LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA,
—-*
Nro. 65.
Dunej /j?. Kimovza,
Ob krishovim fo fvitla Zefariza dvanajft
Gofpi vs?li v* orden sv^sdniga krisha.
Kufsifki kn$s Feldmarfhal Repnin je fhel proti domu deveti dan is Duneja v'Pe-tergrad; deffti Kimovza fe je sli£ pelal fkusi Brun na Mar f ki m.
Kriftian Shulz tkalfki hlapez je snajdel gerla sa fode nalivati is konopnine, katire fo bolfhi, kakor is tifina; t? gerla fo tudi sa derfkalnize ali fhprizalnize bolfhi, kakor ufinate, ker fo loshifhi, inu gibezhni-
fhi.
rili. Saftopni ntoshj? fo jih poterdili, inu tieshelna gofpofka v'Efterajhi puftila os-naniti.
L ajhko.
Po Zisalpinii fo j^li fpft dofti predavati. Pervizh fo prepovedali politifke foho-dalfha, k?r fo ludje fe lohajali na pofvet-vanja zhes deshelne rezhi. Neprevidama fo v'Majlandi to hifho saperli, foldafke ftra« she povfod poftavili, de bi kaki hrup nev-ftal, 25. dan Augufta. Drugi dan fo tri Vi-sharje is med Peterih ob flushbo djali; na vezher fo ftrashe vezh ku tavshent nevarnih ludi, inu katiri nifo svesde na klobukih im?li, na grad saperli. Tretji dan fe je po m^fti vfe mahalo. Zheterti dan fo fhli franzoski inu zisalpinfki foldatje v' Bologno inu po drugih m^ftah, sap^rat politifke fo-hodalfha, inu nekitere deshelne flushabni-ke od flushbe odftavlat, sato k?r fo she sa-naprej rekli, de fe miflio superpoftaviti v-f^tn prenar?dbam.
Tudi v'Genovi nezhe franzoska visha rada rafti. Med visharji inu sbiralifhmi je zhedalaj v?zhi rafpor. Frauzosi fo poflali fvoje foldate mir narejat. Povfot je nevo-la inu kifanje.
Tridef?ti dan poprejfhniga m?fza je Velika vajvodina v5 Florenzi rodila eno Prin-zeiino, en mafhnik karmelfkiga ordna je bil
sa
sa botra > kerftil je vifhi Shkof, im? je nji Maria Lovfsa.
Franzia,
General Baraguey je od Visharjov ob flushbo djan, s' perftavkam, de nemore vezh sa foldata poftavlen biti, sakaj fo mu to ftu-rili * fe nev?. On ozhe pravdo im?ti, de bi fe rasfodilo, al je kaj^kriu ; sakaj lud/£ mu perm?rjajo, de sguba fregate Senfible najn pada, kfr fe je na nji vosil, vj^t bil, v' Anglio pelan; inu sdaj na pofhteno b&-ffdo domu fpufhen.
Angleskiga generala Cootes inu majorja England per Oftende vj?ta fo franzosi na njih dom v' Anglio fpuftili savolo njih fla-biga sdravja na tri m^fze, de fe osdravita*
Komifsia zhesdeshelno gofpodarftvo o-zhe im^ti od miniftrov obrajtanje njih gofpo-darjenja. Poftav-a sapov? flghernp l^to ob-rajtali, al miniftri fo sh? fhtiri l^ta opu-itili rajtanje poloshiti, deflih fo filo denarjev prejemali, inu vef trud inu saflufhik zfliga ludftva je fkusi njih roke fhel. Vfe goderna zhes njih gofpodarjenje; tr?ba je enkrat povedati, kako s'denarmi obrazhajo; naj tedaj Visharjam obrajtanje podado, inu naj fe pufti natifneno med ludi dati, de bo vfaki zhlovek v^del, kako gofpodario.
Anglia.
Po pifmih is Londona 21. v^lki Serpana pulh admirali!vo vfe barke na vojfko
perpra-
perpraviti, inu na morje iti, kar jih je sa-to. Anglia tedaj ima f?demfto vojfkneh bark od narmajnfhi kuterja po defet fhtu-kov notri do narvezhi verftnize po fto fhtu-kov; ni kol jeh fhe nifo tolikaj napravle-neh imeli. Sa vfe je treba fto inu dvajfet tavshent mornarjov, inu kurjih manka, jih nozh inu dan prasnek inu dflavnek lov?. Tudi je dofti ^hv?dov, Danzov, inu Nor-Vfgzov v' morfkim sholdi. Akolih t? re-zhi dofti p^nesov velajo; vender nima mi-nifter Pitt nizh fivih laf sa denarje; angle-Se ni^h sa denar nes^be; oni imajo v'peft?h famokupzhio jutrove inu vezherne Indie, vfe blago gre fkusi njih roke, is Zfle Eu-rope, ja is zfliga fv?ta tezhe vfa gotovina v'njih predale inu mofhne. Nikol ni bilo tolikaj gotovi ga shvenka v'Anglii viditi, kakor na prizho.
Minifter Pitt fe je osdravil, je fp?t na nogah; on je imel podagro.
Batavia.
Hollendarje ima hudo sa denarje; fo mif-lili fkusi dobrovolne dazie dobiti, kar sa deshelne vendajanja potrebujejo; al ta mi-ielje savershena od oblaftnikov, ti ozhejo, de bi fe na drugo visho pfnesi dobili.
Shv$dia.
Kralov ftriz vaj vod Sudermannland grede v'Karlove toplize na Pemfko, on fe je
podal
podal na pot is Stokholma 23. v?lki Serpana. Vajvodina gre s'njim.
Je flifhati, de Anglesi nemiflio nizh vezh nadlege delati fvedifkem barkam, ampak jeh puftiti povfot kupzhovati, de 1? kontraband nevosio.
Shftva je bila v'Sv?dii obilna, rosh je v1 zeni padla, al ovef je fhe srnirej drag.
Shvajz.
Ludje nifo radi perlegli na nove poftave, feminuke je bil nepokoj, fo fe branili, slafti katolfki duhovni fo teli ta perftavik im?ti, de perf?shejo ca tolikaj, kulikor fe nove poftave s'katolfko vero sglihajo. Al tiga franzosi nifo per volili. Deshela St. Gall inu Appenzell Roden fe branita perfe-zhi, slafti pa fo tifti kantoni zhmerni, kati-ri fo bili popolnim fojbodni, inu nifo nizh davka popr?d plazhovali; katiri bi sdaj im?~ li perkladati sa nove naklade na z?l fhvajz. Vfi Kantoni ozhejo fvojo poprejfhno pro-ftoft, inu poftave. Ravno taka fe godi po Graubundi, ludje per ftarira biti shele, fhkof mefta Kur, Opat v'Difentis, inu vezh bol-fhih drushin fo ven sbeshali.
Timzhaii gr?dejo franzosi smirej blishi-fhi Graubunta, tudi dva tavshent trifto jih gr? na mejo Frikthala , katira dolina Efte-rajhu flifhi.
Raftadt.
Raflait♦
V'pofl?dneh novizah popifatii odgovor n?trtfkih pooblaftenih gofpodov je graf Me-ternih podal franzosam 31. v?lki Serpaua. Franzosi fo dali odpif pervi dan Kimovza s* takmi bef?dami.
Pervolenje, de fe Ehrenbreitftein podere, gori vsamemo; al sraven ozhemo po vfi z?ni im?ti, de fe nam da Kehl, Kafsel inu kar sraven flifhi, inu "otok St. Peter, ker ti kraji fo sa nafho varnoft potrebni, katiri fo nam sh? pervoleni. Tudi ozhemo imfti, de fe nam pervoli, kar fmo v'drugih poprejfhnih piOnih inu odgovorih volili* Akolih mir fturiti shelimo, fe vender to nebode sgodilo, zhe bi le N?mzi nam vftav-lati vtegnili. Shelimo , upamo sdaj k' nar-sadnimu kratu, en raslozhen inu hiter odgovor na en konez. Povemo naprej, de po tim sadnim odgovori bomo na dalaj nafhe ftopine ravnali.
Skoro z?la sholnerfftina, kar fo jo franzosi per Mainzu imeli, sh? ftoji na tim kraji Rajne, fe vlaki dau mnoshi, dalaj rasfhira, inu nove dazie od ludi t?rja. Franzoski generali fo na lftafhniga l?ta perd?lke na tim kraji Rajne fvojo roko poloshili, de fe jim bo en velik d?l silita dati mogel, sa vojf-kne magazine napolniti. Per tekozhi vodi Sieg ftojf en logar v pod povelam generala Haquin. General Championet kommandira
per
vodi JNidda. Sa kojnike inu artillerio kupujejo dofti kojn. Is Luxemburge p?lejo bo. tefhkih fhtukov, ftr^lniga praha eno veliko rfzh, dva tavshent fhotorjov, inu drugeh perprav, vfe proti Mainzu.
Polnozhna Amerika.
Per Amerikanzih fo zhedalaj v?zhi sna-mina na vojfko s'franzosmi, franzoski Kon-sul v5 Novjork inu Novjersej je dobil povele fvoje opravila opuftiti, on je mogel sna-mine franzoske republike is pred fvoje hi-fhe dolifn^ti. Amerikanzi v'shold nabirajo, barke perpravlajo iti zhes otok S♦ Do-mingo.
Lublana•
Lublaiifki ftr^lzi, katiri fo fhli v'nemfh-ki Gradez na fkufhno ftrslat, fo fe dobro obnefli; eden je frfdno piko is tarzhe is-ftrelit, drugi tri? fo narblishej pike ftrflili, tedaj vfe fhtir narvezhi ftave dobili. Per-va ftava potegne fto inu petdefft goldinarjev. Tako povejo pifma is Gradza.
VGradzi na Griefu je ofera hifh pogorelo fh?ftnajfti dan tiga m^lza.
Pifma is Anglie povejo, de, franzosi (o perfhli v' Irland s' fhtir barkami, p?tnajft fto foldatov inu dofti vojfkne perprave na fuho poftavili v^anoshini Killali na vezh^r-
nim '
nTmbrfgi Irrlanda, shugajo naprejdreti; al foldafhina angleška jim od vfih krajov naproti gre«
Pifmo is Neapela 4. dan Kimovza pravi : Nelson je fedmi dan v^lki Serpana po-padel franzoske barke v' brodi per Alexan-drii, vjel f?dem franzoskeh, d v? poshgal, fhtir potonil, flftir fo vfhle, majnfhi barke inu ladie fkoro vfe pogonobil, vjel 1500. franzosov, bobil vezh ku 4000 , poflal v* Gibraltar dobleni rop; Bonaparte je pred Kajro obfut od Egiptovfkih foldatov, bres vode, shivefha, inu vojfkne perprave. Anglesi imajo 855. mertvih, inu ranenih; Nelson je en malo na glavi ofterlen. To nasnanje je pernefla brik la Moutine v'Nea-pel, katira potezhe v* London povedat, kar je tukaj od Nelsonove frezhe popifanga.
Nasnanje.
Pervi Kosaperfka bodo lizitirali v* Bi-ftri nekaj vina, kelderne pofode, inu zhe-bele ob deveti uri sjutraj.
fPervi Kosaperfka bodo lizitirali naVerh-niki Nro. 139. defetiro volov, 172. goveje shivine ,318- drobenzneh k6sh , fhtir reje-ne prefizhe, dva kojna , inu hifhne orodja.