W Citat fttevilke Vaša mu sploinegi Je list Va \ imeti nard — \ poglejte na sa dan, ko V teh čaaih potrebu-Skušajte ▼naprej plačano. GLAS NARODA Eisf slovenskih delavcerv AmerfitL ini n. i, mašm At* af m, int. u nekaj vbfl kot na dan dobivate. •. 'c 'glas VAB ODA" PO FOftn NARAVNOST NA DOM čitajte, kar vas ZANIMA Ko. 26. — Štev 25. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, FEHBUAR^T~5th. 1943 — PETEK, 0. FEBRUARJA 1943. i ■ ■ — VOLUME I^L — LETNIK IX RUSI RAZBILI SEDEM DIVIZIJ PRI VORONEŽU SO NEMCI IZGUBILI SEDEM DIVIZIJ. — NA KAVKAZU SO NEMCEM ODREZALI UMIK NA KRTM — VSE CESTE IN ŽELEZNICE SO V RUSKIH ROKAH. PADEC VOROŠILOVORADA JE MOGOČ VSAK ČAS. Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja da je Meča armada pri Voro-nežu razbila sedem nemških divizij ter uibila ali ujela 18.000 Nemcev. Odkar so pričeli pred desetimi dnevi Basi obkoljova-ti nemško armado okoli Voro-neža, je bilo ubitih 17.000 Nemcev. 27.000 pa jih je bilo vjetih. Sedem divizij so Rusi raz.se kali v posamezne oddelke, katere sistematično uničujejo. V sredo so Rusi pri Voronežu vjeli tri madžarske generale: Storam a, Deszina in Ozato. Rusi so tudi dobili naslednji vojni plen: 143 tankov, 516 topov, 149 zakopnih možna rje v, 582 strojnic, 12.000 pušk, 310 tisoč nabojev, 64 radijev, 2361 trakov, 447 motornih koles, 32 vlakov in 122 skladišč. Na Kavkazu pa so Kubi a hitrim vdapoem odrezali Nemcem umik proti Azovskemu morju ter prebili prvo močno obrambno dito pred Rostovom. V svojem prodiranja na zapadnem Kavkazu so Rusi zavzeli Staro micsk in Kanevsk, ki ae naha- 38 milj. Veled tega je nemefka aiinada na Kavkazu — kakih 220.000 mož — odrezana od armade pri Rostovu. . Vse ceste in železnice, ki vodijo z Kavkaza v Rostov, so v ruskih rokah. Berlinski radio tudi naznanja, da so se ob Črnem morju izkrcali ru k i komandos da preprečijo Nemcem, da bi se umaknili čez moisko ožino, pri Kerču na Krim. Berlin poroča, da so se ruski mornarji izkrcali na Tam an po lotoku, severno od Novorosij-tka "Utrdbe pred Rostovom so Ru»i prebili pri Mečetin^ku, kjer so Nemci agradili močne utrdbe in zakope. -Rusi so z artilerijo, Janki in infanterijo napadli nemSke postojanke- is vdrli v njihovo .črto.-. Zavzeli so mnqgo utrjenih postojank iz katerih so se Nemci-umaikziili Pustitt za-sabo j eele kupe mrličev iii mnogo vojnega plena. r Ob gorenjem Donu so Rusi prodrli že 100 milj zapadno od Voronraa in Ogrožajo Kursk. POLOŽAJ V ITALIJI koče. Slovenski četnikiso ea- sk^matere prinafial* visoko mo v mesecu maju dvakrat prodrli pred vrata Trsta do Bazovice. . ' PRIMORSKI SLOVENSKI VOJAKI PREHAJAJO K GO-ZBOVNIKOM, — ČETNIKI SO PO VSEM PRIMORSKEM (JIC.) — V Julijski Krajini jo položaj zelo težak. Slovenski vojaki, ki so prihajali domov na dopust, so skoro vsi zbežali v "zeleni kader" k gozd o vnikom, Sedaj so vsi dopusti za slovenske vojake ustavljeni. Središče slovenskih čet Mkov v Julijski Krajini je na Nanosu. Italijani so večkrat poskusšali s številnimi edinica-mi, katerim so pomagali tudi oklopni oddelki, očistit nano-ško področje, pa jih do meseca junija lanskega leta to ni »spelo. Po Vipavski dolini, po Krasu, v Idrijski okolici, na Ko-bari&kem in Bovškem, v Istri zlasti okoitg TTčke gore, in posebno okrog Snežnika, delujejo mcčne četniške edinice. ki po- krat našli listke, napisane s strojem v slovenščini: "Pojdite na fronto, pojdite k našim zaveznikom, Rusom in Angležem!" Morala prebivalstva v Julijski Krajini je za našo stvar zelo visoka Še nikdar niso bili v teh krajih Slovenci tako mogočno narodno zavedni, kakor v teh časih. Zgodili so se slu- . * t v . r č«ji v gorah ofafog Cerknega, vz roca^ Lahom prav resne tež da ^ napol tf^gogk slovel v gore in v globoke gozdove hra- no in obleko svojim einovom — r , . „. . . 1T> , irozdnikom. Tudi slovenska de- V tržaški kavarni 'Beremo' kkta M vrfkrat aktivno . so aretiran okro* 60 oseb med 7ala T tfkcije gofthrikov. njimi tudi nekaj slovenskih re- v*e ljudstvo je prepričano, zcrvmh oficirjev. Oodofeih so da bodp g^^ jn 3 « biH v prvi svetovni vojni I.^ilPVanaJ6t a aD ^ f nosti vzgajati svoje otroke ka- i * P« proamanji teh splošnih kor krist jane in vsako prizadevanje, znotraj ali zunaj družine, da bi ta pravica otežko-čala ali razveljavil, je krivično" Konični odstavek dokumenta potrebščin, so zaposleni v zelo važni stroki ali delu. Vladna komisija ni dozdaj še nič odločila glede onih, ki bi ne mogli dobiti vožnega dela v korist vojnega prizadevanja je vseboval protest berlinskega v ali kraju, zato škofa proti brutalnemu zatira-1™** fj*1' 6f.,De1.bo ^^ nju premaganih ljudstev. O i T^t f x ^^ ^^ pravicah inozemcev, -ki, kakor h} ^ dcana^ 811 Iok^a tisti, ki so poslani v Nemčijo1 fie presoditi "po merilu, da-li ____• :I__J .l.__i.l___„1__Y 1.Q V n i IrftriotriA ali tia" mammX Avstralski vojak nudi pomoč ranjenemu Japoncu na Novi GuinejL Zadaj leži ranjeni japomeki vojak nosilnici, da ga prenesejo v bolniSnico. na prisilno delo, so takorekoČ ugrabljeni, včasih kar naravnost iz tovarn, kjer so nposle-ni. Vlaki bo v takih slučajih pripravljeni in delavci morajo kar iz dela iti na prisilno delo v Nemčjo. V južnih predelih že prej zasedene Francije morajo delavci podpisati kontrak- _j ^ Za celo lato velja U* m Ameriko in Kanado 16.—; aa pol leta |S.— j a* leta fl-fiO- — t*i New York m celo leto ; «a pol leta fSJSO. Zk !noaen*r*o a« celo lato |7 —; aa pol lata 9&Ml Narod«" Izhaja v«nka dan litml aotmt . aedet} ln praaalkor. -tiLAS NARODA*, ti« WEST 1M STREET, NEW CHelsea 1—lUt K I V8TANOVLJBN L 1893 NEMCI SE UČE RUŠČINE nemčija joka Velika n-emdka armada pred Stalingradom je bila "likvi-rana." To j« zabolelo Nemčijo. Propagandni ministei dr. GFcebbelts je odredil tri dnevno noči, potem pa je treba Vsafk Nemec na rajski fronti ima priliko, da se na oči toliko ruščine, da se lahko preda rdeči armadi. Učitelj je rdeča armada sama, ki potom letakov nemiške armade najprej nauči izraz "zdavajse" kar pomeni, predati se. Tiisti, ki se hočejo naaeiti &e več, se lathko poslužijo nadalj-nega učenja, ki ga rdeča armada nudi z letaki, v »katerih je pojasnjeno, kako se je treba ravnati pri predaji, da vojak ne zapade nevarnosti, da bo ubit namesto zajet. Neki newyoreki protinacijski list je prinesel ponatis letaka, ki ee delno glasi, stori;jami o strahotah, ki vae hočejo odvrniti od predaje s storijaani o ectrahotab, ki vas čakaio v ruakem ujetništvu. "Najboljši čag 2a predajo je ob zori, sicer pa se je treba za ta korak pripraviti 5e tekom tudi rodno žalovanje za pačile vojake pri Stalingradu.. Žalovanje, ki je bilo razglašeno za vse prebivalce od Nor--:ike do juiie tliaiicije, j epričelo sinoči o polnoči in bo tra-io do sU>ote opolnoči • .,„*. Zapita bodo vsa gledališča, zabavišča in kavarne.. > Radijska postaja je objvljala najprej domač progTam, na :>a je glag nenadoma utihnii. Za tem pa je prišlo sporočilo: "Boj za Stalingrad je končan". - . ♦ * Oznanjevalec je povedal, da je oešška armada podlegla reoji icAražni eili in vslcd neugodnih razmer in da je šesta - rm;ka armada delila usodo z dvema rumunekima divizijama, *' iin hrvaškim polkom in eno nemško protitančno divizijo. Četudi pa je nemška javnost 'pričakovala poraz šeste ar-i »ade, ki je bila obkoljena in se je nahajala v obupnem stanju ei 8:alingradotn, je pri vsem tem vsakega Nemca zadela ta nst v srce. Lrjudje v Berlinu so ee trgali za liste, ne toliko rt rado-' dnosti. kako ee je podal Keldmaršal von Paulus, temveč mnogo bolj zaradi naslednjega tajinstvenega poročila nemškega \ rhomega poveljstva. ~ - j "Med Kavkazom in Ikraotm naše čete nadaljujejo svoje metodične operacije in so izvedle povelja, ki so biLa danee iz-dara." :■ t To poročilo je Neanecin prineslo pied oči dejstvo, da so dnevni degodki prehiteli nemško vrhovno poveljstvo in da more izdajati povelj« samo od dnerva do dneva. ^ . Pri raerii tem pa skuSe propagandno ministrstvo potolažiti Nemce s- tem, da zatrjuje,, da ruska armada, ki je "likvidi-nla" nemško armado pred Stalingradom, ne bo še tako kmalu inr ^la učinkovito vdariti na kakem drugem kraju fionte, in ia se bo v tem času mogla nemška armada pripraviti na pri 'dnji vdarec rdtče armade, da maščuje smrt vojakcyv„ ki so ] idli pred Stalingradom. Zatem pa GoebMs potolažiti nemški narod in pravi: "Borbo stalingradskih bojevnikov se moča smatrati kot r barsko vojno. Sočustvujemo z njihovimi sorodniki} toda -o-daj ni čas za žalovanje. Boj za krščanstvo se mora na-,ljevati in k temu nas morajo vzpcdibujati njihove žrtve." Pred no je bil,po nemškem radiju priznan poraz pred Sta-•'gradom, je godba igrala pesmi: 'Ičh hatfe einen Kammerad trne: sem tovariša) "Deutschland ue/ber Alles" (Nemčija nad vse) in nacijsko himno ''Horns* Wesse!" Niato pa so vse "adijske postaje molčale tri minute. Oznanjevalec je rekel, da so se nemški vojaki pred Sta I.ngradom bojevali, dokler jim ni polk) streljrvo, nato pa so borili do zadnjega moža z lopatami. Bus i pa poročajo, da so vjeli 91.000 Nemcev in med njimi enega feldmareala, 23 generalov in več tisoS drugih častnikov. Pri vsem tem pa radijska postaja zagotavlja, da so bile r.ničene divizije le nadomeščene in da gredo ha fronto nove eeeYve, ki bodo v aprilu ali majm pričele novo ofenzivo. Naj Nemčija joka za izpubo velike armade, Eusi eo pri Sta-Tkgrtidu doe%li najvWojo žmago in rdeča armada se že nahaja 2a0 milj zapadno bd mesta.. Tri dni žalovanja za Nemce ne pcfliiefii samo žalovanje za padlimi vojaki, temveč v mnogo vižji meri žalovanje za največji nemški poraz v sedanji vojni. Kaj neki mieliio sed in tako brezupna in «e moramo prištuliti tja, kjer je vsaj o čem govoriti, saj so ]£emci vendnr imeli socialno demokracijo in nekaj velikih mož — ponemč^ ških grozodejstvih. Na take|nih _ ter iraa:}o & T ^ J Judi naletimo danes povsod' S. War Production Board je zavlačeval preuredbo industrije za vojno produkcijo. Odsek je tudi izjavil,-da j-bo moralo preurediti ves sistem za nabiranje starega železa. Sicer ni nobenega strahu, da ne bi imeli dovolj jekla za vojaške potrebe, ali velik problem pa nam lahko nudijo civilne potrebe, ki bodo tekom vojne zanemarjene. Odsek je obdolžil velike dnu-8be. da celo jeklarsko industrijo dršiio nazaj, ker nočejo vpeljati novih in boljših metod topljenja železa. skrčenje kavne racije WASHINGTON. — Urad administracije cen je naznanil, pagandni minister Goebbels je da bo prihodnji odmerek kave zapisal te dni v svojem glassi-do.očen na šest tednov, kar po- lu 44l>as Reich", da ruska zma-meni, da bo moral biti en funt' ga pri Stalingradu pomeni ne-Kave, ki je določena na osebo,' varnost za vso Evropo, ker raztegnjen na dobo 6 tednov. | lahko odpre komunizmu pot v • Za odmerek kave, katerega Evropo. . se bo dobik. lahko 8. februarja, j Ooebbeteova zaskrbljenost je je veljavna znamka »t. 25 in takorekoč svarilo Angliji, ker ;ava, ki jo dobite s to znamko Goebbels med drugim piše: 144 V slučaju ruske zmage, bo postal naš kontinent boljše viški plen. Mogoče so še v Angliji možje, ki so dovolj dale-kovidni, da vedo, kaj bi to pomenilo za Anglijo." Potem Goebbels govori o tajnih ruskih dokumentih, katere da 60 ntciii -pred nedolgo nisli v neki baltiški prestolnici in v katerih so navedena imena o-f=eb. katere bi bile likvidirane ako bi Rusi zasedli Nemčijo in droge evropske države 15 LETNI MARIN UBIT , : V AKCIJI. Norman E. Gibbs, prostak pri Marine Corps, je bil uibit v akciji in ob tej priliki je njegova mati povedala, da je bilo fantu komaj 15^ let.. Dečko je bil rojen 21. jrarija 1927, je dejala njegova mati, ki je tudi povedala, kako je fant vedno tajil svojo pravo starost, ker je bil krepak fant. vam moia zadostovati do 21. marca. Znamka št. 28. ki je bila veljavna od 4. januarja, bo >stala v veljavi prihodnje ne-lelje in sicer do polnoči, potem pa stepi v veljavo nova znamka št. 25. • QPA je pojasnila, da je bilo treba odmerek kave skrčiti zaradi tega, ker je prostor na ladjah potreben za drug važnejši material, ki ga zahteva naša vojna industrija. Dalje je za pomanjkanje kave odgovorno tudi to, da zaloea, ki je bila na razpolago, ni bila enakomerno porazdeljena. Glede tega se sedaj,skrbi, da v bodoče ne bo več te zaprete.. Tekem leta 1942 se je pripeljalo za 25 odst.. kave manj nego v letu 1941. Poleg tega pa so si mnogi ljudje nakuipli zalogo kave, dočim za druge ni ostale nič. Koliko kave bo entekerjeno za posameznika v bodočnosti, je odvisno v glavnem od tega, koliko prostora bodo mogle ladje nuditi za prevoz kave. . Vsaka država ima takoimeno-no "kvoto neodvisnosti" za prodajo vojnih bondov. Ali investirate 10% vašega zaslužka ali dohodkov za varno bodočnost neodvisnost va-Se družine* K marinom je šel kot prostovoljec kmalu po napadu na Pearl Harbor, k* mu je bilo 14 !et. Gibbs je najbrž najmlajši ^>a nekakšni Avstrijci. Nemci bodo torej lahko požrr li in pcVk?;-li, vso načičkano s tral::i in pentljami in čipkami, da se nam ne bo cmerila, ko jo b^mo, kot h krstu, peliali v od vojne raztrgano Evropo. O. bože mifi, kako malo realnosti poznajo v Življenin nekateri ljudje! f Š I V A L K E Mnogo dela, doiga, sezona; plača od kosa ali oa teden. Lepa priložnost za dober zaslužek. Lahko pokličite po telefonu: LAckawanna 4-0545. — Odprto do 7. zvečer in ob sobotah. BERWICK HAT 00. 54 WEST 39th STREET (15th Floor) New York City 2-2,3,4,5, V PE8MAHICJ "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA so vključene sledefe slovenske pesmi: I. Podoknica — mogki »bor s bari. U ton samospevom S! S. Poxflrav — moSkl rbor i. Lahko noC — moSkl »bor 4. Otofikt »von — mešani »bor B. Pomlndnaka — meianl »bor. z bariton saraoapevora 1. — Ba. solo spev«, mofikl ln meSant »bor . 7. Lira n. — »a mcfiani »bor > AJtartaki odmeti — »a motkl ln ienskl »bor, s bariton sa-.notptium t. Kan tata 1» paalma US — mcfiki »bor , M. So« — sa samospeve, meis.nl »bor in ■premij«™ t jem Slaaovtra II. PsaJm M — xa samospeve, ir.e. Sani »bor ln apremljevanje Klasovlra «11 orgel ADVERTISE in "GLAS NARODA" CENA, SAMO 50 centov i ; KOMAD To Mi konoMtim ptnl ts mo^fce Iti meSan« eboir, kater« Jo nglaa-bH ln * sainozalofbl Izdal MA- TBS K H0UMAB, organist tu pevovodja pri, sr. Xlin, Cleveland, Ohio, 1923. fcaroČIte to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENK) PtJBL. COMPANY 21« W. 18th St. New Xtrk " II 'nI ii i I III 5348534853485348534853535323 -GLAS NARODA" — FRIDAY, FRifrRIM&Y 5th 1943. T TT^ h vm Vsi Primorci v vrstah osvobo--dilne borbe- KSAVER MESKO: Kadar bo listje padalo Pišem vam, dasi vem, da vas to pismo nikoli doseglo ne bode. Pišem vam iz najgloblje ponižanosti ženskega srca in iz najbridkejAe boli. Zakaj ni boli nad boljo, kakršno povzroča beseda, ki bi jo bdi morali kedaj izpregovoriti in je izgovorili nismo. Bodisi ker se nam ni nudila priložnost, bodisi, in to je v moreči boli najbolestnejše, da je nismo izgovorili iz ponosa, iz kljubovalnosti. Pa nas življenje prime s trdo roko in nas pretrese brez usmiljenja ter nas poniža enako globoko, da bi jo radi povedali ob vsakem utripu srca. In ta beseda, ki je nisem izgovorila in me sedaj peče kot zastrupljena rana, je besedica: "Ljubim vas". Zdaj vam jo povem in pišem, ker vem, da tega pisma nikoli brali ne boste. In to je druga žgoča bol, ki mi razjeda srce. Vprašam se včasih v svoji o-samelosti Ln zapuščenosti: "Kaj je svet in kaj je življenje?" In si moram odgovoriti: "En sam velik čudež božji. Čudež, ki bi lahko bil neskončno lep, če ne bi ljudje sami grešili zoper nje-tra, ne mu sami jemali njegove čudovitosti, krasote in sladkosti". Nisem li grešila zoper njega tudi jaz ? Pred menoj leže vaša pisma iz tistih časov, ko ste se borili za moje srce, za mojo ljubezen, pa sem vaše srce in vašo ljubezen odklanjala. V enem teh pisem, zadnjem, poslovilnem, na mlad, sladek sad. Vse je zapadlo smrti... Zato grem, da se najine poti ne križajo nikoli več, da se mkoli več ne vidiva. Zdi se mi včasih, da sva bila kakor ladji, ki se srečata na visokem morju v gosti megli, se vi-d.ta za hip in spet izgineta v megli, da se ne srečata nikoli več. In vendar vem; v mislih vas bom gledal vedno, v sanjah vas bora oboževal noč za nočjo do konca dni. Ločile naju bodo dežele in morja, in vendar bom zmerom pri vas... Kako otožna jesen je zunaj v prirodi. Kako pada listje, kako bolestno šumi. Zakaj mora vse umreti! Je li res smrt najmogočnejša vladarica? Močnejša ko ljubezen, močnejša ko spomin? Razmišljam in se trpinčim z vprašanjem, odgovora ne najdem... Kadar bo pa dalo jeseni listje, spominjajte se me ted$j. Zbogom, Zbogom!" neskončnostih vsemirja. Kje ste? Ejaj delate? Kake živite? Ali vobče še živite? In če živite, ste li srečni? Srečni ob drugi? Morda vam prav zdaj sloni na prsih, se vas oklepa ž mehkimi rokami, vam zre v oči s pogledom, ki je raj sreče in blažen-st^a v njem. Ali se ob tej sreči še spomnite kedaj mene? ;— A mogoče Ste osameli kakor jaz? Nikogar ni, ki bi vas božal z besedo, S pogledi in z mehko roko; nikogar, ki bi šel z vami skupno po poti življenja, roko pod roko, ki bi vam a svojo ljubeznijo pomagal nositi breme življenja, ki bi vam razsvetljeval mrak samotnih dni z zvestobo in požrtvovalnostjo?... Ah, trpim! — Kje počiva vaš prah? Kje ste našli mir, vi nemimi potnik? Kje in kdaj je izgorelo vaše vroče srce, ki sem ga nekoč ume-vala tako slabo? Ali kleči kdaj (JIC.) — Kljub skoraj popol na. Slovenski četniki so na tem ni izolaciji, ki so jo ustvarili delu pognali v zrak tudi večje'odrezana vojni dogodki v središču Bvro- železniške naprave, mostove,'bataljona je bil neki rezervni? pe, tam kjer leži nawa ožja do-'križišča in nasipe. V zadnjih kape Lan Tržačan, ki je govoril taljen večkrat prišel v stik š četniki, ki so držali v flvojib rekah v^o ogromno gozdnato o-kolico. Ni trajalo dolgo in laska posadlka je bila od ostalih okupacijskih čet popolnoma Komandant laškega ) movina, prihajajo v zadnjem času vesti, ki dokazujejo, da so danes primorski Slovenci v prvi liniji osvobodilne borbe. Stalne in dobro zasnovane četniške akcije Slovencev vzne- dneh nam poročajo, da so slovenski četniki zelo aktivni tudi mirjajo fašistovstke hudodelce osi, pripoveduje naslednje do-vtatkšni meri, da je danes samo življaje: tudi- nekoliko sleveoski. Večkrat je pokazal očitne simpatije v predelih Tolmina, Kobarida do četnikov.. Italijanska po-in Bovca. 'sadka ni mogla vpostaviti no- Slcvenski vojak, ki je bil še bene iveze z ostalrtni laškimi v začetku oktobra na ooemlju "Zbogom!" berem polglasno] kdo z bridkostjo v srcu na va- r>a coemilju Julijske Krajine zbranih šest divizij redne italijanske vojske, katero podpirajo še številni bataljoni črno-■srajčnikov. Najvažnejša prometna sredstva, glavne železniške proge in važna cestna omrežja so stalno pod vdarem slovenskih četniških edinic. Po podatkih, ki smo jih preieli, j>e bila železniška praga Postojna —T^rst v teku prvih sedmih mesecev lanskega leta skupno 21 dni neuporabna. Železniška prosra St. Peter—Reka pa je stalno na nekih mestih pretTfra- V začetku leta 1941 je bil Note i PIANO-HARMONKO «11 KLAVIR edini sami, pa se ji zato živila, municija in oiožje ni moglo dobavljati nego s pomočjo transportnih letal. V to svrho je vpoklican v laško vojsko. Za- imel bataljon posebne signali, hrbtnega napada na Jugoslavi-1 napraive, s pomočjo katerih so ulli0 vallby jo se je udeležil in prišel kon-1 prihajajočim letalom haznaee- ukeezes or SWUMG 11 ME OF UEOSSOM (Cvetni Cast SLOVENSKI fantje VSE bom pkodala VO JEZERU IKOLO oem meseca aprila 1941 z itali jansko pehoto v Ljubljano. S sardinj?ko divizijo je prispel pccneje v Dalmacijo. Ta di-vizijia je prodirala v septem- vali vsakokratni položaj posadke. . . V tem času je bilo v bataljonu precejšnje število Slovencev iz Trsta, Gorioe in Istre. bru 1941 ob železniški progi' Sardinjska divizija je namreč Knin—F n jed or. Po večkratnih j tudi še. po izbruhu vojne z Ju-težkih bojih s Četniki, pri če-1 goslavije zadržala svoj kader v mer so Lahi imeli velike izgube 5o slovensiki vojak s svojim bataljonom prispel v malo bosansko naselje. Tu je njegov ba- trikrat. Roha mi drhti, pismo šumi v roki kakor zunaj velo listje, ki odpada. Čudovita jesen je letos. Brž še nisem doživela tako krasne. Svet je kakor lepe sanje, ozračje kakor topla sreča. Solnce, da se veseli srce kakor otroku, ko mu pokažeš lepo igračo. Zal, da o-trok igračo kmalu zdrobi, in sem grobu ? Ko bi mogla poklekniti nanj jaz! Enkrat, enkrai vsaj! Vam li zasaja kdo na gomilo cvetke, vam jo li pomoči in blagoslovi kdaj s solzo otožno-sti in žalujoče ljubezni? Ko bi jo mogla jaz! V vrtu pod oknom cveto kri-zanteme. Smrti me spominjajo o grobovih mi govore z zamišlje- kmalu bo konec te božajoče so„-| ^;^ečim svojim cvetenjem čne toplote; in to umerjeno to-! ^ ll.reS tudl V«? ^.rob? Je plo morje, ki valovi med zemljo 11 ™gcx"e ~ \teJ cudovlti ^ in nebom, bo odvalovilo, da ne ni? A vidim, čutim, vem: astre bodemo vedeli, kdaj in kam. Po ^veto zf f"bo«' ***** zraku se zibljelo blesteče bele nitke, nežni Marijini lasci. Lovijo Be kakoi* v VftSC&n BMpe-"Ko pišem to, pada z drevja pod nenju, doseči in združiti Be ne oknom orumenelo listje. V smrt morejo. Brez miru in pokoja jih pada. Tako so se osule vse moje ženejo jesenske sape s seboj po )epe nade, vsi moji ponosni, slad- neskončnih prostorih podnebja, ki načrti. Vse je zapadlo smrti. Blodile bodo, po prazninah ne-Kakor suho drevo se zdim sam skončnosti, da obvise kje na suhi sebi, drevo, v čigar vitrah in ži- veji ter končajo žalostno, od ni-lah je usahnil ves sok življenja, kogar upoštevane in zaželjene, je omagala vsa strast rasti, sno- krez namena, brez koristi. • vanja in rodenja, je opešala vsaj Tako blodi zdaj, do odpada li-moč, in je umrlo vse lepo upanje stje, moja ljubezen za vami po VA2NO ZA NAROČNIKE Poteg naslova le rtxvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka potočni meaec. drag* dan ln tretja p« leto. Da sam prihranite nepotrebnega dela ln »trafiko«, Vrn prosimo, da skala te naroinl-nd pravtiPasno poriVnsll. ptfljtte naročnino naravnost nam aU J« pa pla&Jfe na testa sastdpnUtc v Vafem krajn all pa kaierema timed •aatopniko*. kr.Jlb Imeni io tiskana ■ iiinllml črkami, ker ao nprarf-č»nl obiskati ttrii droge naselbine, kjer je kaj naMta rojakov na*»-iJenih Zastopa.k bo Vtfift IsročU potrdilo sa jtačenc naročnin« niL^OSNU: Han franclftču. COLORADO: PoeMo, Peter Cullg. Walssobvrg, M. J. INDIANA: Indianapolis: Fr. Markioh BevflU ILLINOIS: Chicago J. Otaarn, J. Joitot, J enake HiMii* La SaUa, J. Bpellcb Mascoutah, Martin Dolerio North Chicago to Waokegaa. WarM - -v MASTLAND: KltamUIer, Fr MICHIGAN: Detroit, L. MINNESOTA: Chlsbolm. J. Ely. Jos. J. ■veletb, Loala ..Gilbert, Loots V. HIbblni. J MONTANA: Boondnp, M. M. Washoe. L. NBBHASKA: r. O tov eland. Anton Bobek. linger, Jacob Rcaulk. Utrard, Anton Nagode Lorain, Loots Balant, John Toantstown. Aotoe KJfcilJ OBBOON: Orecoa Citj. J. Kokm PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Oonemangb. J. BieaeeOa Coverdale In okolica. Jos. Patornc) Export, Lsols FarreU, Jerry Oton Forest City. I Ft. Bloitdkaf Greenaborg, mak Norsk Hotter City, Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcieh Johnsto#a, Mm PrtHito Krayn, Ant TI1IJ Lose me, Frank Balloeh Midway. Joun Salt ' nttsbnrgh IB okonci. MlH frltm Steel ton, A Hren Tnrtle Creek. Fr. ttiltn West Newton. Jc^h J ova* WISCONSIN. Milwaukee, West AlUa, Fr. Shah ko prečudežno krasno in sladko zadnje dni. Kmalu bo vsa pokrajina. v .gosti jesenski megli — v megli sta se srečali dve ladji pluli kratke, hipe druga ob dru gi, pa sta krenili vsaka svojo pot, izgubili se v megli, da se ne srečata in ne vidita nikoli več... Na cesti pod oknom se igrata fantič in deklica, otroka iz sosednjih hiš. Fantič se je pravkar ob igri razsrdil. Ves rdeč od jeze meri deklico s plamtečimi pogledi in ji grozi: :"Ti, pazi se, pretepena te. Za lase te primem, pa ti vse izpulim". Za hip molk. Dekletce strmi vanj vse plašno. Za hipoma odmaje z glavico, da ji zlati kodri zablngljajo ob cvetočih licih. Zasmeje se razposa-jeno-radostno ter krikne: 4ez je ul, kakor bi ueoo izp.axavaio veliko, orezoa-njo bol, Ki ji m moglo biti konca. Ivo je nehalo liti, je vihar še divjat, kaKor si ne oi mugtu lzdivjati besnega srda. Drevje se je šibilo in ječaio kakor ob smrtni uri; žolto, pordečelo, porjavelo listje je plesalo po raz-u ur kanem ozračju cLvje tarantele; po basanticnem plesu na smrt utrujeno je padalo v cestno blato, v rumene kaluže. Ca-fcili pa je nenadoma nastala nenaravna tišina, ki me je s svojim mrliškim mirom naravnost strašila; tišina je tu spodaj pri zemlji, v višaivah je pošastno lu meio. Listje, kar ga je še oJo na drevju, je kakor v silni grozi onemel in oledenelD; negibno Trstu in je bilo zato veliko število slovenskih rezervistov dodeljenih tej diviziji. . Signalisti bataljona so bili večinema Slovenci. Koncem oktobra 194i so neke noči slo-vensiki vojaki celotno signalno napravo prenesli v bližnje, 2 kilometra oddaljeno področje, ki je bilo zasedeno od četnikov. V bataljonu so govorili, da &e je to zgodilo baje z vednostjo sa mega komandanta. Na ta način so laška letala precej dolgo dcibavljala četnikom živež o-rožje in municijo. Dobave so bile menda precej izdatne, ker «o slfjvereki signadisti, ki so o-stali pri četnikih, letalom javljali, kaj vse potrebujejo. . •1KEMO NA STAJEBSKO 3TA.TEBI8 happt polka Ce na tujem 35 centov komad 3 za $!. s MflJ "PTKT-E JE SE MLAD* PaZSel NaroČite prt 1 KNJlOABM SLOVENJ C riBLIIiillNO IV. g Z16 West IStb Su New York = iihs^-mmmhmmS lUilliUIIIIIIIllllllltlllllllltllllilllllitlltltt od strahu Je prialuSkovalo stm-! predaja izvršila na svečan na- hotneuiu šumenju vetra visoko čin, na posefcno za to določenem gori pod nebom, nad gorami prostoru. Pred samo predajo nekje. Hipoma je spet zaurstelo, ne le listje, skozi vse drevo, skozi deblo in vse veje je šel sun-nevoljo... Ko bi zaklicali danes, kovit trepet. Čutilo je pač, da na desno stran oeste, postavili čez devet gora, devet voda bi vsak hip spet pridrvi vihar kot puške v piramide ter se razkro-vam sledila... Slišala sem iz j zdivjan žrebec in bo teptal, k>- pili po bližnjem grmičeivju, da knjige toplo vdano molitev: me-; mil, drobil vse pod seboj. počakajo na zauovedi svojih ne ste oboževali v slednji vrsti-j Jesenski vetrovi — smrt. Z častnikov. Poveljnik laškega ci, s slednjo besedo. Kaj in koga melanholičnim, tožečim šume- bataljona se je razgovarjal z nili četniki, pobrali vse domobranske puške in polovili domo Bpijbranec. Lahi niso intervenirali Proti koncu meseca novemb- ker ^ kamandant bataljona k-ra so njegov bataljon morali javUj da ^ obračunanje med menjati hrvaški domobranci. žotniki in d<>m(>brfmci njega ne Piislo je približno 700 moz. Med njimi je bilo tudi nefcaj j vstašev. Na dan same predaje. Kolikor je bilo vstaeev med, domcibranci, so jih ^niki po-^ stavili pred preki sod in ustre lili za izvišene zločine, ki so jih dokazali Srbi, civilsti iz okolij ce. Ostalim domobrancem so četniki pobrali uniforme, jiii je bilo dogovorjeno, da se bo sta dva bataljona odkorakala na zborno mesto. Pred svečano- obožujete danes? Ali obožujete, njem odpada zadnje listje — častite koga? Ali je tudi vaše smrt. srce izgorelo kakor moje? Sa j ] Vrt pred hišo je kruto poman ni drugače mogoče, in nenarav- dran, poteptano vse zadnje je-no je, če je drugače. Le enkrat sensko cvetje. Morda se uslplje-v življenju je mogoče ljubiti, jo to noč, morda drugo, beli ko-kdor ljubi v resnici, z vsem sr- smiči. Sneg pokrije svet in pri-cero, z vso dušo, z vsem svojim nese smrt in mir... bistvom. Potem je srce kup pe-j Kje ste vi, ljubljeni prijatelj? pela. Duša umolkne in molči, ni Ali že uživate ta mir? komur več ne more govoriti o) Morda povede danes, jutri tu-ljubezni po resnici in pravici. A- di mene smrt vanj. Ali se bosta ko^a govori lažnivo, kaka sreča (tedaj ladji spet srečali? In bosta se more roditi iz laži?! 1 potem pluli skupaj? Druga ob Listje odpada, zadnje listje... drugi vso večnost? Kje ste zdaj vi, ki mislim naj Ali ni morda vendarle skrita vas? Ali mrvti, kakor vrt pred za vašo zadnjo besedico "Zbo-hišo? Strahotni so bili ti zadnji gvrm" druga, sončnej5a in slaj-jesenski dnevi. Krasota jeseni se ša: ''Na svidenje?" stjo so se domobranci postavili natožili na 12 kamijonov in jih opremili s. potrebnimi dovolili za prehod čez njihovo ozemlje.. Kkmijoni so bili aerveda neuporabni in brez bencina, ker pa poteka neka cesta stalno na^ vzdol, so dospeli k svojim edi-nicam. V laškem bataljonu se je go-(Nadaljevanje na 4. str.) domobrnsfldmi častniki in se ž njimi v razgovoru oddaljil, za kakih sto korakov od zbornega mesta V tem so nenadoma pla- VBW TOBK Brooklyn, Qowmndc, .Little Fana. osmi WT0HINQ: IL Kadar bo listje padalo, se me spomnite... Listje pada. In moje misli iščejo vas, moje srce vas kliče, duša joka, ker ve, da se ne boste vrnili nikelf več... Ladji sta šli vsaksebi, izgubili se v megli, ne snideta se, ne vidita se nikob več. Spomnite se me, mislite na rile!,— Kako ne bi mislila, ko pa je vse moje livljenje v vas, ko pa je vse moje sedanje življenje v samih spominih. Vsi spomini mojih dbi pa še stekajo, kakor vse vode v morje* r^ vaa. Kako neskončna bol in kako igoča sladkost je v spominih! Kaj bi i. THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE Spdaal rami pro freer na Stcnu 1 Institute of Technology v angfeUlnt George W. Barnwell Podlago za mehanično znanje si morete dobiti š to knjigo. Ta velika knjiga popisuje ln t slikah pokaže temeljna dela me-h—Razloži vse natanko, kar nora tinti naj* boljši mehanik. Poj a snuje vpora-bo vsakega str©* ja, orodje in meril, načrte (blue printa.) 1000 slik in risb. 576 str. Cena ¥1.98 Ne glede na to, aU ste Me pofetnik, tam bo ta knjiga W> in S L OVEN I C PUBLISHING COMPANY S16 WEST 18th STREET NEW YORK CITS SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ^ ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi seposluzite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročtto podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE." za $.../., Moje ime ____ - ■ _ i r J St. uliea ali Box št.. .................. _____ Mesto in država____ • - Natottte lahko lo knjigo pri: knjigarni , "Glas Narodaw 216 WES1? 18th STREET H NEW ——_ !f "GLAS NARODA" - New I«k Vrat to jLgvinagBLa: '.xyraai ■Ml TSTANOVLJEN UjM* OTOKin STRUGA Spisal: Dr IVAN TAVČAR. 12 sel. 'taj Postavil je kupo na mizo, pot eni pa se priklonil ter od-Gospodična je zrla /a njim,, kakor da sama ni vedela, se ji je zgodilo. Ču'.a ga je, ko je odjezdil z dvorišča. irčevito je segla po robcu na mizi ter ga trla med prsti. Uvi-levši pa kupo polno vode, jo je pograbila hipoma ter vrgla po sobi, da se je voda razlila in steklo na sto koscev razletelo. Konte>a Serafina svoji sestrični Luciji. Kako sem s čudnim svojim sosedom v do ti ko prišla, sem ti že pisala. Ravno tega barona sem še potrebovala pri svojem dušnem stanju. Resnica pa je, da sem se že skoraj privadila zimskega svojega življenja. Ločena od vsega sveta, sem navezana čisto na sv o^o osebnost. In to mi zadostuje. Kaj mi hoče življenj^e v mestu t Tisti večni plesi, tiste razsvetljene dvorane polne diflgočasnega modernega ženstva, ki se nevoščljivo opazuje ter bori s svojimi oblekami, polne t istih skrbnih mater, ki si sladko obraze napravljajo ena proti drugi, za hrbtom pa o^tre sOdbe izrekajo ena o drugi. Kaj mi hoče vse tof In pa šele tisti drobni gOepodiiei, z dolgimi nožicami, po parketu drsajoči, s katerimi vse lahko govoriš, samo nič pametnega ne. Ti 'veš, Lucija, da mi Je pokojni moj ooe, grof Milan, vzor vsega krasnega. Spomin njegov mi je veličastno drevo, o-krog katerega se ovija trta moje duše proti večnim nebesom. Pri tem spominu se pogreznejo grof Kgon in druga taka bitja v morje vesoljnega pozabl^nja Takoj, ko sem bila prišla tu sem, 6o bile moje misli pri njeni, ki j* netkdaj tu živel in tu na Otoku umrl. Lucija,, sedaj se mi dejanje moje matere dozdeva še silovitejše. Kako je pač mogoče pozabiti takega moža, kakor je bil moj oče, pokojni grof Milan! Spominjaš se gotovo še cerkve, sloneče na rebji nad Strugo. Pisala sem torej gu-podu župniku, da bi ondi daroval :našo v spomin njega, ki me je nekdaj v življenju tako ljuibil. Castitega gospoda sem prosila odpušeenja, ker niseon bila sprejela njegovega poseta DoŠlo mi je prijazno pismo, da oe je maša že oznaniia po vaseh, in da se bode darovala ta in ta dan. Tisto jutro pa je ljudstvo od vseb strani hitelo k oerk vi nad Strugo. Ko sva z župnikom, starim in bojazljivim gospodom, ki si mi ni upal pogledati v oko, dospela tja, je bila Že zbrana množica na pokopališču. Tik cerkvenega vboda pa sem videla prizor, ki jo takoj rastogotil mojo dušo. Vfea čutja v meni so se razburila ob pogledu, ki se mi je odkril tedaj. "Oj, tu je baron Konstantin s svojimi bolniki/' je dejal župnik. [n prijazno je pozdravil čudnega tega zdravnika. Bil je obdan z vso bolnico Tipal je žile, gledal jezike oprosti, ali pisati Ti moram vse, da bodeš vedela ceniti plemenitega ranooelnika — ter jemal umazano zavite otroke v svoje naročje. Preiskoval je vse bolnike vse fare, ki so se tiščali okrog njega rer nm zrli v obraz s strahom in upam. Ali meniš, da me je pogledal! Kar zmenil se ni za moj prihod, in ni se dal motiti pri zdravniškem svojem oprarvilu. Stari gospod na moji strani je govoril nekaj o usmljenem Samarita-nn, mene pa je pretresla groza, in hitela eem mimo, da bi ne zrla dalje prizora, s katerim se je omadeževala rodbina tako starega pokolenja. . Potem se je pričela sveta maša. Njemu v spomin, ki je bil tako dober in tudi tako plemenit človeki Ni sence'ni na njegovem imenu! In molila sem iz globokega srca k nebu ter častila neskončnega Boga, da mi je ohranil spomin njegw, Lucija! Kaj bi bilo z menoj, da nimam teh spominov T Ves čas med »vetim opravilom mi je stala kakor svetnika jasna njegova podoba pred duhom. Po maši je moral župnik s svetim obhajilom v goro. Pro-s 1 je odpuščanja, da me ni mogel spremeniti do doma. Ostala sem nekaj ča*sa v- cerkvi in čakala, da se je razkropila množica. Bala sem se, da bi zopet ne zdela na kako bolnico zunaj cerkve in na njenega zdravniškega barona. Ko sem Čul, da je vse odšlo, sem stopila pod milo nebo. Cerkovnik, ki je že težko čakal, je planil k cerkvenim vratom in jih zaklenil. Bila sem čisto iania' Tedaj pa ©em se spomnila tiate uboge baronese Zore in tistega dne, Lucija, ko sva obiskali raztrgano Strugo. Tudi tu sem je naju peljatla, ter nama pokazala grob svojega otroka. — Morda je bil to grob njenega brata. — Dane« so me pre obdali spomini na tie ti dan z vso rfilo in pred svojo dušo sem gledala nežni njen obrazek in mrtve njene oči. In hipoma sem videla tudi, kako jo je priplula tistega gtoznega večera reka do našega otoka in kako se ji privzdigovalo mrtvo lice iiz hladnih valov. Sedaj pa sem stala zopet na prostoru, katerega je ona ne-j it daj posipala s cvetjem Bezgov grm, pod katerim je nama kazala mali grob, je bil še tudi tu in njegovo vejevje je sililo k tlom pod težo snega. Sneg je pokrirval tudi malo gorniku Ali glej ondi v zidu svetlo ploščo in na nji z zlatimi čiikanri-•'ZoraP* Stala sem tik njenega groba. Tu So bile zakopane vse njene bolečine, vsa njena sreča, Icatero je botela doživeti. Silna tuga me prešine. In morda, Lucija, morda je bolje ležati tu spodaj v zeralji kakor pa n.isiti *=voje gorje tu zgoraj pod baž-:nn nebom. Morala sera zaplakati. Dtanee sem stopila v zvezo z dvema mrtvima, ki se v živi jen jru še poenala nista, ka-tenh spomin pa se je harmonično združil v moji duši K Bo- s-'m molila tudi za tuboog Zoro, ki je bila pahnjena v življenje, kakor ovet v pozni prjnladi, da ga zadiuše vročine poletne. ObrnivŠi se od groba, mi je stal pri zidu baron Konstantin m s svojim očesom me gledal tako sovražno, Lucija, tako sovražno, kakor gleda morda pogubljeni angelj na dušo odvzeto njegovi oblasti. italijanska ofenziva bboti ne oboroženim \ kmetom (JiO.) V neki kraški jami nad ltloščekom so partizani imeli tf vojo ambulanco, ki jo je oskrbovala ženska — zdravnica. Ko so Italijani prodirali in se bliža& jami, je bilo v njej 14 ranjenih »partizanov. Zdravnica je z revolverjem ustrelila 8 ran jencev, na<£o pa še sebe, za ostale ni imel ti časa, ker so prej prišli Italijani. Italijani so ujeli partizana učitelja Met oda Mervič in Viktorja Šinkovca iz Gornje Otave ter še drugili 18 partizanov. Štiri od teh so takoj ustrelili. V Begunjah so Italijani požgali sedem his in 30 ljudi so odpeljali. . Iz Rov t nad Logatcem poročajo, da so Italijani v vasi Po epesek zažgali 9 hiš in 15 gospodarskih .poslopij* Lukana Pavla, Občinskog^a odbornika in upravitelja zadruge v Bev-tah, so že prej ubili, sedaj so še zažgali njegovo hišo in hlev ter odgnali 4 g-lave živine. Ta dan so ustrelili 10 mož in fantov. Morali so si prej sami izfeopati grobove. . Na Blokah in v okolici je že do sedaj poSgranih nad 100 h is in libitib okoli 60 ljudi Že sedaj ve? kot vso prvo svetovno vojne. Italijani so izaeroplanov bombardirali vas Ravne. I>ve ženski sta bili ulbiti. V vaseli Metulje in Topola so zažgali po 2 hrši, v va»i Fara 3 hiše, (po poln orna pa so zažgali vasi Za kraj. Potno in Kartell. Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER. ' ako je vam le priročno SMRTNA KOSA V Manistique, Mich je dne 13. januarja umrl George Šte-ianee v visoki starosti, menda najstarejši človek v tem. kraju in doma iz Podloge pri Ikrama tušu v Beli Krajini. V Ameriki je bival 47 let in zapušča sina in druge sorodnike, v Pitts burgh u pa 90 letno sestro, t Na Ely. Minn, je naglo umr-j let. la Mary Lube, roj. Puš, stara 58 let in doma od Krke na Do-, lenjskem. V Ameriki je bila 3G let in zapušča nncnža in šest sinov, ter več drugih sorodnikov. t Anten Terpin, star 64 let, ki zapušča ženo, sina pri vojakih, in dve omoaeni hčeri. — Dalje je istotam v bolnišnici umrla Mary MLheliČ, stara 56 let, ki zapušča štiri sinove in dve orno* ženi hlčeri. . , t V Seattle, Wash., je pred nedavnim v bolnišnici umrl Pr. Repensek, star 71 let in doma iz Nore Štifte pri Gornjem gradu na Štajerskem. V Ameriki je bil 40 let in tukaj ne zapušča bližnjih sorodnikov, v sta wan kraju pa dva sinova, brata in sestro. t V Brougbton, Pa., je dne januarja umrla za mrtvoudom! Terezija Schemitzer, roj. Si-monfčitč. Stara je bila 56 let in doma od Krškega na Dolenjskem. V Ameriki je žinrela 30 let in zapušča dragega moža, sina, hčer. več bratov in seetro. t V Crested Butte, Oolo., je bil v rudniku pri delu ubit rojak Jože Sedmak, ki je zapustil Ijolrvo ženo, katera se naihaja v bolnišnici. Nesrečni rojak je ibil star 61 let in doma iz Ko-ritnice pri Knežaku na Notranj sikem. V Ameriki je bil 39 let in poleg žene zapušča štiri sinove in tri hčere. . t V West Pullman, 111. je nedavno umrla Mns. Terezija Rus, ki je umrta v bolnišnici v. Blue Island. dnet 14 januarja. Druge podrdbhoBti o njej nam nieo znane. — Dalje je istotam u-mrl rojak Frank Venk, star 70 Živel je v No. Roseland. f "GARDEN ENCYCLOPEDIA" Prejeli smo omejeno novo zadogo tknjig v. angleškem jeziku po imenu "The Garden Encyclopedia", katerim je cena -po skočila ter stanejo sedaj $3.50 komad s poštnino vred. Kdor želi imeti to knjigo, naj jo naroči čimprej mogoče, ker letos je veliko zanimanje za strokovne knjige o v rtih in zaloge, kaj lahko hitro poteče. Knjiga je izvrsten "tray" za denar. —- Knjigarna Slovenic Publishing Co., " 216 W. 18th St., New York City. 2—3rd to 9th. VSI primorci v vrstah OSVOBODILNE BORBE. (Nadaljevanje s 3. «tr.) vorilo, da je tudi komandant zbežal k če trnkom, ker ga ni bilo več na čelu bataljona, ko se je ta edinica umaknila proti Dalmaciji. , Slovenski vojak zatrjuje nadalje, da niso . četoiki nikdar Ubijali nedolžnih Hrvatov, pač pa samo vstaše^ki^so jih sodnijsko obsodili m so jim "bili zločini dokazani.- V času nje govega bivanja, v^nasetjo, so četniki postavili pred sodišče okrog 500 vstašerv, ki so bili skoro vsi muslimani in katerim so okoliški kmetje dokazali ce- lo vrsto ogabnih zločinov nad srbskim narodom. . Slovenski, vojak, ki nam je dal ta poročila, zatrjuje, da igrajo Lahi na ozemlju Jugoslavije dvolično vlogo, V nekaterih krajih se dobrikajo vstašem proti oetnikoen, v drugih ee dobrikajo oetnikom proti vstašem. Laški oficirji so pogostokrat podučevali moštvo kako se mora obnašati po posameznih krajih. . Sodelovanje med četniki in laško okupacijsko vojsko je obstajalo samo pri tistih edinicah v katerih so biU Slovenci Organizirali so ga četniki Primorci, ki so v velikem številu prišli k Draži, potem ko so pre-hodili na sto in sto kilometrov iz Julijske Krajine -v Bosno. Kot četniki so stalno iskali stikov s Slovenci — italijanski vojaki, kar je četniški akciji v mnogem koristilo. Na ta način se niso samo pomnožile čet niške viste, palč pa so četniki dobili tudi znatne količine o-rožja in municije ter druge vojaške opreme. Četniki Draže Mihajloviča pa so si nabavljali orožje in mu-nicijo od Lahov tudi z direktnim naHcupovanjem. Pbsebno južnjaki iz Sicilije in Kajabri-je so se pridno ulovarjali s takimi kupčijami. Puške so prodajal po 50 lir za komad, pa-trone pa po 5 komadov za liro. Laški vogafci so pogostokrat INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAB 8A VINUb BONDS ia STAMPS sami izropali vojaška municij-ška skladišča z namenom, da plen prodaio čet ni kom. . nesreča rojaka. ■Pred nekaj dnevi je rojaku F. R. Vavpotiou v New Yoiku na ledenem pločniku spodrsnilo in je takq nesrečno pa*M, da si je zlomil dvoje reber. Prepeljan je bil v St. Vincent bolnišnico, pa je bil v nekaj urah odpuščen. Sedaj se zdravi doma. Želimo mu, da čimprej okreva. V Arrna. Kant. je dne 15. januarja v bolnišnici umrla Mary Tršinar v starosti 58 let in doma od Skocjana na Dolenj skem. Podlegla je operaciji na žolčnih kamnih. Dolgo let je bivala na fat mi blizu Girarda, Kan«. Zapušča moža, štiri sino-ni bolezni preminil Josip Ku- ve. hčer, dva brata in dve se har, znani trgovec z grocerijo stri. in mesom v Rockdale, blizu Slovenske Knjige V Rockdale, 111. je v nedeljo 17. januarja je po dolgi dvelet- je bil 64 let. Zapušča sporogo Maiv,. dva pastorka in tri sinove. ■ . £»j f V But te, Mont.. je dne 20. januarja umrl znani gostilničar V Calumet, Mich, je dne 11. januarja po dolgi in težki bolezni preminila Mary Sotlič, sta ra 50 let in rojena v Ameriki* Zapušča dva sinova in pet "hčera. Molitveniki * r krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (ftL Sftf) 2 Vi x 3\ infer — 224 (tnal t belem oeioUdn Cena 75 centov KVIŠKU SROE—štv. 415 2K X 814 Infer — 224 ptranl Cena 7ff i RAJSKI GLASOVI — (ft*. 4*8) 2V4 i 4 1 afer 258 strut vsterftt St. Krtiev P«t Cena ILM [RAJSKI GLASOVI—fit. 419) «54x1 Infer — 2S6 strani vwtevfti Sv. Kftfcv P«* Cean SlJf [NEBESA NAŠ DOM — (it. 415) 3%, s 4V& Infer — 884 Infer Cen 78c NEBESA NAS DOM— (št. 415) x 4*i InfeT—384 atranl Cena 75« (Ker m nun poarettlo dobit! te molltreaike po seio nizki ceni. jib tudi moremo prodajati po *orf o sn&feni ceni. Zaloga pa ni posebno velika, zato Jib naroČite Čimprej, da Vam bomo mogfl ft njimi •tre«. LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (Finzgar) POUČNI SPISI jr, ' t,.-: INOLESKO SLOVENSKO BERILO v; (F. J. Kernt — Zt< ir»o Cena tl - pe-' Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OP HEAVEN fl»o *enno ...... » oanje recano Takoj sean si obrisala oči. sem pretakala solze. iPri zid