#
Antropolog, zgodovinar in
prevajalec Klemen Jelinèiè
Boeta je v zadnjih dveh letih
tako rekoè solistièno zapolnil
eno velikih vrzeli v slovenski
zgodovinopisni literaturi in
slednjo opremil s kar tremi te-
meljnimi deli o judovski zgo-
dovini, ki jih doslej v takšni ob-
liki še ni imela. @e leta 2008 je
poskrbel za splošno zgodovino
Judov pod naslovom Kratka
zgodovina Judov, leto pozneje
pa ji je dodal še dve pomem-
bni besedili o judovski navzoè-
nosti na tleh slovenskih zgodo-
vinskih de`el. Pri celovški Mo-
horjevi, ki je izdala `e Kratko
zgodovino Judov, je izšlo pre-
gledno delo Judje na Sloven-
skem, pri Slovenski matici pa
dopolnjena razlièica Jelinèièeve
doktorske disertacije, posveèe-



/
%%
A

/





4%F(6F9
$&:	

?
na “zlati dobi” judovske zgo-
dovine na slovenskih tleh, sred-
njemu veku.
Bilo bi seveda krivièno re-
èi, da se pred našim avtorjem
ni z judovsko zgodovino v na-
šem prostoru nihèe ukvarjal (o
nasprotnem navsezadnje prièa
obširno poglavje o historiogra-
fiji o Judih pri nas v njegovi
knjigi o Judih v srednjem ve-
ku), vendar so obse`nejše sin-
teze doslej manjkale. Še najbolj
sta se èemu takemu pribli`ala
Judovski zbornik kot posebna
številka mariborskega Èasopisa
za zgodovino in narodopisje in
razstavni katalog še jugoslovan-
ske razstave o Judih v Jugosla-
viji leta 1988 v Zagrebu.
Dejal bi, da bodo od ome-
njene trojice ravno Judje na Slo-
venskem br`kone dele`ni naj-
veèjega odmeva, saj na pregle-
den, razumljiv in berljiv naèin
predstavljajo vse postaje judov-
ske odiseje na slovenskih tleh
(in širše). Takoj je potrebno
opozoriti, da Jelinèiè svoje be-
sedilo zemljepisno omeji z me-
jami zgodovinskih de`el, v ka-
terih so prebivali Slovenci, tako
da ob ozemlju današnje Slove-
nije in o`jem zamejstvu vkljuèi
še celotni Koroško in Štajersko
(tja do Dunajskega Novega
mesta, ki je bilo nekoè njen
del) in Furlanijo ter celotno
ozemlje Goriške in Gradiške.
Medtem ko je v srednjem veku
med judovskimi skupnostmi
na omenjenem obmoèju pred-
njaèil danes slovenski Maribor,
se je v novem veku te`išèe pre-
neslo na skupnosti zunaj današ-
njega slovenskega ozemlja; v 19.
in 20. stoletju (in danes) je
(bila) številèno daleè najmoè-
nejša tr`aška.
Judje na Slovenskem v glav-
nem sledijo kronološkemu
kljuèu. Prvo poglavje se tako
ukvarja z Judi v pozni antiki.
Tu bi bilo seveda pravilneje, èe
bi se avtor pridevniku ‘pozna’
odrekel, ker s svojimi omem-
bami posega tudi v èas med 1.
in 3. stoletjem, ko o pozni an-
tiki ni moè govoriti po nobe-
nem kriteriju.
Razumljivo najveè prostora
je posveèenega `e omenjeni
“zlati dobi” judovstva v sloven-
skih de`elah, srednjemu veku.
Tozadevno poglavje se zaène z
zanimivimi premisleki o poja-
vu “judovskih vasi” in mest na
Slovenskem in v njegovi nepo-
sredni bli`ini, kjer je avtor zbral
zavidljivo število toponimov,
ki ka`ejo na kraje judovskih tr-
govskih postojank in stalnih
naselbin (morda najbolj doma-
èa sta nam štajerski Judenburg
in koroški Velikovec, nekdaj
imenovan kar Forum Iudaeo-
rum). Še veè je o tem Jelinèiè
kajpak napisal v svoji monogra-
fiji o Judih v srednjem veku.
Kljuèno za razumevanje
srednjeveškega judovstva je raz-
merje med njim in veèinskim
kršèanstvom ter papeštvom. Je-
linèiè v glavnem posreèeno ori-
še glavne konture tega zaplete-
nega odnosa, ki ga po moji
sodbi na kršèanski strani pra-
vilno oznaèi za ambivalentnega
in skoraj shizofrenega, kar `al
ni brez posledic niti danes. Po
&



	



drugi strani izrecno poudari
(resda ne vedno uspešno) zaš-
èitniško politiko pape`ev do
Judov in jasno potegne loènico
med srednjeveškim versko ute-
meljenim antijudaizmom (ka-
terega posledice so sicer tudi
lahko bile zelo tragiène, èeprav
na obravnavanem obmoèju po-
roèil o protijudovskih pogro-
mih ni veliko) in modernim ra-
snim antisemitizmom.
Izèrpnemu prikazu srednje-
veških judovskih skupnosti v v
obravnavo vkljuèenih de`elah
sledi kratek, a zanimiv prikaz ju-
dovskega vsakdanjega `ivljenja,
kot ga razbiramo iz virov. Mor-
da posebej pozornosti vredna so
v tem sklopu avtorjeva razmiš-
ljanja o vlogi judovskih `ensk.
Omeniti je potrebno še, da ob
cerkvenem gledanju na judovs-
tvo analizira tudi posamezne vi-
dike posvetne judovske zakono-
daje, predvsem judovski polo`aj
slu`abnikov cesarske komore.
“Srednjeveško” poglavje se za-
kljuèi z izgonom Judov iz osred-
njih slovenskih de`el, po kate-
rem se je judovska navzoènost
na ozemlju današnje Slovenije
drastièno zmanjšala, po zamrtju
obalnih skupnosti do zaèetka 17.
stoletja pa za nekaj èasa skoraj
povsem izginila. Po drugi strani
Jelinèiè poka`e, da je eksodus
mariborskih in drugih štajerskih
Judov dal pomembne nove im-
pulze vodilnima novoveškima
skupnostma na obravnavanem
obmoèju v Trstu in Gorici.
Zgodnji novi vek je tudi v
slovenske zgodovinske de`ele
prinesel relativno nov pojav ge-
tov. Veèina le-teh je v njih šele
sad poznega 17., ponekod šele
18. stoletja, tako da so geti ve-
èinoma obstajali manj kot sto
let. Pri tem je treba povedati,
da Jelinèiè nastanek goriškega
geta neposreèeno povezuje z
ustanovitvijo v resnici šele pol
stoletja pozneje nastale goriš-
ke nadškofije.
V istem obdobju se zaène
skoraj tristoletna zgodovina
prekmurskih Judov, ki ji Jelin-
èiè posveti posebno poglavje in
v njem najveè prostora nameni
osrednjim skupnostim v Len-
davi, Murski Soboti in Bel-
tincih, soèasno pa veèkrat opo-
zori na znaèilno posebnost
prekmurskega judovskega `iv-
ljenja, ki je v precejšnji navzoè-
nosti Judov po vaseh (in ne le
v veèjih naseljih).
Kot naslednjo prelomnico
Judje na Slovenskem izpostav-
ljajo kratkotrajno pridobitev
polnih dr`avljanskih pravic v
èasu Ilirskih provinc, ki za se-
boj potegne sicer skromno
vnovièno judovsko navzoènost
v osrednjem slovenskem pro-
storu. Ta se še zdaleè ne more
meriti s srednjeveško in zunaj
Prekmurja Judje vse do danes
ostajajo neznatna manjšina.
Zato pa je 19. stoletje postre-
glo z razmahom modernega
antisemitizma, pri èemer Jelin-
èiè upravièeno opozarja, da je
imel ta na Slovenskem pravi-
loma obliko “antisemitizma
brez Judov”. Kar zadeva njego-
ve sicer pouène zglede odklo-
nilnega odnosa do Judov v slo-
venski kulturi, mi ni jasno
zgolj, kako se je med njimi
znašlo Prešernovo Judovsko de-
kle, ki ga po moji sodbi ni moè
šteti za antisemitsko besedilo.
Drugaèe je kajpak z zapisi pri
Tavèarju, Apihu, Grudnu, v
novejšem èasu zlasti pri Mišku
Kranjcu. Vendar gre avtorju v
dobro šteti dosledno opozarja-
nje na ekonomske in razredne
temelje veèine antisemitizma
19. in zgodnjega 20. stoletja na
Slovenskem.
Ko se pomikamo proti kon-
cu knjige, trèimo še ob pomem-
bni poglavji o drugi “zlati dobi”
vsaj judovstva na ozemlju Jugo-
slavije, ki je napoèila v obdobju
stare Jugoslavije, in o holokav-
stu, kjer bi morda prièakovali
še nekoliko natanènejšo obrav-
navo, še posebej z ozirom na
obseg poglavja o srednjem veku,
toda po drugi strani problema-
tika holokavsta pri nas zahteva
posebno obravnavo (in je je bila
predvsem z besedili Andreja
Panèurja `e dele`na). Jude na
Slovenskem upravièeno sklepa
poglavje z zanimivimi podatki
o povojni judovski skupnosti na
Slovenskem s sede`em v Ljub-
ljani, ki je nastala na ruševinah
najveèjih judovskih skupnostih
pri nas (v Prekmurju) kot `a-
lostni dedišèini holokavstva,
med katerim je smrtne rane rav-
no tako dobila prej pomembna
goriška skupnost (njeno poko-
pališèe je danes na ozemlju Slo-
venije).
Med pomanjkljivostmi knji-
ge bi na prvem mestu omenil,
da ni sprotnih opomb, kar je
glede na naravo dela in na ob-
&


 #
Narava je polna preseneèenj,
èe le imaš pogum, da se z njimi
sooèiš. S temi besedami nas Da-
vorin Tome povabi na razbur-
ljivo, mestoma pretresljivo po-
potovanje po izbranih zgod-
bah, ki jih piše ekologija.
Davorin Tome je doktor
bioloških znanosti, docent za
podroèje ekologije `ivali na
ljubljanski Biotehniški fakul-
teti, nosilec predmetov Uvod
v ekologijo, Pestrost in ogro-
`enost `ivalstva in Varstvena
ekologija populacij (tudi avtor
univerzitetnega uèbenika za
ekologijo za dodiplomske in
podiplomske študente). Kot
znanstveni svetnik je zaposlen
na Nacionalnem inštitutu za
biologijo, glavni predmet nje-
govega zanimanja je ekologija
ptic. Je predsednik Sveta za
varstvo narave pri Slovenski
akademiji znanosti in umetno-
sti. Ljubiteljsko se ukvarja tudi
s fotografijo in mnoga njego-
va besedila (tudi prièujoèo
èinstvo, ki mu je namenjeno,
razumljivo in dobrodošlo, ven-
dar bi bile nujne vsaj tam, kjer
knjiga prinaša dobesedne na-
vedke, saj bi bralca gotovo za-
nimalo, od kod so pobrani.
Nekoliko kriptièno in premalo
diferencirano je nadalje napi-
san zaèetek poglavja o slovenski
judovski skupnosti (na strani
103), kjer oèitek o vsesplošnem
antisemitizmu protipartizanske
strani med drugo svetovno voj-
no nedvomno ni dovolj razde-
lan in podkrepljen (èe odmisli-
mo nekaj resda izreèenih, a
brez potrebnega konteksta na-
vedenih izjav). Debatirati bi
bilo morda moè še o kakšni Je-
linèièevi rešitvi terminoloških
zagat, ko izraza obièaj in obred
nista dovolj jasno razmejena
(glede na to, da gre oèitno za
kalk angleškega rite in nemške-
ga Ritus). Vèasih namesto v
zgodovinopisju `e uveljavljenih
izrazov uvaja nove (npr. sod-
nik za Jude namesto dosedanje-
ga judovskega sodnika), vendar
bo šele prihodnost pokazala, v
kolikšni meri se bodo ti pred-
logi uveljavili.
Kljub navedenim drobnim
pomislekom je Jelinèiè s svo-
jo trilogijo in morda še na po-
seben naèin s kratko sintezo
Judje na Slovenskem razveselil
vse, ki se bodo (bomo) v pri-
hodnje iz takšnih ali drugaènih
razlogov sreèevali z zgodovino
izvoljenega ljudstva na naših
tleh in v širšem srednjeevrop-
skem prostoru.
;.$
+
=



(6$:
	

?
knjigo) krasijo njegove èudo-
vite, vèasih malce hudomušne
naravoslovne fotografije.
Knjiga Samo narava nosi
podnaslov Ekologija v prozi in
podobi (EPP), saj je bila po av-
torjevih besedah pisana kot
neke vrsta reklama za Naravo z
namenom, da bi opozoril na tiste
njene vrednote, ki jih ne meri-
mo v denarju, a smo od njih
vseeno popolnoma odvisni.
V prvem poglavju pisec
bralcu podre poprejšnje pred-
stave o pojmu “ekologija”. Niè
nenavadnega, saj ekologija na
današnjega bralca/gledalca pre-
`i za vsakim vogalom. Avtor v
enem zamahu opravi z “ekološ-
kimi akcijami pobiranja sme-
ti”, “ekološkimi vozili”, “eko-
loškimi tr`nicami” in podob-
nimi neustreznimi besednimi
zvezami, ki izkorišèajo trenut-
no “ekološko modno muho”
(in s tem povezano tr`no nišo).
Ekologija je namreè znanstvena
disciplina, ki z naštetimi stvar-
mi nima nobene zveze. Ekolo-
gija prouèuje odnose med `ivi-
mi bitji in ne`ivim ter `ivim
okoljem, ki doloèajo njihovo šte-
vilènost in razširjenost v prostoru.
Ekologija je torej kompleksna
veda o vzajemnih vplivih v na-
ravi, v njenem središèu pa so ved-
no in izkljuèno `iva bitja, orga-
nizmi, vrste, zdru`eni v popu-
lacije in zdru`be.
V knjigi so nanizana samo-
stojna poglavja, ki nas najprej
seznanijo s klasièno ekološko
temo, od odnosa plenilec-plen
in vpliva naravnih katastrof do
razvpitih podnebnih sprememb
&