle vsi» v pristanišču. Predvsem so dve izraelski ne pristajajo več ob pomolih tovarne. Ravno tako je prejela tovarna stekla Vetrobel s tremi ladjami posebni pesek, ki je nujno potreben za njeno proizvodnjo. Ladje so iz-tovarjale kar 12 dni. Tovarna kovinskih izdelkov AFA je prejela s šestimi ladjami odpadno železo in obrabljene tračnice (izkrcavalne manipulacije so trajale 13 dni), a je odpremila s tremi ladjami v čezmorje betonsko železo, ki je eden od njenih glavnih proizvodov. Kemična tovarna ALDER pa je prejela z dvema ladjama metanol ter je v februarju del surovine ponovno preprodala v čezmorje. Ostala sta nam še dva obrata, in sicer terminal naftovoda SIOT in čistilnica nafte Aquila. Na pomolih Aquile je bil promet dokaj živahen; vsega skupaj je tu natovarjalo 67 ladij, ki so se zadržale 77 dni, kar pomeni praktično ena ladja na dan. Čistilnica je po morju in sicer ame-Ijijr e^n'ke ter sojina semena. Dve sta tudi natovarjali zmleta in sta se zadržali 6 dni. °kviru novega dela industrij-iu, c°ne sta za tovarno cementa ^ernenti iztovarjali dve ladji (4 nakladale so tri ladje, ki zadržale samo 4 dni. V pre-Vu-^ne*1 ie hil neposredni po-kap* promet te tovarne večji, a S° h^ale pošiljke manjše, lad ,11,1,1,,,,,,1,1,1,,1,1,1,111111,111,11,11,mi,mn,m, iniiiniiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiniiiiniiin,im,im,,mi ?° deželnem zakonu štev. is Poziv za Cerkno Delovni odbor za postavitev osnovne šole - spomenika NOB v Cerknem predvideva, da bo nova šola odprta za pouk v septembru leta 1972. Zato prosimo ponovno vse tečajnike ki so bili na partijskih tečajih I. in II. partijske šole za Primorsko in Gorenjsko v letih 1943/45, če še niso poslali svojih osebnih podatkov s točnim naslovom sedanjega bivališča, naj jih pošljejo čimprej. Dalje prosi odbor vse partijske tečajnike, da sporočijo, če razpolagajo s spomini na partijske tečaje. Ves zbrani material oz. dokumentacija bo vključena v muzej NOB v Cerknem. Sporočila poslati na naslov: Odbor za postavitev šole-spomenika NOB v Cerknem, Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10. Izola se resno prizadeva, da bi prišla do mednarodnega pristanišča za jahte. Strokovnjaki so začeli pripravljati predlog za lokacijo. V poštev pride predvsem zaliv pri Irisu in Simonov zaliv do tovarne Delamaris. Novi objekt se bo imenoval Marina. Predvidevajo, da bodo zgradili v Izoli priveze za okrog 300 jadrnic, prezimovalo pa bo lahko okrog 100 jadrnic. Pristojni forumi so tudi že začeli zbirati sredstva. * * * V piranski mestni galeriji z uspehom razstavlja slikarka Greta Pečnik. Gre za samorastniški slikarski talent naivne smeri, ki si je pridobil dokajšen sloves tudi zunaj občinskih in slovenskih meja. Njena dela so polna razgibane inventivnosti. pa naj gre za barve ali za motiviko. * * * V Izoli se bo v soboto začelo srečanje mladih filmarjev Slovenije. Ob tej priložnosti bodo predvajali filme, ki so dobili mednarodne nagrade, hkrati pa tudi nove pionirske in mladinske filme. Najbolj uspela dela bodo tudi nagradili. Ob srečanju mladih filmarjev bo v Izoli tudi posvet pedagogov, ki pomagajo usmerjati mlade v tej zahtevni umetniški zvrsti. Prispevek 100 milijonov lir *o hitre poletne morske proge ^overcraft» bo redno vozil med Trstom in Lignanom, hidrogiiser Pa med Trstom in bližnjimi kraji na obeh straneh meje ta?e|ni odbor je odobril predlog z so za prevoae Varisca, po dodelili 100 milijonov . are za ustanovitev redne in^e morske proge med 'rrstom UlMl'irgnanom z hovereraftom in Sit?! Trstom in raznimi kraji trža-zaliva — tudi na jugoslovan-Dotv an* — s hidrogliserjem Podila So dodelili na podlagi dežel-/akona štev. 18 v korist pre-ki so ga odobrili aprila dveh je seveda najbolj zani II® Povezava med Trstom in toJ:ariom. posebno, ker je to prva vJj*tna redna proga v Italiji. Ho-paft bo privabil veliko potni-ne drugega pa vsaj zaradi Cn»ti. p0ieg tega je tudi zelo hi* * **radi česar bo »krčil na ne- kaj desetin minut potovanje med 'Trstom in največ.io plažo dežele, kjer preživi počitnice ogromno število letoviščarjev vseh narodnosti. Verjetno bo žela velik uspeh tudi proga med Trstom in bližnjimi kraji na obeh straneh zaliva, ki jo bo opravljal v poletni sezoni hidrogiiser. Na ta način se bo lahko precej razživel turistični tok, s hitrimi premiki iz enega kraja v drugega, celo za eno samo večerno prireditev. Prav zaradi tega je primerno, da razne ustanove, ki so odgovorne za turistični razvoj, poskrbijo za čim bogatejše večerne programe v Trstu, ki bo z novima progama le nekaj minut daleč od vseh pokopaliških krajev dežele in Utre. Enosmerni promet in parkirišča v času tržaškega velesejma Spričo bližnjega tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma, ki bo od 17. do 29. junija letos, je tržaški župan sprejel nekaj varnostnih ukrepov, ki zadevajo ureditev parkirnega prostora pred samim velesejmom, V ta namen bodo vzpostavili enosmerno vožnjo po naslednjih ulicah: Ul Settefontane (v smeri ali odseku Ul. Rossetti z Ul. katov, trgovinske zbornice, zdru-smeri ali v odseku Trga De Gasperi-Ul. Vergerio), Ul. delle MiMe (v smeri ali v odseku z Ul. Cumano do Katinarske ceste). Prav tako bodo vzpostavili prepoved parkiranja v Ul. Settefontane In sicer na področju pred velesejmom. Za večjo prožnost prometa pa bodo v tem času začasno vzpostavili naslednja parkirišča: za osebne avtomobile (na levi strani Ul. delle Milizie v smeri Ul. Rossetti - Ul. La Marmora), za motoma kolesa (nasproti vhoda v velesejmske prostore, na Trgu De Gasperi, vzdolž pločnika ljudskega vrta), za taksije (na osrednji ploščadi Trga De Gasperi, v vrsti v smeri Ul. Settefontane. Vrh tega so odredili, da bo po en taksi lahko parkiral pred vhodom v velesejem-ske prostore (razen na dan odprtja velesejma), trije taksiji pa bodo lahko parkirali v Ul. Rossetti na strani kasarne, nasproti Ul. Revol-tella in sicer v smer Ul. Mameli . Vrsta ukrepov župana za tedensko zaporo trgovin Tržaški župan je odredil obvezno tedensko zaporo vseh javnih lokalov v času od 25. junija do 16. septembra 1972. Ta sklep je sprejel po razgovoru s predstavniki sindikatov, tragovinske zbornice, združenja trgovcev in lastnikov lokalov, ki so spričo poletne sezone, izrazili pozitivno mnenje o tem ukrepu. Prav tako je tržaški župan s posebnim odlokom odredil, da morajo lastniki trgovin z avtomotomimi mehaničnimi nadomestnimi deli in potrebščinami zapreti svoje lokale vsak ponedel.jek dopoldne. Lastniki so dolžni izpostaviti pred trgovino napis s točnim umikom tedenske zapore lokala. ŽALNA SVEČANOST ZA PROF. ANDREJEM BUDALOM V ŠTAHDREZU «Ponosni smo na svojega rojaka in v čast nam je, da bo počival med nami» Odprli so nabirko za ureditev Prosvetnega doma, ki ga bodo poimenovali po svojem velikem sinu ■ Danes ob 16.30 prihod na PHošce, od koder bo pogreb krenil na vaško pokopališče jega znanca je sprejel s solzami v očeh. «Tri leta sem starejši od njega in sva skupaj hodila v gimnazijo, v malo semenišče v Gorici. Oba sva bila odličnjaka, Budal pa je bil še boljši dijak od mene. Ko sem se prejšnji dan vrnil z izleta v Makedonijo, sem se pozanimal kako je z njim. Vedel sem namreč, da je slab, vendar nisem sodil, da je tako hudo.* Obudil je spomine na sošolca in svojega kolega, ki je tako ljubil svoj narod, da je leta 1945, v svobodi, ko ga je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor povabil iz Vidma na službovanje med Slovence v Gorico, raje odpovedal italijanskim oblastem skoraj dosluženo pokojnino, kot da bi še živel in delal v mestu, kamor ga je fašizem nasilno premestil. Štandrež se je od tistih let, ki jih je poznal mali Andrej, sila spremenil. Ni več tak kot ga je poznal v mladih letih. Ostal pa je njegov rod, klen in prekaljen rod, ki je pripravljen na tej zapadni meji štandreški rojaki pokojnega prof. Andreja Budala so se sinoči skupno vsemi goriškimi Slovenci poklonili pokojniku z žalno svečanostjo v prostorih prosvetnega društva «Oton Župančič*. Počastili so velikega sina, ki se je vedno rad spominjal svoje rojstne vasi, jo obiskoval in v katero se bo danes vrnil poslednjič in za vedno. «Niso še potekla tri leta, ko smo praznovali njegovo 80-letnico*, je dejala v občutenem in ganljivem govoru prosvetna delavka Angela Nanut, ko je orisala njegov lik. «Rad se je odzval našemu vabilu in notranje zadovoljstvo mu je poigravalo na obrazu spričo naše pozornosti ob njegovem visokem življenjskem jubileju. Danes smo se zbrali, da se poklonimo njegovemu ipominu in da si ob misli nanjo poiščemo novih spodbud in zagona za naše nadaljnje delo v občestvu slovenske skupnosti*. «Pokojni pisatelj prof. Budal je izhajal iz revne družine*, je nadaljevala Nanutova. «Skromno domače okolje mu je vtisnilo svoj pečat, ki ga ni zatajil nikoli. Kot pisatelj in publicist je ustvaril o-gromno delo, ki jasno govori o njegovi izredni sposobnosti in marljivosti. Našo kulturo je obogatil s prevajanji iz italijanske literature. V sosedstvu z italijanskim ljudstvom je v resnici gradil pravi most za mimo sožitje obeh tu živečih ljudstev*. •sPonosni smo na svojega rojaka in v čast nam je, da bo počival med nami. Hvaležni smo mu za vzgled in zvestobo svojemu narodu in še posebej Štandrežu, ki se mu ni odtujil nikoli. S svojimi deli je uveljavil in potrdil dokument o našem izvoru, o naših razmerah in življenju na tem predelu zemlje ob Soči. Njegova dela ostanejo zapad-nim Slovencem veličasten in živ spomenik.....» Predsednik prosvetnega društva Danilo Nanut, ki je odprl žalno svečanost s počastitvijo spomina na pokojnega prof. Budala z enominutnim molkom, je povedal, da je vest o njegovi smrti globoko odjeknila med štandreškimd prebivalci, saj se ga spominjajo kot otroka ,ko je še pasel pičulate, kot profesorja, ko se je po drugi vojni nastanil z družino pri Turriju in tamkaj bival več mesecev, pa s proslave stoletnice štandreške čitalnice in na zadnje s proslave 80-letnice njegovega rojstva. Najbolje pa bomo počastili pisateljev spomin* je dejal predsednik Danilo Nanut, cče bomo uredili nov prosvetni dom na Pilošču, ki ga bomo poimenovali po n.iem. Da bi to naše hotenje uresničili čimnrej, pričenjamo že z današnjim dnem nabirko.* Ob zaključku je predsednik Nanut povabil vse soriške Slovence, nai pričakajo pokojnika oh 16 30 na Pilošču, od koder bo žalni sprevod krenil na vaško pokopališče. Snočnje žalne svečanosti so se u-deležili pokojnikov sin prof Goiko Budal s soprogo, predstavniki naših osrednjih kulturno - prosvetnih organizacij iz Trsta in Gorice ter številni vaščani. V veži so razsta vili fotografije o Budalovih srečanjih s štandrežci in slike o njegovem prejemu visokesa jugoslovanskega odlikovanja. Slovenska prosvetna zveza je objavila tudi osmrtnico, ki jo je nalepila na vseh goriških oglasnih deskah. «Z Budalom sva se poznala 70 let,* nam je v zasebnem pogovoru dejal ravnatelj Pavšič, markantna goriška osebnost. Vest o smrti svo- iiiimiiiiiimmiiiiiiimimiiimmiiiimiiiiiuiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitmuniiitiiiiima MALOOBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM V maju je število prehodov zabeležilo viden porast braniti in gojiti svoj jezik, svoje šege in navade, za katere je prof. Budal živel in izgoreval vse svoje dolgo in plodno življenje. Obvestil« šolskega patronata v Doberdobu Šolski patronat v Doberdobu javlja, da bodo do jutri, 10. junija sprejemali podpise staršev za izplačilo stroškov za prevoz šoloobveznih otrok. Starši se lahko javijo od 10.30 do 11. ure. ZARADI NEREŠENIH ZAHTEV Prihodnji teden v Gorici stavka občinskih uslužbencev Občinsko upravo obtožujejo, da ne upošteva njihovih zahtev ■ Uslužbenci bodo šli v sprevodu po mestu Uprava goriške civilne bolnišnice išče 6 delavcev - tehnikov, 2 kvalificirana delavca za delavnico in enega kvalificiranega delavca za mikrofUmiranje. Rok za vlaganje prošenj za dva delavca za delavnico velja do 19. junija, dočim velja rok za ostala mesta do 4. julija Prihodnji teden bodo uslužbenci goriške občine stavkali. Sklep so sprejeli na sestanku uslužbencev, ki je bil včeraj popoldne v telovadnici Lenassi na pobudo sindikatov FIDEL-CISL, FNDELO-CGIL in UNDEL-UIL. Stavko so proglasili ker menijo, da občinska uprava ne spoštuje že sprejetih obvez. V tiskovnem poročilu, ki so nam ga poslali sindikati, je rečeno, da občinska uprava zavlačuje rešitev problemov, ki zanimajo uslužbence. Po krivdi občanske uprave niso še doslej dokončno preučili točk. ki zadevajo preosnovo plač, medtem ko So to napravili že v vseh drugih občinah na Goriškem. Prav tako ni še občinska uprava aplicirala sporazuma v celi vreti točk, kot so razpis natečajev, prehod nestalnih uslužbencev v stalež. delovni urnik. nadure, itd.. Uslužbenci goriške občine obveščajo prebivalstvo, da jim je žal, če mu ne bodo mogli en dan nuditi svojih uslug. Prebivalstvo pa naj ve, da krivda ne pada nanje, marveč na počasno poslovanje vodstva občinske uprave, t.j. upraviteljev, trdijo sindikati. Ob priliki stavke bodo občinski uslužbenci pri- ■iiiiiiHiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii SESTANEK OBČINE IN TRGOVINSKE ZBORNICE Najprimernejša lokacija za Espomego je že izbrana ob Ulici della Barca Bodo tudi tu prizadeti štandreški kmetje? Goriška razstava Espomego je že za nami, vendar se o tej mednarodni manifestaciji še kar naprej govori. V našem listu smo že poročali, da sta se konec aprila sestala občinski in odbor trgovinske zbornice. Na tem srečanju so govorili predvsem o bodoči lokaciji razstave, ker je bil dosedanji prostor premajhen in neprimeren, tako da bi se v bodoče ta blagovna razstava ne mogla razširiti. Na eni izmed zadnjih sej občinskega odbora so govorili prav o tej lokaciji in so v ta namen že našli primerne prostore. Odborniki so predlagali občanska zemljišča, ki so v Ul. Terza Armata, v Ul. della Barca, to je ob vhodu v mesto preko mosta 9. avgusta, kot zadnje pa še zemljišče na Majnid. Prav zaradi tega, da bi dokončno določili, kje naj bi bila prihodnja razstava, sta se občinski ni odbor trgovinske zbornice spet sestala prejšnjo sredo. Diskusijo sta vpeljala župan De Simone in predsednik trgovinske zbornice Lupieri. Prisotni so bili mnenja, da je treba v Gorici pripraviti neko središče, ki naj ne bi služilo samo razstavnim namenom, ampak tudi športnim in kulturnim potrebam našega mesta. Prisotni so si bili složni, da bi v ta namen zbrali področje, ki je na desni strani Ul. della Barca, če se prihaja v mesto. Po njihovem mnenju naj bi bil ta prostor najprimernejši ne samo zaradi lokacije, pač pa tudi zaradi karakterističnega okolja in bližine Soče. Na tem mestu naj bi torej v prihodnjih letih zrastlo središče, ki naj bi služilo raznovrstnim namenom in ne samo razstavi Espomego. Ustrezna komisija predstavnikov občinske uprave in trgovinske zbornice bo v kratkem preučila tehnično - upravne, pravne in finančne plati problema. Do tu vest, ki nam jo je poslala trgovinska zbornica. Omeniti pa moramo v zvezi s tem, da ima go- riška občina na razpolago v Ulici della Barca, na mestu, kjer so nekoč bile vojašnice, 20.000 kvadratnih metrov zemljišča. Iz poročila goriške občine, ki smo ga objavili 31. maja, pa je bilo razvidno, da bo občina za razstavne potrebe Espomega potrebovala še enkrat tolikšno površino, ki jo bo seveda morala odkupiti od lastnikov tamkajšnje zemlje. Ti so, če se ne motimo, Štandrežci. Ob izbiri take lokacije, za katero po vsej verjetnosti že obstaja na občini ustrezni načrt, se nam vsiljuje vprašanje, zakaj je treba izbirati lokacijo za razstavni prostor gospodarske razstave prav na robu Štandreža, kjer so kmetje precej prizadeti z odvzemom zemlje, ki je potrebna za nove ceste in druge važne infrastrukture? Vsaj zemljo, ki je potrebna za razstavne prostore bi bili lahko izbrali nekje drugje. Zakaj niso n.pr. izbrali precejšnji prostor bivšega nogometnega igrišča v Ulici Baiamonti, ki n; več uporaben? Morda zato, ker je to zemljišče last nekega gori-škega plemiča, ki bo svoje zemljišče lahko drago prodal graditeljem stanovanjskih hiš? lllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllliiilUIIIIHIIIIIMIlllItlMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllilIlIllllliilil NA POBUDO DOMAČIH DRUŠTEV Kljub oviram, ki lovici meseca, se je Maloobmejni promet na Goriškem se je v maju spet dvignil na normalno raven. Zaradi črnih koz se je namreč število prehodov v aprilu zelo znižalo, tako da smo imeli v tem mesecu okrog pol milijona prehodov z vsakovrstnimi dokumenti. Tudi v maju ba si lahko pričakovali nizko število prehodov, kajti strah pred črnimi kozami in rumene knjižice so bile odpravljene šele v prvi polovici tega meseca, točneje 13. maja. V tem obdobju so torej veljale omejitve in kdor je hotel v Jugoslavijo, je moral imeti potrdilo o cepljenju proti črnim kozam. Kljub temu je iz statistike za maj razvidno, da je število prehodov zelo naraslo. Ta porastek moramo brez dvoma pripisati drugi polovici meseca, ko ni bilo več nobenih omejitev za prehod čez mejo in so lepša in toplejša vremena zvabila v sosednjo Jugoslavijo veliko izletnikov. Skupno je v maju prekoračilo mejo z vsakovrstnimi dokumenti 1 milijon 142 tisoč 883 oseb. Kot ne moremo aprila, tako ne moremo niti tega meseca primerjati z ostalimi, ker je bil pač promet iz razumljivih razlogov okrnjen. Kljub temu lahko ugotovimo, da je bilo v lanskem maju število prehodov približno Mo še veljale v prvi po-promet normaliziral kot v letošnjem. S prepustnico .je prekoračilo mejo v obe strani 634.813 oseb in sicer 397.925 italijanskih in 236.888 jugoslovanskih državljanov; s potnim listom pa je prešlo mejo skupno 508.070 oseb. 177.205 tujih in 330.865 italijanskih državljanov. Ljudje se seveda najbolj poslužujejo prehoda pri Rdeči hiši. ki je zadnje čase zelo obremenjen, za prehod meje pa se najraje poslužujejo prepustnic. Če torej pregledamo število prehodov v lanskem maju in juniju ter v letošnjem maju, lahko gledamo precej optimistično na letošnji junij. Postavimo si lahko tudi vprašanje: Ali bomo dosegli milijon in pol prehodov? Mladi kolesar pod fiat 500 Carla Gaudina, 7-letnega dijaka iz Gradišča, Viale Trieste 34, so včeraj nekaj po 13. uri sprejeli v goriško bolnišnico s prognozo 7 dni. Ugotovili so mu rane na levem ušesu in levi nogi. Dečka je pripeljala v bolnišnico njegova mati, ki je povedala, da se je sin peljal s kolesom Iz šole proti domu, ko ga je prav v ulici, kjer stanuje, podrl avtomobilist g fiatom MO. JUTRI V ŠTANDREŽU «PRAZNIK ŠPARGLJEV» Gostovanje godbe z Vogrskega - Prireditve bodo tudi v nedeljo in prihodnji teden Tudi letos bodo v štandrežu priredili spraznile špargljev*, ki je v tej slovenski vasi postal že tradicionalen. Med prireditelji najdemo letos Kmečko društvo, prosvetno društvo «Oton Župančič» in prosvetno društvo «štandrež». Vrsta prireditev se bo oričete jutri, v soboto, 10. junija, nadaljevala pa se bo v nedeljo Kulturni prireditvi bosta tudi trihodno soboto in nedeljo. Jutri zvečer se bo priieciter pričela ob 20. uri s pohodom godbe na pihala z Vogrskega po vasi. Ob isti uri bodo tudi odprli kioske, v katerih bo na razpolago dovolj jedače in pijače. V posebnem kiosku bo tudi srečolov z bogatimi dobitki. Ob 21. uri bo na sporedu koncert godbe na pihala z Vogrskega, isti večer bo tudi nastopila mladinska skupina prosvetnega društva «Oton Župančič». ki je z uspehom nastopila na prvomajskem prazniku v števerjanu in tudi v drugih krajih. V nedeljo. 11. junija zvečer je na sporedu nastop dramske družine društva rOton Župančič». Nastopili bodo s komedijo tRaMti vrč* v režiji Iztoka Jereba. Na sporedu je ta večer tudi recital v priredbi društva «Oton Župančič». Naslednjo soboto, 17. junija pa je na sporedu nastop dramske skupine društva tštandrež». Igrali bodo pravljično veseloigro rHodl de Bodi ali dve vedri vode» v režiji Aleksija Pregarca. Prireditev bodo zaključili v nedeljo. 18. junija ob 21. uri, ko bo na vrsti koncert pevskih zborov z Goriškega. Tržaškega ter iz Slovenije. Orgelski koncert na Sveti gori Zveza kulturno prosvetnih orgar nizacij Nova Gorica priredi jutri, v soboto, 10. junija ob 17. uri v baziliki na Sveti gori orgelski koncert z nastopom Huberta Berganta (orgle) in Pietra Cavalierija (klarinet); spremljal bo ansambel društva orkestrskih umetnikov Slovenije iz Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta. Na programu so dela Vivaldija, Haendla, Mozarta, Re-gerja, Messiaena in Hindemtha. Vstopnice prodajajo v turistični a-genciji Avtoprometa v Novi Gorici in eno uro pred pričetkom o blagajni na Sveti gori. (Razbiti vrč* v Doberdobu V sredo zvečer je dramska družina prosvetnega društvu <0. Župan- čič* iz Štandreža nastopila v Doberdobu. Igralci - amaterji so Do-berdobcem prikazali Von Kleistovo veseloigro v dveh delih »Razbiti vrč*. Duhovitost igre same in dobra izvedba igralcev, je gledalce, ki so do kraja napolnili dvorano, zelo zadovoljila, štandreški gledališki a-materji so bili deležni velikega o-dobravanja in ploskanja. Po predstavi so se doberdobski in štandreški prosvetarji zadržali v domači gostilni ter so v prijetnem vzdušju kramljali in se razgovarja-li do pozne ure. redili tudi manifestacijo po mestu. S tem hočejo pobliže odbvestiti prebivalstvo o svojih zahtevah. Občinska seja v Tržiču Včeraj popoldne se je v Tržiču sestal občinski svet. Seja ni bila javna, temveč zasebnega značaja, v kolikor so na njej razpravljali o urbanističnem načrtu v okviru konzorcija treh občin, in sicer Tržičem. Ronkami in Štarancanom. Svetovalci KPI in PSIUP so izrazili nezadovoljstvo zaradi take seje, vendar so se debate udeležili, da bi ne, kot so sami izjavili, ovirali dela tehnikov. Šolski skrbnik1 in naše šole Prejšnji teden je goriški šolski skrbnik Martuscelli poklical v svoj urad člane Sveta staršev slovenske trgovske šole, nekatere profesorje in predstavnika Sindikata slovenskih šolnikov. Na tem sestanku se je skrbnik zagnal v naš list zaradi članka od 27. aprila, s katerim smo opozorili na nekatere nepravilnosti, ki jih dopušča višja šolska oblast in s katerimi se ne more strinjati nobeden pripadnik naše skupnosti ,ki mu je pri srcu slovenska šola — eden izmed temeljev našega narodnega obstoja. Ker šolski skrbnik ni mogel ovreči dejstev, se je poslužil napada na naš list, napada, ki je v sedanjem političnem trenutku v Italiji tako priljublien v nekaterih krogih, ki bi radi okrnili ustavno pravico časnikarjev po objektivnem informiranju in s tem omeiili svobodo tiska kot nenadomestljivo sestavino našega demokrnVčneaa ustroja. Prisotnim je dejal, da noš Pst laže in da si zaradi omenjenega članka zasluži tožbo, šolski skrbnik naj le toži, če je bilo v našem članku napisanega kai neresničnega, kaznivega ali kakorkoli žaljivega, vendar naj se zaveda, da je naš list življenjsko povezan z usodo naših ljudi in njihovih ustanov ter bo vedno tolmač njihovih potreb in pravic. Zaveda naj se tudi, da demokratizacije v šolstvu ter sodelovanja staršev ni mogoče odpraviti ter stvari urejevati s trdo roko, kot je to skušal tisti šolski ravnatelj iz Krmina, ki je bil zaradi svojega avtoritarizma sodno preganjan. Kljub vsem težavam in zaprekam se naša družba osvešča ter ni več pripravljena sprejemati metod, ki sodijo v preteklost. Zaradi svoje važnosti mora zlasti šolsko področje prispevati k demokratizaciji in počlovečenju naših odnosov. Zato se čudimo ravnanju šolskega skrbnika in se sprašujemo, če je dostojno, da se spušča v tako nizkotno izkrivljanje in prikrivanje dejstev, za katera je neposredno odgovoren. KPI o problemih na Tržiškem V ponedeljek, 12. t.m. ob 20.30 bo komunistična partija priredila v dvorani «Roma» v Tržiču javno debato, na kateri bodo govorili o problemih tržiške občine. Uvodni govor bo imel svetovalec Zorzenon, ki bo tudi vodil diskusijo. Iz goriškega matičnega urada Na goriški občini je bilo v dneh 5., 6. in 8. junija vpisanih 15 rojstev in 15 smrti ROJSTVA: Gianmarco Gorini, Nel-li Deiust, Ivan Plett, Diana Dorsi, Tullio Roncato, Alberto Chereovani, Simonetta Sellan, Loredana Devet-ti, Lorenzo Ussai, Damon Zanolla, Dennis Leon, Diego Pirolo, Angela Dissegna, Elisabetta Tomšič, Silvana Del Bianco SMRTI: gospodinja 73-letna Maria Bergliaffa vd. Gallob; trgovec 65-letni Mirko Makuc: gospodinja 87-letna Maria D’Angelo vd. Verdoliva: gospodinja 50-letna Delda Corva por. Collodi; upokojenec 70-letni Giuseppe Mignozzi; upokojenec 74-letni Giacomo Medeot; upokojenec 74-letni Luigi Vram; upokojenka 77-letna Amalia Gašperut vd. Medvešček; upokojenka 77-letna Maria Povoni vd. Strata; upokojenec 82-letni Vir-giglio Bressan; gospodinja 89-letna Amabile Riabis vd. Basella; prof. 53-letna Maria Padivan. Kino Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 11. junija izlet na Tolminsko z vzponom na Kobiljo glavo. Odhod ob 10. uri zjutraj z lastnimi prevoznimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, telefon 24-95. DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Gorica VERDI ob 17.15—22.00: «AH’onorevole piacciono le donne*. L. Buzzanca in L. Stander; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO ob 17.00—22.00 «Per amore ho catturato una spia russa*, K. Douglas in M. Jobert; barvni film. MODERN1SSIMO ob 16.00—22.00: dl sindacalista*. I. Biagini in L. Buzzanca. Barvni film. CENTRALE ob 17.15-21.30: «La preda e l’avvoltoio», P. Lee Lavvrence in O. De Santis; barvni film. V1TTORIA ob 17.30—22.00: cE se per caso una mattina. .», P. Tiffin in V. Gazzolo: barvni film, mladini pod 14 letom prepovedan. Tržit AZZURRO ob 18 00 : dl sergente Klent*, T. Aumont in P. Capponi; barvni film EXCELSIOR ob 16.00: dl braccio vio-lento della legge*, G. Hackman; barvni film. FRINCIPE ob 18.00: »Attila, flagello di Dio», barvni film. Auvu Gorivu SOČA (N. Gorica): »človek zakona*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: »Bojišče*, ameriški film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: Danes zaprto. DESKLE: »Jastreb iz Kastilije*, španski barvni film. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: Danes zaprto. PRVAČINA: »Groza v ženskem zavodu*, španski barvni film — ob 20. uri. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna d’Udine, Trg sv. Frančiška 5, tel. 21-24. Dežurna lekarna v Tržiča Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicold — dr. Olivetti, UL L Maggio 84, tel. 73-328. Šoisit« testi Učenci slovenske nižje srednje šol« v Gorici priredijo v šolski telovadnici v Ulici Randaccio 10 od 10. do 15. junija razstavo likovnih del. Otvoritev bo jutri, v soboto, 10. junija ob 17. uri. Malčki, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Ulici Croce, bodo imeli jutri zjutraj ob 10. uri zaključno prireditev. Na programu bodo deklama-cije in pesmice. Ob tej priliki bode otvorili tudi razstavo ročnih del in risb, ki bodo staršem in drugim na ogled tudi v nedeljo in v ponedeljek ves dan. PROF. TONE PENKO: Tržaški dnevnik dveh botanikov iz 1.1816 Na poti proti Pulju - Od začetka neugodno vreme Postanek v Piranu, Novem gradu in Poreču - Zakaj je potovanje po Istri zelo nevarno 14. Gospod Groenling je Dunajčan, trgovec, že tri tedne je v Trstu in zelo rad zahaja v Bošket. Doslej m silil k nama in naju je samo molče opazoval. Zvedel je, zakaj sva v Trstu in s čim se tu ukvarjava. Ogledal si je najine fcbdrke in prišel na dan z besedo, da se tudi sam ukvarja z naravoslovjem, da ima tudi on zbirke hroščev, školjk, polžev in podobnega. Zvedela sva, da je odličen slikar in bakrorezec. Daroval nama je nekaj izrednih kokosovih orehov, školjk in posodil nekaj potopisov, ki govore o Trstu in primorskih deželah. Danes nama je dal dokaz svojega globokega prijatlljstva. «Z dobrim prijateljem,)) je dejal, «grem v Pulj. Najela sva že barko in v petih dneh sva nazaj. V barki je še eno mesto prazno. To je vama na razpolago, ne stane vaju nič. Lepa prilika, da si eden od vaju ogleda deželo, kamor, kot vem, itak nameravata odpotovati.)) Seveda sva sprejela. Eden od naju odide na pot in ta bo tudi nadaljeval s pisanjem dnevnika. Drugi pa bo medtem doma urejal zbirko in uredil vse, kar je še treba. 25. april. Danes ob enih smo od veslali iz tržaškega pristanišča. O skrbeli smo se prej s potrebnimi živili. Vsakokrat ko odhajaš na morje, se moraš z živili oskrbeti, še posebno pa je to potrebno, ko se odpravljaš v Istro. V Istri, zelo čudno in zanimivo, ni gostiln in to niti po večjih mestih ne. V Istri prave trgovine ni. Kar dežela pridela in proda, večinoma olja, gre v svet po morju. Zato v Istri ne poznajo tovornih voz, niti ne poznajo konja. Delovna žival je tu osel. Umljivo, da zato v Istri tudi ni pravih velikih voznih cest. Torej ni trgovine, ni voznikov, ni tujcev, čemu neki bodo gostilne. Umljivo, da je vsako potovanje po tej deželi zelo nerodno in težavno, zapreke vseh vrst na vsakem koraku. Zato j.e bila izredno bistra in prijateljska zamisel gospoda Groenlinga, da povabi enega od naju s seboj, da si ogleda deželo najinega skorajšnjega potovanja. Spočetka ni bil veter za jadranje nič ugoden. Nad morjem je ležala debela megla. Prav nikamor se ni nič videlo. Ko se je danilo, smo od mimo vozečih ladij izvedeli, da smo šele nasproti Kopra. Veter je postajal ugodnejši in že smo brzeli mimo Izole in Pirana. Že smo bili skoraj v Savudriji, ko se je veter menjal in nam je začel pihati nasproti močan Jiroko. Kaj smo hoteli, obrnili smo barko in se zatekli v piranski pristan. Prenočili smo v prav isti gostilni, kot svoje dni bivši kralj Hieronim, ko je bežal iz Trsta. Bil je prav poldan. Tu nalovijo mnogo sardel. Za kosilo smo si naročili sardele cvrte na olju. Nato sem si šel malo ogledat okolico. Tu v Piranu je bilo vse bolj zeleno in vse bolj v cvetju kot v Trstu. Zvečer smo bili navzoči, ko so vodo delili. Na nekem malem trgu je vodnjak, v katerega se steka voda z vseh sosednjih streh. Vodnjak je lepo pokrit in seveda pod ključem. Ob suši odklenejo vodnjak le enkrat na dan ob dogovorjeni uri in vsak, ki ima na to pravico, dobi določeno količino vode. V takih razmerah se nam šele odprb oči in spoznamo, kako so srečne dežele, v katerih izvira in žubori čista, bistra, zdrava voda iz neštetih studenčkov. Veter je še vedno tak, da ni nič z njim, morje razdivjano, da se ne da s čolnom nikamor. Mnogi upajo, da se bo proti večeru le mogoče kaj izboljšalo. 14. april. Sinoči okoli devetih smo ob žgolenju slavčkov zapustili piranski pristan. Ponoči je spet lilo, pa še tako lilo, da smo morali nekajkrat na morju vreči sidro. Zgodaj zjutraj smo prijadrali v Novi grad. Danes je Velika noč in naši mornarji so šli k veliki maši. Sopotnika sta pa šla v mesto poizvedovat, če bi se le mogoče kje za dober denar dobilo v Novem gradu kosilo. Ostal sem sam za varuha na barki. Prekrasno vreme, še bolj prekrasen razgled. Vse je že zeleno, vse v cvetju. Sami oljčni gaji in vinogradi, okoli sami grički, ki se vlečejo vse tja do daljnih visokih gor k. 14. april — zvečer, 6. ura Pri nekem čevljarju, ki je bil s Francozi v Berlinu in je za silo tolkel po nemško, smo le ujeli skromno kosilce. Takoj za tem smo odjadrali, čeprav je bil veter le za silo za jadranje. Dobro uro smo bili na morju, pa je začel pihati zopet tak grozen široko, našo barčico je metalo sem in tja kot igračo. Tisto malo prtljage, kar smo je imeli v barki, je premetavalo po barki in še celo peč nam je obrnilo. Gospodar ladje je dejal, da nas v takem vremenu za vse na svetu ne pelje v poreški pristan, pa čeprav nismo bili od njega več tako daleč stran, pač p« da naj zahvalimo Boga, če bomo srečno prišli v najbližji zaliv in se ne bomo prej potopili. Seveda smo bili vsi za to, govoril je od sile resno in pa valovi, ki so grozili, da našo barko vsak hip prevrnejo in nas potegnejo na dno, so nam jasno pričali, da ima mož popolnoma prav. V pol ure smo bili že v zalivu in vrgli sidro. Dežuje, lije kot iz škafa. Iz barke ne smemo. Na bregu je hišica. V hišici bivajo trije vojaki, stražarji, ki stražijo, da ne bi tu pristajale ladje, ki so podvržene kontumacu. Tudi mi ne smemo na breg, čakati pač moramo tako dolgo, da se bo izdivjal široko in bo začel veti tak veter, da bomo mogli spet naprej po svoji poti. 15. april. Še vedno piha široko in nič ne kaže, da bi se kaj izboljšalo. Sklenili smo, da gremo peš v Poreč in še da malo izvemo in povprašamo, če se ne bi dalo in splačalo nadaljevati pot po suhem. Vojak obalne straže nas Je popeljal na urad Sanitk. Vprašali smo, kako je s potjo v Pulj. Dejali so, da pridemo z dvema konjema v enem dnevu do Pulja. So nam pa tako potovanje odsvetovali, ker da je od sile nevarno. Ni mogoče potovati dve uri, da se ne ba vsaj enkrat srečali s cestnimi razbojniki. Na policijskem komisariatu smo izvedeli prav isto. Sli smo do mestnega vojaškega poveljnika in ga prosili, če bi nam dal vojaško spremstvo. Gospod poveljnik nam je takoj zagotovil vojaško zaščito. Sedaj so pa skočile na dan nove težave. V mestu ni bilo najti konja, dobili bi ga lahko le z dežele in to nič prej kot popoldan ob štirih in še to le, če bi pri vsem priskočili na pomoč vojaki. Sklenili smo, da gremo peš. Pa tudi s tem ni bilo nič, ker je tako neznansko lilo, da se skoraj hoditi ni dalo. Odločili smo se, da prespimo še eno noč v teh krajih, če se vreme ne bo popravilo, se vrne gospod Bruokner v Trst, midva pa bova tu čakala ugodnega vremena. Gospod Bruokner si Je uredil svoj potni list in se zmenil z lastnikom neke barke, da ga po potrebi popelje v Trst. Da ne bi stradali, ker tu ni prav nobene gostilne, do naše barke je pa dve debeli uri hoda, nam je sluga na Sanitk skuhal kosilo. Po kosilu smo si v spremstvu ljubeznivega mladega Markija di Polissini ogledali rimske zgodovinske o-Stanke in še mesto samo. Lilo je še kar naprej. Prespali smo v mestu. Obiskala sta nas avstrijski poročnik in upokojen francoski kapetan. Preživeli smo prekrasen večer. 16. april. Zjutraj na vse zgodaj se je vrnil v Trst gospod Bruokner. Uro po njegovem odhodu so se menjale sape, začel Je vleči severni veter, tramontana. Ob 9. uri Je prišel po nas naš mornar, nam sporočil, da nas čaka barka pripravljena za odhod. Skočila sva po potne liste, zajtrkovala na vso naglico, ob 10. un smo že pluli proti Pulju. Poreč bo imel svojih 2000 prebivalcev. Zelo srčkano mestece, če ga gledaš od daleč, v resnici so pa stare hiše, ulice ozke, umazane, krive. Razen nekaj kavam ni kraja, kamor bi lahko s kom stopil in se pomenil. Ker je ves dan grozno deževalo, smo se skoro ves dan tiščali v kavami «ai Nobili«. Srsčali smo se tam z bivšim podprefektom za Istro. (Nadaljevanje sledi) TERAPEVTSKI CENTER v Rogaš ki slatini sicer ni lep, niti se ne sklada z ostalimi objekti, je pa izredno dobro organiziran in povsem ustreza namenu PROF. POLLI V KROŽKU «PRO NATURA CARSICA» Nova ledena doba čez 50 tisoč let Jadransko morje se dviga in se bo še dvigalo V krožku Pro Natura Carsica je prof. Silvio Polli, docent za zemeljsko fiziko na naši univerzi, pred dnevi razvijal tezo, ki jo je na prejšnji konferenci načel dr. Legnani, ki je govoril o rezultatih najnovejših raziskav glede daljnih izvorov naše zemlje. Potem ko je prof. Silvio Polli postavil že uveljavljeno domnevo, da se je naš planet formiral pred 4 milijardami let, je v nadrobni analizi ugotovil, da je poznejše postopno ohlajevanje ter od tega odvisen fizični razvoj pogojeval razna geološka obdobja, ki so se v tem času zvrstila. Zadnja tovrstna geološka doba in sicer tako imenovani kvartar ali neozoik se je začel pred približno enim milijonom let. Za to geološko dobo je značilno to, da so se v njej zvrstile štiri ledene dobe, ko se je na zemeljski površini splošna temperatura mo- PRED IZVAJANJEM NOVE DAVČNE PREOSNOVE Pretijeva reforma ohranja več starih pomanjkljivosti Potrebna je temeljita preosnova in odprava diskriminacij - Potrebna je predvsem popolnoma nova, moderna davčna politika Letos v marcu smo morali iz- 1 tegne imeti za posledico politične polniti še zadnjo davčno prijavo in področne diskriminacije. po zakonu, ki je nosil ime ministra Vanonija, ki so ga uvedli leta 1951. Zato je tedanji minister Preti smatral za umestno, da je ob tisti priliki naslovil 'na davčne zavezance posebno pismo, v katerem je najavil novo davčno reformo, ki nosi njegovo ime in ki bo stopila v veljavo s prvim januarjem 1973. V tem pismu je minister opozoril davkoplačevalce na njihovo državljansko dolžnost, da davke prijavijo in potem tudi plačajo brez prikrivanja ali utaje, ker da je to njihova državljanska dolžnost in tudi potreba za izvedbo vseh tistih reform, ki jih je prev žela nase državna uprava. V podkrepitev te ugotovitve navaja Preti je vo pismo v odstotkih, kako državna uprava namerava porazdeliti dohodke, Še preden pa je stopil v veljavo novi davčni zakon, od katerega si obeta minister velik napredek davčne reforme, ki naj bi prinesla zlasti manj imovitnim državljanom zmanjšanje davčnega bremena in poenostavitev davčne politike, pa se že oglašajo številnejši glasovi gospodarstvenikov in drugih strokovnjakov, ki imajo vedno več pomislekov v tej zadevi in trdijo, da bo novi zakon prinesel le malo izboljšanja in ne bo moderniziral italijanskega davčnega sistema, ki je med najbolj zaostalimi in obremenjujočimi v Evropi. Med takimi kritiki je tudi gospodarski časnikar Giuseppe Alpino, ki je v neki' milanski gospodarski reviji naštel nekatere svoje pomisleke. Po davčni reformi Vanoni iz leta 1951 smo imeli še delno Tre-mellonijevo reformo leta 1956 in potem zadnjo Pretijevo lani, ki bo stopila v veljavo z novim letom. Ta uvaja med drugim davek na dodatno vrednost /IVA/, ki je nadomestil davek na poslovni promet /IGE/ in ki naj bi prizadetim nekoliko olajšal breme tega davka. Po mnenju finančnega ministrstva naj bi ta novi davek predstavljal za okrog 2 od sto obdavčitve na razno blago; CNEL pa je mnenja, da bo ta obremenitev dosegla 4 od sto, drugi gospodarski krogi pa trdijo da še celo več. Pri tem moramo še upoštevati dejstvo že napovedanih mezdnih poviškov z novimi sindikalnimi pogodbami v jeseni. Minister Gio-litti že sedaj računa, da bodo ti poviški znašali povprečno 10 odstotkov in k tem je treba prišteti še nove točke povečanja draginj-ske doklade. Prav tako je treba u -poštevati napovedano pomilostitev za davčne utaje in sporne prijave; gre za okrog dva milijona primerov, ki se tičejo globalno nad 5000 milijard davku podvrženih dohodkov. Vse to bo zmanjšalo vrednost davčnih dohodkov. Italijanska davčna politika se bistveno v zadnjih sto letih ni spremenila in tudi nova reforma niti daleč ne prinaša tistih korenitih sprememb, ki naj bi približale italijanski davčni sistem o-nemu drugih naprednih evropskih držav, kar je nujno zlasti sedaj, ko gre za uskladitev italijanske gospodarske politike in s tem tudi davčne, s politiko drugih držav evropske gospodarske skupnosti, ki imajo kar se davkov tiče mnogo naprednejši in modernejši ustroj. Pretijeva davčna reforma o-hranja davek na dohodek od premoženja, ki ne predvideva enake obdavčitve pri enaki obdavčljivi osnovi. Dalje ohranja razlike pri obdavčitvi obveznic, kjer državne obveznice sploh niso obdavčene, obveznice raznih ustanov in zasebnikov pa bodo morale plačevati do 30 od sto od dohodka. Nadalje tudi novi davčni zakon prepušča ugotavljanje davčne o-snove občinskim upravam, kar u- Tudi po novi reformi, ki naj bi bila modema in praktična, ker naj bi, z zmanjšanjem števila davčnih postavk s 37 na 5, ki jih bo prevzela vse država neposredno, poenostavila ves davčni ustroj, trdijo gpspodarski izvedenci, da bo ustroj ostal tudi v bodoče zapleten in kompliciran ter da bo predstavljal še večje birokratsko delo za pristojne u-rade, ki morajo zbirati ustrezne podatke in na njihovi osnovi odmeriti davek. Tega se menda zaveda tudi minister Preti sam, ki v svojem omenjenem pismu takoj potem, ko poziva davčne zavezance k zavestni izpolnitvi njihovih dolžnosti do države, grozi s poostrenimi sankcijami proti tistim, ki ne bodo v redu z davčnimi prijavami in plačevanjem davkov, kar se bo spričo zapletenosti davčnega sistema lahko zgodilo tudi proti njihovi volji. Spričo teh in drugih dejstev so tako že omenjeni Giuseppe Alpino pa tudi drugi gospodarski strokovnjaki mnenja, da bi bilo potrebno novi zakon še bolj racionalizirati in poenostaviti ter dejansko tako modernizirati, da ne bo prinesel samo nekaterih manj pomembnih dodatkov k že obstoječemu sistemu ampak da bo pred-sestavljal popolnoma novo osnovo, ki bo povsem odpravila vse tiste zastarele norme dosedanjega davčnega sistema, ki nikakor ne bi smel obstajati v gospodarstvu neke moderne države v slogu Evropske gospodarske skupnosti. Le s tako pripravljenim davčnim sistemom, ki bo odpravil sedanjo diskriminacijsko politiko pri odmerjanju davkov in davčne o-snove, lahko računa na večjo pripravljenost državljanov na izpolnitev njihovih davčnih obvez; po drugi strani pa bo v takem primeru država tudi upravičena, da naloži še mnogo strožje kazni tistim, ki bi kljub temu ne čutili take državljanske dolžnosti in bi se vkljub pravični odmeri še nadalje izmikali plačevanju ali utajevali svoje dohodke. I. M. imiiiiimitmimiimimmiiimiiiiiiimMiiiimiiiiiiiiuniiiimimiiiiitmiiimiiiiimiiiiiiimmiiimiiiiiiHua PODJETJE\ 0 KATEREM PONOVNO GOVORIJO Odkod uspeh firme «Dorothy Perkins» Začelo se je s trgovinico v času prve svetovne vojne danes je to mreža kakih 300 trgovin po vsej Angliji LONDON, 8. - Kdor se količ-kdaj ukvarja z žensko modo, mu firma «Dorothy Perkins* prav gotovo ne bo povsem neznana. V zadnjih dneh se o mreži trgovin s tem naslovom še več govori kot sicer, kajti podjetje je te dni vrglo na trg veliko ženskega blaga, žel pa le za mlajše klient-ke in sicer za ženske od 15. do 30 leta. Nekaj primerov nam bo prikazalo, kaj zmore dobra organizacija. V trgovinah te londonske družbe moremo naleteti na najrazličnejše modne artikle, tako da je verjetno ni večje izbire, kot je tu. Vrhu tega so tu cene tako nizke, da so dostopne zares vsakomur. Tu na primer moremo dobiti mini - obleke iz bombažne tkanine jersey po zaires dostopni ceni 3.000 lir, obleke po najnovejši modi iz bombažne tiskanine za samih 6.000 lir, nočne strajce, ki pa jih lahko uporabimo tudi za dnevno rabo ne le doma, pač tudi na ulici, stanejo še manj, za 9.000 lir pa nam je na voljo komplet: bluza, hlače in krilo in še »bikini* povrhu. Na prodaj so tudi plisirana krila in majice iz angora volne, in to v najnovejših modemih barvah. Žensko perilo pa je v teh trgovinah skrajno »zanimivo* zato, ker se prav nič ne loči od kopalnih oblek oziroma drugih artiklov, ki jih uporabljamo za na plažo. To se pravi, da je tudi žensko perilo iz izrazito modemih vzorčastih tkanin, iz kakršnih se delajo tudi kopalne obleke, le da perilo ni izdelano iz raztegljivih tkanin, iz kakršnih so izdelane kopalne obleke, oziroma obleke za sončenje. Ko smo tako prikazali izredno izbiro in z druge strani tudi podjetnost trgovin «Dorothy Per-kins», se za trenutek ustavimo pri zgodovini te družbe. Mreža trgovin «Dorothy Perkins* je nastala v dobi prve svetovne vojne. Začetek je bil bolj skromen. Alan Farmer je tedaj odprl v Londonu trgovinico z naslovom »Družba za nogavice in perilo*. Ko se je vojna končala, je lastnik podjetja prenesel trgovinico v neko drugo poslopje in je trgovino prevzela njegova žena, ki je hkrati dala drugačen naslov «Dorothy Perkins*. Čeprav se zdi to ime, ime neke ženske, je dejansko ime tiste vrtnice, ki se vzpenja ob stenah in zidovih hiš in ki je bila tedaj in tudi danes hudo v modi. Petdeset let po tem skromnem začetku «Družba za nogavice in perilo*, ki se je prelevila v trgovinico «Dorothy Perkins*, razpolaga s 300 trgovinami, ki jih najdemo največ v Londonu, na področju tako imenovanega velikega Londona pa tudi drugod po Veliki Britaniji. Specialnost te trgovine je vedno ista: v glavnem prodajajo žensko perilo in ženske obleke, se niso še nikoli lotili plaščev, težjih kostimov in podobnega. Sredi šestdesetih let, ko je vodstvo družbe prevzel sin, so sklenili produkcijo in prodajo razširiti. Tedaj so skušali «lansirati» tudi nekaj zahtevnejše mode. Toda poskus je povsem propadel. Razlog temu naj bi bila zastarelost trgovin ne pa zastarelost modnih pogledov. In kaže, da je bila ocena pravilna, kajti ko so trgovine povsem modernizirali in uvedli nekakšno samopostrežbo, so se takoj pokazali dobri rezultati. Pri tem pa je vendarle treba dodati, da v tem primeru ne gre za samopostrežbo, kakršno imamo v tako imenovanih marketih ali supermarketih, kajti prodajalka in to zelo dobra prodajalka, je sleherni klientki na voljo za nasvet, vendar je vse to tako diskretno, da klientka sama izbira Rezultati, kot smo rekli, so se takoj pokazali. Samo po letu 1969, ko so uvedli nov sistem, je družba razširila svojo mrežo za nadaljnjih 60 trgovin, ker je odkupila toliko trgovin drugih družb Vrhu tega je družba odkupila sredi Londona veliko trgovino «Derry And Torns*. ki je prav gotov ena največjih trgovin britanskega glavnega mesta. Sem bodo prihodnje leto prenesli boutique »Bi-ba» in to prav gotovo svojevrstna boutique, ker se bodo obleke - modeli prodajali po skrajno nizkih cenah, pa čeprav bo šlo za resnične modele. čno znižala in so se po celinah raztegnili veliki' ledeniki in ko se je raven morij močno znižala. Na našem ožjem področju so ledeniki dosegli celo furlansko nižino, severni Jadran pa se je »umaknil* proti jugu celo pod samo Ancono. V razdobjih med posameznimi ledenimi dobami pa je taljenje povzročilo, da se je morska raven dvignila za 100 ali celo 120 metrov. Zadnja ledena doba na alpskem področju je dosegla svoj vrhunec pred približno 50.000 leti. Nato se je temperatura na zemeljski površini postopoma dvignila, vendar to dviganje ni potekalo normalno, ali premočrtno, pač pa smo bili priča raznim skokom in padcem tako da je kako stoletje ali celo kako tisočletje ponovno zavladala hladna doba, ko se je poprečna temperatura znižala za kako stopinjo v glavnem za dve stopinji. To se je zgodilo tudi po zadnjem klimatskem op-timumu v neolitiku, torej pred približno 5.000 leti, ko se je segrevanje zemeljske površine oziroma zemeljske atmosfere močno približalo poprečni temperaturi poprečnih stoletij. V primerjavi z zadnjo ledeno dobo imamo sedaj poprečno temperaturo, ki je za 6 stopinj višja od poprečja v ledeni dobi. Celinski ledeniki so se zato močno «umaknil» oziroma skrčili, voda, ki se je sprostila zaradi taljenja ledu, pa je prispevala k temu da se je morska raven dvignila za 80 do 100 metrov. Posebno nagel prehod v temperaturi smo imeli v zadnjih dveh stoletjih. Posledice tega so znane: ledeniki so se naglo in močno u-maknili v višje lege gora, morska voda pa se je dvignila in se še dviga celo za 1,2 milimetra na leto z vsemi ustreznimi posledicami, med katerimi so tudi težave, v katerih so se znašle bližnje Benetke, katerim grozi nevarnost, da se še bolj «pogreznejo» v vodo. Zaradi tega tudi flora in favna «zasedata» vedno višje lege v gorah. Danes zasledimo na določenih višinah vrste rastlin, ki si jih pred nekaj stoletji ne bi mogli niti zamisliti. Prof. Silvio Polli si je na o-snovi vseh teh ugotovitev postavil logično vprašanje ali se vračamo v ledeno dobo, oziroma v kakšni medledeni dobi smo? Na osnovi analize geoloških in bioloških pojavov, kakor na primer raznih zvrsti flore in favne, ki so živele v ustreznih razdobjih, nadalje na osnovi analize tako imenovane Milankovičeve krivulje, ki izhaja iz sprememb bolj ali manj intenzivnega sončnega obsevanja posameznih področij Zemlje zaradi sprememb naklona zemeljske osi ter zaradi sprememb ekscentričnosti zemeljske orbite, prihajamo do zaključkov, da je bila v ledenih dobah kvartarja poprečna temperatura na Zemlji za 8 stopinj nižja od sedanjega poprečja. Za obdobja med posameznimi ledenimi dobami pa računajo, da je vladala temperatura, ki je bila za eno ali celo dve stopinji Celzija višja kot znaša današnje poprečje. Iz tega bi se dalo sklepati, da smo danes nekako proti koncu neke medledene dobe, da smo v fazi, ko se bližamo vrhuncu neke medledene dobe. Seveda so to domneve, ki temeljijo na sicer temeljitih vendar pa tudi težko preverljivih elementih. Prof. Silvio Polli je ob zaključku svojega referata poudaril naslednje: da bi se temperatura na Zemlji dvignila v poprečju za eno stopinjo, je potrebnih tisoč let. Do prihodnje ledene dobe nas torej loči še kakih 50 000 let. IllllllfUlUlllllllllllllllllllllllinillliiiiiiiiniiiiiuiiii, MAKS ZADNIK: OB 30. OBLETNICI FAŠISTIČNEGA POKOLA IN POŽIGA Požig prvih sedmih vasi na Primorskem Fašisti so pripravili Brkinom krvavo ža-loigro - Za svoj pohod so se zbrali fašisti z Reke, iz Postojne, Sežane in Trsta Njene patrulje so izgnale oglarje, prispele iz bellunske pokr jine, in italijanske koloniste, naseljene na slovenske kmetije, P1-0® ne zaradi kmečkih dolgov bankam na oderuške obresti, kar je zelo izredno močno odobravanje vsega slovenskega prebivalstva, je začutilo, da so partizani njegovi pravi zaščitniki; hkrati pa 3 pregon oglarjev, ki so se po odhodu iz gozdov zbrali na FW in se niso marali tja vrniti za nobeno ceno, povzročil fašistični oblastem velike politične preglavice. Oglarji so namreč raznesli Pjj severni Italiji vesti o uporu Slovencev in nesposobnosti fašustič oblasti, da bi jih pokorile. 31) . . Konec maja so aktivisti obvestili četo, da so italijanske vojas -n oblasti vzpostavile stražarsko postojanko ob železnici v Merečan zbrali podatke o njenem sestavu. 32) četno poveljstvo je menilo, . bo postojanka ovirala prehode iz Pivke v Brkine in izdelalo na ^ .......................# Prejeli smo FRANC ZADRAVEC: Zgodovina slovenskega slovstva. Ekspresionizem in socialni realizem. Prvi del (Zv. 6), drugi del (Zv. 7). Založba Obzorja. Maribor 1972. JOŽE POGAČNIK: Zgodovina slovenskega slovstva. Eksistencializem in strukturalizem. Zv. 8. Založba Obzorja, Maribor, 1972 ROBIN MOORE: Tihotapci mamil v mreži zasledovalcev. Prevedel Janez Potočnik. Založba Obzorja, Maribor 1972. William Sommerset Maugham: I-GRALKA. Roman. Prevedel Črtomir Šinkovec. Založba Obzorja, Maribor 1972. Janko Lavrin: I. A. GONČAROV. Prevedel Janez Gradišnik. Založba Obzorja. Maribor 1972. Janko Lavrin: A. S. PUŠKIN Pre- Vemo Taufer: PODATKI. Poezije. Obzorja, Maribor 1972. Veno Taufer: Podatki. POEZIJE. Zbirka Znamenja št. 31. Založba Obzorja. Maribor 1972. Preden so požgali vasi, so izropali hleve. , v posredoval arhiv tržaškega ((Mednarodnega središča proti v°jna®*'eI1. ga vodi prof. Diego De Enriquez, vidimo zgoraj vojaka k°mP*e_, tarnega bataljona 151 pehotnega polka, ki zganjata živino. Na SFjj!_ nji sliki pa vidimo nekega polkovnika na cesti ob čredi živin«- . ki je posnel kapetan Michele Lella, načelnik operacijskega ur XXV. sektorja za kritje G.A.F. na dan 4. 6. 1942 A - 2? ' 1 istm .... 1942 v večer11*? službi. razsU poznem- , .. -r za njeno likvidacijo, Id naj bi ga realiziralo 31. 5. urah. vendar so se bili tedaj vojaki, ki niso bili v po vaseh, zato so napad odložili. Uresničili so ga štiri dni tr-- . ^ ko se je četa vračala v Brkine. Partizani niso nameravali P° vojakov, pač pa jih le razorožiti, jim zapleniti opremo in jih P gnati od tam. Žal pa se je zgodilo drugače. Prepustimo besedo Karlu Maslu: . . «Tistega dne smo se vračali iz Snežniških gozdov v Okoli 5. ure zjutraj smo se ustavili v neki kmečki hiši v M« čah. Naletela smo na gospodinjo, ki je šla v hlev molst kra' Vprašal sem jo, kje so italijanski vojaki. Pokazala nam 3e s% v sosednji hiši. Vzel sem mitraljezca Sulca in se napotil naravn na proti pokazani sobi, odprl vrata in zavpil: «Alzatevi!» Ko seri pol odprl vrata, so trije ali štirje, pomoleli puške proti rie. Hitro sem odskočil za steno in ukazal mitraljezcu: »Usekaj P° nJIJa Zaropotala je zbrojevka. Trije so bili takoj mrtvi, eden ranjen-pa sta se živa predala. Obvezali smo ranjenca, pobrali orožj«’ jetnika in ranjenca pa pustili tam, ne da bi jim kaj žalega sto ’ To želim še posebej poudariti, da bj bila vidna razlika men Šim in fašističnim Dostopkom z ujetniki in ranjenci.* 33) o0. Iz Mereč se je četa z zaplenjenim orožjem in opremo n® ge tila proti Smrjam, prekoračila Roko pri Novakovem mlinu & ustavila v gozdičku v bližini vasi ter vzpostavila zvezo z akbivis jj Adolfom Boštjančičem, ki je preskrbel hrano za borce in zaplenjeno orožje in opremo. Od tam se je četa napotila v j/jj in se ustavila približno poldrugo uro sredi vasi pred gostilno « Lojzetu (Alojz Kirn). 34) Zbrali so se '11 -o i.aSMni nrfiari®.... tudi vaščani, organ- .jh stražo, ostali pa so posedli v lepem vremenu po tleh in s ^ in s« in slivovke Vaški aktivisti so prinesli partizanom jabolčnika m »■*.»- ^ kruha, potem pa so skupaj zapeli nekaj borbenih in narodrih srni — Bratje le k soncu svobode .. ., Nabrusimo kose . .. *n *“ Pesem je po uspešni akciji krepila bojno razpoloženje. 35) v0. Medtem ko so se partizani umaknili v Brkine, so začeli ^ niti alarmni zvonci po vseh fašističnih in vojaških postojank® ^ Reke do Trsta, od II. Bistrice do Postojne in Sežane, Fašis , pripravljali Brkinom krvavo žaloigro, kakršne Brkini niso vse od turških spopadov. do**" FAŠISTIČNA KRVOLOČNOST Mali in Vse kaže, da so se fašisti po partizanskem napadu na Bukovici in izgonu oglarjev ter kolonistov premišljeno odloč'11 s temeljito pripravili za najkrutejši in najbolj zverinski obrač Slovenci v Primorju do padca fašizma 25. julija 1943. 31) Karlo Maslo, pismena izjava piscu, julija 1966. .ziav> 32) Slavko Jenko, tedanji mladinski sodelavec NOB iz Topolca, ustna 1 piscu, 26. 5. 1972. 33) Karlo Maslo - Drago, pismena izjava piscu julija 1967 str. l®'*1, 34) Isto kot pod 32). 35) Marija Kirn - Orana, pis. izjava piscu, str. 5. dne 24. 4. 1972. (Naaalievnnit ........................................................................................................................................................niiiiiiiillllllMlH111 Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes se lotite le tistega dela, ki vam zagotavlja uspeh. Tveganje bi vam škodovalo tudi v ljubezni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Finančno se ne boste najboljše odrezali. Za to pa boste imeli več sreče v družbi in doma. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Povečane možnosti za uspeh, vendar ne brez naporov. Preveč odtujeni ste svojcem. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odličen uspeh, vendar bolj navidez kot zares. Izogibajte se neznancem. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo razgiban, hkrati pa tudi uspešen dan. Spremeniti bo treba odnos do neke osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Počasi in previdno v novo dejavnost, na katero niste bili pripravljeni. Prisluhnite dobrim nasvetom. TEHTNICA (od 22.9. do 23.10.) Ko se lotevate nekega posla, ur 'šte-vajte tudi mnenje sodelavcev. Nepričakovana vest o starem znancu. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preveč ste impulzivni. To vas bo spravilo v zagato. Neprijetne ve- 20-%! s ti. STRELEC (od 23.11. do Vsi materialni uspehi ne 0°—. segli moralnega neuspeha-bolj strpni. , V«1 KOZOROG (od 21.12. do 2°j'Le^ liko skrbi. Deloma tudi 11 j d° In vendar boste prišli aaa konca. Ljubosumni boste. VODNAR (od 21.1. do 19;2 ). prav/ preučite načrte, ker nekaj Ne rušite mostov s starimi P ^ RIBI (od 20.2. do 20.3.) t*>' boste postavili v obrambo, ste prišli nikamor. Neko P‘jeji stvo močno vpliva na vašo nost. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. ETAPA KOLESARSKE DIRKE «GIR0 D ITflLIfl Fuente z zmago na Stelviu bližji Merckxu za dve minuti Gorski vozači imajo danes poslednjo možnost za odločilni napad na roza majico , PASSO STELVIO, 8. - Špancu Fuen-fJU je končno uspel toliko pričako-,an* napad na roza majico. S svojo ^edno akcijo si je Španec zmanjšal J* fr* minuti zaostanek za Merckxom, Tj® da sta na splošni lestvici le "Me štiri minute narazen. Španec je ' sv°jo akcijo navdušil številno ob-"Wvo, ki se je zbralo ob strmi na Stelvio. •uenteju sicer danes ni uspel podvig večji meri tudi zaradi slabega vre-“ffla (sneg in hud mraz), dokazal fj(i®, da je mogoče premagati tudi S*0 Popolnega kolesarja, kot je Eddy **rckx. Dovolj je bilo gledati, kako J® ti protagonista letošnje kolesarja® dirke po Italiji napredovala po J® do 18 odstotkov strmi poti. Fuen-J je vozil živahno, z «lahko» pre-J®v°- medtem ko se je Belgijec vse ffeveč ubadal z menjalnikom in je pahljal le «trde» prestave. Merckx, jjtiremu ugaja valovita proga, je iz-da mu je bilo nemogoče upo-takliati tako «lahke» prestave kot DOMAČI ŠPORT DANES ■k PETEK, 9. JUNIJA 1972 NOGOMET NARAŠČAJNIKI 19.30 v Padričah ®aia — Libertas Rocol * * * OD BO/K A POKAL MARTINUZZI 20.30 v Turjaku Nastopata tudi Dom in Sloga * * * ŽENSKI TURNIR INTERJA 20.30 v Bazovici 'nter 1904 — Sloga * « K 21.15 v Bazovici Bor — UGSS * * * 20.30 v Nabrežini Breg _ Julia * * * 21.15 v Nabrežini °MA — Sokol KOŠARKA Fuente, saj bi zgubil preveč terena. Pripomniti pa je treba, da je španski kolesar popolnoma uspel v svoji nameri. Ni zagrešil napake kot v etapi do Savone, ko je zbežal predaleč pred ciljem in je na koncu odpovedal. Danes je napadel, ko je manjkalo okrog petnajst kilometrov do cilja. Svojo prednost je vidno večal, saj je imel deset kilometrov pred vrhom že 43 sekund prednosti pred osmimi kolesarji, med katerimi je bil Merckx in kar štirje Španci. Pet kilometrov pod vrhom Stelvia je sprintal še Gal-dos, ki je začel zasledovati svojega klubskega tovariša, medtem ko je Belgijec vozil z 1’25” zaostanka, čim bliže so bili cilju, tem večja je bila Fuentejeva prednost, edini, ki mu je kljuboval, pa je bil prav Galdos. Merckx se je moral zadovoljiti le s tem, da je omejil svojo zamudo na dve minuti. Razočarali so italijanski kolesarji, s čimer mislimo predvsem na Gimondi-ja, ki je prispel na cilj po petih minutah, medtem ko je drugi favorit Gira, Gosta Pettersson, zamudil kar za osem minut. Presenetil je Panizza, ki je na splošni lestvici peti in je prvi izmed Italijanov. Zadnje dneve je vedno v ospredju in se kosa z najboljšimi, to je s Španci in z Belgijci. O ostalih italijanskih kolesarjih pa se le malo sliši. Vrstni red na cilju 17. etape Li-vigno — Passo dello Stelvio (88 kilometrov) 1. Jose Manuel Fuente (Šp.) 3.03’14”, s poprečno hitrostjo 28,815 km na uro 2. Galdos Francisco (šp.) 38” zaost. 3. Eddy Merckx (Bel.) 2*5” 4. Panizza Wladimiro (It.) 5. Perletto (It.) 2*14” 7. Lazcano (šp.) 2’19” 8. Poppe (Bel.) 2*41” 9. Fuchs (Švi.) 2'50” 10. Houbrechts (Bel.) 3*26” 11. Ritter (Dan.) 12. Schiavon (It.) 3*31” 13. De Vlaeminck (Bel.) 3’38” 14. Ravagli (It.) 3*40" 15. Pesarrodona (šp.) Skupna lestvica: 1. Eddy Merckx 86.46*22” s poprečno hitrostjo 36,134 km na uro po 3136 prevoženih kilometrih 2. Fuente 3*44” 3. Galdos 8*51” 4. Lopez Carril 10 02” 5. Panizza 11*20” 6. Pettersson G. 11’57" 7. Lasa 12*44” «'****! £ pg viaertiinck 13*07”' ** * m?" . ________________ 10. Lazcano 14 31 11. Bi 12. Sel 13. Ritter 17*51” 14. Pesarrodona 18*52” 15. Houbrechts 23*02” Gorska nagrada na prelazu Furon (2149 m): 1. Fuente 50 točk 2. Farisato 30, 3. Merckx 20 Gorska nagrada na Stelviu (2757 metrov): 1. Fuente 200 točk 2. Galdos 100 3. Merckx 80 4. Panizza 70 5. Lopez Carril 50 Skupna lestvica za gorsko nagrado: 1. Fuente 480 točk 2. Merckx 280 3. Galdos 220 4. Panizza in Lopez Carril 100 Jutri bo na sporedu osemnajsta etapa Solda —- Asiago, dolga 223 km. Predstavljala bo zadnje možnosti za gorske vozače, da napadajo roza majico in se ji skušajo čimbolj približati. Precej bo namreč vzponov, med katerimi bo najhujši na Bondone. ATLETIKA V METU DISKA Nov rekord Simeona TURIN, 8. — Silvano Simeon je postavil v Turinu nov italijanski rekord v metu diska z značko 63,12 m. Prejšnji rekord (star pet let) je bil 61,72 m. 27-letni Simeon je danes trikrat vrgel svoje orodje bolje od prejšnjega rekorda. TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV V nedeljskem derbiju proti Vesni si je Breg priboril pot v finale MADRID, 8. — Jutri se bosta v Madridu spoprijela za naslov evropskega prvaka težke boksarske kategorije Španec Urtain (sedanji prvak) in Nemec Jurgen Blin. Noeomj DUNAJ, 8. — Italijan Franchi je bil ponovno izvoljen za predsednika evropske nogometne UEFA. zveze AMSTERDAM, 8, — Evropski nogometni prvak Ajax, je predlagal ameriškemu klubu Ir.dipendiente, naj bi se srečala za svetovni nogometni klubski naslov 4. in 18. oktobra. Prvo srečanje naj bi bilo v Buenos Airesu, povratno pa v nizozemski prestolnici. iiiimiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitniii odbojka V ORGANIZACIJI INTERJA Od danes do nedelje zanimiv turnir v Trstu Nastopilo bo osem ekip, med temi štiri slovenske ,v- PRIJATELJSKA TEKMA 4C.30 v Padričah "or — Bosna (Sarajevo) /""“■nnnnmnnMunu.....................Mmiiniiuiniuimiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiii.. ATLETIKA DANES V MOSKVI SZ - ZRN v mnogobojih y Moskvi se bo danes začelo s važno atletsko srečanje v mo-deseteroboju in ženskem pe- le i “boju med Sovjetsko zvezo in Jbodno Nemčijo. Vsaka ekipa bo j^lopana z 10 fanti in 6 dekleti, konkurenco pa bodo veljali re-prvih 9 moških in 5 žensk. jil^Jhci so že določili ekipo, ki ^ “o zastopala v Moskvi, Sovjeti v 1etos še niso imeli nobenega nega tekmovanja v deseteroboju l Se njihova trenutna moč točno ne pozna. Jkaimivejši del programa bo vse-£<* tekmovanje žensk, kjer bi biti dosežen nov svetovni d- “te, po zaslugi svetovne rekor-v skoku v daljino Heide Ro-Va .bal, ki je na izbirnem tekmo-ojn v mrazUi vetru in dežju do-le 40 toč manj od najboljše-v letešnjega dosežka svoje vzhodih tejakinje Pollak. Ta je pred zbrala 4677 točk. Petero-J ocenjuje od letos naprej po novih tabelah. Rosendhaiova je med svojim poskusom dokazala, da lahko še precej napreduje v metu krogle in v skoku v daljino, tako, da se v soboto lahko pričakujemo nov rekordni dosežek okoli 4700 točk. V moški konkurenci je možnost za nov rekord manjša. Nemci so trenutno komaj v začetni dobi svojih priprav, Sovjeti pa verjetno razpolagajo z bolje pripravljenimi posamezniki. Njihova najboljša moža bi morala biti Čelnokov ali Ivanov. Slednji je že lani dosegel odličen rezultat nad 8200 točk, je pa precej negotov. Srečanje sodi v okvir širokega sodelovanja na športnem polju med obema državama. «Ostpolitik» je torej prodrla z vso silo in še za letos so predvideni dvoboji in gostovanja na visoki in nrizki ravni. Konec meseca se bosta v Augsburgu srečali tudi popolni moški in ženski reprezentanci obeh dežel. K. B. Danes, jutri in v nedeljo bo ponovno zanimiv odbojkarski konec tedna. Športni krožek Inter 1904 iz Trsta organizira turnir, katerega se bo udeležilo nič manj kot osem šesterk, ki so v komaj zaključenib prvenstvih igrale v 3 ligi ali pa v raznih drugih nižjih kategorijah. Kljub temu, da na tej prvi Inter-jevi trofeji ne morejo, po pravilih igrati šesterke 1. in 2. italijanske lige, bo gotovo to tekmovanje izredno zanimivo. Da bi bil turnir še bolj privlačen, se posamezne ekipe lahko ojačijo še z eno igralko iz 1. in 2. lige. Prav zato bo to tekmovanje pridobilo na kakovosti in tudi izenačenost posameznih ekip bo precejšnja. Tekme bodo igrali na treh naših okoliških igriščih, in sicer v Bazovici, Nabrežini,, j?., .nedeljo pa s sklepnima spopadoma na novem i-grišču Poleta na Opčinah. Zamisel organizatorja je izredno posrečena, saj bo udeležba- italijanskih in slovenskih šesterk enaka, to se pravi po štiri. Spored tekem bo naslednji: drevi v Bazovici ob 20.30 Inter 1904 — Sloga, ob 21.15 Bor — UGSS, v Nabrežini' ob 20.30 Breg — CR Julia, ob 21.15 GS OMA — Sokol. Nosilci skupin so Inter, Bor, Breg in OMA. Med temi ekipami je težko izluščiti izrazitega favorita, ker se bodo posamezne šesterke ojačile in te okrepitve so za sedaj bolj ali manj neznane. V 3. ligi so igrale tri ekipe: organizator Inter, Sloga in OMA. Med 10 ligaši je bil Inter z 10 točkami 7., Sloga deveta s 4 zmagama in zadnja OMA z dvema osvojenima točkama. Vsaj na papirju imajo te tri šesterke največje možnosti. Nabrežinski Sokol in Julia sta igrala v 1. deželni diviziji. Julia je zmagala in zbrala v 7. tekmah 12 točk, Sokol pa je bil zadnji (šesti) in je ostal praznili rok. Breg, Bor in Združenje šolskih športnih krožkov so igrali v najnižji kategoriji, v 2. diviziji. Bor in Breg sta zmagala v svojih skupinah, Združenje šolskih krožkov, ki bo tokrat nastopalo z združenima ekipama, pa je bilo v obeh skupinah tretje. V drevišnjih spopadih bi morale, vsaj po naših predvidevanjih zmagati naslednje šesterke: prvi spopad med Interjem in Slogo bo izredno izenačen, toda jeziček na tehtnici bi se moral nagniti v korist slovenske ekipe. Bor je imel KOllSAKSTVO DUNAJ, 8. — V osmi etapi kolesarske dirke po Avstriji je zmagal Nizozemec Van der Hoek, medtem ko je na skupni lestvici še vedno prvi Avstrijec Steinmayr. ATLETIKA TURIN, 8, — V soboto in nedeljo bo v Turinu italijansko mladinsko atletsko prvenstvo. V zadnjem kolu se bodo mladinci Primorja srečali s S. Gioviannijem MLADINCI V preteklem tednu je odigralo Primorje dve tekmi. V četrtek je premagalo Edero z 1:0. v nedeljo pa Libertas s 5:1. V obeh srečanjih so pokazali mladi Prosečani viden napredek, saj so bili vseskozi boljši od nasprotnikov. Proti Ederi so zaigrali v prvem polčasu zelo napadalno. Njihov trud je poplačal zadetek, ki ga je dosegel Zanella. V nadaljevanju pa so nadzorovali akcije Tržačanov in odgovarjali z osebnima prodori. V Libertasu niso našli nevarnega tekmeca, saj so nastopili gostje v sedmih. Kljub temu se je zaključil prvi polčas brez zadetka. »Rdeče-i-umeni* pa so se razigrali v drugem delu ter so se s petimi goli maščevali za nepričakovan remi iz prvega dela prvenstva. V nedeljo bo odigralo Primorje zadnjo tekmo letošnjega tekmovanja. Spoprijelo se bo z močno enajsterico S. Giovanni, ki ga je že permagala z 8:0. Prosečani bodo skušali popraviti slab vtis iz tistega srečanja. Če bodo zaigrali tako, kot so v zadnjih dveh kolih, jim bo to nedvomno uspelo. IZIDI ] kovreden nasprotnik boljših Tržačanov. Zato je neodločen izid pravično plačilo za obe enajsterici. Po tako lepem nastopu smo upali, da bodo Gajevci zmagali tudi proti S. Sergiu, saj je ta ekipa do takrat zaostajala za našimi predstavniki. Gajevci so zaigrali kot običajno, ustvarili so tudi nekaj lepih priložnosti, vendar niso uspeli premagati nasprotnikovega vratarja. Nosprotno: v enem od protinapadov je to uspelo Tržačanom. IZIDI Gaja — Giarizzole A 0:0 CGS — Triestina B 0:1 Muggesana — Edera 1:1 Olimpia Greta — S. Sergio 1:1 Giarizzole A — Triestina B 0:1 S. Sergio - Gaja 1:0 Edera — Libertas Rocol 2:0 Muggesana — Olimpia Greta 4:2 Edera — Primorje 0:1 Don Bosco — Triestina 0:2 Primorje — Libertas 5:1 CGS — Triestina 0:3 Don Bosco — CRDA 0:1 S. Giovanni — Edera 0:4 LESTVICA Triestina 23 S. Giovanni 19 Don Bosco 14 CRDA in Primorje 13 CGS 11 Libertas 6 Edera 4 pri žrebanju precejšnjo srečo, saj je šesterica Združenja šolskih športnih krožkov eden lažjih nasprotnikov. Mlade Brežanke z Julio tudi niso brez možnosti in ni rečeno, da si ne bodo po prvem dnevu pridobile pravice do nadaljnjega tekmovanja kar tri slovenske šester- g0t°™ iZI'ed?n U3fhA* PRIHODNJE KOLO V četrti tekmi pa je verjetno OMA favorit v srečanju s Sokolom iz Triestina — Don Bosco Nabrežine. CRDA — Edera G F. Primorje — S. Giovanni Libertas — CGS NARAŠČAJNIKI SKUPINA A Gajevci so stopili prejšnji teden dvakrat na igrišče. Če se moramo o njih izraziti (»hvalno glede prve tekme, jih moramo pokarati zaradi neuspeha v drugi. V četrtek so prisilili »zeleno-rumeni* ekipo Gia-rizzole A, ki zaseda prva mesta lestvice, k predaji točk. Takrat so zaigrali res lepo, saj so bili ena- imiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiuummiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiMiiiiuiiiii ODBOJKA POPRVENSTVENA AKTIVNOST Danes Dom in Sloga na turnirju v Turjaku Vse štiri sodelujoče ekipe so zelo izenačene LESTVICA Triestina B 21 CGS 18 Giarizzole A 16 Edera 14 Muggesana 13 Gaja in S. Sergio 8 Libertas Rocol 6 Olimpia Greta 4 PRIHODNJE KOLO (danes) Gaja — Libertas Rocol S. Sergio — Muggesana Giarizzole A — Edera Triestina B — CGS SKUPINA B Z zmago nad Vesno se je Breg uvrstil v finalni del prvenstva. To je nedvomno velik uspeh brežanske ekipe, ki je tako dosegla ob pričet- liiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiimimiiiimiiiiiimifmiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiitiiiiiMl KftŠABK A DREVI OB 20.80 Borovci v Padričah proti peterki Bosne V vrstah «plavih» bo igral tudi Ambrožič Domovci bodo drevi nastopali v Turjaku na moškem odbojkarskem turnirju »Pokal Mario Martinuzzi*, ki se bo odvijal v dveh dneh (petek, 9. junija in soboto, 10. junija), katerega organizira Pol. Libertas iz Turjaka. Ekipe, ki bodo sodelovale na tem turnirju so: Dom iz Gorice, Sloga iz Trsta, S. G. Pordenrmese in seveda organizator Pol. Libertas iz Turjaka. Vrstni red tekem bodo izžrebali danes ob 20.30. Prvo srečanje bodo odigrali takoj po žrebu, drugo pa se bo pričelo ob 22. uri. Prvi dan bodo igrali tekme na dva osvojena seta, drugi dan pa na tri. Kot je razvidno so bile povabljene vse najboljše ekipe letošnje 1. divizije, saj so se vse štiri uvrstile na prva mesta končne lest- vice. Izrazitih favoritov ni. Nekaj prednosti pa ima domača ekipa Liber-tasa, saj tudi v prvenstvu ni na domačih tleh nikdar klonila. Toda tudi ostale ekipe bi lahko zmagale in bi to ne predstavljalo nobenega presenečenja, saj so si vse enakovredne. Kar se tiče Doma, moramo povedati, da goriški fantje niso v tem trenutku v najboljši formi. Pri nekaterih se opaža utrujenost, vsi so pripravljeni na tem turnirju dobro zaigrati in pokazati, da je bilo prvo mesto, ki so ga zasedli v prvenstvu 1. divizije, zasluženo. Za ta turnir so bili sklicani vsi igralci Doma. Zbrati se bodo morali pred klubom S. Gregorčič (Kor-zo Verdi 13, Gorica) ob 19.30, za skupni odhod v Turjak. IK Borovci bodo drevi ob 20.30 v Padričah odigrali mednarodno prijateljsko tekmo proti jugoslovanski ekipi Bosna iz Sarajeva. Ekipa iz Sarajeva bi morala v naši deželi odigrati dve prijateljski srečanji (ne z Borom). Ko pa so jugoslovanski košarkarji in predstavniki društva dospeli v Trst, so zvedeli, da tekem ne bodo igrali, ker je večina košarkarjev obeh trži-ških društev odšla na dopust. Grenko presenečenje za goste, ki gotovo niso pričakovali takega sprejema. Zaprosili so tako ŠZ Bor, da bi z našimi košarkarji odigrali prijateljsko srečanje, kar je naše društvo sprejelo. Bosna iz Sarajeva je lani nastopala v drugi zvezni jugoslovanski ligi. V svoji skupini. >jo.-, osvojita prvo mesto in v prihodnji sezoni do tako nastopala v prvi jugoslovanski ligi. Že to dejstvo, dokazuje, da so gostje na tehnično-visoki- ravni. Za «plave» bo seveda srečanje lepa priložnost, saj bodo tako predvsem mladi lahko igrali proti tehnično dobrim košarkarjem in se bodo od njih marsičesa naučili, žal, so borovci že pred časom prekinili treninge. Borova postava za drevišnji nastop: Koren, Fabjan, Rudes, Ambrožič, Klobas, Stojan Hrvatič, Kralj, Zavadlal, Valter Hrvatič, Francia. Z Borom bo torej ponovno igral Silvan Ambrožič, ki je moral med prvenstvom prekiniti aktivnost zaradi vojaškega roka. Za ekipo bo prihod Ambrožiča velika pridobitev. Žal, pa bo v tem srečanju odsoten Šare. PRIJATELJSKA TEMA Italsider — Bor 51:41 (28:21) ITALSIDER: Papagno 7, Vascot-to 17, Pieri 4, Giorgi 6, S. Bozzola 4, Michelis (k) 13, M. Bozzola. BOR: Oblak 2, Pečenko 4, Ota, Mikac, Žerjal 12, Cijan 2, Siega, Trampuž, Kravos 2, Kalc, Sancin 12, Vatovec 7. SODNIKA: Rudes in Koren. PROSTI METI: Bor 5:8, Italsider 11:18. Borovi košarkarji druge naraščaj-niške ekipe so odigrali prijateljsko srečanje proti Italsidru. Za naše predstavnike je bilo srečanje v okviru priprav za prvenstvo Jupiter. »Plavi* so se proti tehnično in telesno bolje pripravljenemu nasprotniku dobro odrezali. Najboljši med borovci so bili Žerjal, Vatovec in Sancin. b. 1. TENIS *. V Po., i. . iiUili o. »ijtl za teniški Davisov pokal se bosta spoprijeli Italija in Romunija v dneh od 16. do 18. junija v Bukarešti. SOFIJA, 8. — V Sofiji se je pričel mednarodni odbojkarski turnir ob petdesetletnici bolgarske odbojkarske zveze. V prvem srečanju je bila Italija poražena v tekmi proti Češkoslovaški s 3:0 (15:11, 15:7, 15:7). DOUGLAS, 8. - Anglež Phil Read je zmagal na yamahi v motociklistični dirki Tourist Trophy v kategoriji do 250 ccm. V kategoriji do 750 bcm ,se -jg ,r(a .prvo mgsto uvrstil Anglež Pickrell na triumphu. ORVKSTILA ŠD Breg sporoča, da bo nagrajevanje ekip in igralcev, ki so nastopili na nogometnem turnirju za memorial S. Krasne, v soboto, 10. t.m. ob 19. uri v društveni dvorani v Ricmaniih. * * * Alpinistični odsek SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 11. trn. plezalni tečaj. Zbirališče ob 9. uri na Napoleonovi cesti pri prvih stenah na proseški strani (in ne v Boljuncu). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST priredi dne 11. junija 1972 ob 10. uri v Bazovici ČETRTO MLADINSKO ŠPORTNO SREČANJE za otroke osnovnih šol iz Doline, Boljunca. Mačkovelj, Prebenega, Domja. Boršta, Ricmanj, Katina-re in Bazovice Popoldne ob 14.30 bo tekmovanje med finalisti vseh 4 mladinskih srečanj, to je ekip Proseka, Sv. Frančiška in Sokola (Patricija Škrk, Darij Zidarič in Peter Gulič). ku nogometne sezone zastavljeni cilj. Največ je k uvrstitvi v finale pripomogla homogenost moštva, ki je zaradi borbenosti in požrtvovalnosti eno izmed najboljših na Tržaškem. Breg je v četrtek odigral zaostalo srečanje s Costalungo in je zasluženo zmagal s 3:0. Izid ni bil nikoli v dvomu, saj so bili predstavniki dolinske občine vedno v premo«. Nedeljski derbi z Vesno je bil brezdvomno najzanimivejša tekma naših ekip. Enajsterici sta dali vse od sebe, da bi zmagali. Najprej je Breg povedel, vendar so Križani v pričetku drugega polčasa izenačili. Domačini pa so spet pritisnili ter si zagotovili z golom, ki je padel v 16, min., vstop v finale. Breg se bo srečal v prvem srečanju finalnega turnirja z ekipo S. Giovannija ki je zasedla prvo mesto v tretji skupini. IZIDI Esperia — Fortitudo Libertas — Inter SS Costalunga — Breg Breg — Vesna Esperia — Triestina A Inter SS — Fortitudo Costalunga — Libertas 0:» 4:0 0:3 2:1 1:3 0:8 0:7 23 22 18 16 14 7 4 0 LESTVICA Fortitudo Breg Vesna Libertas Triestina Esperia Costalunga Inter SS PRIHODNJE KOLO Libertas — Triestina A Inter SS — Esperia SKUPINA C Tako Union, kot Primorje sta zaključila prvenstvo s porazom. Pod-lonjerri so klonili Don Boscu z 2:0, Primorje pa je zgubilo z Giarizzola-mi B s pičlim 1:0. Union je moral predati obe točki Don Boscu. Zmaga Tržačanov je zaslužena, čeprav so slovenski nogometaši z nevarnimi protinapadi večkrat ogrozili nasprotnikovega vratarja. Kljub porazu je Union obdržal četrto mesto na lestvici. To je nedvotrthb' Tep iispčh podton Jdrtke ekipe, ki pa bi bil še večji, če ne bi v poslednjih tekmah zabeležili nekaj nepotrebnih spodrsljajev. Primorje se je moralo zadovoljiti s šestim mestom. Prosečani so merili od pričetku prvenstva na višja mesta lestvice, to pa se jim ni posrečilo zaradi pomanjkanja igralcev (predvsem napadalcev) V nedeljski tekmi so se potrudili «rdeče-rumeni* le v prvem polčasu. V nadaljevanju so popustili in spretni Tržačani so to izkoristili za zmago. IZIDI S. Giovanni — Roianese 1:0 Primorje — Giarizzole B 0:1 Ponziana — Rosandra 6:0 Union — Don Bosco 0:2 KONČNA LESTVICA S. Giovanni 23 Ponziana 17 Roianese 16 Union in Don Bosco 12 Primorje 10 Giarizzole B 6 Rosandra 3 ZAČETNIKI V prvenstvu začetnikov so odigrali le dve tekmi. Breg je klonil Libertasu s 4:1, Zarja pa je zgubila proti Giarizzolam s 5:0. V soboto bodo odigrali še zadnjo zaostalo tekmo med Bregom in Muggesano. M. K. ^OAIE SVETIMA '107. lin XA TRETJA KNJIGA j, Nedvomno je pisatelj ustvarjal pod pritiskom, ki ni zgolj narave, marveč izvira iz okoliščine, da piše trilogijo J“®®u, ko so zgodovinski akterji trilogije še živi in tako s ujjto navzočnostjo vplivajo na avtorjeve odločitve, zlasti na . teanjo sproščenost v oblikovanju. (V dokaz za to bi lahko U^del, da Je delo domala najšibkeje tam, kjer ga prisotnost Jč^velih blokira. Cisto drugačno pa je njegovo besedilo in O kadar se giblje v sferah svobodno delujoče epsko-pripo-In fabulizirajoče domišljije.) u. Povedati pa moramo, da je posihmal, ko je poslal Ijub-tjU^kim urednikom novelo o starcu, ki postane plen prav (L*6 narave, na katero je prisegal kot njen del, in dveh mla-(Vojku in Primožu), ki v duhu birokratsko-optamistič-jlft pogleda na svet plezata prek previsov starčevi usodi j. ^kljub, preteklo precej vode. V slovenski književnosti se j ^vršila deidentifikacija subjekta z objektom — pisatelja 5tte3ižbo — ki je značilna za čas revolucionarnega povojnega ^Uzrna. Pisatelj se vse manj identificira z oficialno družbo j Politiko ter zahtevami dnevne politike. Subjektivizacaje raz-Vifc *dogmatično-biirokratske strukture, pri čemer pa se člo-**— posameznik zaman trudi nazaj v identifikacij o z zgo-In družbenim dogajanjem. Človek posameznik se iU* v*e bolj pojavlja kot tragično in izgubljeno bitje, vrže-(s M »vet, odtujeno In reificirano. Vsi ti procesi so posledl-bHgiega spreminjanja naše malomestno-kmečko-obrtnlške družbe v industrijsko družbo na eni ter prepočasnega presnavljanja stare družbe in sistema v samoupravno družbo kot edini realni in možni izhod za praktično dezalienacijo sodobnega človeka. To pa je hkrati tudi čas, ko z zgodovinskega prizorišča odhajajo mnogi odločilni akterji včerajšnjega dne, prav tisti del slovenske družbe, ki je do nedavna nosil najtežje breme odgovornosti za celotno socialistično preobrazbo. Svetina se v tem obdobju «reaktivira» in postane pisatelj Posledica te reaktivizaoije ja delo, ki ga obravnavamo. Prav ta vprašanja s temeljno eksistencialno in eksistencialno problematiko sodobnega sveta in človeka so v bistvu dejanski problemi trilogije. Prvi del se tako javlja pred nami kot zasnova trilogijske epopeje, drugi kot njen zaplet, tretji pa kot vrh in razplet velike drame, ki so jo preživljali in jo preživljajo daleč V naš čas trije vojskujoči se tabori — dejansko gre za dva spopadajoča se svetova — v našem osvobodilnem boju, državljanski vojni in revoluciji. Vsak del trilogije je v sebi zaključena celota. Vsako knjigo označuje na začetku vsebini in ideji dogajanja ustrezen moto iz svetovne ali domače filozofske ali leposlovne literature. V obsežnem spletu vprašanj, na katera mora odgovoriti pričujoče razpravljanje, se tako srečujemo s problemom avtorja in njegove osebne usode, s problemi nastajanja njegovega dela, s problemi njegovih junakov, ki so, če gre za literarne like, predvsem problemi pisateljevi — hkrati pa tudi naši, ker jim je avtor s svojim delom dal objektivno veljavo. Ne psihologija umetniškega ustvarjanja in ne sociologija umetnosti pa tudi narava same literarno zgodovinske vede in literarne znanosti — teorije ne morejo v celoti odgovoriti na zastavljena vprašanja. Nedvomno je res, da so epopeje, kot je Svetinova, nastale iz najrazličnejših snovno-formalnih elementov, toda s tem, če povemo, kaj vse je pisatelju služilo kot snov za roman, ki je pred nami, nismo povedali ničesar. Res je, da v osnovi pisatelj gradi iz svojih lastnih notranjih dilem, kot je to bržčas počel vsak epik, d» se Je po-služil pri tem vsega, kar mu je prišlo v roke — od dogodka v partizanskem časopisju, do črtice ali novele, ki obravnava ta ali oni podoben pripetljaj, od reportaže v partizanskem dnevniku in poročila, ki ga je napisal šef operativnega ali obveščevalnega centra v brigadi, diviziji, korpusu pa partizanske šale, dovtipa ali anekdote, do kronike, dnevnika, memoarske literature in osebnega doživetja svoje lastne, v o-sebnem dnevniku popisane poti pa arhivskih virov in znanstvene literature na temo druge svetovne vojne, revolucije in kontrarevolucije pri nas. Vse to gradivo z osebnimi pričevanji je vsakomur na voljo in tudi v primeru, da bi vsi, ki jim je kakorkoli dan dar pripovednega izražanja, prebirali iste vire in bili celo nazorsko enako usmerjeni, bd vendarle vsakdo napisal in ustvaril poseben svet, ki bi pripadal le njemu in izražal specifično, enkratno in neponovljivo sliko sveta glede na mesto, vlogo in osebno usodo, zlasti pa oblikovalno sposobnost, ki ga kot človeka — ustvarjalca določa in opredeljuje. Ne da bi se spuščali v vprašanja o možnostih za nastanek modeme epopeje z nacionalno temo in nacionalnim ciljem ter «veiiko bitko«, ki mora usodno določiti zmago ali poraz nacije (to bi zahtevalo posebno študijo!), se vprašajmo, kaj je avtorju glavna pripovedna tema in antitema, kaj vzporedna in antivzporedna tema, stranska in antistranska tema. Glavna pripovedna tema raste iz zarodne snovno-idejne zasnove kot se je oblikovala v špijonsko-krimmalističnem romanu STRUP. Ta tedna je vsaj v prvem delu v ospredju, pa se pozneje zgubi. Osnova temi je boj med gestapom in varnostno obveščevalno službo Osvobodilne fronte. Dogaja se v širšem kontekstu glavne teme, ki pa ima v Svetinovem pisanju značaj vzporedne teme. Glavna tema bi v nacionalni epopeji morala biti — izbojevanje bitke za ohranitev Slovenije — ne le zmaga nad Nemci, pač pa tudi osvoboditev vsega slovenskega etničnega ozemlja v duhu programa Zedinjene Slovenije iz leta 1848 in programa Osvobodilne fronte iz leta 1941. Avtor se tega bržčas ni zavedal. Vsekakor pa je prešibko zasnovano ekspozicijo v I delu pozneje poglobil in razširil — tako da je prišla v prvi plan glavna tema epskega dogajanja; boj za osvoboditev slovenskega naroda in narodnega ozemlja. (Nacionalna epopeja bd morala pri tem izhajati iz zgodovinskega stanja razkosanosti Slovenije med tri okupatorje!). In že samo dejstvo, da se dogajanje iz regionalnega razvija v smeri nacionalnega spopada, krni možnost takšne vsena-cionaine ekspozicije. (Podobno se je zgodilo Mišku Kranjcu, ki se giblje v sferah, ki so sicer bližje osredju narodnoosvobodilnega gibanja pri nas, pa vendar ostaja zaprt v določene regionalne okvire. C* napravimo analogijo dobimo na eni strani dolenj sko-štajerski ciklus, na drugi pa gorenjsko-primorski epski ciklus). Cilj glavne teme v Svetinovem romanu je sprva zgolj Odisejevski: s pomočjo spečega agenta — trojanskega konja modemih časov — uničiti štab IX. korpusa in kot posledico tega uničiti korpus. Torej: zvijača in ne hrabrost — ukana naj odloči usodo bitke. Proti nakani gestapa postavi Svetina VOS, kar je povsem pravilno: prelisjačiti lisjaka. Toda dejanska tema za epopejo bi morala biti: spopad NOV Slovenije s tremi okupatorskimi vojskami in Olimpi, ki poosebljajo totalitarni sistem, s katerim se spopade demokratično vseljudsko revolucionarno gibanje. Tudi stranske teme in antiteme bi morale biti v e-P«peji jasneje definirane. Stranska tema je nedvomno spopad OF in NOV z domačimi kontrarevoludonamimi silami — belo in plavo gardo. Vse te teme se nahajajo v Svetinovi Ukani, vendar njih temeljna organizacija v ekspoziciji I. dela trilogije je prešibko zasnovana, da bi 6 tako fabulativno zarodno zasnovo lahko nosile velike teme drugih dveh delov. V II. in III. delu preide dejanska glavna tema v prvi pripovedni plan, glavna tema iz I. dela pa v drugi pripovedni plan — oziroma: poslej drug drugega v skladu s svojo pomembnostjo dopolnjujeta Za takšno stališče imamo nedvomno ustrezen argument: »nacionalna bitka za usodo nacije« je bila v resnici izbojevana z boji IX. korpusa pred osvoboditvijo Trsta, Gorice, TriBča, Čedada in Celovca. (Nadaljevanja sladi) Uredništvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Monfecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Monfecchi 6/III Telefon 761 47Č Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS. Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U cu Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, upravni 300, legalni 400, osmrtnice .n sožalja 200 lir. *Mal' 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraimo se nar0^1 c p |. ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italiie pri «• Stran 6 9. junija 1972 oglasnem oadelku Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • OB KONGRESU OZN O EKOLOGIJI V STOCKHOLMU Samo človek ohranja svoje naravno okolje Nesmiselna razlika med rkusa, da bi sile javnega reda priklicali v podobno past, kakor pred dnevi na Goriškem. Ženska je karabinjerje posvarila dotaknejo In TRAGEDIJA NA ŽELEZNIŠKEM PREHODU PRI VASI ROTSEELAR Osem italijanskih delavcev umrlo pri trčenju med vlakom in avtobusom Devet delavcev je bilo ranjenih - Kaže, da je treba tragedijo pripisati utrujenosti šoferja - Izjave italijanskega konzula BRUSELJ, 8. — Osem italijanskih delavcev je zgubilo življenje in devet je bilo ranjenih v prometni nesreči, ki se je pripetila v bližini vasi Rot-seelar. Vlak, ki je vozil na progi Lovan — Diest je trčil v manjši avtobus, katerega je vozil Oliviero Biag-gio. Trčenje je bilo tako silovito, da je vlak, kljub temu da je voznik takoj zavrl, vlekel avtobus za kakih dvesto metrov. Nesreča se je pripetila na nezavarovanem železniškem prehodu, ki ni opremljen ne s semaforjem ne z zvoncem, ki bi naznanjal približevanja vlaka. Na kraj nesreče je takoj pri hitel italijanski konzul. Rešilni avtomobili so takoj prepeljali ranjence v bolnišnico. Zdravniki so štiri delavce le obvezali in so jih poslali domov, ostalih pet pa so pridržali na zdravljenju, ker so bili hudo ranjeni. Identifikacija razmesarjenih trupel je potekala vso noč. šele danes zjutraj so belgijske oblasti sporočile imena žrtev, ki so: 24-letni Alterino Cle- rr. entoni, 46-letni Camerino Salvi, 39 letni Umberto Orangis, 39-letni Deme trio Polito, 51-letni Donato Panitti, 46-letni Paolo Teti, 43-letni Diomede deli’As ta. Oblasti so najprej poverile orožni škim častnikom nalogo, da obvestijo družine delavcev o tragediji, nato pa so žalostno nalogo poverili župniku va si. kjer so živeli delavci, Francescn naj se avta ne dotaknejo ta na„ - . ... raje takoj pokličejo izvedence za Paiuzzi. Ta pozna skoraj vse družine, zato je lahko bolje opravil svojo nalogo. Samo ena družina je danes zjutraj odprla vrata svoje hišice časnikarjem. Gre za družino šoferja avtobusa Oli-viera Biaggia, ki se je čudežno rešil. Temu se je pred dnevi poročil en sin, drugi pa bi se moral oženiti v kratkem. Ob tej priliki je Biaggio povabil iz Italije tri sorodnike in sicer Camerina Salvija, Donata Panittija in Demetria Polita, ki so vsi trije zgubili življenje v nesreči. Omenjeni delavci niso bili bogati, zato so zaprosili Biaggia, naj jim priskrbi za nekaj dni delo. Sorodnik jih je odpeljal v rudnik, kjer dela in jim tam našel začasno zaposlitev. Časnikarjem, ki so se zanimali, kako se je pripetila nesreča, je šofer avtobusa povedal, da je zapeljal čez tračnice. Nenadoma je zagledal vlak, ki se je z vso silo zaletel v vozilo. Nato se pa ni spominjal več ničesar, ker se je onesvestil. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile vzroke nesreče. Prehod, kot smo že omenili, ni bil zavarovan in ni bil niti opremljen s semaforom ne z alarmnim zvoncem. Predstavnik bel gijskih železnic je sporočil, da je vlak vozil s hitrostjo 90 km na uro, ki je največja dovoljena brzina na tej progi. Dodal je, da gre verjetno za tragično usodo. Italijanski konzul pa ni istega mnenja, »šofer majhnega avtobusa*, je izjavil dr. Troiano, tje delavec, ki mora vsak dan trdo de lati osem ur v rudniku. Vprašujem se, kako je mogoče, da uprava tovarne lahko poveri utrujenemu človeku avtobus, ki pelje vsaj dvajset ljudi domov z dela*. Preiskovalni organi bodo morali pre veriti sistem prevoza delavcev od doma na delo in domov. Zakon predpisuje, da mora podjetje zaposliti profesionalne šoferje, ki se ukvarjajo samo z vožnjo, kaže pa, da so gospodarji rudnika poverjali to nalogo delavcem. Zato ni nič čudnega, da utrujeni Biaggio ni opazil vlaka. Stroge kazni za člane tolpe «Anonima sequestri» CAGLIARI, ?. — Pred prizivnim sodiščem v Cagliariju se je danes zaključil proces proti pripadnikom tolpe «Anonima sequestri». Sodišče je obsodilo obtožence na kazni, ki gredo od osmih let ječe do dosmrtne ječe. Med obsojenimi je tudi zloglasni bandit Graziano Messina, ki je bil obsojen na 20 let zaporne kazni. Policija je obtožence aretirala leta 1967, ko je gostilničar Stefano Maxia obvestil agente o obstoju tol pe. Reševalci so prodrli za en kilometer in pol v osrčje rudnika, pred njimi pa je še en km razdejanih rovov WANKIE (Rodezija), 8. — Sir Keith Acutt, predsednik družbe «Anglo American Corporation*, ki je lastnica premogovnika, kjer se je pred dnevi pripetila huda nesreča, je danes izjavil, da ni skoraj nobene možnosti, da bi kak rudar, ki je bil v trenutku nesreče v jašku, oziroma v stranskih rovih, še pri življenju. S to izjavo se je praktično uradno zaključila usoda 428 rudarjev, ki jih sedaj še pogrešajo. Acutt je pojasnil, da je skoraj neizogibna smrt prizadetih rudarjev posledica strahovitega razdejanja po eksploziji v rudniku in nadaljnje zastrupitve ozračja s smrtonosnimi plini, ki jih je eksplozija (oziroma nadaljnje eksplozije) povzročila. U-pravitelj družbe je še izjavil, da so rudarji verjetno izgubili življenje hipoma in se sploh niso zavedali katastrofe v rudniku. Sir Keith A-cutt je prispel davi iz Salisburyja. Tragedija rodezijskega premogovnika Wamkie je še vedno v o spred , u afriške in sploh svetovne javnosti. Gre, kot smo že poročali, za tretjo katastrofo po številu žrtev v tem stoletju. Do sedaj pa so izkopali iz jaška in prizadetih rovov le malo žrtev eksplozije: vsega skupaj so pripeljali na površino komaj šest trupel (danes 4). Oblasti še vedno ugotavljajo, koliko rudarjev je bilo v jašku in rovih v trenutku nesreče. Kot je v navadi pri vseh rudarskih nesrečah, se reševalne ekipe trudijo, da bi čimprej prodrle do osrčja eksplozije ter rešile, če bi bilo mogoče, preživele. V tem primeru gre res za večino črnskih rudarjev, toda solidarnost ljudi, ki delajo ramo ob rami globoko pod zemljo ne trpi rasnih meja. Doslej so reševalne ekipe prodrle morda kilometer in pol v globino rovov, toda preiskati bodo morale še skoraj kilometer rovov, kjer je eksplozija najbrž povzročila največje razdejanje. Prav tam bodo verjetno našli največje število žrtev. Prodiranje reševalnih ekip v rovih je zelo otežkočeno zaradi zasičenosti zraka s strupenimi plini. Danes so spravili v tek močan ventilator, ki bi moral v kratkem prečistiti ozračje v najglobljih pre delih rudnika, kjer je prišlo do nesreče. Da ne gre pripisati nesrečo v premogovniku Wankie zgolj naključju potrjuje dejstvo, da so rudarji, ki delajo v jašku št. 3 sklenili, da ne bodo šli na delo. To pomeni, da v tem rudniku obstajajo določeni pogoji, ki spričo dosežkov današnje tehnike ne ustrezajo najnižji ravni varnosti v rudniku. in sicer v Lurdanu, je morala britanska vojska z gumijastimi naboji razkropili monžico protestantov, ki so skušali napasti katoliško četrt mesteca. Srd protestantov je izzvala eksplozija nekega avtomobila, ki je poškodovala neko trgovino. Britanski minister William Whi-telaw, ki je prevzel oblast v Ulstru, od kar se je London odločil, da odstavi avtonomni belfaški parlament, je danes poročal londonskemu parlamentu o svojem delovanju v severni Irski. Minister se je v svojem poročilu dotaknil nekaterih kočljivih vprašanj, kot so obtožba, da v ulstrskih lagarjih bri-atnski vojaki mučijo jetnike med zasliševanjem, da vojaštvo in policija ne soglašata z vladno politiko in vprašanja osvoboditve dela katoliških internirancev, protestantski poslanec Jan Paisley je dejal, da po dokazih, ki so jih zbrali njegovi privrženci, se velik del osvobojenih internirancev vrne v vrste katoliškega odporniškega gibanja IRA in se ponovno vključi v mestno gverilo. O tem vprašanju je pisal tudi londonski časnik «Daily Express», ki je ostro napadel ravnanje vlade. Whitelaw pa je dejal, da doslej te trditve še niso bile dokazane in da on ne ve ničesar o povratku internirancev v vrste odpornikov. Glede mučenja jetnikov, je britanski minister izjavil le, da je sprožil preiskavo in da je rezul- Whitelaw poročal londonskemu parlamentu o položaju v Ulstru BELFAST, 8. — Britanski vojaki so danes odkrili truplo nekega delavca, ki je bil ubit na strehi nekega poslopja, katerega so komaj dogradili v protestantski četrti Shankill Road v Belfastu, preiskovalni organi niso do sedaj še od krili okoliščin delavčeve smrti. Predstavnik policije pa je dejal, da je poslopje v bližini katoliške četrti Units Flats, od koder so v zadnjih časih pogostoma streljali v protestantsko četrt. Poročnik in agent vojske republike Irske sta bila danes hudo ranjena zaradi eksplozije nekega sumljivega zavoja, ki sta ga sku šala odpreti. V bližini meje z republiko Irsko, tate sporočil sodni oblasti, odločno pa je zanikal vesti o nesoglasju med vlado in policijo. Podčastnik hudo ranil vojaka AREZZO, 8. — Podčastnik Giu-lio Lazzeri je danes hudo ranil 21-letnega vojaka Francesca Saddija, ki odslužuje vojaški rok v vojašnici v Arezzu. Po prvih vesteh kaže, da je podčastnik ranil vojaka po pomoti. Govori se, da je Lazzari stopil v skladišče, kjer je delal Saddi in ga vprašal za vodno črpalko. Ko mu je ta odvrnil, da je nima, je podčastnik v šali zagrozil: »Najdimi to takoj, sicer te ubijem*. Pri tem je izvlekel samokres in ga prislonil na vojakov tilnik. Verjetno ni vklopil varnostne zaklopke in je zato sprožil strel, ki je hudo ranil vojaka. Tega so takoj prepeljali v bolnišnico v Arezzo in od tod v Firence. Zdravniki so Saddija takoj operirali, vendar so si pridržali prognozo. Sodna oblast je uvedla preiskavo, da bo ugotovila točne okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče. BONN, ?. - Bivši čilski predsednik Eduardo Frei je danes prispel na večdnevni obisk v nemško prestolnico. sta eksplozije, v bližini ze o nasu njegov samokres, pod cesto, na popolnoma drugi strani, Pa našli njegovo značko in njegov sebno izkaznico. Še zadnjo vest o znanem skem obvestilu. Trak, na kato^. je to poročilo posneto, ^ j kjer v posebni laboratorij v Milan, j bodo skušali iolirati vse druge sove in šume, ki se pojavljajo traku. Nekateri so mnenja, da moč slišati tudi ropot reaktivn 8 letala. Po tem bi lahko sklepali, da J« neznani moški telefoniral iz nn ob letališča v Ronkah, kjer je PraV.ii0 tisti uri pristajao neko P0® letalo, ki je imelo nekaj minut mude. Tako bi lahko potrditi nKo kj mnevo. da gre za glas čtoveK , je skušal govoriti v tukajšnjem rečju, v resnici pa je doma iz 5P nje Furlanije. Tudi včeraj je veliko ljudi P°^_ šalo telefonski poziv na karan111/;j skih postajah. Morda se bo n med njimi kdo. ki bo neznanca znal? Težak položaj v tovarnah SAFOG in OMG Pred nekaj dnevi smo poro« ^ zaskrbljenosti tovarniškega s ^ zaradi pomanjkanja naročil v ^ varni SAFOG v Gorici. S te zvezi sta komunistična deželna tovalca Bergomas in Zorzenon nlnln niin/lnAiInilrll »4 /V7 3 slala predsedniku deželnega^^ interpelacijo, na katero je Varisco odgovoril. Varisco trdi, na podlagi cij, ki jih je dobil od ravn ‘ stva dveh podjetij SAFOG m ^ ficine meccaniche goriziane*^ i«**’ (■ težko v zadnjem času plss11^ ^ delke, ki jih napravijo v oben bile vamah. V tovarni SAFOG 50.^ ? izvršene nekatere investicije ^ zvezi s tem so v zadnjih štirih setih vzeli na delo šest oseb- V tovarni OMG pa so J^e-časom, po osnovanju nove df’r ja odločili za novo produkcijo, •!' jja nadomestne dele za traktor! • ^ žalost je produkcija traktorjev v državi kot v tujini v za* zaradi česar so preučili ta'10 produktivne kot tudi zaposlitven grame. Razna obvestite Goriška trgovinska zbornica Je pisala natečaj z izpiti za dve mesu ravnatelja oddelka vodilne karier* (parameter 307). Rok za prošenj traja do 16. junija. _|VjnSke nejša pojasnila na sedežu Trga? zbornice, Ul. Crispi 10- m,.......................................imun............................................ PETEK, 9. JUNIJA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve: 18.30 Sodobni it. skladatelji; 18.55 Jazz; 19.10 Pripovedniki naše dežele; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; TRST 12.10 Plašče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasba za mlade; 16.10 Radijska priredba; 17.00 Koncert o-perne glasbe. KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 20.000 lir za vaš program; 10.10 Glasbena matineja; 11.45 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasba iz Ro-magne; 14.05 Tretja stran; 14.15 Zbori; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Tops-pops; 17.00 Primorski dnevnik; 7.20 Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.10 Orkestri; 18.30 Ritmi za mlade; 19.00 Simf. koncert; 20.30 Prenos RL; 23.15 Glasbena oddaja; 23.35 Komorne skladbe-, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00,13.00,14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.20 Poje G. Becaud; 13.30 Radijska priredba: 14.00 Veselo popoldne; 15.45 Kolesarska dirka po Italiji; 16.15 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 18.30 Plošče; 20.20 Koncert v Turinu; 22.30 Odhod in prihod. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo: E. lab; jo in pozdravljajo; 16-40 ^40 iti glasbi; 17.00 »Vrtiljak*; Z orkestrom Bonneau; 1°; Z orkestrom Bonneau, i“:*1,nnceri’ in zdravje; 18.20 Operni gl.OO Presley in I Vianella; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska prired- «Naj narodi pojo* ba; 10.05 Plošče; 10 35 Telefonski pogovori; 13.00 »Hit parade*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.55 Kolesarska dirka po Italiji; 20.20 Odhod in prihod; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.40 It. sodobna glasba; 12.20 Scenska glasba; 12.00 Medigra; 14.00 Tenorista M. Fleta in P. Domingo; 14.30 Koda-lijeve komorne skladbe; 15.15 Radijska priredba; 16.15 Glasba XX. stoletja; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.45 It. kinematografija; 21.30 »Happening*. FILODIFUZ! JA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 It. glasba; 11.0G Medigra; 12.00 Skladbe za klavir; 12.40 Simf. koncert; 14.10 It. sodobna glasba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 16.00 18.00 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 10.35 Od melodije do melodije; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Pihavti solo in v ansamblu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli in godci; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Kaj vam pripoveduje glasba; 15.30 Naši poslušalci čestita 19.50 Ogledalo našega čas^jgja, Besede in zvoki iz lo&ovjfcfl1 qo.l5 od#' 21.30 Top-pons 13; y22;1;u 23-15 in n moriu in Domorsčakl ja o morju in pomor: Besede in zvoki iz log 00.05 Literarni nokturno, Jazz pred polnočjo. ITAL. TELEVlZiJA ^ 12.30 Kulturna oddaj*? .v#’ Življenje doma; 13.30 30^ 14.00 Tečaj francoščine; tf.O« lesarska dirka po P7J. 'pipeti TV za najmlajše: Mister j7.45 17.20 Risanke; 17.30 Dneviti*' £ 10 P/j.45 TV za otroke: Srečanja j„.-logi; 18.15 Nabožna oddaja- J0\i Glasbena šagra v Rimiob. ’ j^re-Kulturna oddaja: OlimPjPf 20-3° 19.45 Šport im kronike. m-Dnevnik: 21.00 A-Z. od' ko in zakaj; 22.00 GlaabeIW daja 23.00 Dnevnik. II. KANAL ^.oO 18.30 Oddaja o pedagog.' Dnevnik: 21.15 W canie v Senhsu; 23.00 n sk"juG. televizij* 18.45 Vojvoda; 1».*’' .'045 19.30 Glasba iz studia, c*F no v temi; - oddaja i* itC^ in mi; 19.55 Ekonom^. ^ in im, v- slovje: Necarinska r)neVrt£! Mestece Peyton; 21-™^a 21.35 Dogodivščine Ro^n* 23.10 Pokal pevcev; KOPRSKA BARVNA Tja; 21.00 Mr. Piper Pr^ 21.15 Poročila; 21.30 Ču®1 jalova; 21.45 Smrtni sta*, 22.45 Ray Anthony Vsekakor, trdi deželni i^aj-Varisco, doslej ni prišlo do šanja delovnega umika.