PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS
Gospodarjenje v ospredju
Kot smo že poročali. jc bila 24. marca «¦ kuKurneri d«tm«! Španski borci seja obcinsfce konferemce ZKS občine Ljubljana Moste-Polje, na kateri so delegati iz osnovnilh organizacij ZK ocenili delo občinske or-ganizacije v preteklem letu, sprejeli programske usmeritve za letošnje leto in za naslednji dve leti iizvolili vodstvo občinske organizacije. Na seji. ki so se je delegati udelležili v izjemno velikem številu, so bili kot gostje navzoči tudi Marjan Rožič in Majda Gaspari, člana CK ZKJ, predsednik MK ZKS I jubljjana Jože Smole, narodni heroji, španski borci in predvojni komunistti.
Predsednik     naše    občiinske konference ZK.S Pavel Vimdišar
je v uvodnem govoru oicenil zdajšnje družbene, gospodarske in politične razmere ter prizade-vanja in naloge občinske organi-zacije za njihovo ureditev. Dejal je: »Naša seja sovpada s še bolj zaostrenimi zahtevami po ure-sničevanju stabilizacijskega pro-grama, s sprejemanjem noviih, še zahtevnejših ukrepov in pogojev gospodarjenja. Ti ukrepi teirjajo od nas komunistov še bolj diore-
čeno politično oceno nastalih ra-zmer in naše vpetosti vanje.«
V nadaljevanju je Pavel Vin-dišar opisal težave naših delov-nih organizacij, ki izhajajo tudi iz neuresničevanja usmeritev CK ZKJ oziroma iz ravnanj, ki so na-sprotna programu stabilizacije. »To doživljajo moščanske orga-nizacije zelo boleče, predvsem zato, ker se čutijo sposobne za dobro in konkurenčno gospodar-jenje. Komunisti v Totri zato ne znajo razložiti kolektivu, zakaj morajo izdelke prodajati po ceni,
ki je nižja od cene samih surovit?: tudi ne znajo odgovoriti na vpra-šanje, zakaj imajo druge delovne organizacije z enako proizvod-njo dovoljene cene, ki ne prina-šajo izgube; tudi še danes ne vedo, kakšna je njihova socialna varnost. Pa niso slab kolektiv.« Ko je Pavel Vindišar govoril o gospodarjenju v občini, je med drugim tudi povedal: »Niso iz-jemni kolektivi, v katerih že dolgo razumejo stabilizacijo kot niz vsakodnevnih majhnih rezul-tatov, ki pa peljejo k večjemu in skupnemu. Vendar se v njih za-čenja zastavljati tole vprašanje: kako dolgo še lahko v restriktiv-nih in nediferenciranih pogojih gospodarjenja, ki ne ločujejo med dobrim in slabim delom, samo z notranjimi silami spodbu-jamo proizvodnjo in izvoz. No-tranja   energija   tozdov,   ki   se
ustvarja   s   črpanjem   lastnega
znanja, inovacij in tehnoloških
(Ntdaljevanje   na   3.   strani)
O seji naše občinske konfe-rence ZKS so poručali ludi drugi časopisi v državi, tako na primer Borba, katere Ijuhljunski dopi-snikje v članku »Zaščititi uspešne i/vo/nike« zapisat, da občina, ki je bila /e pred vojno znana kot »rdeče predmeselje I jubljane« tudi danes še ni izgubila te svoje značilnosti. Mcd več kot 30.000 zaposlenimi je namreč ludi okoli 20 odstotkov delavcev i/ drngih republik, ki se tu počutijo kot doma. »To je v razpravi pouda-rilo več govornikov, pa tndi pred-sednik OK ZKS Pavel Vindišar, ki je ob glasnem odobravanju navzočih dejal, da se delovni ko-lektivi naše občine nc delijo po socialni pripadnosii, temveč po tem, kdo boljc in kdo sbliše dela,« je zapisano v Borbi.
(Nidalfevanje  s   1.   strani)
rezerv, bo začela slabeti, če ne bo podprta z ukrepi, katerih osnova bo ekonomska motivacija za delo. Ne smemo dovoliti, da bi organizacije, ki so v prvi frontni liniji današnje bitke, začele iz-gubljati moč. Tako na primer nekatere naše delovne organiza-cije vračajo licence, ker so ra-zvile enakovreden svoj proizvod, na osnovi izkušeoj, pa se boje, da bodo vrnjene licence kupile konkurenčne organizacije.«
Pavel Vindišar je spregovoril tudi o vlogi socialistične zveze v zdajšnjem trenutku. Menil je, da se mora SZDL izraziteje potrje-vati kot fronta socialističnih sil. »Če pa ta fronta ni takšna, mo-ramo vzroke za to poiskati v de-lovanju komunistov znoiraj nje. O tej preobrazbi ZK kot najvaž-nejšem delu fronte, o ZK kot avantgardi znotraj socialistične zveze, bi kazalo še spregovoriti,« je poudaril.
DELO V SKUPINAH
Po končanem prvem delu ple-narnega zasedanja so delegati nadaljevali delo v dveh skupi-nah. V prvi skupini so govorili o temi »Uresničevanje političnega stališča po katerem je perspek-tiva razvoja v opiranju na lastne moči in v lastnem delu«. Uvodno besedo je iir.ela Nina Javšnik, predsednica komiteja za druž-beno pianiranje in dmžbenogo-spodarski razvoj pri naši občin-ski skupščini razpravljali pa so Jože Počivavšek, Stane Uhan, Staša Rejc, Niko Lukež, Franci Ambrožič, Jože Šlander, Dobri-voje Vukosavljevič in Dušan Kogej, v pisni obliki pa so raz-prave oddali Maruša Šolar, Ivanka Curk in Lidija Bulog.
V drugi skupini, ki je obravna-vala temo »Sposobnejša osnovna organizacija ZK«, je imel uvodni govor Igor Kadunc, predsednik komisije za organiziranost, ra-zvoj in kadrovsko politiko pri
občinskem komiteju ZKS, v raz-pravi pa je sodelovalo 14 navzo-čih, in sicer: Albin Skok, Viljem Kranjc, Janez Koman, Edvard Drnovšek, Vera Bajič, Janko Ljubič, Metka Odlazek, Janez ^*           »^—-^
Na seji občinske konfe-rence ZKS Ljubljana Moste-Polje so bili za nove elane občinskega komiteja izvoljeni Franjo Vinko, Ne-venka Kržan, Janko Ljubič, Neva Pavlin in Roman Pipan, za člana statutarne komisije pa Robert Basej. Izvoljena je bila tudi 19-članska delega-cija za sejo  mestne konfe-
rence ZKS Ljubljana. \___________y
Smrekar, Veljko Marič, Marko Lenarčič, Elizabeta Ontan, Mirkr Jeriha, Roman Klešnik in Stane Meljo.
Na plenarnem zasedanju so nato delegati sprejeli oceno, po-ročilo in programske poudarke za delo občinske organizacije ZK, gradivo za seje mestne kon-ference ZKS in povzetek razprav in usmeritev, oblikovanih v obeh skupinah.
V prvi skupini, razprave je strnil \ poročilo Roman Pipan, so največ pozornosti namenili gospodarjenju v lanskem letu (ugotovili so, da so glede na po-gojc rezultati še dokaj dobri), delitvi dohodka, izvozno usmer-jenim   investicijam,   posodobi-
tvam v proizvodnji, najbolj žgoče razprave pa so bile s po-dročja gradbeništva (problem delavcev Gradisa v Iraku). Do-taknili sose tudi povezovanja go-spodarstva in prediagali, da bi o tem opravili analizo, vendar ne le v naši občini, temveč povsod v Sloveniji in Jugoslaviji. Nekaj konkretnih misli je bilo izrečeno tudi o deviznem sistemu, vklju-čevanju občinskega gospodar-stva v maloobmejni promet, govor je bil tudi o položaju šolni-kov in o drobnem gospodarstvu. Na tem področju smo sicer.v naši občini pred leti storili korak na-prej, vendar bo treba nekatere probleme rešiti sistemsko.
O delu druge skupine, ki je razpravljala o temi »Sposob-nejša osnovna organizacija ZK«, je na plenarnem zasedan ju poro-čal Milenko Vakanjac. Kot je dejal, so nekateri razpravljavci ocenili gradivo za seji mestne in občinske konference za pres-plošno in preveč verbalistično, drugi pa so menili, da je gradivo dobro. Več besed je bilo izreče-nih glede informininja članstva. Zavzeli so se za to, da sklepov ne bi več sprejemali na zaprtih sejah. Izrečena je bila kritična misel: »Komunisti nismo nič bolje informirani kot drugi ob-čani, vendar moramo stališča po-jasnjevati, zagovarjati.« Obrav-navali so tudi proslavo dneva mladosti in pobudo za novo himno, glede idejnopolitičnega
usposabljanja članov ZK pa so menili, da ni zadovoljivo. Brez teoretične usposobljenosti čla-nov ZK namreč ni mogoče priča-kovati večjih rezultatov v priza-devanjih za vse tisto, za kar se zavzema zveza komunistov.
UTRDITI POLOŽAJ DELAVCA
K besedi se je oglasil tudi Mar-jan Rožič, član CK ZKJ, ki je vprašanja, načeta v razpravah na konferenci, osvetlil še z drugih zornih kotov, hkrati pa je podprl iismeritve, ki si jih je zadala za prihodnje delo naša občinska or-ganizacija ZKS. Dejal je, da je nesprejemljivo, ker v imenu sta-bilizacije sprejemamo ukrepe, ki krepijo moč države, in ker se v nekaterih delovnih kolektivih ustvarja vzdušje samozado-voljstva in se stabilizacija razume kot nekaj, kar bo prišlo od dru-god in čemur se je potem treba le priključiti. »Ni v imenu stabiliza-cije, da se do dohodka obnašamo administrativno in restriktivno,« je menil, »politika ZK mora biti jasna: materialna stimulacija je eden izmed elementov, ki de-lavca spodbujajo k boljšemu delu.«    ¦
Jože Smole, predsednik MK ZKS Ljubljana, pa je dejal, da je ob vseh ukrepih, ki jih bomo še sprejeli za izvajanje programa ekonomske              stabilizacije,
osnovno vprašanje, ali bo zveza komunistov sposobna izvesti ta prehod na novo kvaliteto eko-nomske stabilizacije. Že v prete-klosti smo se marsikaj dogovori-li, marsikaj zapisali, potem pa "tega nismo izvajali. Če hočemo izpeljati   program   ekonomske
stabilizacije, je menil, moramo delavca motivirati za boljše in učinkovitejše delo. »In to je ne-posredno povezano s samou-pravljanjem, z delegatskim si-stemom. Pri nas je preveč papir-natega   obravnavanja   samou-
Na seji občinskega komite-ja, ki je sledila seji konferen-ce, je bil za predsednika tega organa ponovno izvoljen Pavel Vindišar, za sekretarja predsedstva občinskega ko-miteja ZKS Franjo Vinko, na-loge izvršnih sekretarjev pa bodo opravljali: Marjan Ora-gar — organiziranost, razvoj in kadrovska politika, Roman Pipan — družbenoekonomski odnosi, Janko Ljubič — spio&ni Ijudski odpor in druž-bena samozaščita, Rezka Škrlj — idejno delo, vzgoja, izobraževanje in kultura, Branko Krčulj — naloge ko-muaistov v političnem si-stemu in delo komunistov v političnih organizacijah ter Milenko Vakanjac — propa-gandna in infonnativaa dejav-nost ter naloge ZK in delo komunistov v znanstveno ra-ziskovalni dejavnosti.
pravljanja, premalo se dela na resničnem utrjevanju položaja delavca,« je poudaril. Opozoril je tudi na to, da bodo morale osnovne organizacije zveze ko-munistov namenjati več pozor-nosti medčloveškim odnosom in se resnično boriti za spoštovanje moralno etičnih načel sociali-stične družbe.
DARJA JUVAN