narodskih
■Vf
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
Odgovorni vrednik Hr. «JUtne z Mšleiteein*
Tečaj
V sredo 8. véliciga serpana (avgusta} 1849.
List
Htorensho itehle
taciga v ogenj mečejo
de ga zadušé,
9
de nic ne za
mude, ampak precej od začetka toliko nesrećo odvernejo.
enček na glavi se Bliska ti s kitice Rožic zele'nih, Slovensko deklè!
svet
Kakor vijolc
Razveseluje
Modro, ponizno Slovensko deklè
cvet
33) Nemogoce je
perpustiti, de bi
travnike, njive,
spasnike, in verte iz gojzdov narejali, ampak se le ve liko bolj upamo, de bo vsaka gosposka iz posebne do
Lilja in vertnica Mila ti šmarnica
9
Lepo ko angelj
V
dolžnosti
Licice krasi Slovensko deklè!
Sladko prepéva Slovensko deklè
Svitla ko svit neba Plamena vtrinjata V tvojih očéh se Slovensko deklè!
Zlahno ko tertica Milo ko lunica, Sonce deklét je Slovensko deklè.
9
brovoljnosti do dežele skerbéla, de bodo vsaj spet nekej tište zemlje, ki so travnike, njive, spasnike in verte po njej zadělali, v gojzd prepustili, in kér manjka sémenskih drevés, naj zemljo skopajo, drevésa vsejejo in povlecejo.
34) Kér se pa večkrat zgodi, de po spašnikih drevésa prej in hitreje začnó rasti, kakor v gojzdih, naj
tedej tistim kmétam, kterih so
spasniki, ne
dopusté ondi
drevés zatirati, ampak goj,zd naj se zadéla, in naj vec ne pasejo ondot, ce imajo kje bliz druge paše dosti,
?
Zalo ko rožica Serca pobožnima, Bistre glavé je Slovensko deklè.
Dokler človeški rod Ima po zemlji hod, Bode slovélo Slovensko deklè.
de se jim ta namesti ; vender je pa treba skerbeti
9
de
Jože Virk
se novi spašniki na tacih krajih ne odberó,kjer je mlada hosta bliz , de se živini h škodi perložnost ne da.
35) Skušnja je učila, de kader se je komu dopustilo , v gojzdu kočo postaviti, in kak trávniček ali
postav
za
o hranjenje f/ojziior
od cesarice Marije. Terezije danih.
spašnik narediti, je sicer od začetka per majhnim bil sčasama pa je zmirej bolj okoli sebe
9
segal, veliko
dre
ves iztrebil ; njegovi ljudjé so se množili in razširili, m so s svojo živino mladim drevju veliko škodo délali.
v .
v •
(Dalje.)
32) Kakó pa vse ognja
nevarnosti v gojzdih od
verniti, je tréba sosebno skerb imeti; zató je že veliko lét sekáčem prepovédano v drevosekih tobak piti in kuriti v gojzdih, pozimi pa , kér sekáč brez ognja zavolj
In kér ni mogoče za takimi
ljudmí vsiga og
lédati
ter jih pred očmi iméti, zató se vprihodnje ne smé brez dopušenja našiga poglavarstva nikomur dovoliti v gojz-
mraza ne more obstati, ob takim času se tudi zavolj
dih hišo postaviti ali živino rediti.
36) Dalje je potrebno mejnike pogosto ogledati, snega in mokrotě take nevarnosti ni bati, jim je kuriti in kar je tréba popraviti, če jih germovje zaraste, véter
sicer perpušeno, pa le v sili za veliko potrebo in ne podere, kdo poséka , ali če so kamneni mejniki kaj čez nemoc, tudi ne bliz lesá, še menj pa bliz smolná- okrušeni ali razbiti. De se tedej ves prepir z mejači
tih drevés; s tém se véje osmodé, dervó vsahne, in se
na deblu ozgè, de zacne
«r »
njiti.
odverne, je tréba za mejnike védno skerbéti, zató naj
Takó je tudi kurjava vsakih desét lét v družbi
za pepél v gojzdih le pozimi in v tacih krajih perpu- jih zaporédama popišejo
9
mejačev mejnike og
ledajo, ter
šena, kjer ni posekanih drevés, in kjer ni dračja, listja ali mladih drevés bliz, de se ni nobene ognja nevarnosti ali škode zavolj kurjave bati. Ko bi se pa našlo, de
37) Vse dobre terdne drevésa, posebno pa hrastje,
naj se ohranijo , de
se bodo iméle za veliko potrebo.
i Dalje sledí.)
nemarni ljudje, berači in potepuhi v gojzdih prebivajo, prenočujejo in sèmtertjè kurijo, naj take ljudi, kakor smo že večkrat zapovédali, polové in po okolišinah bolj ali menj pokoré.	V
Mratek ozrr na Poijance•
Blizo reke K o p e, ktera meji horvaško in krajnsko deželo, stanujejo JPoljanci, kteri se s svojo opravo
V gojzdih in natravnikih tudi pastirjem ni perpu- (obleko) in navadami od vsih druzih stanovavcov naše
seno kuriti, zunej jeseni in pomladi ob meglenim in krajnske dežele razločijo. Kdo ne pozná Polja ne a mokrim vremenu, pa vender le na tacih krajih, kjer se že od delječ ? Lahko ga spoznaš po opravi, kér ga ni nobene škode in ognja nevarnosti bati.
Ko bi pa
9
kar Bog
škerlatna zalopisana kapica razodeva; poleti je samo v obvaruj, iz tréska ali ob ve- robači (srajci) in gačah (spodnjih hlačah") oblečen;
liki susi ali vrocini kako drugac ogenj vstal, se sploh
nosi nogovice, ki se imenujejo
ko pice, ter
so umetno
in ojstro zapové, de naj v taki sili vsi bližnji kmetje spletene; je obut z op an kami, přepásán z čemeram
hitro s krarapi, lopatami
9
matikami, kopacami
9
s kebli za vodo in kar imajo sicer taciga orodja
sekirami, (pasam) , ki je zlo čislan, kadar ima pedánj širokosti.
9
na
Pozimi obleče belosuknjene hlače iz debelotkaniga sukna
9
pomoč pridejo
9
in kolikor je mogoče,
ognjem vse posekajo in spoti sprayijo , kar bi
otmejo; naj pred ogerne malo h al jo (rekelc)
pokrije glavo
utegnil
ogenj doséči ; naj
grabne
kopajo in perst ali kar bodi
kam, kakorsnjiga nosijo.
s kr il jase večidel stari kmetje na Krajnskim Ženski spôl je ravno takó posebno oblečen;
belonakrišp
krilo
okavi (oplečki) so takó napi
Ijeni, zlo nakrišpan obdan
de na vratu kolar imajo, kteri je za veći praznike
s žametam (baršunam)
in kro fi:
in krog
y
y
dekleta tudi na vrat razne trakove in svetinje
spnejo; prepašejo
na persih oplečke z iglo

obešaj
se z umetno usnovanim pasam, kteriga vervice (rep) do pet mahljajo, ter na koncu vervic še posebne vozle narede. Obute so poleti v čarapicah, pozimi zraven hla-
Nasprotnikam slavenstva,
pa tudi njegovim prijatlam.
(Dalje.)
Tam, kjer se reki Reus s in Aar stekate
i
V
na
vmesnim stegnu je stala Vindonisa, rimska orožnica
zoper Germane
y
mestice Brugg
in štiri vaší stojé zdaj
V •	vV «1/
C1C v v
v postoljih
V/
✓I* /jf
Dekleta nosijo kite spletene, ki po herbtu visijo , dokler niso 16 lét stare; potem, ko so léta za omožiti se dosegle, z rudečimi široki mi trakovi lasé vpletajo,
ne dobé
z gr a
»•rad ali gradée ime

možá
in ne jenjajo se takó spletati, dokler berž pa ko so omožene rudeče trakove opusté, in na mest omenjenisra traka
y
»
glavo s pocelam (Schlafhaube)
pokrijejo ali pa s peco
na tistim selišu. Gornja Italija je bila nekdaj dežela Henetov ali Vendov, od kterih ima Veneško z Venedkami vred imé. Te dežele so bile nekdaj slovenske. De so Gradec od začetka bili tišti dili, kteri veči zidano poslopje
nujejo, ne paBurg, to že imé tudi kaže. To naj pa ne bo ne Nemcam ne Laham oponošeno. Tedej mende ne terjamo preveč, če opomnimo, de naj nam to, kjer smo zdaj, vsak pervoši, in nas nikar ne nadležva. Habsburški gr ad,
per kteriga zidanji zgodovina okolí Poljanci so večidel kmetovavci, in svoje slaboro- léta 1018 začetnika grofa Radboda z bratam Ver-
narjem spominja, je bil blizo tje postavljen, kjer je
y
dovitno polje in vinske gorice z vso marljivostjo obde
ejo ; oni redé debelo živino, ktero potrebujejo zavolj bila nekdaj Vindonisa.
Pri premišljevanji vsiga tega
poljodelstva in mesa
y
drobnico : kozé , ovcé i. t. d., je torej Vodnik v imenu Ilir ij e pél Cesarju Frančišku:
ki jim je pa zató neobhodno potrebna, kér iz pridobljene volné za zimsko opravo sami sukno tkajo. Perva skerb
staršev je otroke na paso z drobnico posiljati, ko so se komaj 7 ali 8 lét stari ; potem, ko odrasejo, na polji ne-utegama delajo in se trudijo vsakdanšnjim potřebám
Na sercu s? mi rasel,
Me babico veš , In svojim me tetam
Zdaj ljubo perdes.
doskočiti. Možjé so v obziru na kmetijo umni in delav-
pa dobro spoznajo nekteri, de domá zovolj slabo rodovitniga polja dovelj živeža preskerbeti nemorejo tedaj jih gré veliko v daljne kraje, v nemške dežele in
m;
y
Ko je světli Cesar F r a n ci s k Jo z e f po razgledu svojiga visociga sprednika, Ilirii, kakor vsim drugim avstrijanskim deželam , národnost zagotovil, se nekteri nevošljivo ozirajo , kakó bi na levi, na desni in
na
o-
y
na Ilorvaško se nar ljubsi v takó imenovano „Krajno Povsod najdemo
u
marljiviga Poljanca,
ja se zunej cesar
stva gréjo? in cez léta se le, ko so pridno skerbeli, veseli nikam reči
ornji strani Ilir i jo ali Slo ve ni jo v kozji rog poptujčevanja vgnali, ter jo , kar je narveč mogoče , oslabili. Pa kar je Božja in Cesar je va volja, se bo spolnjovalo , če tudi počasi. Veselo zamoremo za Vod-
v domovino z dobickam, ki so ga s potain svojiga obraza pridobili, k svojim zapušenim ženam se vernejo.
mci za božjo čast uneti, to skazujejo
De so Poljanci njih unanje delà. Res je sicer, de se iz unanjih dél člověka notranje serce vselej ne pozná, in de ni notranji ne vselej tak, kakor se unanji kaže; hvale vredno je pa
9
vender. kar
pri Polj
idi : pob
lep
navada
pozdravljati s „Hvaljen bodi Bog i Maria", „sre-
i. t. d
čen pot", „Bog pom
?

u
lep
Oni so postrezljivi s svojimi
sprejmejo in podvorij
b 1 a g o sl
pridelki, in popotnika
3 po-
Nasproti pa nemorem
hvaliti njih slabe skerbi za mladost! Imajo iskrene dušné
Od Dunaja reče:
Ilirja vstaň' ;
Nad starim snežnikam
Zaznava se dan.
Nekterim Slovencam se vam čudno zdi, de sem tertjè ni za slovensko domorodnost vnetih Matatijev kteri bi si serčno in neutrudljivo s prošnjami pred vlado prizadevali, de bi ona slovenske brate v eno kronovíuo združila. Leti pomislite , de se naš narod v téh rečéh popolnama še ne zavé ; kaj se je v šolah za-nj storilo, ali se še sèmtertjè stori, je znano; v enim ali dveh létih tudi ni mogoče , de bi se vse zanemarjeno in zamujeno
v
popravilo ; sovražniki ga motijo, strašijo
y
prevpijejo
y
oskerbnike, učitelje, in pa pošiljati, tode poglavitna diti, bolj, kakor pa de ca nih vednostih podučiti dati
na pašo
lep
v •
priliko otroke v šolo poslužijo se zvijač , tudi do laži se jim ne studi.
Ako
v • 1 • i •	vV
posiljati + )
skerb je svojo lepo živinco re-	vlada zdej kaj čez željo zavednih Slovencov storí, bo
, (otroke) v raznih zlo potřeb-	sčasama po svoji previdnosti v stanu popraviti ; saj ni
pràv ne mladosti	nikjer zapisano, de bo, kar se zdaj stori, na večne čase
Novice" že dostikrat	zaklenjeno. Skušnja utegne vlado kaj preučiti.
N
so
n
opominovale. Kér pa opominovanje skerbnih dušnih pa
stirjev
(Dalje sledí.)
pri
mikanih, neotesanih ljudéh malo zda, in se
namesto hvaleznosti

B
©
večidel neizrekljiva nehv
j
/
ležnost povračuje, bi bilo dobro, ako bi posebne posta\
otznost svoj jezik spostovati♦
pri porno
žalostni stan popraviti, kar je o sedanj
dobi
j

(Pridiga v Možburzi na Koroškim binkoátni pondeijk 1838 od sedanjiga mil. kneza in škofa Lavantinskiga g. g. Slomšeka.)
(Dalje.)
II.
1. Vsmileni Bog, vsigamogočni Stvarnik je člověku dušo ino truplo dal. Truplo potřebuje pošteniga oblačila, duša pa z go v orni ga j ez i ka; kar je za
--truplo oblačilo, to je duhu jezik ino beseda. Vi skerbite
Igla je sponica zalo in umetno sostavljena iz raznih korald. svoje telo oblačiti; ali bote svoji duši pozabili pošteno
kér se mlade vejice slovenske lipe vedno bolj širijo in krepijo , bolj ko v nekdanjih časih potrebno.
J. Korban.
) Hlačice so suknjene nogo vice cernobelopisane,
Postolje so čevlji na posebno vižo osnovane iz usnja.
Pisatelj.
Kmetje še zmirej nočejo spoznati, de živino domá v hlevu rediti veliko več dobička da, kakor jo na pašo stradat
y
govorjenje preskerbeti? Veliko stariševmed vami
novo
s ego
ima svoje otroke le po novi segi učiti, ino svoj stari slovenji jezik celo pozabiti. Oh, to je hudo delo ino velika zguba. Ravno v tim jeziku, ki so
dobi živina skorej
me
pošiljati. Po navadnih pašah ne živeža; kér pa celi dan okoli hodi, še bolj laćna postane; gnoj okoli troši; dostikrat bolezin naleze i, t. d. In za vse te zjube, se še otroci poduku odtegujejo, de se po pašnikih
okoli klatijo , lenobe vadijo , in se še sicer pohujšajo !
Vredništvo.
vas
vaši
y
ljubi stariši žebrati ino lepo marnvati učili ste dolžni tudi vi svoje otroke učiti; alj ne, tako niste vredni dobri sini ino hčere svojih poštenih stari-šev biti; zakaj hudobec je, ki svojih starih ne
spoštuje; — tudi oni vas kdaj po vstajenji za svoje
141
mlajše ne bodo hotli spoznati.— Govorjenje , ki ste ga
13) Ravno tistiga natisa in podobě, v velikostí
od svojih prednikov přejeli, ste dolzni svojim otro- dvajset
14) Sreberna svetinja na cast
f
kakor žlahte last i no (nar dražji blago) za- kneža Khe venhiller j a 1790
kam
pustiti. Otroci, ki slovenje marnvati od svojih slovenjih svetinja glaso starišev se ne naučijo, veliko přemoz en je zgu- od léta 1821
poglavarj
y
15) Velika sreber
bij o, ki se več poverniti ne da.

7
družbe (Philharmonische Gesellschaft), 16. 17) Veči in majnši svetinje v
Kolikor jezikov spomin zahvale Ljublj
kdor marnvati zna, tolikov clovekov veija. sušenja močvirja okoli Ljublj
Boljši je, de jih slovenje marnvati naučite, kakor bi jim
za dovoljenje pomoci po-ine 4. kozoperska 1828
kapital zapustili; saj ne veste
y
kam
vaši
od Cesarja Franca pod kamnitni spomin pri cesarskim
otroci pri- grabnu zraven zidaniga mosta v tla položene 12
svič.
dejo
y
alj si ne bojo se v slovenjim jeziki kruha služili.
1829
y
sadniga drevj
Tudi učeni imenitni gospodje se slovenje marnvati uce; za pridne oskerbovavce
kako nemarno bi bilo, de bi stariši vi svoj materni jezik mašta svetinja časteniga spominaLjubij ansk
18) Ces. kralj, kmetijske družbe svetinja
19) bro-
nun
svojih otrok ne učili, kakor so naučili
vaši
ocetje ino
k i g a kloštra
y
8
kozoperska 1839
matere vas. — Slovenci, ki svoj jezik malopridno Kočevskig zatajijo, ino hočejo Nemci biti, so podobni 1654; —
y
20)
r
Tolar
oj v o d a Vajkarda, kneza Turjaški
21) Tolar Kocevskiga vojvoda Vilhelma
neumnimu kmetu, ki svojo kmetisko suknjo Turjaskiga 1805 sleče, ino gosposko nositi začne, de potem	To je lepa
versta krajnskih srebernjakov in svetínj ni gospod, ne kmet. Rojen Slovène, ki svoj narod od starih do donašnjih časov. Do celiga števila jih ne zatají, je podoben pogreti jedi, ki nobenimu zdrava manjka dosti; ni nemogoče, de bi muzeumski prijatli
f	•	v «	*	- a	m	v -»	«■ Ê	-m	.4»	m	« «	^
m
žabi. ino se nemških slabosti
y
tak člověk svojiga rodu zlahtne lastnostipo- k celíni ne pripomogli. Cast dežele terja take nekdanj
y
privadi, ino
je kakor pre- spomine obvarovati
y
oblečeni vran od vsih
zaničevan.
jih v hranilo muzeuma položit
(K
sledí.)
2. Ne bodi vas sram, de ste Slovenci; to naj bonaša čast; in naj nas naši sosedi le zaničujejo
y
Šolsha veselica v MJlimjim na Šla
oni ne vedo kaj delajo. Ravno oni, ki nas zasra-mujejo, so tudi pred nekolkimi le tmi Slovenci

y
bili, kakor smo
mi; ponemscili
so
se, zapravili
nebeški
dar slovenskiga jezika , ino zdaj ravno zatoliko manj jezikov znajo. Ravno tak bi tudi vi ino vaši otroci v kratkih letih za eniga cloveka manj veljali, ako bi slovenje marnvati kar več ne znali ; kar bi bila za vašo žlahto velika zguba in greh.
(Konec sledi.)
j
/
uljni pogovori r Ejjubljanshim
jar shim.
„Kar serce napolnuje , tudi jezik izrekuje" pravi pregovor. Kdo bo tedej tudi meni za zlo vzel, ako veselje svojiga serca vsim prijatlam šolske mladosti ozna-nim, namreč: nedolžno veselico Ulimskih šolarjev zopet lćtas 19. maliga serpana.
Na opomnjeni dan ob 2 popoldne smo se v soli zbrali, učenci z ličnimi palicami zvezik cvetlic na verhu palice in na persih, učenke vence od desne rame do
spre-
y
muzeumu
rozniha.
V petek 29. dan rožnika.
Znanje domaćih prigodb bo vsacimu domorodcu
leviga podpasa, na palicicah zvezik vertnih cvetlic dej bandero z cvetlicami ovenčano, v sredi venca F. J. I. živijo! — V tri šope razdeljeni smo šli sparama, kakor živ cvetličen vert
na odloceni kraj.
vsec ; zató je gosp
izvolil od denárjev in svetínj na Krajnskim ali za Krajnsko kovani.
Tii smo iz zelenih vej sotorcik napravili, potem si Freyer za pogovor tega večera oddehnili, jerbas kruha pojedli in nekoliko vina z vodó
govoriti, kteri so bili
popili. Zdej so se vsi učenci v svoje razdelke razdelili Nar starji in poskušnja (pa ne koneclétna, ktera se v šoli obhaja) srebernják vinarjeve velikosti ima znamnjaLj ub lj an- seje začela nar poprej iz keršanskiga nauka, potem
skiga města na sebi, to je : en zmaj (lintvorn) se ozira s
iz drugih solskih reci iz
glave.
Ki so nar boljši odgo
široko odpertiin gobeam na turn, kteri pod njegovim herb- vorili, so dobili svetince na pisanih trakih , kterih je
-------—j--------0---------------7 ------r—	--------------■	?	~----- K,. WV...W	j'"	j«
tam leží; na drugi strani je pet lilij.— 2. 3. 4) Trije	bilo 41 razdeljenih. Potem smo nekaj slovenskih veselic
sreberni vinarji Ljubljanskiga mesta, nobeden drugimu	in zdravíc , pa tudi pobožnih pesem zapèli.
Na eni plati S L pomeni Stadt Laibach; na
par.
drugi strani je podoba neznane pošasti ;
Za tem sta se dva šolarja : Jože Veli na in 5) Sreberni FlorjanMotoh s čednima povestima za ta dan nauče-
vinar vojvoda Bernarda, brata Urha druziga, ki je gospodaril od 1201. do 1256. léta koroški in krajnski
nima pràv lepo obnêsla.
Zdej so se poštene igrače začele : učenci posebej deželi. Ta neznani, nikjer še popisani mali denár je bii in učenke posebej ; kakor: pisker s zavezanimi očmi ubi-najden v Ljubljanci o družim překopu ; —6) Tenak sre- jati, in več druzih. Poslednjič je bil spet jerbas kruha bernjak ;— latinski okolopis pomeni: mesto Ljublja- podan in vino z vodó, in potem so se vsi šolarji v red
ustopili, de bi domů odrinili. De bi pa vender še kaj
^Hi y ■■■■■li
na, na drugi strani je pisano voj voda (Herzog) Ber
nard
z bandercam i. t. d.
y
7) mali srebernják, podoba vojvoda na konji posebno lepiga za spomin v svojih sercih hranili
y
sim
y
8) zlati cekin T o m a ž a Hr e n a jim sicer žalostrio pa podučivno povest povedal : kakó
Ljubljanskiga skofa, v spomin zeg
y
(Chronn) devetiga nanja 12. kimovca 1599
tinja treh cekinov teže, v ravno tisti spomin kovana
10) sreberna svetinja enaciga namena z napi
je nek gerdunski hlapec preobloženiga ko
9) Velika zlata sve- nja s kolam po
glavi
bil
y
de je ubogo revše
y
na tla padlo in drugi dan poginilo. To je otro-kam toliko v serce seglo , de so ginjeni vsi pod milim
sam 20. mal. travna 1599
povzdi
y
11) Srebernják v spomin Bogam obljubili, nobene živine ne gerdo imeti, ne ter
gnjenja
Ljubljane za poglavno mesto 1705
y
pinčiti vse take neusmiljence opominovati in svariti
y
ce
12) Sreberni to lar Ljubljanskiga škofa Ferdinanda I., pa to ne zda, nobeniga znanja, ne zaveze ali prijaznosti
Senklavške cerkve 1705 ; s takim več imeti; zakaj živinoderec tudi z ljudini usmi
v
spomin zegnanja Ljubljanske
ljenja nima, in obdivjano, terdovratno serce pokaze.
*) Tako nerodno delajo Slovenci, kteri za nemško mejo pre- rpakó gmo končali spomina vredili in kaj veseli dan.
bivajo; vsakih pet red let se nekoljko hiš ponemšci. — Se malopridniši ravnajo mestlani ino teržani v sredi med Slovenci; otrokam slovenskiga učiti se ne dajo, ino odrašeni otroci stariše kolnejo , kader se odrašeni morajo slovenšine z teiavo učiti, ktere bi se bili otroci igraje lehko privadili.
Pridg.
Močno je staršem dopadlo, še bolj pa otrokam nedolžniga veselja ne bojo pozabili.
y
ki
*
Hadi bi bili dali obširniši popis te veselice natisniti, pa nam silno prostora zmanjkuje.	Vredništvo.
i
142
Precej ljudi kmetíških in gospônkih je našo vese-	armade od dvéh straní, ki je s 5000 konjiki in 20 to-lico obiskovaje počastilo; posebno nas je v serce vese-	povi medTisne močirjo v Sabolesko stolico zbežal. Balilo, de so tudi naši serćnoljubljeni duhovski sosedje iz	nova armada je maržirala zadnje dni přetec, m. v Bačko ; Horvaškiga prišli in se pràv zadovoljni z nami ra-	han Jelačič je bil 29. dan mal. serp. v Ti te lu in
dováli. Visoko častiti gosp. Jože Mikec, župnik (faj- pričakuje še Rasticove armade, de bo potem z dru
mošter) Šent-Anski naHorvaškim, Slovenec od
glave
zeno mocjó puntarsko armado prijel.
do nog, iskren domorodec, vir sine dolo, kakor La- nitniši novici přeteč, tedna iz
Ogerskiga
Dve nar ime
ste pa ti dve
tinec pravi ;
in pa tudi ljubeznivi Ulimski gosp. namrec de so se Seklarji (en razdelk Madžarske ar
fajmošter Jaka Duler, poseben podpornik in prijatel
šolske mladosti, sta nar pridnisi solarje se posebno ob- zbor v darovala. Hvala , hvala verlima rodoljubama !
made) v Moldavo včrgli,
S eg e di n u sklenii, republike, ampak de hoče
in de je národni Madžarski
ljudstvo noče
de
Ogersko
vstavniga
Kader je sonce k božji
gnadi šlo
y
kr a lj a imeti
smo se tudi mi ki ima iz avstrijanske cesarske rodo vine biti.
i
y
y
pràv pràv zadovoljni in veseli domů povernili ; po celi Mol da va stojí pod Turško inRusovsko oblastjo Ulimji so se pa še več dni potem od te veselice po- tedaj so si Madžarji s tem, de so ptujo deželo posedli ovarjali.	ob enim dva sovražnika na glavo nakopali. Rusje se
imajo zdej še posebno z a-se zoper Madžare vojskova-ti.
S
Šolski prijatli ! le poskusite take veselice, in vidili
bote : koliko veselja in prida bote včinili !
Jože Virk.
IMoviéar iz Mjubljane.
Ravno ko se je odbor méstne srenje v Ljubljani pripravljal, presvitliga Cesarja po pismu prositi, de naj
kakor drugim kronovínam
se tudi krajnski dezeli,
dodelí lastna vikši sodniška gosposka (apelaeija) so prinêsle predvčerajšnje vradne Dunajské Novice
y y
, Turk i pa tudi. S tem sklepam pa.de hoče národní zbor spet kralja in sicer iz naše cesarske rodoví ne imeti, bo mende Košutu tako spolzélo, de se ne bo mogel dolgo več na svoji visočini obderžati. Druge novice iz glavniga Haynauiga staníša še clo pri-povedujejo, de je národni zbor, ki je iz Segedína v Giulo in Velki Varadín zbežal, Košuta vse nje-
gove oblasti
in častí odstavil
y
m
generala Gorge y a
za diktatorja izvolil.
dogotovljeno
novo napravo sodniskih gospósk za k rajnsko in koroško deželo, po kteri krajnska dežela nima dobiti svoje lastne apel a ci je in pa tudi viški prokuraeije za pritožbe ne, ampak sedež za obé te dve vikši sodniški gospóski ima za obé deželi v Celjovcu biti. Ta od presvitliga Cesarja že poterjena nova naprava je zbudila mestne odbornike k hitrejšimu dokončanju prošniga pisma, ki bo jutri na Dunaj k Cesarju šlo, de naj v prid Ljubljanskiga města in cele krajnske dežele na podlogi enakopravnosti tudi krajnski deželi, ki veliko več prebivaveov kakor koroška
Naša armada je jela ponoći od 29. do 30. tega mesca z gorečimi kroglami (kusrla-mi) na Benetke streljati, in poslednje novice iz Ter-
sta povedó, de Benetke na več krajih goré
Sar dinci
V
se
a v r
reci
tovljene , de bi Na Francozkim so se černe
zmirej zamôgli
pogodbe
mirú niso takó
dogo
de je vse poravnano
mégie,
i so se vkupej
vlékle, spet enmalo razgnale ; tišti, ki so začeli republikán sko vladařstvo podkopavati, so spet enmalo odjenjali. V Rimu se bo počasi spet vse v zaželjeni red pover-
Oče Papež so še zmirej v Gaeti, in kakor se se ne bojo pred ko v jeseni v Rim nazaj podali.
nilo.
i« v •
SllSl
Ena nar hujših zadrég za Papeževo vladařstvo bo to, de je republikanska vlada silo veliko bankovcov med
y
dežela šteje, dovoliti blagovolijo lastno apelacijo in vikši prokura ci jo. Spolnjenja te pravične prošnje smémo s toliko
veči m
zaupanjem pričakovati
kér so ljudstvo dala, od kterih se zdej ne vé: ali jih bojo Pa
še
veći
Cesar Korošcam že nekoliko časa po dani vstavi premembo dovolili, namreč samostalno kronovino in lo
citev od krajnske dezele, in kér je gosp. minister pravice v predlogu, ki
pež za veljavni denar poterdili ali ne? — Punt na Tur š kim H or vaš kim se zmirej bolj in bolj vnema, in kakor Zagrebške Novine povedó, se bojo po dokončani

je v ti reci Cesarju v poterjenje položil , očitno rekel, de si še kakšne premémbe prihodnjič vstanoviti priderži. Krajnci nismo nevošljivi Korošcam
tode kar je njim pràv, je tudi nam ljubó. Ce imajo oni za svojo kronovino svoje gosposke
žetvi vsi Bošnjak i na noge spravili zoper Turško
Od bana Je la čiča je přišel poklic na g.
■■■H HHHH
stisko.
Tomica, Mo y se s a, Bužana, Jul. J a n k o v i č a, Jankoviča, Fr. Novaka, Mladěno vi ča, Medani
y
tudi Krajnci svoje imeti. Upamo tedej krajnski deželi dovolilo, kar imajo
y
druge
časnimu predsedniku mestne srenje, gosp. Guttmanu je bilo izročeno, to prošno pismo do so staviti, ki ga je tudi s pràv ske dežele vneto besedo zložil.
gorko in
za prid krajn-V nedeljo so peljali spet kacih 200 Ogrov (Honvedov), ki so puntarski ar
želiia 'î ca Oz Reke) in Jv. Mazu ranica, de nej se podajo de se bo tudi na Dunaj, na podlagi dane avstrijanske vstave vravnat
vstavo za horvaško in slavonsko deželo. Nemške Zagrebške Novine hvalijo to naredbo, Slavenski Jug pa pravi, de vstavna pot za to vravnavo je deželni zbor. —
dežele.
Ta
svitliga Cesarja
— 30. dan prêt, mesca je bila perva poskusnja na železnici od Celja do Zidaniga mosta. Brez vse spotike se je privozil hlapón „Sava" imenovan (Lo-
madi
pomagali,
skozi Ljubljano na Lasko.
Přetečeni comotiv Save) od Celja do Zidaniga mosta in spet
teden je bil pravi r o par ski teden v Ljubljani; na vec krajih so se roparji ponoči v štacune in hiše připlazili in kradli. Dozdej še ni gospóska nobeniga v pést dobila.
n a z aj
y
v eni uri in 15 minutah. Med Celje m in Lju
Wovicar iz mnogih krajev.
iga povedó, de se je
bljano bo naslednjih 11 postáj (štaejonov) : Las ko (Markt Tuffer), Rimske Toplice (Rômerbad Tiiffer) Zidani most (Steinbruck), Ver nice, Treb ovije (Trifail), Zagorje,
Sava, Litija
Kresnice, Laze
Novice iz
vodja Hay n a u ljal mesto Seged
vojsko
perve dni t. m. s svojo armado priprav
O gersk
in Zalog.
Mratkocasn ica.
napasti, kamor se je puntarska
Pred nekaj dnevi kupi ena gospodična v štacuni
armada pomaknila. Poslednje novice iz Pešta pa že ozna- slamnat klobuk, ga poméri ter vpraša zraven stoje nijo, de je cesarska armada Segedin brez vsiga boj v svojo oblast dobila. Maršal Pa sk e v i č
se je z
naglim
Kakó mi stojí ? de bi Vara bil i z glave zraselu
čiga gospoda.
n
Takó dobro , kakor
y
• f J1
odgovori.
K.
o dh o dam vzdignil.
čez D e b
v •
proti V elk
V a r a d
Ogerskiga vojskovodj
G
gey
dervé naše Današnjimu listu je pridjan 29. dokladní list.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.