Trgovski dom talec birokracije Po odločitvi občinske uprave ob vhodih v mesto le »Gorizia« Primorski dnevnik SOBOTA, 10. JULIJA 2010_ Št. 161 (19.868) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € »Čas Je zrel« Ivan Lukan Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer je v četrtek, ko j e pred poslanci državnega in zveznega zbora ter predstavniki najuglednejših institucij nastopil svojo drugo mandatno dobo, uresničil svojo napoved in se v svojem nastopnem govoru lotil tudi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. S tudi v slovenščini izgovorjenim pozivom »Čas je zrel!« je zahteval takojšno ureditev vprašanja, ki je že desetletja nerešeno. Stavek »Čas je zrel!« je avstrijski zvezni predsednik zelo jasno naslovil na tiste »storilce«, ki so v glavnem krivi za nevzdržno stanje na Koroškem - na koroško deželno vlado, koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja in deželni zbor. Tudi glede časovnega roka za rešitev (vsaj) vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel je Fischer bil zelo jasen. Koroška politika naj v sodelovanju z zveznimi oblastmi končno pripomore k rešitvi problema še v letošnjem letu, v katerem dežela praznuje 90-letnico plebiscita. Fischerjev stavek »Čas je zrel« pa zagotovo ne velja samo zvezni vladi na Dunaju in še posebej deželni vladi na Koroškem: po bolečih in neplodnih notranjih konfliktih je čas zrel tudi za predstavnike slovenske manjšine na Koroškem, da najdejo znotraj manjšine spet skupen jezik. Kaže namreč, da bo treba v najkrajšem času uskladiti jasno skupno stališče za takšno rešitev, ki bo sledila črki in duhu Avstrijske državne pogodbe ter razsodbam avstrijskega ustavnega sodišča in ki (predvsem) koroškim politikom ne bo omogočilo medsebojnega izigravanja predstavnikov manjšine. Časovno okno za takšno rešitev zagotovo ne bo dolgo oprto! KOPER-TRST - Žekš in Mantica s predstavniki dveh narodnih skupnosti Iskanje skupne poti za financiranje manjšin Simbolični dogodek, ki je morda uvod v nove odnose NARODNI DOM - 13. julij 1920-2010 90 let stara pot Boris Pahor je z nami obudil spomin na tisti julijski večer TRST - Na Ulici Commerciale, ki se s Trga Škorklja vzpenja proti Opčinam, stoji tudi lepo obnovljena petnadstropna stavba kremne barve. Zgradila jo je zavarovalnica Generali leta 1831, danes nosi hišno številko 28. Pred devetdesetimi leti je v tamkajšnjem pritličnem enos-obnem stanovanju živela družina Marije Ambrožič in Franca Pahorja. »Hišo so pred leti obnovili, danes je vse drugače, ogromno let nisem vstopil vanjo,« pravi Boris Pahor v sončnem julijskem jutru, po- tem ko je sprejel vabilo, da z nami prehodi devetdeset let staro pot in obudi spomine na tisti 13. julij 1920, ko je kot sedemletni deček gledal požig Narodnega doma. Skupaj smo stopili v pisateljev nekdanji dom in se nato spustili do Trga Dalmazia: pred nekdanjo kavarno Fabris sta sedemletni pisatelj in tri leta mlajša sestra Evelina prestrašeno zrla v zublje, ki so zaznamovali zgodovino tržaških Slovencev. Na 3. strani TRST - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in italijanski vladni podtajnik Alfredo Manti-ca sta se včeraj srečala z italijansko manjšino v Sloveniji in slovensko manjšino v Italiji. Na srečanju v koprski Palači Gra-visi in v tržaškem Kulturnem domu je prišlo do izraza, da se manjšini na finančnem področju soočata s podobnimi problemi. Na 2. strani Poziv SKGZ in SSO ob obisku treh predsednikov V torek, 13. julija bo za Slovence, ki živimo v Furlaniji Julijski krajini in še posebej na Tržaškem, pomemben dan. Predsedniki držav Italije, Slovenije in Hrvaške bodo obiskali Narodni dom in se oddolžili spominu ob 90-letnici njegovega požiga. Ob prihodu v Narodni dom bova sprejela ugledne goste v imenu celotne naše skupnosti in jih bova povabila, da se vpišejo v spominsko knjigo. Predsednikom treh držav bova izročila pozdravno poslanico, v kateri bova posebej izpostavila zgodovinski pomen tega središča ter se jim zahvalila, da so se ob prihodu v Trst spomnili dogodka, ki je Slovencem vzel to, kar nam je bilo najbolj pri srcu. Spomin ostaja, a naše oči so uprte v prihodnost. Za vse nas se ob dobri volji odpira nov in skupen prostor miru in blagostanja. Prijateljstvo med tremi državami je sestavni del tega prostora in naše skupne volje. V tem evropskem domu želimo živeti skupaj v prijateljstvu, sožitju, miru in medsebojnem spoštovanju. Slovence in širšo demokratično skupnost vabiva, da se nam v torek pridružite v Narodnem domu, da skupaj, množično izrečemo naš poklon trem državnikom ter širšo javnost opozorimo, da je Narodni dom simbol hude preteklosti, a obenem priložnost za novi čas. Rudi Pavšič in Drago Štoka, predsednika SKGZ in SSO F C >1 "I Nova kolekcija pope Flex'it Solo. A , Samo za Vas v naši draguljarni. GakamoVasod g.doH. julijal Narodna ul. 28 - Tel. 040.211.465 - Opčine, www.malalan.com BRI & CO VSE ZA DOM sila N J hišne potrebščine |es Za ObdelaVO vrtnarstvo (tammv eleznina ®to80P8 elektrika oprema za kopalnico pohištvo fe^irve električni stroji . ...IN ŠE VELIKO DRUGIH ARTIKLOV! . DOMJO, 33 (NASPROTI SUPERMARKETA SUPER M) NOVA TRGOVINA NA PROSEKU (CENTRO LAN ZA) Slovensko govoreče osebje Heroin iz Ljubljane v Izolo za tržaške kupce Na S. strani Pokrajina Trst bo nudila brezplačne fotovoltaične sisteme Na 6. strani Maj 1945: pričevanje zakoncev Žagar Na 9. strani Čezmejne poti razpečevalca mamil Na 14. strani Matej Arčon županski kandidat v Novi Gorici Na 16. strani 2 Sobota, 10. julija 2010 ALPE-JADRAN / KOPER-TRST - Minister Žekš in podtajnik Mantica s predstavniki narodnih skupnosti Italija in Slovenija iščeta skupne rešitve za financiranje dveh manjšin Precej podobni problemi s financiranjem manjšinskih ustanov - Težavno iskanje rimskega sogovornika naše skupnosti TRST - Italija in Slovenija sta se pripravljeni skupaj pogovarjati z italijansko manjšino v Sloveniji in s slovensko v Italiji ter skupno obravnavati njune probleme, ki jih ni malo. Uvod v to novo meddržavno dogovarjanje sta bila včerajšnja skupna obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša in podtajnika na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfreda Mantice v Kopru in v Trstu. V koprski palači Gravisi sta se srečala s predstavniki italijanske manjšine, v tržaškem Kulturnem domu pa s predstavniki slovenske narodne skupnosti. Mantico je, poleg funkcionarjev Far-nesine ter konzularnih in diplomatskih predstavnikov, spremljal italijanski veleposlanik v Sloveniji Alessandro Pietro-marchi, Žekša pa novi italijanski ambasador v Rimu Iztok Mirošič. »Ne zgodovinski, temveč simbolični dogodek« Zgodovinske dogodke določi zgodovina in ne njegovi udeleženci, je srečanji v Kopru in v Trstu ocenil Žekš. Z Mantico sta soglašala, da sta bila sestanka simbolične narave. Manjšinsko vprašanje naj bi postalo stalnica v odnosih med državama in bo ena glavnih točk na jesenskem srečanju obeh vlad. Manjšini sodita tudi v pristojnost mešane komisije Slovenija-FJK in njenih delovnih omizij, ki pa se v zadnjem času žal sploh ne sestajajo. Obe vladi polagata veliko pozornost evropskim čez-mejnim projektom, ki utrjujejo vezi med manjšinama in jima tudi zagotavljajo finančne vire. REGIQNE AUTONQMA FRIULI VeNEZIA GIUUA ROP FESR 2007-2013 CILJ KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE Avtonomna Dežela Furlanija Julijska Krajina ROP FESR 2007-2013 CILJ KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Upravni organ: Glavna direkcija za mednarodne in evropske odnose Ustanova za izvajanje: Glavna direkcija za proizvodne dejavnosti Obveščamo vas, da so bili objavljeni sledeči razpisi: v deželnem uradnem listu- BUR št. 13 z dne 9. junija 2010 - redna priloga št 1 - SPODBUJANJE RAZVOJA KONKURENČNOSTI MSP Prošnje morajo dospeti pred začetkom izvajanja aktivnosti, na enega izmed štirih operativnih regionalnih sedežev posredniškega telesa - UniCredit MedioCredito Centrale S.p.a., in v elektronksi obliki preko internetnega portala www.incentivi.mcc.it, najkasneje do 12.00 ure dne 30. septembra 2010. Upravičenci: MSP v katerikoli obliki ustanovljene, posamezne ali pridružene, ki imajo sedež ali vsaj poslovno enoto v regiji. Sredstva ROP: 23.000.000,00 evrov. v deželnem uradnem listu- BUR št 26 z dne 30. junija 2010: - FINANČNE SPODBUDE ZA UKREPE, KI PODPIRAJO ENERGETSKO UČINKOVITOST IN UPORABO OBNOVUIVIH VIROV S STRANI PODJETIJ IZ FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Prošnje morajo dospeti na pristojno območno Trgovinsko zbornico v roku 120 dni, na podlagi določil razpisa.Upravičenci: MSP in velika podjetja na področju industrije, obrtništva, trgovine in turistična podjetja, ki upravljajo turistično infrastrukturo. Sredstva ROP: 8.000.000,00 evrov. Razpisna dokumentacija in obrazci za izpolnitev so na voljo na spletni strani Dežele www.regione.fvg.it v sekciji, »razpisi in obvestila Dežele« - »bandi e avvisi della Regione« in v sekciji »odprti razpisi«- »bandi aperti« portala ROP FESR 2007-2013, kije dostopen na sledečem linku: http://www.regione.fvg.it/rafvg/rapportieuropeinternazionali/areaArg omento.act?dir=/rafvg/cms/RAFVG/AT11 /ARG20/ naložba v našo prihodnost * REGIONE AUTON9MA FRlüLl VENEZIA GIUUA Srečanje v koprski palači Gravisi (Foto Bobo) in (desno) sestanek v tržaškem Kulturnem domu (Kroma) Finančna stiska pesti obe manjšinski skupnosti Manjšini sta Mantici in Žekšu izpostavili finančne težave, čeprav so viri javnih financiranj precej različni, kot sta si zelo različni manjšinski zakonodaji v Italiji in Sloveniji. Italijani so izpostavili željo po boljših stikih s slovensko vlado, opozorili so na pomanjkljivo zastopanost manjšine v državnih organih ter na predlog novega zakona RTV Slovenije, ki premalo upošteva samostojno vlogo TV Koper-Capodistria in potrebe italijanske manjšine na področju informiranja. Podobna vprašanja so odjeknila tudi v tržaškem Kulturnem domu. Zastopnikom SKGZ in SSO so se tukaj pridružili senatorka Tamara Blažina in deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Vsi so z različnimi poudarki izpostavili nevarnost krčenja italijanskih državnih prispevkov in potrebo po sistemskih in trajnih finančnih rešitvah, ki jih danes kot danes ni videti na obzorju. Rim in Ljubljana delata na tem, je nagla-sil Žekš. To je potrdil tudi Mantica, ki pa je dal razumeti, da je to stvar dogovarjanja in morebitnega dogovora na višji ravni. Očitno na nivoju predsednikov vlad. Kdo v Rimu skrbi za slovensko manjšino? »V Sloveniji je navada, da se predsednik vlade redno sestaja z italijansko manjšino, zato pričakujemo, da bo tudi italijanski premier Silvio Berlusconi sprejel slovensko manjšino,« je dejal Žekš. Man-tica je v bistvu priznal, da je naša manjšina v Rimu brez institucionalno-politične-ga sogovornika. V sklopu zunanjega ministrstva se on ukvarja z Italijani po svetu, na notranjem ministrstvu pa za odnose z manjšinami uradno skrbi podtajnik Nitto Francesco Palma. Ostaja še ministrstvo za dežele (minister je Raffaele Fit-to), ki nadzoruje izvajanje deželne manjšinske zakonodaja. Skratka kar precejšnja zmeda in veliko razprševanje pristojnosti. Mantica: O denarju ne morem ničesar obljubiti Predstavnik italijanske vlade je bil v Kulturnem domu glede financiranja slovenske manjšine zelo neposreden. Prepričan je, da se zaščitni zakon počasi, a dosledno izvaja, da so odnosi med manjšino in Deželo FJK še kar dobri in da niso v nevarnosti državne podpore za Primorski dnevnik. »Največji problem je v tem, da so državni finančni prispevki za slovenske ustanove sicer določeni v zaščitnem zakonu, a so vezani na državni proračun, ki se spreminja iz leta v leto,« je dejal Mantica. Glede tega ni ne optimist, ne pesimist. »Obljubiti ne morem ničesar. Točen odgovor bom manjšini posredoval, ko bo parlament odobril proračun 2011. V vsakem primeru najkasneje 31.decembra letos,« je dodal pod-tajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu. S.T. TRST - Predstavitev projekta E-health in njegovih partnerjev Za usklajen razvoj zdravstvenih sistemov Med cilji tudi dvojezični zdravstveni karton TRST - E-health oz. E-Zdravje na čezmejnem območju: tako je ime strateškemu projektu v okviru programa čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013, katerega cilj je izboljšati kakovost življenja z usklajenim razvojem zdravstvenih in socialnih sistemov Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Emilije-Romagne, še posebno kakovost življenja slovenskih in italijanskih pacientov preko informacijske in komunikacijske tehnologije. Projekt, ki bo potekal do leta 2013 in je vreden tri milijone evrov, so predstavili včeraj dopoldne v dvorani Tessitori v Trstu ob prisotnosti partnerjev iz Italije in Slovenije, ki so se po predstavitvi tudi sestali za oblikovanje organov in delovnih skupin projekta. Prijavitelj projekta je Deželni informativni sistem Dežele FJK, v imenu katerega je na včerajšnji predstavitvi spregovoril direktor Maurizio Biancuzzi. Obenem je to tudi edini partner iz naše dežele, saj so partnerji na italijanski strani Pokrajina Ravenna, Evropsko gospodarsko interesno združenje (Egiz) Net Europe - It & Public Administration ter zdravstvena podjetja iz Chioggie, Mirana in Padove, na slovenski strani pa Bolnišnica Sežana, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnica Dr. Franca Derganca iz Šempetra, Ortopedska bolnišnica Valdoltra in Univerzitetni klinični center Ljubljana ter Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem. Med glavne točke projekta, ki ga je orisal predsednik združenja Net Europe Roberto Panizzo, prav gotovo sodijo uved- Projekt so predstavili v tržaški dvorani Tessitori kroma ba digitalnega dvojezičnega kliničnega kartona, oblikovanje sistema povezanih in-formatskih mrež, pa tudi strokovno izpopolnjevanje za zdravniško, bolničarsko in upravno osebje, v okviru katerega velja omeniti tudi tečaje slovenskega in italijanskega jezika s poudarkom na strokovnem izrazoslovju za oblikovanje mešanih zdravstvenih ekip. Poleg Biancuzzija in Panizza so na predstavitvi pozdravili še deželni odbornik Elio De Anna, ki bo po novem skrbel tudi za mednarodno sodelovanje, dalje direktor tega odborništva Giuseppe Napoli in Mar-janca Jambrovič z Ministrstva za zdravje Republike Slovenije. Kot piše v pismu, ki ga je na Biancuzzija naslovil minister Dorijan Marušič, slovensko ministrstvo za zdravje podpira projek E-health, saj bo uspešna izvedba le-tega lahko pozitivno vplivala na razvoj sinergij in interoperabilnosti med zdravstvenimi sistemi Slovenije in FJK. (iž) / OBLETNICA Sobota, 10. julija 2010 13. JULIJ 1920-2010 - S pisateljem Borisom Pahorjem po poti, ki jo je prehodil pred devetdesetimi leti »Nebo je bilo polno isker, ki so se svetile kot kresnice...« 3 »Ulica Commerciale se je vila v hrib in v večer, tam pa, kjer se razširi in postane cesta, so bili oni, deklice in dečki, ki se lovijo po gmajnicah in imajo pod sabo Rojan z ostrim zvonikom na sredi. Hišice, hiše, in potem, ob cesti na Greto, velikanski zaboj, okrogel in visok kakor hiša. To je gazometer. Pa potem tračnice Prostega pristanišča, in sključeni nosovi žerjavov in parnik, ki trobi, skrit v svojem dimu.« kako gara na kolenih, s krtačo in nekim belilom, najbrž je bil klor. Pri bogati družini, ki je živela v lepi hiši na bližnjem vogalu, pa je bila zaposlena kot kuharica. V Trstu so imeli radi slovenske ženske, celo Bobi Baslen je zapisal, da so bile bolj brihtne kot njihove gospodinje...« Tam, kjer je bilo enosobno stanovanje družine Pahor, so danes, po obnovi stavbe, kleti in garaže. To nam pove gospod, ki nam prijazno dovoli, da vstopimo v vežo s hišno številko 28. A tudi gospod Giusto Marche-si, ki na nasprotnem vogalu prodaja Boris Pahor in Giusto Marchesi gledata pročelje stavbe s hišno številko 28 kroma Na Ulici Commerciale, ki se s Trga Škorklja vzpenja proti Opčinam, stoji tudi lepo obnovljena petnadstropna stavba kremne barve. Zgradila jo je zavarovalnica Generali leta 1831, danes nosi hišno številko 28. Pred devetdesetimi leti je v tamkajšnjem pritličnem enosobnem stanovanju živela družina Marije Ambro-žič in Franca Pahorja. »Hišo so pred leti obnovili, danes je vse drugače, ogromno let nisem vstopil vanjo,« pravi Boris Pahor v sončnem julijskem jutru, na pločniku {»nekoč smo mu pravili trotoar«) pred hišno številko 28. Sprejel je namreč vabilo, da z nami prehodi devetdeset let staro pot in obudil spomine na tisti 13. julij 1920, ko je kot sedemletni deček gledal požig Narodnega doma. Na dogodek, ki je zaznamoval njegovo življenje in tisto tisočih tržaških Slovencev. Tudi zato ga je opisal v številnih knjigah, v prvi vrsti v noveli Grmada v pristanu, iz katere so tudi odlomki, ki spremljajo ta zapis. »Nekoč je bilo normalno, da se ljudje selijo. Ko sem se rodil, je naša družina živela v Ulici delMonte, nato smo se preselili v bližino Ljudskega vrta, kasneje pa na Škorkljo, kjer je leta 1918 zaradi španske gripe umrla sestra Mimica. Moji prvi pravi spomini pa so vezani na ta "monolokal" v Ulici Commerciale. Zakaj smo bili tako ubogi, da smo morali v petih živeti v skoraj podzemnem prostoru, sredi katerega je stal železen steber, sem ugotovil šele veliko kasneje. Za časa španske gripe, zaradi katere sem ob mami in sestrah tudi sam ležal v postelji, je bil oče za poroka prijatelju, ki je odprl trgovino z usnjem. Oče je bil takrat zaposlen kot fotograf na "žendarme-riji", po prihodu Italije pa ni sprejel premestitve na Sicilijo, zato se je predčasno upokojil. Tisti prijatelj pa je "faliral" in njegovo posojilo je moral izplačati oče. Zato, da bi plačali čim nižjo najemnino, smo se preselili v ta "monolokal". Očetova pokojnina je bila nizka, zato je prodajal mleko in maslo na Trgu ob Rusem mostu; mleko so ženske prinašale z ladjo iz Istre, maslo pa je prihajalo s Tolminskega. Mama je čistila petnadstropno stopnišče: vidim jo, sadje in zelenjavo in priteče iz svoje trgovine, da bi stisnil roko tržaškemu pisatelju. Nekaj minut kasneje mu roko stisne tudi šofer manjšega tovor- »A takrat ni bilo večera, in videti je bilo, da niti noči ne bo, zakaj nad hišami je bilo nebo rdeče, kakor da je polito s krvjo. In zrak je dišal po dimu. Kaj gori v pristanišču parnik? So se vneli hangerji? Gorijo vagoni lesa? Bo ves Trst zgorel? In Branko je držal Evko za roko in sta tekla domov, dol po strmi rebri, gor po stopnicah v pritličje, dol po stopnicah pod zemljo k mami, ki je sama.« »Ljudje so govorili o požaru, novica se je takoj razširila, mami jo je povedala šivilja Mici, ki je živela v isti hiši. S sestro sva poznala Narodni dom, nekaj mesecev prej sva tam pričakala Miklavža, tudi Jurčičevega Krjavlja smo gledali na odru in razne otroške predstave. Ob pogledu na mamin žalostni obraz in stokanje šivilje Mici sva se s sestro podala iz stanovanja na cesto. Tekla sva dol po Ulici Commerciale, ob tramvajski progi. Spominjam se dima in saj: nebo je bilo polno drobcev, isker, ki so se svetile kot kresnice. Trg pred Narodnim domom je imel takrat drugačen videz kot danes, nasproti Fabianijeve palače je bila samo fontana, na trgu pa je bila tudi kasarna. S sestro sva se ustavila pred Caffe Fabris. Na trgu je bilo polno ljudi, množica je prihajala skoraj do najinega pločnika. Najbolj se spominjam teh plamenov. Palača je bila ogromna, približno taka kot danes: na pročelju je v vsaki vrsti devet oken, na stranicah jih ima vsako nadstropje štirinajst: pred kratkim sem jih preštel, da lahko italijanskim poslušalcem razložim, kako velik je bil Narodni dom. Iz vseh teh oken so uhajali zublji in dim: to je bilo najhujše.« »Oberdankov trg je bil poln ljudi, ki so kričali v rdeči svetlobi. Okoli velike hiše pa so možje s črnimi srajcami plesali in vpili: »Viva! Viva!« Tekali so sem in tja in kimali z glavami in vzklikali: »Eia, eia, eia!« In drugi so tedaj zakričali: »Alala.« In trobente gasilcev so takrat zatrobile skozi gneče, a je bila potem še večja zmešnjava, ker črni možje niso pustili avtomobilov, da bi prišli zraven. Obkolili so jih in plezali nanje in grabili gasilcem cevi iz rok. »Eia, eia, eia - alala!« so kričali in noreli in vse naokoli je bilo zmeraj več ljudi. Ves Trst je gledal veliko belo hišo, ki je imela zublje na vseh oknih.« Spust do Trga Dalmazia ob tramvajskih tračnicah kroma »S sestro sva v strahu opazovala dogajanje, ko nas je zgrabila očetova roka in nas zapodila spet domov. Po poti se je jezil na mamo, ker naju ni zadržala doyna. Mayna je nato jokala zaradi Narodnega doyna in zato, ker je oče klel. A on ni nikoli klel, le da je na trgu pobral tudi take besede, ki niso spadale zraven ...« Tržaški pisatelj pravi, da se ne spominja, ali so naslednjega dne opazovali pogorišče Narodnega doma. Zato pa ve, daje leto kasneje opazoval novo pogorišče, tokrat Narodnega doma pri Svetem Ivanu, ki so ga prav tako zažgali fašisti. Minilo je devetdeset let. 13. julija 2010 bodo Narodni dom obiskali predsedniki Hrvaške, Italije in Slovenije. Nato bodo skupaj krenili tu- di do bližnjega spomenika istrskim in dalmatinskim ezulom. »Z njihovo pobudo se seveda strinjam. Upam pa, da bo to prilika, da predsednik Napolitano kaj več pove o fašizmu. Kajti dobro vemo, da je bil požig Narodnega doma šele začetek: sledili so novi požigi, etnično čiščenje, spreminjanje priimkov, devet ustreljenih v Bazovici in na Opčinah, nato zasedba Slovenije, seznami vojnih zločincev... Materiala je dosti in upam, da ga bodo mladi spoznali: da jim bo naslednjič, ko bodo na maturi pisali o fojbah in ezulih, služil kot osnova, kot uvod ... « Poljanka Dolhar več fotografij na WWW.primorski.eu Pred šolo v Ul. san Anastasio kroma njaka, ki je parkiran ob cesti: »Com-plimenti professore!« »Vesel sem, da vas enkrat vidim tudi osebno, večkrat berem o vas,« pove Giusto Marchesi, ki tudi pojasni, da se je nekoč imenoval Markežič, »a fašizem nam je spremenil priimek, potem so minila leta ...in ostali smo pač Marchesi.« Družina Marchesi upravlja trgovino od leta 1955, v otroštvu Borisa Pahorja pa je bila tista prodajalna na stopnišču ob tramvajski progi urejena v pekarno. Stopnišče je ostalo v pisateljevem spominu zapisano tudi zaradi drugih razlo-gov.»Oče me je tu izpraševal pošte-vanko v italijanščini in se jezil, ker mi italijanske številke niso šle v glavo.« A to je bilo kasneje, leta 1924, ko je učenec Boris obiskoval peti razred italijanske osnovne šole v bližnji Ulici san Anastasio. Tam se je začela moja nesreča faliranega študenta, pravi danes pred vhodom v veliko šolsko poslopje ... Na požig Narodnega doma je Boris Pahor gledal izpred kavarne Fabris kroma 4 Sobota, 10. julija 2010 DNEVNE NOVICE POLITIKA - Protest proti zakonskemu osnutku o prisluškovanju ministra Alfana V Italiji za en dan vladal informacijski molk Stavka medijev po vsej državi popolnoma uspela - Izjemi il Giornale in Libero RIM - Stavka, ki jo je že pred več kot mesecem oklical enotni novinarski sindikat FNSI in ki se ji je pridružil tudi Primorski dnevnik, je popolnoma uspela. Sredstva javnega obveščanja so včeraj v Italiji obmolknila, mnogo je bilo solidarnostnih pobud in izjav v tujini. Spomnimo naj, da so novinarji protestirali zaradi zakonskega predloga, ki omejuje uporabo prisluškovanja v sodnih preiskavah in prepoveduje objavo njihovih prepisov v medijih. Zaradi stavke torej velika večina časnikov ni izšla, televizijske in radijske postaje pa niso oddajale informativnih programov. Razen redkih izjem, kot sta desnosredin-ski vladi oziroma ministrskemu predsedniku Silviu Berlusconiju naklonjena dnevnika il Giornale, ki je v lasti premierjevega brata Paola, in Libero (odgovorna urednika Vittorio Feltri in Maurizio Belpietro sicer zatrjujeta, da stavka škodi interesom novinarjev in založnikov). Prav tako ni bilo z izjemo zajamčenih informativnih okenc in- formacij v TV dnevnikih državne mreže RAI, tokrat pa niti v tistih družbe Mediaset. Tudi novinarji Berlusconijevih poročil so namreč ostali križem rok, kolegom pa so se pridružili novinarji televizijske družbe Sky. Nemogoče je bilo tudi dobivati svežih informacij na spletu, seveda kar zadeva strani italijanskih časopisov. Tudi tu sta bila il Giornale in Libero izjema. Podporo italijanskim so izrazili, kot rečeno, mnogi kolegi v tujini. Med temi naj na prvem mestu omenimo evropsko federacijo novinarjev EFJ. Stavkali so tudi novinarji edinega italijanskega dnevnika v Kanadi Corriere Canadese, ki ga vodi Paola Bernardini. Ti so med drugim pod Damo-klejevem mečem 50-odstotnega krčenja finančnih sredstev, za katerega se je odločil Rim v zvezi z italijanskim tiskom v tujini. Neodvisen dnevnik Gente d'ltalia je v izdaji za južno Ameriko izšel s 24 belimi stranmi, stavkali so tudi novinarji dnevnika La Voce d'Italia, ki izhaja v Venezueli. V Neaplju so se že pojavile jasli z lutkami z zamašenimi ustmi ITALIJA - Ostra razhajanja o vladnih varčevalnih ukrepih Razkol med deželami in državo Občine in Pokrajine: Berlusconijeva vlada je v glavnem prisluhnila našim temeljnim zahtevam RIM - Včerajšnji sestanek med predsednikom vlade Silviom Berlusconi) em, finančnim ministrom Giuliom Tremontijem in zastopniki dežel se je končal brez otipljivih rezultatov. Dežele ostajajo zelo kritične do vladnih varčevalnih ukrepov in ne izključujejo odmevnih protestov, pred temi pa se bodo posvetovale s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Razmeroma zadovoljni s soočanjem z vlado pa so predstavniki občin in pokrajin. »V teh razmerah ne moremo več normalno upravljati naših dežel,« je po srečanju v Palači Chigi dejal Vasco Errani (na sliki), predsednik konference med državo in deželami. Vlada po njegovem sploh ni pripravljena na resnični dialog, a le na nekatere nepomembne spremembe. Še ostrejši je bil po sestanku predsednik Lombardije Roberto Formigoni, ki pravi, da je razkol med centralno vlado in deželami neizogiben, medtem ko je Nichi Vendola (Apulija) prepričan, da je federalizem s temi vladnimi ukrepi dokončno propadel. Bolj zadovoljni s pogajanji z Berlusconijem in Tremontijem so zastopniki pokrajin in občin. Vladni ukrepi po njihovem prepričanju ne bodo usodno prizadeli teh lokalnih uprav, čeprav obstaja zelo konkretna nevarnost, da bodo finančni rezi deželam verižno vplivali na preostale lokalne ustanove. SREBRENICA - Jutri bo minilo 15 let od najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni Na slovesnosti v Potočarih bodo pokopali ostanke 775 od več kot 8000 žrtev SREBRENICA - Jutri bo minilo 15 let od genocida v Srebrenici, najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni. Ob žalostni obletnici bo v spominskem parku v Potočarih slovesnost, na kateri bodo pokopali ostanke 775 od več kot 8000 žrtev pokola. Na slovesnosti bodo pokopali posmrtne ostanke največ žrtev pokola v Srebrenici doslej, med njimi tudi najmlajših žrtev Rijada Gabeljica in Mehmeda Var-nice, ki sta bila v času genocida stara 14 let. Potekal bo tudi katoliški pogreb za Rudolfom Hrenom, prebivalcem Srebrenice, ki je prav tako izginil poleti 1995. V spominskem centru Potočari so od odprtja leta 2003 pokopali 3749 identificiranih trupel žrtev iz Srebrenice. Doslej so skupno identificirali ostanke okoli 6500 žrtev, ostale še iščejo v množičnih grobiščih, ki jih vedno znova odkrivajo na vzhodu BiH. Konec junija so pod smetiščem v kraju Zalazje blizu Srebrenice tako odkrili verjetno največje množično grobišče z ostanki žrtev tega genocida doslej. V Potočarih ob obletnici pričakujejo okoli 10.000 ljudi. Med njimi bodo tudi številni svojci žrtev, med katerimi mnogi 15 let po tragediji še vedno ne vedo, kje so pokopani njihovi najbližji. Slovesnosti se bodo udeležili tudi številni visoki predstavniki iz tujine. Iz Slovenije se bodo ko-memoracije med drugim udeležili predsednik republike Danilo Tiirk, ki bo predvidoma imel krajši nagovor, ter evropska poslanca Tanja Fajon in Jelko Kacin. Ude- V Srebrenici pričakujejo številne svojce žrtev pokola ležbo na slovesnosti sta napovedala še srbski predsednik Boris Tadic in zunanji minister Srbije Vuk Jeremic, s Hrvaške pa bosta prišla predsednik Ivo Josipovic in premierka Jadranka Kosor. Slovesnosti se bodo udeležili tudi makedonski in črnogorski predsednik Gjorge Ivanov in Filip Vujanovic ter predstavniki Turčije, ZDA, Francije, Nizozemske in Sveta Evrope. Organizatorjem slovesnosti je letos povzročala preglavice finančna kriza. Slovesnost v Potočarih bo kljub temu potekala, so pa odpovedali nekatere spremljevalne prireditve. Že v četrtek se je v spo- min na žrtve pokola okoli 500 ljudi odpravilo na 110 kilometrov dolg »Pohod smrti - pot miru« iz kraja Nezuk v Poto-čare, kamor naj bi prispeli ob nedeljski slovesnosti. Tragedija v Srebrenici se je zgodila, ko so bosanski Srbi pod poveljstvom Rat-ka Mladica in Radislava Krstica zavzeli to muslimansko enklavo na vzhodu BiH, ki je bila formalno pod zaščito Združenih narodov, in 11. julija 1995 ubili okoli 8000 Bošnjakov. Krstica je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi sodelovanja v geno- EVRO 1,2637 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 9.7. 8.7. ameriški dolar 1,2637 1,2567 japonski jen 111,85 8,5597 109,56 85169 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 39,0275 58,9710 39,1503 591290 II lUMjlVa 1 UUIIa danska krona hritancKi ti int 7,4553 0,83600 7,4532 0,83190 UlILCIlOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna \J,\JJ> uuu 9,4767 8,0420 9,6160 81010 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,360 1,3331 25,548 1,3312 jviv.aiji\i iicniis. estonska krona m^HTarcki TAnnt 15,6466 280,24 15,6466 284,47 1 1 IC1