PRIMORSKI DNEVNIK ►štnina plačana Postale I gruppo Kotortm Cena 60 Ur Leto XXV. Št. 89 (7283) TRST, četrtek, 17. aprila 1969 , DANES NA DNEVNEM REDU POLITIKA DO JUGA Živahna razprava v poslanski zbornici dramatičnih dogodkih v Battipaglii Različna stališča na zasedanju vodstva PSI - Senat obravnava predlog o ustanovitvi preiskovalne komisije o banditizmu na Sardiniji f 1 . wM, 16. — V poslanski zbornici se je danes ves dan nadalje-'tivahna razprava o dogodkih v Battipaglii in zlasti o včerajšnjem 'r*«il«l ministra za notranje zadeve Restiva o teh dogodkih ter izja-Prcdsednika vlade Rumorja. -vuniM viduc numui ja. današnjimi pomembnejšimi Ojniki je bil tudi tajnik KD ' ki je dejal, da je prišlo do i]?,ra Battipaglia, ko se stvari raz-I® naprej in ne v okoliščinah ••lizina, zaradi tega je treba pri-'' da se je tudi na jugu nekaj , 'Paknilo naprej. Piccoli pa je . *•*> da je v Italiji prišlo do enem I sti, da se lahko demokratično )je nw «a svoje pravice, vendar pa ogamt ajajo tudi organizirane skupine, Ijučila oVScejo pretveze za napad na de-"edno I rža^CM°- Tako Je Prišl° P° vsei d. VI JZVZ V f1- . ,.er je Piccoli kot primer navedel petnajs Pl Zadnje. upore v jetnišnicah. al ktfj niza:, idi 1° st^ &e vPrašanj javnega reda je :eno *> fnnenja, da je zelo nevar-sem .P^ati skupine z anarhistični-Znjami, kot to delajo sedaj kopnel dili u, češ da so že nekdaj vi-ile «i’ kako so take skupinice kole-*h lneci Gramscijem in Mussoli-•- lr> so se na koncu pridruži- ivoje T. do številnih primerov nasi- a, ki so med seboj povezani, pri j ,USspliniju. Za policiste je de-■ nfe’ >• imaio pravico do spoštova-1 u 1, Jorna, s°l‘darnosti vseh Italijanov. v^1i*ml°-Restiva ocenil kot P°-iščii cno In 8a vzel odločno v a jVi tri m Končno je Piccoli govoril 1,3 j ini Jdai>'2nostl razorožitve kot o zelo P., B j Je,|i abstraktni perspektivi, Sk,^Ccr£je <11. jJšOdioJ6 razpravljalo izključno o GorC'5 obstj Učllno je prišlo do izraza, nkO^t I duČJai° glede bistvenih vpra-bisi aj deljena mnenja in iato it>r ^ stranycno drugačni odgovori ter dkdj Tajiii^r^brez pravega zaključka. P-^^Sii.ki jih ekstremizma po drugi strani prišlo do tragičnih dogodkov v Battipaglii. Tanassi je mnenja, da so v vladi socialisti prav tako odgovorni, kot so demokristjani in je v tej zvezi podčrtal nujnost polne odgovornosti. V senatu so danes pričeli obravnavati zakonski predlog, ki predvideva ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, v kateri bo po 15 senatorjev in poslancev in ki bo raziskala vzroke banditizma na Sardiniji, sedanje načine pobijanja tega pojava in predlagala možne rešitve. V Battipaglii je mimo in so da- nes pričeli popravljati poslopje komisariata javne varnosti, ki ga bodo odprli v petek. Danes se je župan sestal v Salernu z načelnikom urada za delo, s katerim se je dogovoril za tečaj za prekvalifikacijo 400 tobačnih delavk. Minister za šolstvo Ferrari Aggra-di je danes podpisal dekret, s katerim predpisuje predmete, iz katerih se bo letos poleti polagalo maturo na srednjih šolah. Jutri opoldne bo minister ta dekret podrobneje pojasnil na tiskovni konferenci. Ministrstvo je izdajo tega dekreta dolgo časa zavlačevalo, kar je bil tudi povod za številne proteste srednješolcev po Italiji. Jutri zvečer prispe v Rim na u-radni obisk francoski zunanji mini- iiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiHiiiiiiiimimmiiiiiimiimiimiuiiiiiHMiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB 25-LETNICI POHODA XIV. DIVIZIJE Velike priprave za proslavo v Velenju Računajo, da se bo proslave udeležilo sto tisoč ljudi ter mnogo zastopnikov iz sosednih držav LJUBLJANA, 16. — Osrednje proslave 28-letnice ustanovitve osvobodilne fronte Slovenije in 25-letnice legendarnega pohoda XIV. divizije na štajersko, ki bo 27. aprila na Titovem trgu v Velenju, se bo, kot se pričakuje, udeležilo nad 100.000 ljudi. Na proslavo so poleg delegacij zveznih organov in republik povabljeni zastopniki slovenskih organizacij iz Avstrije in Italije, zastopniki partizanskih organizacij in ugledni antifašistični borci iz obeli sosednih držav, kakor tudi delegacije obmejnih občin Avstrije^ jn Madžarske. Za okrog 7000 preživelih koroških in štajerskih partizanov in za okrog 4000 gostov se v Velenju pripravlja improvizirano partizansko taborišče Skupina delavcev, zaposlenih v obratu Martinovih peči železarne na Jesenicah, je včeraj, nezadovoljna z ukrepi, ki se predvidevajo za finančno ozdravljenje železarne, prenehala z delom. Delavski svet železarne je pozval delavce, naj najkasneje do 12. ure danes nadaljujejo normalno proizvodnjo. Kljub grožnji, da bo proti nespoštovalcem tega sklepa u-veden disciplinski postopek, se del delavcev popoldanske izmene ni odzval pozivu delavskega sveta. V zvezi s prenenanjem dela v enem izmed obratov železarne na Jesenicah je danes izvršni svet Slovenije izdal posebno sporočilo za javnost, v katerem se med drugim poudarja, da se je izvršni svet na seji 25. marca z zastopniki vodstva železarne dogovoril o osnovah postopne gospodarske ozdravitve podjetja in ugotovil, da je ravnanje skupine delavcev, ki so prenehali z delom, v nasprotju s sprejetimi u-krepi za sanacijo železarne. Izvršni svet Slovenije obsoja ravnanje teh delavcev ter podpira delavski svet železarne, občinsko skupščino in občinske družbeno-politične organizacije, ki se zavzemajo za izvajanje ukrepov sanacije, železarna Jesenice je zaključila lansko leto z občutno izgubo. Delovni kolektiv železarne je že lani sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje finančnega položaja, toda kljub povečani produktivnosti dela, izboljšanja kvalitete in racionalizacije proizvodnje se ni mogel občutno izboljšati finančni položaj podjetja. Tudi Schmidt se je ustavil ob Hei-nemannovi izvolitvi ter izrazil mnenje, da bi morebitna izvolitev de-mokrščanskega kandidata Schroe-derja z glasovi neonacistov imela pogubne posledice za državo in za njen ugled v mednarodni skupščini. Schmidt je tudi poudaril potrebo, da ZRN v doglednem času podpiše pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. O gospodarskem položaju je končno govoril minister za gospodarstvo Schiller. Kmalu spel vzpostavljeni diplomatski odnosi med ZDA in Kambodžo SAJGON, 16. — V poslanici, ki jo je poslal kamboškemu državnemu poglavarju princu Sihanuku je a-meriški predsednik Nixon izjavil, da ZDA priznavajo kamboške meje, kakršne je določila sama Kambodža Sporočilo je dal glasnik ameriškega veleposlaništva v Sajgonu, ki je povedal, da je bila poslanica izročena po avstralskem veleposlaniku v Pnom Penhu. Kmalu po prejemu Nixonove poslanice je princ Sihanuk sklical tiskovno konferenco, na kateri je uradno napovedal, da bodo diplomatski stiki z ZDA v kratkem vzpostavljeni. VeiiJ°tri.a. Razprava je bila dol- Mvi •hed ,v p, '**°tovnri!i(!i zbornici in predvsem /h aJnik- rez Pravega zaKijucsa. so Jttvil o, ..SI Ferrl je uvodoma po- svo ‘šča' ki i«1 Je izrekel ie i , toslafč? včerajšnjo intervencijo la QvU °r8a i tokrat žrtve niso rezul-'Sledica l2*ranega nasilja, temveč to ' vi-^be v?anikc ln torci sam0' Jal že', tei osnovi je tudi raz- rii v. Ju c.?n,aric teze o nadaljnjem Ul sJ°clalistov v vladi. Z njim afJij ,, ti9, dalinial Brodolini, ki je mne- .Krln8re , za nasprotja med gospo ed ‘‘j Hh>iem T,S0Jcialnlm ln P°lltlčnim j? ,, Uttion' ^'de policije je Brodo-b>' da jo je treba izpopol-xL J ii„ J Piačati, bolje opremiti isPjJ l°rabe „ treba izključiti možnost V* .Silnega orožja, i ! si ttlt'enpCdn*k vladc Dc Martino edv H^ank fja- da je akcija vladnih —^ Je . k,a ln brez pobud. De Mar- ii lilj ie Panjp al opozoril na nevarnost »n ^ ,«a>nos„ ? obnovitvi javnega reda f / >no d " da se dejansko kliče , t9Čju zavo» in da je v tem ___y\ po eni strani in ozračju Kongres zahodnonemške socialdemokratske stranke BONN, 16. — V Bad Godesbergu se je danes začel izredni kongres nemške socialdemokratske stranke (SPD), ki se ga udeležuje 344 delegatov. Edini gost iz tujine je predsednik švedske vlade Tage Er-lander, ki je prinesel pozdrave socialistične internacionale. Kongres je odprl podpredsednik in minister za združitev Wehner, nato pa je spregovoril bivši pravosodni minister in novoizvoljeni predsednik zvezne republike Gustav Heinemann, ki je danes uradno zapustil vse svoje funkcije v vodstvu stranke. Ob ploskanju ob činstva je Heinemann poudaril, da kot državni poglavar ne more imeti aktivnih nalog v stranki, da pa bo ostal navezan na SPD. Govoril je tudi predsednik SPD zunanji minister Brandt, ki je podčrtal pomen Heinemannove zmage na predsedniških volitvah ter vstopa stranke v «veliko koalicijo« s CDU/CSU, do katere je bil Brandt v svojih izjavah dokaj polemičen Programski govor je imel načelnik parlamentarne skupine SPD Schmidt, ki je bil ravno tako polemičen do demokristjanov ter odkrito govoril o novi socialdemokratski vladi v Zahodni Nemčiji ster Debre, ki se bo v petek dopoldne sestal z Nennijem, nato ga bo sprejel predsednik republike, popoldne pa Moro. V soboto bo Debre obiskal Vatikan. Danes se je sestal izvršni odbor KPI, ki je obravnaval položaj v državi v zvezi z dogodki v Battipaglii in razpravo v parlamentu. Nato je poročal Galluzzi o pripravah za svetovno konferenco komunističnih partij in o drugih problemih mednarodnega delavskega gibanja. Sindikalne organizacije CGIL, CI SL in UIL so potrdile splošno stavko državnih uslužbencev, ki bo v soboto, 19. aprila. Njih zahteve oo-do jutri objasnili na tiskovni konferenci. 0 trgovini ZDA z zahodno Evropo BONN, 16. — Ameriški minister za trgovino Maurice Stans, ki je prišel sinoči v Bonn, je začel posvetovanja z zahodnonemškimi voditelji. S podtajnikom za gospodarstvo se je pogovarjal o odpravi o-vir za ameriški uvoz v Evropo. Popoldne sta ga sprejela kancler Kiesinger in finančni min. Strauss. Ameriški minister je predlagal za-hodnonemškim gospodarstvenikom začetek razgovorov med Evropo in ZDA podobnim «Kennedyjevi rundi«, katerih namen bi bil odprava omenjenih ovir. Minister je predlagal tudi sklenitev svetovnega sporazuma o tekstilnih proizvodih, da zavarujejo industrijske države, predvsem ZDA pred izvozom iz držav, ki uvajajo na tem sektorju zelo nizke cene. Zahodnonemški podtajnik za gospodarstvo Dohnayni pa ni prikrival, da bonska vlada odločno nasprotuje taki pobudi. Tak sporazum bi bil nevaren, ker bi povzročil spopad med skupino industrijskih držav in državami, ki uvajajo nizke cene. Ameriški minister je načel tudi vprašanje kmetijske politike skupnega tržišča in poudaril, da so a-meriški sektorji, ki najbolj izvažajo, sedaj v velikem razmahu. Minister je dalje izjavil, da imajo ZDA dve alternative: ali omejiti uvoz, ali pa okrepiti izvoz. Dejal je, da hoče Amerika uvesti pot liberalizacije. Dodal je, da ZDA potrebujejo vedno večje trgovinske presežke, da lahko financirajo u-voz, pomoč državam v razvoju, potovanja Američanov v tujino in vojaške izdatke preko morja. Vendar pa je dejal, da ameriška vlada rajši naroča pri ameriških podjetjih, kadar gre za oborožitev, tudi če tuja podjetja ponujajo ugodnejše pogoje, v katerih bi na primer lahko prihranili celo 50 odstotkov. Jutri bo ameriški minister prišel Novi spopadi ob Suezu in Jordanu AMAN, 16. — Jordanski vojaški predstavnik je javil, da sta danes dve izraelski letali napadli z raketami in napalmom dva jordanska položaja, medtem ko je bil čez reko Jordan v teku topniški dvoboj. Ta je trajal približno tri ure. Predstavnik je dodal, da so začeli streljati Izraelci; napad dveh izraelskih letal je trajal kakih deset minut. V Tel Avivu je vojaški predstavnik potrdil, da sta izraelski letali bombardirali jordansko ozemlje. Dodal pa je, da sta to storili, potem ko so z jordanskega ozemlja začeli streljati čez reko Jordan. Nov topniški dvoboj je bil danes tudi ob Sueškem prekopu. Kakor so javili v Kairu, je dvoboj trajal dve uri na fronti dolgi 30 kilometrov. V Tel Avivu pa zatrjujejo, da so začeli streljati Egipčani, na kar so Izraelci odgovorili. V Kairu so uradno javili, da je vlada dala ukaz svojemu predstavniku v OZN, naj obvesti predsednika varnostnega sveta o včerajšnjem spopadu ob Sueškem preko pu. Izraelski minister za obrambo general Dajan je izjavil, da ne predvideva bližnje obnovitve večjih spopadov na Srednjem vzhodu. SPOROČILO AMERIŠKEGA DEPARTMAJA ZA OBRAMBO Sodelovanje vojnih ladij ZDA in SZ pri iskanju sestreljenega letala Našli so nekaj razbitin ■ Severna Koreja zahteva sestanek komisije za premirje ■ Izjave senatorja Mansfielda VVASHINGTON, 16. — Ameriški departma za obrambo je javil, da so našli razbitine letala v Japonskem morju južno od severnokorejskega mesta Čengjin in južno od kraja, kjer se sovjetsko-kitajska meja stika na morju. Do sedaj niso opazili preživelih članov posadke. Ameriški predsednik Nixon je predsedoval danes sestanku državnega sveta za varnost. Pozneje pa je departma za obrambo objavil sporočilo, ki pravi: «Iz raznih virov, od katerih so nekateri delikatni, lahko potrdimo, da je letalo ves čas med svojim poslanstvom bilo zunaj zračnega prostora, ki ga Severna Koreja zahteva za svojega. Vsi do sedaj razpoložljivi dokazi, vštevši severnokorejske izjave in najdba razbitin, nas navajajo k prepričanju, da so letalo sestrelila sevemo-korejska letala. Do sedaj ni makov o preživelih. Te vrste izvidniških poletov so v teku že nad dvajset let nad Japonskim morjem; v tem ni bilo nič neobičajnega. V preteklih letih so te polete odobrile visoke oblasti države m vojaških departmajev, odbor glavnih štabov in Bela hiša. Vsako teh poslanstev predstavlja zakonito uporabo mednarodnega letalskega prostora.« V ZDA se iz raznih krogov slišijo zahteve, naj ameriška vlada izvede povračilne korake proti Severni Koreji. Republikanski predstavnik Mendel Rivers je predlagal, naj bi uničili kako severnokorejsko vojaško oporišče ali celo uporabili atomsko orožje. Toda v washingtonskih uradnih krogih pre IliiillllIlllliiiiMniiliiliilllliiiiiiiiiiiiliiiillliiilllliiniiiNlliiiiiiiHniiiiilllllHiiiMllilliiiiiiiiiHlHiiiiiiiiiiiimHliiiiHiiHiiHiiiiiiiiiilHliiiiniiiuinHlliniiiilimmiiuj PODATKI ZVEZNE VOLILNE KOMISIJE SFRJ V Sloveniji največja udeležba na nedeljskih volitvah Podpisan nov sporazum o ribolovu mod Jugoslavijo in Italijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Po podatkih zvezne volilne komisije, ki še vedno niso dokončni, se je nedeljskih volitev za družbeno - politične svete zvezne skupščine, republiških in pokrajinskih skupščin in za odbornike občinskih svetov od skupno vpisanih 12,824.079 volilnih upravičencev udeležilo 11,152 tisoč 85, oziroma 86.69 odstotkov. V Bosni in Hercegovini se je volitev udeležilo 83.4 odst v črni gori 78,83. na Hrvaškem 87,92, v Makedoniji 84,87 v Sloveniji 89.9 odstotka, v Srbiji 87,63 odstotka vo-Hlrtih •upravičencev. Volitve za poslance zvezne skupščine so povsod potekale v redu, tako da ne bo nobenih ponovitev, čeprav tokrat zaradi več kandidatov tehnika’ volitev ni bila tako enostavna kot pri prejšnjih volitvah, Je vendarle odstotek neveljavnih volilnic povsod pod 10 odstotkov Na mnogih voliščih, kjer sta bila dva in več kandidatov, je bila razlika med «zmagovaIcem» in ((premaganimi« zelo majhna. Ponekod niso bile izvoljene dobro znane in zelo ugledne osebnosti in volivci so dali svoje zaupanje novim še ne uveljavljenim osebam. Opolnomočena ministra Jugoslavije in Italije dr. Zvonko Perisič in Giorgio Fragnito sta podpisala danes v Beogradu v imenu svojih vlad sporazum, s katerim se obnavlja in dopolnjuje dosedanji spo men ribolovni coni na področju mokracija« (centristi). Večina nje- v Ženevo, kjer se bo sestal z glav- , razum o ribolovu italijanskih ri-nim ravnateljem GATT. Iz Ženeve bičev v jugoslovanskih vodah. V bo odpotoval v Milan. | novem sporazumu se daje večji po- V OZRAČJU MOČNEGA SOVJETSKEGA PRITISKA Danes pomembno zasedanje plenuma CK KP Češkoslovaške Nepričakovana «rehabilitacija» nekaterih skrajnih prosovjet-skih elanov CK - Govorice o bistvenih izpremembah v vodstvu Bara. Sporazum predvideva med drugim tudi povečanje odškodnine, ki jo plačuje Italija Jugoslaviji, in to v skladu s povečanjem cen od 1965. leta dalje. Med pogajanji za obnovitev sporazuma so na obeh straneh poudarjali pomen znanstvenega sodelovanja na področju ribolova in so izrazili željo, da gospodarske organizacije o-beh držav nadaljujejo iskanje novih možnosti sodelovanja na tem področju. Opolnomočeni minister Fragnito je po podpisu sporazuma izjavil, da bo sporazuip prispeval k razvoju gospodarskega, znanstvenega in tehničnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo in omogočil, da se ozračje medsebojnega razumevanja prenese tudi na druga področja jugoslovansko - italijanskih odnosov. Dr. Perišič je s svoje strani izrazil zadovoljstvo zaradi u-spešno končanih pogajanj in poudaril, da sporazum govori o skupnem zanimanju Italije in Jugoslavije, da se s sodelovanjem ribiških gospodarstev in znanstvenih ustanov obeh držav racionalno izkorišča ribje bogastvo Jadranskega morja. član sveta federacije Edvard Kardelj je sprejel danes osebnega odposlanca predsednika Sudana, člana vrhovnega sveta Kedira Ha-mada, ki je včeraj izročil predsedniku Titu osebno poslanico predsednika Sudana Azharija. Kardelj in Kedira sta v pogovoru, ki je potekal v prisrčnem ozračju. Izmenjala misli o mednarodnem položaju in o vprašanjih s področja odnosov med Jugoslavijo in Sudanom. B. B. gove skupine se je bila že odločila za «ne», Duhamelovo osebno stališče pa ji je bilo doslej še neznano. PRAGA, 16. — Jutri se bo sestal centralni komite češkoslovaške komunistične partije in se od njega pričakujejo pomembni sklepi, ki bodo globlje zarezali v politično življenje na češkoslovaškem. Predvidevanja so temačna, saj je do tega sestanka prišlo po ponovni grobi sovjetski intervenciji in zelo ostrega pritiska, pa tudi nekateri zunanji znaki nič dobrega ne obetajo. Izvršni odbor predsedstva partije je tako po današnji seji izdal sporočilo, da je treba javno povedati, da ne obstaja noben dokaz, ki bi dovoljeval, da se nekatere tovariše obdolžuje izdajstva ali kolaboracio-nizma. Nato pa se navaja, da gre za bivše člane prezidija Bilaka, Bar-bireka, Kolderja, Pillerja, Rigo in Svetsko, namestnika Lenarta ter Kapeka, tajnika CK Indro ter predsednika nadzorne komisije Jakeša. Vsi ti so igrali med zasedbo avgusta lanskega leta kaj čudno vlogo in so bili nedvomno nekateri med njimi že v naprej obveščeni in so bili tudi nekateri potencialni kandidati za sestavo nove vlade. Sedaj pa je njih vloga v CK in političnem življenju jasna in je zato značilno, da so jih nekako javno «rehabilitirali* prav pred jutrišnjo sejo CK. Centralni komite KPČ ima 190 članov, poleg tega pa se seje udeleži še kakih šestdeset oseb, ki nimajo pravico glasovanja, število CK je visoko, ker gre v bistvu za združi- najbolj vročimi dnevi sovjetske o-kupacije. Predvidevajo, da bo prišlo do bistvenih izprememb v vodstvu partije in se. vedno bolj govori o zamenjavi Dubčka. Istočasno pa bodo znatno zmanjšali število članov predsedstva, ki so ga 31. avgusta lani povečali od 13 na 21 članov podobno, kot so to naredili za CK. To znižanje bi imelo važen politični pomen, ker bi na tak način odstranili Iz najpomembnejšega organa nekatere progresiste in med njimi prav gotovo Smrkovskega. Sindikalni svet je po plenarnem zasedanju 14. in 15. aprila izdal resolucijo, v kateri podpira sedanje vodstvo z Dubčkom na čelu. Sindikati obsojajo izgrede od 28. marca in pravijo, da gre za maloštevilne neodgovorne osebe, ki jih je treba kaznovati. Pomemben je tudi odstavek o novinarjih, kjer jim sindikat daje priznanje, da na pošten način branijo pojanuarsko politiko in da se ne sme vseh sredstev obveščanja dolžiti za današnje stanje. Rogersove izjave o Srednjem vzhodu in Kitajski VVASHINGTON, 16. — Ameriški državni tajnik Rogers je na letnem zborovanju družbe ameriških založnikov časopisov izjavil, da majhne tev dveh centralnih komitejev: iz- j države lahko impulzivno ravnajo v ' mednarodnih zadevah, toda močne voljenega na 13. kongresu še za časa Novotnega in izvoljenega med države morajo pokazati zmernost. Rogers, ki je verjetno mislil na sestrelitev ameriškega izvidniškega le. tala, je dodal: ((Zapletenost svetovnih zadev bi nas morala naučiti potrebe razumnega ravnanja, zame njave sile s sodelovanjem ter pogajanj o vprašanjih, ki razdvajajo države.« Rogers je izjavil, da ZDA se ne morejo in se ne mislijo izogniti svoji odgovornosti za zavarovanje zahodnega Berlina. O Srednjem vzhodu je izjavil, da ZDA niso vojaško vpletene na tem delu sveta, toda vedno je nevarnost, da bd bile potegnjene v nov spopad med Izraelci in Arabci. Dodal je, da se ZDA diplomatsko trudijo, da bi prispevale ne samo k premirju, temveč tudi k trajnemu miru s pomočjo Združenih narodov. Dodal je: «Lahko iščemo formule, ki lahko ugladijo težave na Srednjem vzhodu, toda ni nobene formule, ki bi se lahko izvedla brez privolitve prizadetih.« Dalje je Rogers dejal, da se ZDA skušajo pogajati za mir v Vietnamu, vendar niso mogoča pogajanja za mir «brez resnega odgovora z druge strani«. O Kitajski je Rogers izjavil: «Lahko dajemo predloge, ki bi lahko izboljšali odnose s Kitajsko, vendar ne more biti velikih rezultatov, če Kitajci rajši nimajo nobenega dia loga z nami. Lahko pridemo do zaključka, da je nesmiselno nadaljevati oboroževalno tekmo, toda sporazum, da se napravi temu konec, zahteva vzajemne in pametne odlo čitve na obeh straneh.« V Franciji stavka trgovcev in obrtnikov PARIZ, 16. — Pariški promet je bil danes popoldne skoraj popolnoma ustavljen zaradi stavke trgovcev in obrtnikov, ki so s svojimi avtomobili napolnili pariške ulice. Stavko je napovedala sindikalna zveza malih in srednjih podjetij (PME). Dolge povorke avtomobilov so iz pariške okolice krenile v popoldanskih urah proti mestu, na avtomobilih pa so trgovci in obrtniki vzklikali gesla proti de Gaullu. Največ avtomobilov se je zbralo v Rue de Rivoli, kjer je sedež finančnega ministrstva Minister Ortoli pa ni hotel sprejeti delegacije stavkajočih, ki je zaprosila za razgovor. Predstavnik PME Gingembre, ki je vodil delegacijo, je zaradi tega sklenil, da se odreče že napovedanemu sestanku z ministrom, ki bi ga moral imeti prihodnjo soboto. Obsodi! je tudi početje vlade, ki «odvrača dialog v trenutku, ko se toliko govori o sodelovanju in dialogu«. Do podobnih manifestacij je prišlo tudi v številnih drugih francoskih mestih. Posebno živahne so bile demonstracije v Bretaniji, kjer je ponekod prišlo tudi do spopadov s policijo in incidentov. V Mor. lauxu se je morala policija posluževati solzilnih bombic. Protest trgovcev in obrtnikov povzroča francoski vladi velike preglavice posebno zaradi prihodnjega referenduma, ki bo, kot je znano, 27. aprila. Ko bi vlada sprejela zahteve ((neodvisnih delavcev«, bi se morala odreči znatnemu delu državnih dohodkov, v nasprotnem primeru pa je možno, da bodo obrtniki in trgovci, ki so tradicionalno navezani na golizem, glasovali proti referendumu. Vrsti vidnih francoskih političnih osebnosti, ki so že napovedale, da bodo 27. aprila glasovale «ne», se je danes pridružil še Jacques Du-hamel, predsednik parlamentarne 1 skupine «napredek in modema de Pap«ž Pavel VI. bo obiskal Ženevo VATIKAN, 16. — Papež Pavel VI. bo v prvi polovici junija potoval v Ženevo, kjer se bo udeležil svečanosti za petdeseto obletnico ustanovitve Mednarodne organizacije za delo (OITI. Sporočilo je dal danes sam papež več tisočim vernikom v baziliki sv. Petra. Ob priliki potovanja v Ženevo bo papež Pavel VI. obiskal tudi sedež ekumenskega sveta cerkva, ki združuje krščanske nekatoliške cerkve in ki ima svoj sedež v švicarskem mestu. Iz Vatikana poročajo, da bo papeževo potovanje zelo kratko: trajalo bo največ en dan. Nov namestnik poveljnika ameriških sil v Juž. Vietnamu SAJGON, 16. — Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da je bil general William Ros-som imenovan za namestnika vrhov nega poveljnika ameriških sil v Vietnamu na mesto gen. Goospa-sterja, ki je bil določen za vrhov nega poveljnika zavezniških sil v Evropi. vladuje mnenje, da bo Nixon rav nal zelo previdno, da se izogne novim zaostritvam. Na področju, kjer je neko letalo opazilo razbitine, se nadaljuje iskanje. Pri tem sodelujejo ameriške in sovjetske vojne ladje. Pentagon je javil, da je neko ameriško letalo letelo nad sovjetsko ladjo in slikalo razbitine, ki so jih sovjetski mornarji našli v morju. Na tem področju sta dve sovjetski vojni ladji, skupno z nekaj letali, ki sodelujejo pri iskanju. Iz Japonske sta prišli dve ameriški vojni ladji. V južnokorejski prestolnici so a-ineriške in južnokorejske sile v pripravljenosti za vsak primer Severnokorejska vlada pa je zahtevala, naj se v petek sestane komisija za premirje. Nedvomno je ta zahteva povezana s sestrelitvijo ameriškega letala. Ni znano, ali so Američani sprejeli zahtevo za sestanek. Tudi v ameriškem oporišču na otoku Okinawi so številna ameriška letala v pripravljenosti. Ameriški predstavnik v Sajgonu Je sporočil, da so v pripravljenosti tudi tri ameriške letalonosilke, ki so sedaj ob vietnamski obali. Japonski zunanji minister je izjavil, da je ameriško štirimotorno letalo ((skušalo zbežati, ne da bi reagiralo na severnokorejsko akcij.)#. Dodal je, da japonska vlada nima sedaj točnih podatkov, da bi vedela, ali je bilo ameriško letalo zunaj severnokorejskega zračnega prostora, kakor trdijo v Washing-tonu, ali pa je prodrlo globoko v ta prostor, kakor trdijo v severnokorejski prestolnici. Naj bo karkoli, je dodal minister, je sestrelitev letala primer pretiravanja pri samoobrambi. Zvečer je predstavnik državnega departmaja sporočil, da je ameriški torpedni lovec «Dale» našel dva kosa trapa letala, na katerih se vidijo luknje izstrelkov. Značilno Je tesno sodelovanje ameriških in sovjetskih vojnih ladij in letal pri iskanju razbitini letala in morebitnih še preživelih članov posadke Voditelj' ameriške demokratične večine v senatu Mansfield je izrazi: 'mnenje, da so sestreljeno letam poslali na akcijo, ne da bi bil predsednik o tem obveščen. Dodat je, da mora vsa dejavnost te vrste biti pod nadzorstvom predsednika, in je predlagal ustanovitev osrednjega urada v Beli hiši, ki bi nadzoroval razne obveščevalne službe,, zato da bi se izognili ponovitvi podobnih incidentov. Pentagon pa je javil, da je bilo v letošnjem prvem trimesečju nad Japonskim morjem 190 podobnih akcij, kakršno je izvedlo sestreljeno letalo. LONDON, 16. — Britanski minister za zaposlovanje in produktivnost Barbara Castle je orisala danes pred poslansko zbornico temeljne točke «omejenega» zakonskega osnutka o sindikalni reformi, ki ga bo vlada v kratkem predložila. Sindikati so že ostro kritizirali osnutek, ki naj bi omejeval I pravico stavke. ....................luninim,.................... Ameriško-sovjetska posvetovanja o Jedrskih eksplozijah Ugotovili so koristnost izmenjave misli Izvedenci so izrazili željo, naj bi se tehnična posvetovanja nadaljevala DUNAJ, 16. — Ob zaključku a-meriško - sovjetskih posvetovanj na Dunaju je bilo objavljeno skupno sporočilo, ki pravi, da so udeleženci razgovorov mnenja, da so podzemeljske jedrske eksplozije v bližnji prihodnosti za črpanje petroleja in metana in za kopanje rovov tehnično mogoče. Tehnično so te eksplozije lahko mogoče tudi za premike gmot zemlje za graditev vodnih rezervoarjev na puščavskih ozemljih, za odpiranje kanalov in za odstranjevanje materiala pri rudarskem delu na odprtem. Poročilo dodaja, da ustvarja izvajanje atomskih eksplozij v te namene velike možnosti in v nekaterih pogojih omogoča dela, ki z običajnimi metodami ne bi bila mogoča. Ob spoštovanju nekaterih pogojev bo sedanja tehnologija o-mogočila podzemeljske eksplozije, ki bodo popolnoma v skladu z določbami o varnosti, ki so na splošno priznane za obrambo prebivalstva pred žarčenjem. Delegaciji sta prišli do zaključka, da je bila izmenjava misli o tehnoloških vprašanjih zelo koristna, in izvedenci so mnenja, da so zaželena še druga tehnična posvetovanja. Poročilo pravi na koncu, aa so mnenja, da so ta posvetovanja zelo aktualna v zvezi z določbo sporazuma proti širjenju jedrskega o-rožja, ki določa, da morajo biti koristi miroljubnih jedrskih eksplozij na razpolago nejedrskim drža vam podpisnicam sporazuma. Kakor poročajo iz New Yorka, je rektor univerze v Stanfordu Kenneth Pitrer izrazil zaskrbljenost zaradi izredno močnih podzemelj skim jedrskih eksplozij, ki jih na merava ameriška komisija za a tomsko energijo izvesti v puščav skih področjih v Nevadi. Prof. Pit-rer je ugotovil, da sta dve manjši eksploziji v Nevadi lanskega leta povzročili manjše potresne sunke v raznih krajih blizu poizkusa. Profesor Pitrer predlaga preiskavo kongresa v zvezi z napovedanimi eksplozijami. Pri tem je izjavil, da bi morali preiskavo izvesti znanstveniki, ki so popolnoma neodvisni od komisije za atomsko energijo. _______________ Še dvanajst mesecev izjemnega stanja v Rodeziji SALISBURY, 16. — Rodezijska vlada je danes podaljšala za novih dvanajst mesecev ukrep o Izjemnem stanju, ki so ga uvedli prvič novembra 1966, ko je predsednik vlade Jan Smith enostransko proglasil neodvisnost Rodezije od Velike Britanije ter njen izstop Iz Commomvealtha. Današnji ukrep Je pravosodni minister Lardner Burke opravil s ((črnskimi terorističnimi dejavnostmi proti vsej Južni Afriki«. PO MNOŽIČNIH DEMONSTRACIJAH V ITALIJANSKIH JETNISNICAH Večji del pripornikov premestili v druge zapore Največ so jih poslali na Sardinijo in v južne kraje MILAN. 16. — V notranjosti jef-nišnice San Vittore so že začeli s popravljalnimi deli. Skoda, ki so jo priporniki povzročili med protestno manifestacijo za reformo kazenskega zakonika in jetniškega pravilnika, je ogromna. Zaradi tega so morali premestiti v druge zapore 7U0 od 1300 pripornikov, kolikor jih je bilo v jetnišnici med uporom, medtem ko so morali za preostale za silo urediti kuhinjo, ki je bila uničena. Zdravstveno stanje pripadnikov policijskih in karabinjerskih sil, ki so sodelovali pri zadušitvi upora, se zboljšuje. V bolnišnicah so namreč karabinjerski podpolkovnik, nekaj funkcionarjev in častnikov oddelkov javne varnosti, milanski vi-cekvestor ter policaji in karabinjerji. Karabinjerskega podpolkovnika, katerega je general Verri, poveljnik divizije «Pastrengo» pohvalil za njegov «junaški nastop med akcijo proti pripornikoma, bo nadomestil poveljnik tržaškega nuklea polkovnik Favalli. Sodna oblast je poverila preiskavo o incidentih načelniku letečega oddelka milanske kvesture, ki se je takoj lotil dela in si je ogledal povzročeno škodo. VIDEM, 16. — V videmskih zaporih, kjer je včeraj 70 pripornikov osem ur mirno demonstriralo in zahtevalo ustrezne reforme, je bilo danes vse mirno. Vodstvo zapora je že včeraj obljubilo, da ne bo prevzelo nobenih disciplinskih ukrepov. BARI, 16. — Tudi v Jetnišnici y Bariju je bilo danes mimo. Včeraj so namreč priporniki, v glavnem mladi, ki so v pričakovanju sodnih razprav, manifestirali in zahtevali reforme ter so zanetili ogenj v celicah, laboratorijih .kuhinji, knjižnici in v kliničnem centru. Gasilcem se je šele proti jutru posrečilo pogasiti plamene. Skoda je ogromna. V jutranjih urah so premestili najbolj jeznorite pripornike v Lucero pri Foggi in v Cosenzo. IVREA, 16. — Tudi v gradu «del-le quattro torri», kjer so zapori, so priporniki glasno zahtevali reforme. šele po razgovoru z nekim inšpektorjem, so se pripor- niki pomirili in se vrnili v celice. BRESCIA, 16. — Danes je državni pravdnik zaslišal večje število pripornikov, ki jih imajo za organizatorje včerajšnje demonstracije, ki se je zaključila šele danes zjutraj. Pripornike so prisili k predaji šele, ko so jih obsuli s solzilnimi bombami. Kakih 20 pripornikov bodo premestili v zapore v Trapani. Sploh so danes premeščali pripornike iz milanske, turinske ln genovske jetnišnice v druge. Nekaj so jih priprli v Piši, nekaj v Vol-terri, večino pa so poslali v Kalabrijo. Tudi v sicilijanskih zaporih so morali sprejeti precej tu-rinskih upornikov, medtem ko so 110 pripornikov iz milanske jetnišnice San Vittore odpeljali na Sardinijo, kjer jih bodo razmestili po zaporih v Algheru, Sassarlju in na otoku Asinara. Nadaljnjih 200 pripornikov pa so pripeljali v Neapelj, kjer jih bodo spravili za rešetke jetnišnic v Poggioreale in na Prociai. V soboto so odprli v umetniški galeriji Barisi, Ul. Rosseti 8, razstavo slikarskih del Radenke Birsa, ki se je rodila v Brjah na Vipavskem, a dela v Trstu. Razstava (na sliki ob otvoritvi z mlado umetnico na sredi) bo odprta do 23. t. m. in sicer ob delavnikih od 8. do 13. in od 16. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. ure iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiuiiiiiiiiiimniiiiiiiiiJfuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii UMOR STEVANA MARKOVIČA ŠE VEDNO ZAVIT V NAJVEČJO SKRIVNOST Preiskovalni sodnik Patard proučuje nove elemente? Verjetno zaradi tega ni sprejel zahteve po izpustitvi Marcantonija na začasno svobodo VERSAILLES, 16. — Preiskovalni sodnik Rene Patard, ki skuša razčistiti zadevo o skrivnostnem u-moru mladega Jugoslovana Steva-na Markoviča, ki je bil telesna straža filmskega igralca Alaina De-lona, ima še vedno polne roke dela. Čeprav se Patard trudi, da bi preiskavo speljal na pravo pot, so ostali razlogi in tudi način umora Beograjčana še vedno skrivnostni in do sedaj ni bilo mogoče ugotoviti odgovornosti in še manj seveda dokazati. Vseeno pa so v zadnjih dneh prišli na površje novi elementi. Frangois Marcantoni, e-dina oseba, ki je v zaporu pod uradno obtožbo soudeležbe pri u-moru, je prestal včeraj dve dolgi in predvsem naporni uri v uradu preiskovalnega sodnika. Preiskava, ki jo vodi francoska policija, je ugotovila, da je Marcantoni, kar je tudi potrdil, junija meseca kupil žimnico in blazino, ki jo je namenil hiši na pariškem podeželju v Goussainville. Plastični ovoj in vreča iz konoplje, v kateri so našli ubitega Markoviča, so iste znamke kot ■' VT .. . —.» ~ "'TT? Ukletijeiii priporniki ob zidovih milanske jetnišnice San Vittore čakajo, da jih odpeljejo v druge bolj varne zapore .........................................................................................................n..... žimnica in blazina, ki ju je kupil Korzičan z ne preveč nedolžno preteklostjo. Res pa je tudi, da so trgovci izjavili preiskovalcem, da večkrat prodajo žimnice v večjih ovojih kot jih dobe iz tovarne in včasih celo druge znamke. O razgovoru med Patardom in Marcantonijem, ni bilo mogoče, kot vedno v preteklosti, dobiti iz uradnih krogov nobenih podrobnosti. E-den od zagovornikov Marcantonia, ki je prisostvoval zasliševanju, je novinarjem povedal, da je njegov klient opozoril sodnika, da so 14. oktobra lani policijski agenti izmerili vse žimnice v njegovi vili in da so med seboj šušljali, da je stvar čudna, ker «je premajhna*. Verjetno, je pripomnil odvetnik, so mislili na plastični ovoj, v katerem so našli razmesarjeno telo Ta nov element torej ni trenutno pripomogel k nobenemu napredku, vendar bi lahko igral glavno vlogo v preiskavi, ki traja že od 1. oktobra lani, ko so odkrili zločin. Verjetno je to eden od razlogov zaradi katerih Patard, brez dvoma najbolj znan francoski sodnik in to kljub temu, da je razmeroma mlad, do sedaj še ni ugodil zahtevam Marcantonijevih zagovornikov, da bi njihovega klienta izpustil na začasno svobodo. Tudi Marcantoni je osebno s pismom, ki ga je napisal dan po zaslišanju Nathalie Delon, zahteval izpustitev iz zapora. Pripornik je v tem pismu sku- V bližini Pori - au • Prince Spopad med komunisti in varnostnimi siiami PROBLEM, KI CA V VSAKI DRŽAVI REŠUJEJO PO SVOJE pffle vč P- najrn Ameriški črnci dobrodošli v Afriki Gibanja za vrnitev v Afriko so bo ta leta 1970 uničena. «črni Jud- pravice kot belci. Ne smejo ] bila od leta 1714 naprej precej po- j je» so sicer ušli «koncu» Amerike, poraza z izseljevanjem. Mi ' gost pojav med severnoameriškimi! niso pa se izognili mnogim kliti- ramo pomagati v borbi za -—m_j_ ----------- j—i.-i. j—kad! tudi med črnci ZDA in niso si j ljanske pravice. Kenija ni še pridobili zaupanja domačih pre-1 podpirala gibanja za tnnožifl bivalcev. Od 'iberijsue vlade so za seljevanje iz ZDA v Afrik" SEM PORT-AU-PRINCE (Haiti), 16. -Časnik «Le nouveau monde* piše, da je bilo med silovitim spopadom na sedežu nove ilegalne marksistično - leninistične partije ubitih 30 »komunistov*. Tudi poročnik varnostnih sil je bil ubit. Policijske sile so napadle sedež gibanja, ki je bil na področju Boutilliersa, kakih 10 km od Port-au-Prince in so aretirali številne osebe ter zaplenili dokumente in propagandni material. «Le nouveau monde» pripominja, da Je sovjetska agencija Tass pred kratkim objavila vest o združitvi dveh ilegalnih levičarskih črnci. Toda razen devetih družin, ki so se leta 1816 naselile v Sierri Leone, 88 osvobojenih sužnjev, ki so leta 1820 ustanovili Liberijo in 15 črnopoltih Američanov, ki so se v Liberiji naselili 100 let kasneje, je bolj malo ameriških črncev investiralo svoje imetje in svoje življenje tam, od kode ' so prišli. Sedaj ko v ZDA vse večje število črnopoltih ljudi zaj.ika vrednote bele Amerike in išče podobnosti z afriškimi brati in ko se veča število črncev, ki so vedno bolj obupani nad svojo civilno bodočnostjo in nad dosego državljanskih pravic, se zdi Afrika prevelika za rešitev tega žalostnega rasnega problema. Toda kako se kaže ta možnost Afričanom? Kako bi biii ameriški črnci sprejeti v neodvisnih afriških državah, ki večkrat še same iščejo notranjo enotnost’ Odgovori na taka vprašanja so izredno različni. Od liberijskega predsednika Williama Tubmana. «Vsakdo, ki ima črno polt je Afričan* (oz. državljan afriške države — op. ur.), do stališča kenijske vlade, kjer so v poslanski zbornici pred kratkim zavrnili predlog zakona, ki bi dajal avtomatično kenijsko državljanstvo vsem ameriškim črncem, ki bi zanj zaprosili. Da bi ameriški črnci spoznali mnenje Afričanov do problemov njihove morebitne ali še bolje potencialne naselitve v Afriki je ameriška črnska revija Ebony obiskala skupino tako imenovanih «črnih Judov*, ki so se naselili v Liberiji in prosila za mnenja vrsto afriških političnih voditeljev. «črni Judje* — nekaj nad 100 po številu — so se v Liberiji naselili pred kratkim. Vsi so prišli iz «Abeta Lsrael Center* iz Chicaga. Nastanili so se približno 160 km od obale, na redko obljudenem področju. Njihova izselitev iz ZDA nima rasnih vzrokov, temveč verske. Menili simbolično ceno odkupih veliko površino zemlje in začeli urejati farmo. Čeprav imajo številne težave, mislijo «črni Judje* ostati za vedno na afriških tleh. Zanimivo je vsekakor, da se še niso poslužili zakona, ki jim daje na željo avtomatično državljanstvo brez poskusne dobe 2 let. Liberijski predsednik Tub-man je izjavil, da bi Liberija lahko postopoma sprejela okoli pol milijona ameriških črncev in da bi vlada dala vsaki družini, ki bi sprejela državljanstvo, 8 hektarov zemlje in zemljišče za hišo «Vi pripadate tej zemlji. Kjer ste prej bili niste mogli priti do nobenega resnega in odgovornega dela,* je Tubman dejal naseljenim ameriškim črncem. Z manj kot 18 milijoni prebivalcev bi lahko ogromni Kongo (Kinsaša) sprejel okoli 100 milijonov naseljencev. Tako je dejal predsednik Joseph Mobutu. Bi se ameriški črnci lahko naselili v Kongu? «Zakaj ne? Vsakdo od nas bi se prav rad naselil v Ameriki,* je dejal Mobutu. Resno govorjeno je kongoški predsednik izjavil, da so v Kongu dobrodošli vsi črnci, ki so voljni delati. Ni niti neobhodno potrebno, da so visoko kvalificirani. Glavno je, da pridejo z namenom dela ne pa politike. Izjava Mobutuja je torej precej obremenjena, saj očitno govori, da ne mara politično prezrelih (ali bolje naprednih) ljudi. Zadostuje mu delovna sila. Di smatra, da mora biti neod' frika aktivna sila na svetu -. _ se zapirati v svoje težave ioj m jj no sprejemati poraze. AmerisJ Vffl ci, ki pridejo k nam, imajo z nami samo barvo kože. -, drugačni so po kulturi, nava® miselnosti. Naše stališče se ® tolmačiti kot sovražno do n* nih izseljencev. Radi sprti vsakega črnca ali belca, vC« želi pomagati pri razvoju ® jj® bili Logično se nam zdi, da se , )<• : polti človek, ki pride k nam1 no na delo, prej privadi od lolucijc na novo okolje. Zakon, ki [ike v črncem iz ZDA avtomatično1 vrsto ljenstvo Kenije bi bil nepravi' jtavija celo rasističen, ker bi bila pati kože edini ključ za njegov*. lirn rabo. Moralne vrednosti člov* «V Malavviju je prostora za 8 mi lijonov ameriških črncev,* je izja- njegova delovna sposobnost, zelo vsekakor važnejša pojma ol bi bila postranska elementa., ' ... mo, da obstajajo med črn® ™ pre in afriškimi deželami zelo j ’ ®a možnosti sodelovanja in pon* je^ di brez izsiljevanja umetnih,1 stoli« tičnih in tudi rasističnih zal® iiževm naseljevanju in državljanstvu nožni ške države so neodvisne & da sprejemajo razočarane i* ^ Sto žene brate iz Amerike, teiD',||0^i jim z aktivno mednarodno Pevron, __________ ■ > i • , »_.i1l pomagajo v borbi za držat® spri pravice.» l°žaja, 31U s Niso mu dovolili poroke z ^ Komaj 23-letni Turek 7o ni ,aiPH Mrter jelik ti.° ž«ye °b* ladl' sta nam' česar se je odločil za povratek na «č nadaljevali plovbo letališče. ACAPULCO, 16. — Vrhovno sodišče države Guerrero je premestilo v Chilpancingo, 137 km od Aca-pulca, sodnika Huga Pereza Bau-tisto, ki je vodil sodno razpravo proti Sofiji Bassi Celorio (ubila je s petimi streli iz samokresa zeta grofa Cesara Acquaroneja), ki se je zaključila z njeno obsodbo na 11 let zapora. Bautista je že šesti sodnik, ki je imel opravka z razpravo, katerega so premestili. Bautisto bo nadomestil Arturo Nieva Martinez, ki je že pred njim vodil sodno preiskavo v zvezi z Acquaronejevim umorom. Martinez bo moral tako predati sodišču vse sodne akte, skupno s prizivi tožilca in obrambe proti razsodbi. Tožilec je vložil priziv z zahtevo po strožji kazni, medtem ko se obramba poteguje za popolno oprostitev Sofie Bassi Celorio. Sovjetska petrolejska ladja, ki ima tri metre široko odprtino na levi strani, je odplula proti Črnemu morju, ameriška ladja pa_ po zadnjih vesteh pluje morju. Na Mazzinijevem spomeniku v Rimu Z rdečo barvo: «Živel Mao» RIM, lb. — Neznanci so ponoči napisali z rdečo barvo na podstavku spomenika Giuseppu Mazziniju na Trgu Romolo in Remo napise, s katerimi poveličujejo Maocelunga Na podstavku so karabinjerji našli napise «Mao - revolucija, Mao - resnica, živel Mao in Lin Piao». Oo-čina je poslala na kraj uslužbence mestne čištgče, ki so spomenik očistili napisov. Vojaški komandant je tudi pove- nasnrotstva in vpreči vse moči v dal, da Imajo gverilci v vaseh in uresničevanje vladnih programskih mestih svoje pomagače, ki so or- I ciljev. RIM, 16. — Enaindvajsetletni a-meriški študent Mark Gregory, doma iz Massachusettsa, ki je bil gost «Loyola University» v Ulici Della Camilluccia, je danes ponoči padel z okna četrtega nadstropja stavbe. Dva študenta sta ga našla še pri življenju na vrtu zavoda. Fanta so nemudoma odpeljali v bolnišnico San Filipno Neri, kjer je kmalu podlegel poškodbam. Mark Gregory je posečal na «Lo-yola University» desetmesečni te čaj. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, če gre za nesrečo ali samomor. Zaradi slabih stanovanjskih razmer Ljudje izžvižgali princeso Margaret LONDON, 16. — Skupina oseb, ki je protestirala zaradi slabih stanovanjskih razmer v predmestju Londona, je danes izžvižgala princeso Margaret, medtem ko je kra- manjka važno mnenje predsednika Juliusa Nyerere o tem važnem problemu. Šest drugih afriških voditeljev je obsodilo ravnanje s črnci v ZDA, ja pa tudi pripomnilo, da so črnci ZDA popolni Američani, ki morajo svoje probleme rešiti v sklopu zakonov ZDA. Predsednik Dahomeya Zinsou ;e celo povedal, da so črnci v Ameriki v primerjavi z Afričani privilegirani ljudje. Dopisnik revije Ebony je obiskal tudi rasistično Rodezijo in od predsednika lana Smitha dobil ustrezno izjavo. »Ameriški črnci bodo v naši državi dobro sprejeti kot turisti,* je dejal Smith, »ni mi pa znano, da bi izvirali iz tega dela Afrike.* lan Smith ni edini, ki pravi, da ameriški čmci ne izvirajo iz vzhodnega dela Afrike. Podobno izjavo je dal tudi kenijski minister za informacije Osogo med razpravo o predlogu zakona, ki bi daja avtomatič- med streljanjem s policijski* naj0 ! genti tudi njega ubili. i bij. Policija je Izjavila, da se ? letni Nebi Berber, katerega 31 j« tr šestimi meseci izpustili iz ** naj0 postavil z?, grmovje nedaleč pia< si Ishaklar v južni Anatolii'' stanuje njegova zaročenka, f s ‘ja, s puško streljal na vsakega bivalca vasi, ki je prišel To je storil, ker starši sovaJ niso privolili v poroko Policijski agenti, ki so 15 st; kraj, so po četrturnem str®1 ubili Berberja. Eaen oa ranjencev Je J11,^ da je verjetno Berber po® bi Streljal je izza grmovja ‘tiio kikrat ko je zadel osebo se J ch j( sterično zasmejal. «Bil j*'Jtiv sten«, je zaključil ranjene® 5® povedovanje novinarju, ki ^ ti- 1 šel na kraj strahovite trage" j, 04 Po ponedeljskem tajfu#11 ^ itc Nad 1000 smrtnih žrte' v vzhodnem delu Pakift . *etc DACCA, 16. — Prevladuje teiij) nje, da je bilo zaradi tajfu^ lOgli Zemuna, cvi ui uaja aviuiiiauu- jc uuu taiaui taj* j no državljanstvo vsem črncem iz je v ponedeljek zvečer pustij; P ' .............. ‘' ‘ področju Dacce in Comiile P. 4* ni Pakistan) kakih tisoč ^ ZDA in s Karibskih otokov, ki Di zanj zaprosili. Kot je znano je bil predlog zavrnjen Stališče kenijske vlade do problema, ki se zdi vsekakor prej akademski kot praktičen, je za neodvisno državo z veliko revolucionarno tradicijo zelo čudno. Kenijski parlament je izdal pojasnilo, ki bi sprejeti sklep obrazložil javnosti, predvsem črnsko ameriški. Pravi Tom Mboga, minister za gospodarstvo in razvoj: «Ne zdi se mi pravično ustvarit' možnost avto- mesta, ki jih je tajfun pop0^ uničil. tila; A po Egejskem matičnega državljanstva. Ameriški črnci imajo po zakonu ZDA iste žrtev. Do sedaj so uradno^ da je bilo 518 mrtvih in 7 ^v, njenih, kar so potrdili tudi Je s rih bolnišnic v Dacci, ven®* poi je zvedelo, da je baje na P<’ ,ajce ju Homme pri Comilii 300 n'rLtlli Uradno so javili, da je bilo J’, delu pustošene dežele do se®*1 mrtvih. V Demri se je število sl 1 J Sv« žrtev povečalo na 600 in to ’3ut6/ J Upj), številnih žrtev v 31 vaseh v ,, vrJfl IZ TRŽAŠKE KRONIKE k c *et( iit<> g. Jel, *no. SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Odmev tragičnih dogodkov v Battipaglii Odobrena resolucija KPI z zahtevo po razorožitvi policije Tragični dogodki v Battipaglii so.Tomlnez (KPI), ki Je najprej ugo-včeraj odjeknili tudi v miljskem tovil, da sta si resoluciji v bistve-občinskem' svetu. Svoji resoluciji I ni točki, t. J. zahtevi, oziroma oce- Ijičina sestra zapuščala nove hiše v zahodnem delu glavnega mesta. ^rememb^n‘da‘“ni mo- sta predložila svetovalca Niccollni za KPI ter Dragan za DC. V obeh je izrečeno mnenje, da se mora policija med sindikalnimi in delavskimi manifestacijami razorožiti, toda v drugačni obliki. V komunistični resoluciji, ki je bila ob koncu seje sprejeta s 14 glasovi Je ta zahteva jasno izražena, medtem ko se demokrščanska zaključuje — po popravku socialista Robbe — s pripombo, da bi razorožitev «bi-la pozitivna« Do krajšega prerekanja je prišlo zaradi govora demokristjana Pon-tinija ki Je imel nalogo, da oriše resolucijo svoje skupine. V resnici je Pontini izrekel predvsem lastno mnenje, ki ‘e bilo marsikdaj v protislovju z besedilom resolucije, Tako je daljši del svojega govora posvetil «provokatorjem», ki naj bi se pomešali med demonstrante in obsodil «nasilje množic«, zaradi katerega naj bi bili agenti javne varnosti prisiljeni streljati «v silobranu da si zavarujejo lastno življenje« O razorožitvi sami je Pontini ponovil tezo predsednika vlade Rumorja, da mora priti pred tem Margaret je stopila v avto in se | „oča v vzdušju «nasilia» nasmehnila, vendar ni ničesar od- | Robb3 Je „ demokrSCan govorila demonstrantom. Princesa je prihajala iz «A11 Sa-ints House*. novega stanovanjskega bloka za priletne osebe v Notting-hillu, ko se ji je približala skupina 300 oseb. Nekateri so ploskali, dru-gi so žvižgali, drugi pa so kričali, sk: resoluciji izrekel mnenje, da je popolnejša od komunistične. Zato je tudi predložil spremenilm popravek, ki so ga demokristjani takoj spre j eh, ln napovedal, da bo glasoval zanjo, K besedi se Je oglasil odbornik ni razorožitve policije podobni, če že ne enaki in da bi se lahko združili. Po polurnem premoru, med katerim so voditelji obeh skupin skušali priti do kompromisa, se stanje ni spremenilo. Komunisti so predlagali, naj bi se v demokrščan-ski resoluciji spremenilo besedilo, da občinski svet pozitivno ocenjuje razorožitev policije, tako, da se vnese beseda «zahtevamo, da se policija razoroži« Tega svetovalci DC niso hoteli sprejeti, zaradi česar je občinski svet moral glasovati o obeh resolucijah ločeno. Za resolucije komunista Niccolinija so glasovali svetovalci KPI, proti KD, medtem ko sta se socialistična svetovalca vzdržala. Za resolucijo, ki Jo je predložila demokrščanska skupina, pa so glasovali svetovalci KD in PSI, proti KPI, medtem ko se je vzdržal liberalni svetovalec. S pičlo večino je bila torej odobrena resolucija KPI, v kateri je med drugim rečeno: «Miljski občinski svet se pridružuje vsem. ki so zahtevali od vlade, naj ukrepa, da se bo policija razorožila pri vzdrževanju javnega reda, kar je prvi pogoj, da delavske borbe ne prerastejo v tragedije.« Zatem je župan Millo obvestil svetovalce, da bo tudi v Miljah prirejena športna manifestacija ((Mladinske igre«, ki se bo zaključila 10. maja. Dalj časa sp nato posvetili upravnim vprašanjem. Nadaljuje sc zasedb* medicinske fakultete Študenti medicinske fakUW so predvčerajšnjim zasedi* 1 fakulteto so včeraj zveč®r posebno tiskovno sporočil0’ < terem obveščajo javnost, da m sedba nadaljuje z delom skih komisij. Prva komisija j, ravnavala temo odnosa n H., — ,1___1 j__ „„ do družbe, drugi dve pa ^ ^ programe prostorov. študentje so še posebej ua tragični položaj, v kat®*« t medicinska fakulteta pri tržJJ > nlverzi, in pozivajo oblasti, ‘‘j itv« milHhmo 11 Ir ronn 1^ «{nni> IVI Hj 1 inudoma ukrepajo, sicer b° 1 f fakulteta po štirih letih ,, i , prenehati s svojim delom. ŽkOflnUftlfl V nrni nroH fit.lJUj Nm škodovalo v prvi vrsti štu°2 hsi ki bi se ne mogli kvalifi6^ : 5 O svojih problemih so ®.ji v, dentje včeraj zvečer pog°VBn(( • — hi nekaterimi docenti ter »tj naj tudi oni ukrepajo. 64 1 Opozoril« operaterji | Vlaum komisariat opoz*rJ fl 5' raterje, ki imajo pooblastil* kj menjave v okviru posebm*š o racij Alpe-Adria 1964, da „ &„Z,apadL »t! daljšanj omenjenih pooblasBl k? daljnja pooblastila bodo iz,,yqi0§ zahtevo podjetij, le za nje operacij« riš tik Razstava «Kuba Odbor prijateljev Kub« soboto, 19. aprila, ob Itj« na sedežu centra za kult% menjave z Inozemstvom v Jr’ rebianca 13 razstavo nes«. Razstavo, ob obletbVs«, uspelega ameriškega naP* (jJ«« Kubo, bo prikazal Vittori0 »o 11, ki Je obiskal Kubo apf‘, >Sv Razstava bo odprta do ** la ln sicer od 17. do 19.70- vierai: Naj višja temperatura 7 najnužja 7.2, ob 19. uri 12.2 sto-•e' zraJni tlak 1008,8 rahlo pada, r 1 km severozahodnik, vlaga 65 ■li r1 nebo 6/10 pooblačeno, morje |lrn°. temperatura morja 11.5 stop. ^;seja deželnega sveta ji za a ni množil Afriki neodvis svetu ■ ive in kmerišl majo ože. P; navad e se i< do n* ua sprei ^ca’ ^ ^ 7?«rajšnji seji deželnega sve-v°ju s ™ bila na vrsti vprašanja, inter-da se r-fJ« in resolucije svetovalcev. nam: 5?T&lei Furlanskega gibanja so od iasa od tega predložili , i,; | S!“cilo o fakulteti za sodobne 1-- . ( Vidmu, ki pa je prišla i*;icn e šele sedaj. V resoluciji ieprau ®'ljajo, da bi bilo treba pre-bila Ju fakulteto, ki ne ustreza jjegov« S®, zahtevam. Poleg tega pa ; človt tHlajo, da bi morali z ustano-inost,1 »unove fakultete v Vidmu, kjer nenta upoštevati pri sestavljanju uč-črn0 L Programa. Poleg tega ugotav-zelo da ni moč razumeti, zakaj , pon# (LPbVdujejo na fakulteti Špan ptnih 1 S “i književnost, medtem ko b zakOiiLT« za slovenski jezik in e/nost, ki se predvideva le kot anstva tožm n adal je ugotovi j aj o, me B® - ■1 UVrc+-l + ~.. _1-jo^lrn ane Uvrstitev slovenskega jezika “‘Jte tem*Jj{0 , popolnoma upravičena idno P1 svrJ*ed*ijeevropskega in vzhod-Hržavli 5^®8a poslanstva fakultete ar \i??rico njenega zemljepisnega >«?la' kar bi koristilo medseboj. spoznavanju sosednih ljud- lim v .^tpelacijo in ponovno pouda-hke pomanjkljivosti fakultete aji^bpn je dejal, da bi morali "tt Sli ) Sl Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 17. aprila RUDOLF Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 18J53 — Dolžina dneva 13.37 — Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 20.03 {utri, PETEK, II. aprila KONRAD Deželni odbor se bo zanimal za uveljavljenje slovenščine na fakulteti za jezike v Vidmu Stališče deželnega odbora do tržaškega mestnega regulacijske, načrta in do zahtev po ublažitvi vojaških služnosti dvnosti med bistvene pred- ni o —___s______ ________:x«_ je svetovalec Schiavi ori na njej tudi ruščino in . -bvanske jezike. Baracetti je govoril o ki so ga poslali raznim pri-sjavnikon l^jo fakulteto študenti, ki v Vidmu iti v el ssfe,iasff.________________ ose® ®hi se močno pritožujejo nad preboj .ud na njej. Tako je n.pr. icijsldi1 uaji študentov samo pet učilnic, ji:.,na razpolago niti menze galice ter si morajo knjige i Jati v raznih javnih knjizn.-sufis i1 Pa jih kupovati. Na univer-ain ® Premalo asistentov, ker ;nka, a se IT?ja« rS-Rf« latolii'’ jene lja ija ?vetovalcev Furlanskega gi- Potnoči. Kar se tiče reso- lakeg* ^ ’ se komunisti strinjajo z ne-rišel " hbji njenimi zahtevami, je pa i d1 sova0?116-!6111 in zato se bodo Pr-z JJ* vzdržali, je zaključil Ba-, otiil ti L?0^1 je še, da se komu-, itret boSPajajo z zahtevo, da bi u-1 1 sC1 na univerzi tudi stolico r (Saki jezik. Svetovalec Trau-je :! a uriD je dejal, da se resolu-noti1 Kileva preobširnih vprašanj m ■la in toi korali sprejeti glede tega J se J eh s resolucijo. DJisovec Won-, ja J? rekel, da ima njegova sku-. »erS0'me glede umestnosti pouka 7jene. ^kega jezika in književnosti ki r ta*, baj hi raje poučevali na fa-trag^it ,®rbohrvaščmo, ki je državni i Ai? se uporablja v meddržav-aifun« i it?0Sl£’ v diplomaciji, v trgo-a' ^ Jr" Ta jezik govori tudi ve-““goslovanov, medtem ko go-Lili- Pripomnil *je še, da ob- VCU1UV> HK5U.I/C111 IVU &V/- li,,byenščino le poldrugi mili-i :,™' Pripomnil je še, da ob-^ovenski književni jezik šele U d° 150 let. žrle' aktf' . aduj#1 &Vafec Rizzi (PSIUP) je tudi taifui* tUluneugodni položaj študentov mistoš &0 v Vidmu in rekel, da se {? /jf Vj a?0rali mnogi študentje, si-. -d) Othvjavcev in kmetov, zaradi te OC s'i rt.^vedati št,udi in. Rekel je tu- ; pro- ... 7 . JM, "jvneem v naši deželi dej-tudi le’ s>r se na fakulteti ne pou-vendh Poi^nščina. Razen tega pa bi na P° 5 2610 koristen tudi za premi) r#1 furi0naše dežele italijanskega din nJ 5 Ivf^kega jezika. Demokrist-’ °Pdai^a L^obbo je rekel, da bo ,e Itetg^hšala podpirati razvoj ra 1 s«1 ^btaii 3al pa fe da nasProtu-ie 1 t0 H Štoka (Slovenska h v ? vorusl* je rekel, da je v svojem pop0*^ /ned razpravo o deželnem btoviT!? Poudaril potrebo po u ,/ in j? stolice za slovenski je ....... rjbjiževnost na tržaški um- «ei, V15 tisti priložnosti je tudi . Jhosti Profesorji slovenske knjiži ^ v tJI8, slovenskih srednjih šo nosti opraviti na tržaški univerz: študija, s katerim bi se strokovno usposobili za pouk teh predmetov Zaradi tega naj bi ustanovili na tržaški univerzi posebno stolico slovenskega jezika in književnosti, podobno, kot obstaja že na padovski univerzi. Ta upravičena zahteva slovenske manjšine pa je žal ostala brez odmeva. Medtem so y Vidmu u-stanovili stolico za jezike, toda tečaji na njej ne ustrezajo sodobnim potrebam znanja jezikov. Po drugi strani pa so uvedli tečaj španskega jezika in književnosti, medtem ko ni mesta za slovenski jezik in književnost. Poudaril je važnost slovenskega jezika za našo deželo, ki ima vlogo mostu nasproti vzhodu ter važnost popolnega znanja kakšnega slovanskega jezika in še posebno slovenskega. Znanje slovenščine je nujno potrebno, zlasti za mlade ljudi, če hočejo napredovati in ustvariti bolj pravičen svet ter razumevanje med narodi na tem koncu države. Rekel je, da se popolnoma strinja z resolucijo svetovalcev Furlanskega gibanja in da bo glasoval zanjo. Predlagateljem resolucije m drugim svetovalcem, ki so posegli v razpravo, je odgovoril odbornik za prosveto Giust. Rekel je, da spada reforma učnega programa v državno pristojnost. Kar se tiče slovanskih jezikov, sta slovenščina in srbohrvaščina vključena v pomožne tečaje. Kar se tiče pouka slovenščine, bi jo lahko uvedli med glavne predmete, samo če bi spremenili sedanjo zakonodajo o teh predmetih in deželni odbor je predložil to vprašanje ministrstvu za prosveto. Prav tako so že predlagali naj bi pouk slovenskega jezika nadomestili s poukom slovenskega jezika in slovenske književnosti ter naj bi omogočili študentom, da bi ju študirali vsa suri leta in opravili iz njih tudi tezo, čeprav gre za pomožen predmet. Zatem je govoril odbornik na splošno o načinu in metodologiji pouka. Končno je zagotovil, da .se bo dežela zavzemala za izboljšanje položaja na fakulteti. Spričo njegovih zagotovil so predlagatelji umaknili resolucijo. V začetku seje je odbornik za urbanistiko De Carli odgovoril liberalcu Traunerju na vprašanje o tržaškem regulacijskem načrtu. Rekel je, da mu je že avgusta meseca lani na neko prejšnje vprašanje odgovoril, da nekateri svetovalci, ki sedijo hkrati v deželnem in v tržaškem občinskem svetu, zavzemajo do regulacijskega načrta različna stališča v teh svetih. Rekel je, da sta nastali glede regulacijskega načrta dve stališči: po prvem stališču naj bi čimprej odobrili načrt ter naj ne bi gledali na razne podrobnosti, po drugem stališču, pa naj bi raje same občinske uprave uvedle številna izboljšanja. Deželna uprava je zavzela kompromisno stališče in se pri tem opirala na prehodni urbanistični zakon, tako da ne bi ravnali v nasprotju z njim. Seveda tudi tako stališče ne more biti brez pomanjkljivosti. Pri tem je treba upoštevati, da so i-meli deželni uradi zelo mnogo dela pri proučevanju načrta. Poleg tega so pa morali tudi upoštevati bodoči deželni urbanistični načrt. Pristojni deželni uradi so proučevali regulacijski načrt v sodelovanju z občinsko upravo. Res pa je, da je proučevanje trajalo predolgo. Odbornik je omenil tudi razne kritike v tisku in rekel, da so jih izrekli predvsem prizadeti krogi, ki so računali na velike dobičke z gradbeno dejavnostjo in s povečanjem vrednosti zemljišč. Izrekel je upanje, da bodo spregovorili v tisku tudi ljudje, ki jim js pri srcu zaščita umetnostnih in krajinskih lepot in ki jim torej ni za špekulacijo. Kar se tiče na- ,f(IM Itfl« Sli4 eter Mio. j ■ d8$ 7» £ Po/cr Tv ;a slovenskih srednjih so in Gorici nimajo mož* >I,,|,M|||||||||)|||||||||||||||||||||||||„„||I|||||||,||||||||||||||||||||||h|||||||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI.. VPRAŠANJE ZAPOSLITVE V SV. MARKU Včeraj obnovitev pogajanj M Fineantieri in sindikati ftjgJJ £fr,Vinsko vodstvo PSI nasprotuje premeščanju °Vcev iz Trsta ■ Vprašanje svetovalca Monfalcona selitvenih področij, je odbornik dejal, da je treba upoštevati dejanske možnosti razvoja Trsta in da se pri tem ni smeti vdajati megalomanskim težnjam. Zaradi tega je treba skrbeti predvsem za površine, ki bodo potrebne za industrijski in trgovinski razvoj. Med številnimi vprašanji svetovalcev, na katera so odgovorili pristojni odborniki, naj omenimo odgovor odbornika Stopper.ja na interpelacije svetovalcev PSIUP, KPI in KD glede vojaških služnosti. Rekel je, da se je deželna uprava potegovala pri vseh pristojnih organih, da bi ublažili vojaške služnosti. 2e pri sestavljanju deželnega gospodarskega načrta so opominjali na veliko oviro, ki jo predstavljajo za gospodarski razvoj vojaške služnosti. Zatem so dvakrat razpravljali o tem vprašanju v deželnem svetu. Pred kratkim so na povabilo ministrstva za obrambo stopili v stik s poveljnikom tretje armade, da bi dosegli revizijo vojaških služnosti, kot jo predvideva člen 2 zakona štev. 180 z dne 8. marca 1968. Pri tem so opozorili generala Ciglierija na to, da zakon predvideva, da ,ie treba v treh letih opraviti revizijo teh služnosti. Vojaško poveljstvo so opozorili tudi na deželni gospodarski načrt. Vtem pa so celo razširili vojaške služnosti, kar je zelo razočaralo prebivalstvo, ki je pričakovalo njihovo omejitev. Deželni odbor je zato takoj posredoval pri predsedniku vlade in obrambnemu ministr- ................................. OBČNI ZBOR POKRAJINSKE GOSPODARSKE KONZULTE Predsednik zbornice dr. Caidassi navedel smernice za nadaljnje delovanje stvu in ju opozoril na nezadovoljstvo prebivalstva. Zatem je deželna uprava prejela 11. aprila sporočilo vojaških oblasti, da bodo stopili z njo ponovno v stik za proučitev položaja. Odbornik je zagotovil, da se bo deželna uprava še nadalje potegovala za ublažitev služnosti, O tej zadevi sta pred odgovorom odbornika obširno spregovorila tudi svetovalca Baracetti (KPI) in Betoli (PSIUP), ki sta odločno kritizirala vojaške služnosti. Delegacija sindikata slovenske šole odpotovala v Rim Na nujen poziv ministrstva za šolstvo je delegacija Sindikata slovenske šole odpotovala sinoči v Rim, kjer bo danes imela razgovore na omenjenem ministrstvu. Skoraj gotovo se bo delegacija vrnila v Trst jutri, da bo lahko poročala na občnem zboru, ki se bo nadaljeval jutri popoldne v Kulturnem domu. Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 2. strani. SINOČI V VERDIJU Dirigent Peter Maag in čelist Boettcher Zopet briljanten koncert v gledališču Verdi, četrti v letošnji spomladanski simfonični sezoni. Vodil ga je švicarski dirigent Peter Maag, inciziven in vehementen mojster taktirke, pedanten do tehničnih zahtev partiture in širok v svojem interpretacijskem konceptu. Orkester gledališča Verdi mu je bil kot redkokdaj poslušen, da je lahko z njim dosegel vse zaželene odtenke res prvovrstnega muziciranja. V prvem delu smo bili tako deležni vzorne interpretacije Mozartove simfonije KV 338, ene izmed okrog štiridesetih skladateljevih simfoničnih mojstrovin, nato pa še Schumannovega Koncerta za čelo in orkester op. 129, polnega duhovne napetosti, dramatičnosti in izrazne tesnobe z milo oazo v srednjem Adagiu. Solistični part je bil zaupan mlademu in že uveljavljenemu nemškemu čelistu Wolfgangu Boettcherju. Zelo zahtevno partituro je izvajal s pravim virtuoziz-mom, tehnično izbrušeno, z lepo tonsko barvitostjo in s pristnim romantičnim navdihom. V drugem delu je orkester izvajal Ravelovo «Valses nobles et sen-timentales», serijo osmih valčkov z izmenjajočo se briljantnostjo in umerjenostjo v stilu značilne rave-lovske ironije, za zaključek pa Richarda Straussa simfonično pesnitev op. 20 «Don Giovannh. V njej je Strauss sprostil vso svojo blestečo mladostno fantazijo in jo prežel z ljubezensko čutnostjo. Instrumentalno izredno bogato partituro je orkester izvajal z briljantnim čutnim nemirom in pod vehementnim dirigentovim vodstvom dosegel plastične zvočne učinke. j. k. Optimistično pričakovanje, kljub sedanji krizi -izpopolnitvah v diskusiji bodo še razpravljali se med sindikati in lvtate iti. H ‘h bfe1, Fineantieri dr. Bazzu-vpr°av,ila. Pogajanja glede ure-Oji ^tzena, ania delavcev v podjet-^' Sv. Marko. Kot smo f 'v )1 aii bi le s tem pogojem j i linici rivo nnrnAili rim* b0«' š>udi(l^tUrQ'*2ahtPisali' 'e namre* dr-ficlif rSejo^val g t o v na to ‘v^dtor!ia 7 'podjetje Arzenal-zadaliv ter dSamo od 300 d0 400 de' da se premesti S Pa ki I0*6! dve naročili, dru- rfilfeS. V««- SirSTll S OJ iQ[j. Sv j.s« vsi delavci in urad-i2Letie Zr*rka vključijo v novo zf,rJ t tp ’S’ da ne bi nikogar in LSb se začela včeraj po-Prj 0 trajala do poznega ve-tC^niki “P^Jevi mnenj med lahitn Se a!, smdikatov in dr. Baz-ruti111 stvar premaknila niti 1» , Poe” na2a). Zaradl tega se W,ri nn nadaljevali danes ob VVe urt?1' v 'imenu FIOM- PSI je poudari-- “*arki. ef zagotoviti Arzenalu- lakšno tehnično uredi- tev, da bo lahko konkuriral z drugimi podjetji. Pri tem poudarja, da ne bi v celoti zaposlili delavstva niti z dodelitvijo jugoslovanske ladje, ki jo je treba opremiti. Na vsak način je treba preprečiti premeščanje delavcev iz Trsta. Na seji je vodstvo PSI proučilo tudi vprašanje imenovanje socialističnih predstavnikov v ECA, ACE-GAT in IACP. Občinski svetovalec PSIUP prof. Fausto Monfalcon je naslovil na župana dve vprašanji, v katerih zahteva nekaj pojasnil v zvezi z ladjedelnico «Sv. Marka». Tako omenja Monfalcon, da je vodstvo «Italcantieri» poskrbelo pred kratkim za uničenje zgodovinskega arhiva ladjedelnice «Sv. Marka«, kar je — trdi prof. Monfalcon — «očiten primer likvidatorskih teženj omenjenega vodstva in kaže na razpoloženje do bodočnosti tržaške ladjedelnice, ki vlada v teh krogih«. V drugem vprašanju psiupovski občinski svetovalec sprašuje župana, ali res misli, da je z dodelitvijo novega naročila, ki bo zaposlilo 600 delavcev za kratko dobo šest do sedem mesecev, držal obljubo, ki lo je dal občinskemu svetu na sejah 7. in 26. marca. Na koncu Monfalcon vprašuje kako misli še nadalje ukrepati občinska uprava. O tem je namreč tudi govor v Včeraj popoldne ob 16. uri se je v glavni dvorani trgovinske zbornice začel redni občni zbor pokrajinske gospodarske konzul te. Občnega zbora se je udeležilo veliko število strokovnjakov, gospodarstvenikov in izvedencev z raznih področij, ki so člani osmih odsekov konzulte in stalne komisije za obrtništvo pri pokrajinski upravi. Kakor smo že zabeležili v prejšmjin dneh, je bil včerajšnji občni zbor prvi po desetih letih, saj se je zadnjič celotna konzulta sestala še pod predsedstvom nekdanjega načelnika trgovinske zbornice prof F. Luzzatta-Fegiza. Predsednik zbornice dr. Romano Caidassi je podal glavno poročilo o delovanju zbornice, konzulte in pokrajinske komisije za obrtnštvo o zadnjem desetletju. Njegovo poročilo je bilo razčlenjeno na več poglavij ter se je govornik v dobri dve uri trajajočem govoru precej obširno dotaknil praktično vseh važnejših problemov našega gospo darstva. Po uvodni besedi, med katero je prikazal naloge in prizadevanja zbornice, konzulte in stalnega odbora za obrtništvo, je dr. Caidassi orisal sedanji položaj v lokalnem gospodarskem življenju, ki je, kakor vsi dobro vemo, precej težak. Govornik se je dalj časa zadržal zlasti ob industrijskih, trgovinskih in pomorskih dejavnostih ter ob problemih obrtništva, kmetijstva, turizma in prometnih zvez. Kar zadeva delovanje zbornice v preteklem desetletju, je dr. Caidassi naglasil, da ta ni nastopala fragmentarno, to je pod vplivom trenutnih potreh, temveč da je sledila določenim razvojim smernicam, iu so težile k okrepitvi tržaškega gospodarstva v okviru njegovega dinamičnega razvoja. Glavne smernice, ki se jih je zbornica držala med svojim delom in ki jim namerava slediti za splošno korist gospodarskih interesov našega mesta tudi v prihodnosti, so naslednje: 1. osnovo mestnega gospodarstva, ki se je nekoč oslanjalo predvsem na trgovinske in emporialne dejavnosti, je treba okrepiti s postopno industrializacijo; 2. empo-rialno vlogo Trsta je treba braniti s primerno okrepitvijo pristaniških naprav, s pritegnitvijo novih tokov specializirane trgovine in poskrbeti za primeren razvoj cestnih, železniških in pomorskih zvez tako v smeri proti notranjosti države, kakor v smeri proti zaledju in pro.i čezmorskim deželam; 3. uskladiti in integrirati je treba gospodarske interese štirih pokrajin naše dežele kar naj tvori osnovno jedro zaledja za tržaški emporij; 4. posebno zemljepisno lego našega mesta v okv:-ru Evropske gospodarske skupnosti je treba valorizirati in še naprej razviti njegovo vlogo mostu za trgovinsko izmenjavo bodisi z deželami vzhodne Evrope, kakor tudi s tržišči Afrike in Azije; 5 prevzeti je treba vrsto pobud za pritegnitev kakovostnega turizma na naše področje. To so glavni cilji, katerim bo tudi v prihodnje težila trgovinska zbornica v sodelovanju posameznih odsekov pokrajinske gospodarske konzulte. V bistvu je dr. Cav dassi v svojem poročilu naglasu da preživlja naše gospodarstvo krizo, ki je posebno potlačila določena področja, zlasti tista, ki so povezana z delom tukajšnjih ladjedelnic. Izrazil pa je optimistično pričakovanje, da se bo tržaško gospodarstvo kmalu rešilo Iz zagate ter da bo naše mesto na osnovi obsežnih pohud v teku ali v pri pravi, v razdobju nekaj let postalo sodobno industrijsko središče evropskega pomena, v katerem bodo tudi številna manjša podjetja ponovno našla primemo produktivno vključitev, Tudi pristaniška dejav nost ima dobre šanse za ponoven con v svojem vprašanju sklicuje. I in ustreznih tehničnih naprav. Predsednikovemu poročilu je sledila razprava, v katero je poseglo kakih 16 govornikov. Govorili so strokovnjaki in gospodarstveniki Dei Rossi, Hesse Ventura, Rigoletti, Brunner, Do-ria, Gombacci, Riva, Canarutto, Avanzo, Paschi, Vignuti, Marinello. Di Giacomo, Muslin in Prevosti, nakar se jim je predsednik zbornice zahvalil za sodelovanje in prizadevnost ter napovedal, da bodo o dodanih izpopolnitvah in tezah razpravljali v doglednem času v okviru posameznih odsekov gospodarske konzulte. Prav tako bodo pristojni organi proučili spomenico, ki jo je vložil dr. Davanzo. Nato pa bo zbornica sklicala izreden občni zbor pokrajinske gospodarske konzulte, da bi na njem postavili temelje za nadaljnje delo zbornice in organizacije ob upoštevanju glavnega odbonuškega poročila in sugestij z včerajšnjega občnega zbora. ZA USTANOVITEV PROSTE CONE O tezah in dodanih v odsekih konzulte rada deželnega sveta in med njimi podpredsednika Pellegrini in Pittoni, predsedniki petih stalnih deželnih komisij In vodje skupin deželnih svetovalcev. Na prisrčni pozdrav, ki ga je naslovil predsednik Ribezzi na predstavnike tiska, sta odgovorila predsednik deželnega odbora časnikarske zbornice Smoquina in predsednik sindikata časnikarjev Furlanije - Julijske krajine Soli. Senatna komisija odobrila predlog sen. Seme Kakor poroča parlamentarni u-rad tržaške federacije KPI, je senatna komisija za zunanje zadeve z veliko večino odobrila predlog komunističnega senatorja Paola Seme glede ustanovitve proste cone v Trstu. Med diskusijo je sen. Oliva (KD) pripomnil, da v okviru dogovorov Skupnega evropskega tržišča ni nobenega nasprotnega določila, pač pa se predvideva možnost ustanovitve prostih con. Podtajnik ministrstva Albertini (PSI) je dejal, da je zunanje ministrstvo naklonjeno ustanovitvi, upoštevajoč nekatere predpise tehničnega značaja. Predsednik omenjene komisije sen. Pella je ob zaključku diskusije naročil poročevalcu Bettiolu, naj ugodno mnenje večine komisije sporoči pristojni komisiji za finance in zaklad. Sindikat pristaniščnikov grozi s stavko Sindikati pristaniških delavcev CGIL-CISL in UIL sporočajo, da grozi našemu pristanišču zastoj, iker ni ministrstvo za trgovinsko mornarico odobrilo sklepa, ki ga je sprejela pristaniška ustanova in ki se tiče sprememb mezdnih razpredelnic. Zaradi tega so poslali sindikati ministrstvu naslednjo brzojavko; ((Podpisane sindikalne organizacije so zvedele, da je bil zavrnjen sklep o razširitvi preureditve mezd-dnih področij in poenotenja prejemkov v prid uslužbencem prista niške ustanove. Zato sporočajo, da so sklenili, da bodo napovedali stavko, če ne bodo zahteve, postavljene na podlagi veljavne pogodbe, sprejete najkasneje do 19. t.-m. Pojasnjujejo, da so sprejeli ta sklep po neplodnem sestanku dne 15 aprila z glavnim ravnateljem pristanišč.« Prijetno srečanje Ribezzija s časnikarji V skladu z že ustaljenim izročilom se je včeraj predsednik deželnega sveta Ribezzi sestal s časnikarji, ki sledijo delu tega organa. Povabil Je namreč časnikarje na kosilo v znano restavracijo pri Sv. Ivanu. Na kosilu pa so bili tudi predsednik deželnega odbora Berzantl, člani predsedstveneg* u- Pridržana prognoza zaradi padca na domu Sinoči ob 19.15 so prepeljali v nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 84-letno upokojenko Bernardo Bisiacchi por. Adolla iz Ul. Machiavelli 22, ki je nerodno padla v domačem stanovanju. Zdravnik je priletni ženski ugotovil rano na levem sencu z močno krvavitvijo, bruhanje in druge znake močne oslabelosti. Prognoza je pridržana. Bisiacchijevo je spremila v bolnišnico njena hči Elisa Scheidan, ki je povedala, da je mati padla po stopnicah pred stanovanjem. Nenadna slabost je povzročila tudi 76-letni upokojenki Elisi Gustin-deh vd. Valentinuzzi iz Miramar-skega drevoreda 7 neroden padec, ženska se je pobila po obrazu, to da na srečo se bo morala zdraviti na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice le teden dni. C Zaradi gradnje novega tehničnega zavoda «VoIta» je župan izdal odlok o začasni preusmeritvi enosmernega prometa na Ul. Ca-stagnetto na odseku in v smeri od Ul. Cantii do Ul. Monte Grappa. Predavanje na sedežu PSI Danes ob 19.30 bo na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32 tajnik CGIL Albino Gerll govoril o obveznostih socialistične sindikalne struje v pripravah za vsedržavni kongres CGIL. Vabilo Redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu se nadaljuje v petek, 18. aprila ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Na dnevnem redu: Izvolitev odbora Razno. Predsedstvo delovnega odbora Danes praznuje svoj rostni dan ZOFKA PEČAR vd. COK Ob lepem jubileju ji iskreno čestitajo in želijo še na mnoga leta: hčerke, zetje in vnuki. čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE je v Trstu je 8 oseb. Dne 16. aprila 1969 se rodilo 7 otrok, umrlo pa UMRLI SO: 75-Ietoi Antonio Sfe-ohich, 56-letna Antonia Sergo, 31-letni Gia-como Semec, 54-letni Nico-16 Presbiterl De Lassis, 60-letnl Er. menegildo Cosetti, 83-letna Clemen. tina Siega-Dugaton por, Grilc, 84-letna Adele Remottr vd. Fossatti, 79-letna Argia Deila Croce vd. Miletti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto,, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernlni 4. Benussl, Ul. Cavana U. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 31) Vlelmetti, Trg deila Borsa 12. Cen-tauro, Ul. Rossetti 33, AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanFAnna Erta di S. Anna 10. Gledališča Verdi Mladi sovjetski dirigent Jurij Simonov bo vodil peti koncert spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi, ki je na sporedu v soboto ob 21. uri. Simonov je stopil na mednarodno dirigentsko pozornico lani, ko je zmagal na petem mednarodnem dirigentskem natečaju Akademije Santa Cecilia v Rimu. Trenutno je na turneji v Italiji kot gost največjih ustanov in orkestrov. Spored, k: ga bo Simonov predstavil tržaškemu občinstvu, obsega: uverturo iz Berliozovega »Rimskega karnevala«, simfonično pesnitev op. 132 «Oktober» Dimitrija Šostakoviča (prvič v Trstu), burleskne ljudske motive Rodiona Sčedrina (tudi prvič v Trstu) in za zaključek 6. simfonijo (Patetično) Čajkovskega. Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic. Teatro Stabile Po slovesu Adr ane Asti, Mariange-le Melato in Franca Interlenghija, bo od danes, 17. do nedelje, 20. igralska skupina «Serenišsima» nastopala z zabavno komedijo «Dvain. dvajset načinov kako imeti sina« Čila in Mazzucca, Nastopajo Tonino Micheluzzi, Andreina Carli in G or-gio Gusso. Predstava je izven abonmaja, abonenti na sezono Teatro Stabile imajo običajni popust. Nazionale 15.30 «Per un pugno di dollari«. Clint Eastwood, G. M. Vo-lonte. Technicolor. Grattacielo 15.30 «Mettl, una sera a cena«. J. L. Trintignant, L. Capo-licchio, T. Musante Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «La Chamade«. Catherine Deneuve, Michel Piccoli. Fenke 15.30 »Una ragazza piuttosto complicata«. Catherine Spaak, Jean Sorel. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «L’altra faccia del peceato«. Colorscope. Ritz 16.00 «Tepepa». Thomas Milian. Orson Welles. Technicolor. Alabarda 16.30 «Una lezione parti-colare«; Nathalle Delon, Renaud Verley. Prepovedano rnladni pod 14. letom. Moderno 16.00 «11 sesso degli angeli«. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 «Poor cow». Ca-roi VVhite, Terence Stamp. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom Aurora 16.30 «Serafirio» A. Celenta-no Technicolor. Prepovedano mla-dini pod 14. letom. Cristallo 21.00 Varietejski program. Gino Bramieri, Selila Gabel, C. Rissone. Capitol 16.00 «Bora Bora«. Corrado Pani, Haldee Politoff. Technicolor. Prepovedaon mladini pod 18. letom. Impero 16.30 »Sissignore«. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 »La spia dal cappello verde«. R. Waughn. D. Mac Callum. Technicolor. Astra 16.30 «L’amore attraverso i se-coli«. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16:00 «Strategic command chiama Jo Walker». Tony Kendall in Patrica Carr. Abbazia 16.00 «11 gigante buono« D. Weaver, Vera Miles. Technicolor. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri Techniscope barvni dramatični film: JIM LTRRESISTIBILE DETECTIVE Igrajo: K. Douglas, S. Kosci-na. E. \VaUach.___________ KINO «1R|S» PROSEK danes ob 19.30 barvni briljantni film: FRANCO, CICCIO E LE VEDOVE ALLEGRE Igrajo: F. Franchi in C. In-grassia. SPDT priredi v nedeljo, 27. aprila spomladanski izlet na Čaven. Vpisovanje v Ulici Geppa 9. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi dne 25. aprila enodnevni izlet v Beneško Slovenijo, Čedad, Trčmun in okolico z obiskom prosvetnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Vpisovanje na sedežu društva na stadionu »Prvi maj«. Vrdelska cesta 7. Kv/ vabi člane na 2. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v Mali dvorani Kulturnega doma. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE priredi danes, 17. t. m., ob 20.30 predavanje Po Pohorju in Kamniških planinah Predaval bo Lojze Abram Prosvetno društvo v Skednju vabi mladino osnovnih in srednjih šol na filmsko matinejo, ki bo v nedeljo, 20. aprila t.l., ob 11. uri v društvenih prostorih. Poleg drugih filmov za mladino bomo predvajali tudi filmske posnetke mladinske igre »V kraljestvu palčkov«, ki Jo je igrala škedenjska mladina ob proslavi stoletnice kmečke čitalnice. Deklici m fantiči! vsa mladina naša! VRSTNIKI VAŠI PRIPRAVILI SO PRIREDITEV NA DAN ČETRTKA POD NASLOVOM VESE LI jt BO .JTKQAN L H3UJM J Ob uri 18. začetek V KULTURNEM DOMU DANES NA ČETRTEK, NE NA PETEK. Vstopnina lir okroglih sto. slovenska prosvetna zveza V soboto, 19. aprila, 1969, ob 21. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 HARMONIKE NA ODRU Sodelujejo: gojenci šole Glasbene matice (solisti, duo, kvartet, otroški in mladinski ansambel) ansambel Miramar trio Bordon solisti: Anton Birtič Oskar Kjuder Gianni Bogateč Bruno Bordon Janko Grilanc Nadja Kriščak Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779) od četrtka dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. V petek, 18. aprila, ob 21. uri v Kinu «Iris» na Proseku KONCERT pevskega zbora ((Vasilij Mirk» ob podelitvi Gallusovih značk pevcem in Gallusove plakete zboru. Vljudno vabljeni 1 PROSVETNO DRUŠTVO VESNA Sv. Križ vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo 19. t. m. v dvorani Albert Sirk, Začetek ob 20.30 v prvem sklicanju, ob 21. uri v drugem sklicanju ob vsakem številu elanov. SPDT vabi člane in prijatelje v petek, 18. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul Geppa 9 na FILMSKI VEČER Na sporedu posnetki s III. zimskih športnih iger in nekaterih izletov SPDT, Športno združenje Bor izreka svojemu članu dr. Rafku Dolharju ob hudi izgubi iskrene sožalje. Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 19. t. m , ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI Neii Simon ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih V nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri v Kulturnem domu (OKOLIŠKI ABONMA) Titus Maccius Plautus AMFITRUO Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure. V nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na tel. 734265. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Mirne Ražem daruje Viktorja Marc 2500 lir za športno društvo Zarja. Družina Švab iz Trsta daruje 1000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. V počastitev spomina pok. Marjana Dovšaka darujeta Angela in Karlo Gec 2000 lir za prosvetno društvo Slavko Škamperle. SOŽALJE Občinskemu svetovalcu dr. Rafku Dolharju in njegovi ženi Nadji iz rekamo ob neizmerni boli, ki ju ji zadela z nenadno smrtjo ljubljene ga sinčka Igorja, svoje občuteni sožalje — Uredništvo in uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kruta usoda je pokosila še eno življenje v družini občinskega svetovalca Dolharja, malega Igorja, Užaloščeni družini izreka najgloblje sožalje Svet Slovenske skupnosti. Včeraj je odletel med angelce naš dragi IGOR DOLHAR Pogreb bo jutri, v petek, iz otroške bolnišnice «Burlo Ga rofolo«. Žalujoči očka, mamica, sestrica in drugi sorodniki Trst, Trbiž, 17. aprila 1969 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 82. letu starosti naš dragi stric JAKOB ŠEMEC Pogreb bo danes, 17. t. m„ ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. ŽALUJOČA DRUŽINA SEMEC Sv. Križ, 17. aprila 1969 KAJ SE SKRIVA ZA UPORI KAZNJENCEV Nujno potrebna je temeljita reforma ustreznega zakonika Obstoj še starih fašističnih zakonov * Ne-dostojni življenjski pogoji kaznjencev Z nasiljem ni mogoče zagotoviti miru in reda. Nemogoče je na o snovi starih družbenih konceptov, s pomočjo preživelih instrumentov in z novim pogojem neprimernimi zakonskimi normami vztrajati na starih pozicijah, v brk vsem zahtevam in potrebam ogromnih ljud skih gmot, ki hočejo nekaj novega, bolj pravičnega in bolj sodobnega. Kar se je dogodilo v Battipaglii in pred tem še marsikje drugje dokazuje, da se nasprotje med obstoječim in novim vse bolj spre minja v permanenten in čedalje ostrejši spopad. Da so potemtakem nujno potrebne velike in temeljite reforme ne samo na pod ročju proizvodnje in zaposlovanja, marveč prav povsod. Tudi na področju kazenske zakonodaje oziroma njenih ustanov, kot prav zdaj dokazujejo primeri uporov kaznjencev v raznih kaznilnicah v Milanu, Turinu in drugje. Reakcionarni in desničarski časopisi so o tem pisali kot o nekakšni revoluciji «kriminalcev», podpihovanih od študentov, in pozivali na nasilno zadušitev takega pojava uporništva. Pozabljajoč pri tem, seveda, da so kaznjenci prav tako ljudje, da samo vprašanje obstaja že desetletja, ker je bilo postavljeno že takoj prva leta po vojni, ko so bile opravljene prve ankete in so številni antifašisti, kateri so na lastni koži občutili sistem fašističnih zaporov, javno mnenje obvestili o dramatičnih pogojih, ki so v njih živeli obsojenci v Italiji. Na žalost te ankete niso nič zalegle. Zaman so bile vse obtožbe. Republikanska ustava, po kateri naj bi kazen imela predvsem pre-vzgojevalen značaj, ni konkretno zagotovila nobenega učinka. Kaz-nilniški oziroma zaporniški pravilnik je še vedno oni z dne 18. junija 1931, torej neposredna emana-cija fašističnega zakonika. Pogoji kaznjencev niso nepoznani, so podobni onim duševno bolnih, ki je o njih že bilo nešteto kritičnih pripomb, nadalje onim defektnih otrok, so skratka enaki za vse, ki jih je družba nekako izločila ter jih potisnila na rob življenja. Kaznilniška poslopja so stara deset in desetletja, mnoga so pravzaprav obnovljene stare u-trdbe ali samostani. So domala brez higienskih naprav in popolnoma neustrezna svojemu namenu. Tu prihaja med kaznjenci do raznih oblik nasilja, namesto da bi se ljudje prevzgajali, postajajo v nemogočih pogojih še bolj zakrknjeni. Komaj polnoletni fantje so tu primorani živeti med starimi kriminalci, tu cvete homoseksualnost, domala nepoznana je sleherna oblika modernega socialnega varstva oziroma zdravniške in psihološke nege. Socialist Averardi je nedavno razkril oziroma načel vprašanje, kako se vrše nakupi živil in oblačil za kaznence. Za te potrebe — je dejal — je vlada določila 450 lir dnevno za vsakega. Nekaj neverjetnega, toda, je poudaril A-verardi, ko so pred kratkim v Porto Longone razpisali natečaj za nakup omenjenih stvari, je neki privatnik, da bi na natečaju zmagal, znižal omenjeno vsoto na 370 lir. Natečaj je bil razveljavljen, toda v koliko primerih se to ni zgodilo, pač pa so te stvari spričo brezbrižnosti ustreznih oblasti tekle tako naprej, plače vali pa so to kaznjenci. Katerakoli ustanova socialnega varstva mora danes svojega zavarovanca v bolnišnici plačevati dnevno krog 8000 lir. Kako naj se potem kaznjenec, ki je budi človek, preživlja s 450 ali 370 lirami dnevno? V zaporih »Nuove* v Turinu, kjer je nedavni upor kaznjencev bil najbolj silovit, je 1800 kaznjencev, poslopje pa je bilo zgrajeno le za 600. Kaj so zahtevali kaznen-ci? Razen izboljšanja splošnih pogojev so postavili tudi zahtevo po srečanju med njihovimi predstavniki, parlamentarci, člani komisije za reformo zakonika, in predstavniki oblasti, ki so neposredno odgovorne za kaznilnice. No, pa še sestavo nekakšne notranje komisije, ki bi v nekaterih primerih sodelovala pri reševanju določenih organizacijskih vprašanj v zaporih. Ali se je moč nad tem zgražati ter kazati ogorčenost? Najpoprej ne, pa tudi spričo samega pojava, kakršen je prišel do izraza, ne bo pomagalo ne zgražanje, ne ogorčenost in ne presenečenje, čeprav se je bilo nasilje pokazalo v dokaj zaostreni obliki. Pristopiti bo raje treba k ustreznemu ukrepanju ter resno vzeti v poštev tudi vse ono, na kar so sodniki in odvetniki že dalj časa o-pozarjali. Socialist Fortuna je v svojem osnutku zakona za reformo zakonika o kazenskem postopku poudaril, da bi to zadevalo nad milijon primerov. Zato bi bilo primerno, ko bi tak zakon bil prilagojen novim pogojem rn zahtevam časa, bil čimprej sprejet. Pred parlamentom je nadalje tudi novi kaznilniški pravilnik, ki je v zadnjih osnnh letih bii predmet kar treh zakonskih osnutkov. Imel bi biti sprejet ze v kratkem, vprašanje pa je, ali ie takšen, kakršen je, dovolj sodoben in demokratičen. Z njim bi imela biti odpravljena prisila, kaznjenci naj bi imeli pravico do šolanja, izobraževanja in dela, deležni bi imeli biti socialne prevzgoje s pomočjo poklicnega usposabljanja, psihoterapije in zdravniške nege ipd. Dokončen tekst še ni povsem znan, sicer pa ni vse odvisno od tega, zakaj teksti se lahko pišejo težje pa se potem izvaja to, kar je v njih zapisano. Vendar je sprememba ustrezne zakonodaje poglavitna, temeljna stvar, to je najprej treba rešiti, da se tako pretrga s preživelo preteklostjo in odpre tudi na tem področju pot novim oblikam rešitev. Ta črna lepotica tudi nastopa v Fellinijevem «Satyriconu». Ime ji je Beryl Cunningham, doma je z otoka Jamajke. Orkester «Miramar», ki bo nastopil v soboto zvečer ob 21. uri v Kulturnem domu na reviji «Harmonike na odru» V Žene v dolgih hlačal modni kotiček, . , . v . —lESBiFJ-KKffliilBH™S!!!!H!!!H$ Q f) fJSOLKl pVllOJZTl OSI Prodor italijanske mode na svetovna tržišča - Kaj je bilo novega na modnih revijah v Firencah - Pestra izbira v vsakem pogledu V Firencah je bilo te dni zopet vse živo. V palači Pitti so bile ponovno na vrsti modne revije tako najbolj poznanih modnih hiš visoke italijanske mode kot neka i dni kasneje modne revije raznih boutiques ter ustvarjalcev modne konfekcije za bolj široko potrošnjo. Vse revije so bile namenjene modi za prihodnjo jesen in zimo in ker je bilo tudi vreme bolj kislo, so se kupci, kot občinstvo mnogo laže vživeli v modele, ki jih bomo nosili prihodnjo jesen in zimo, kot bi se sicer, če bi zunai sijalo toplo sonce ter bi se manekenke potile v vročih krznenih plaščih in pletenih modelih. Pravijo, da v Firencah še nikoli IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllHlllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllIHMMI1111111111 VSI SO ZA «0BRAMB0» MIRU Oboroževalni zagon v Združenih državah in drugje na svetu Predstavniki FAO, svetovne organizacije za kmetijstvo, se trudijo, da bi človeštvu zagotovili več hrane. Druge organizacije tožijo, da je na svetu tretjina (o-krog milijarde) ljudi podhranjenih in vse kaže, da bo v bodoče še huje. Hkrati človeštvo troši za nerentabilne in celo pogubne namene velikanska, domala neverjetna sredstva Pred nedavnim je obrambno ministrstvo ZD/V objaviio sporočilo, iz katerega izhaja, da znaša premetenje ameriškega o-brambnega sistema 202 milijardi dolarjev. Od tega odpade 100 nu-lijard na orožje, 43,8 milijarde na opremo, 38,7 na nepremičnine, 20 milijard pa na «razno». Od tega premoženja odpade 79,9 milijarde na mornarico, 82,8 na vojno letalstvo, 45,9 na pehoto, 3,9 milijarde na ostale. Ameriška agencija UPI je ob teh podatkih zapisala, da je v tem «premoženju» vsak ameriški državljan soudeležen s 1000 dolarji. V povojnem času je sleherni Američan za potrtooi ooran.be prispeval poprečno 6000 jiolarjev. Iz istih virov izhaja, da so ZDA od konca vojne do danes porabile za vojsko in vojno 1100 milijard dolarjev. To je toliko, kolikor znaša šestkratni narodni dohodek vsega tako imenovanega sveta v razvoju, ki praktično obsega dve tretjini vsega človeštva. Če so ZDA v povojnem času porabile za »obrambo* 1100 milijard dolarjev, premoženje ameriškega obrambnega sistema pa znaša danes »le* 202 milijardi, kam so šla ostala sredstva? Kam je šlo 898 milijard dolarjev? Precej tega je prav gotovo šlo za «pomoč» nerazvitim, kot v VVashingtonu označujejo tudi vojaško pomoč raznim zavezniškim državam. Veliko, veliko več pa je šlo za vojno, saj po zadnji dru-gi svetovni vojni domala ni bilo vojaškega ali kakršnega s: bodi že zapleta in spopada na svetu, kjer bi se ne bile vmešale ZDA ali vsaj njihova «povsod pričujoča* CIA. In tako sd lahko mislimo, da je precejšen del tistih 898 milijard dolarjev bil porabljen v vietnamski in še prej korejski vojni. Na Koreji je na račun tega orožja ostalo brez strehe GOO.OOO družin, milijon ljudi pa je izgubilo življenje. Gornje podatke je treba dopolniti še z milijonom invalidov, ki bodo vse ovoje življenje «uživali* sadove te zares »velikodušne* pomoči ZDA. Kaj pa Vietnam? Že pred časom je mednarodni Rdeči križ sporočil, da je bilo med prekinitvijo bombnih napadov na Severni Vietnam v Južnem in Severnem Vietnamu doslej pohabljenih nad 750.000 otrok pod 14. letom starosti. Koliko je bilo pri tem mrtvih in koliko domov porušenih oziroma uničenih, nihče še ne ve. Vsekakor morajo biti podatki in številke grozljive, saj so ZDA same sporočile, da so samo nad Severnim Vietnamom odvrgle nad milijon ton bomb. Če k temu dodamo še one, ki so jih njena letala odvrgla nad Južnim Vietnamom, nadalje, če upoštevamo tudi napalmske bombe, s katerimi so bile opustošene ne samo posamezne vasi, temveč cela področja, vštevši velikanske gozdne površine, postane docela razumljivo, da je ves za to potrebni vojaški material veliko stal. Potrebna sredstva pa so vzeli iz že orne njene velikanske vsote 1100 milijard. ČETRTEK, 17. APRILA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12 00 Beseda in glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah, 17.00 Be-vilacquov orkester; 17.20 Program za mladino; 18 15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slov. skladatelji; 18 45 Ritmi; 19.10 Pisani balončki’ 19.40 Motivi; 20.00 Šport; 20.35 Giacometti Človek brez pravic; 22.45 Zabavna glasba. 15.10 Plošča za poletje; 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Spored za mladino; 19 08 L. Tolstoj: »Iva-nova velika noč*: 21.00 Violončelist P. Fournier in pianist L. Crow-son; 22 00 Politična tribuna. II. PROGRAM 14.30, 19.30 Po- TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.45 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14 30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 10.15 Ansambel 7.30, 8.30, 13.30, ročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Čudovitih deset let; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Glasbeni spomini; 14.00 Juke box; 15.00 Plošče- 15.18 Srečanje s Puccinijem; 15.35 Kolesa in motorji; 16.00 Aktualnosti, 17.10 Plošča za poletje; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Pevec med množico, 20.10 Glasbeno tekmovanje; 21.00 Roman. III. PROGRAM daja; 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 Resna glasba; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz Rozinovega »Ekvinokcija*; 12.30 Kmetijski nasveti- 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 «Mladina poje*; 14.25 Operetne melodije; 14.45 «Mehurčki»; 15.40 Pianist Janez .Lovše; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 Simf. koncert; 18.15 Iz naših studiov; 18.45 Naši znanstveniki; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Lidija Kodrič; 8.00 Prenos RL’ Vili Petrič; 10.45 Znane popevke; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.30 Današnji pevci; i2.00 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 13.50 Turistične beležke; 15 30 Popularne skladbe; 16 40 Popoldanska glasba; 17.00 Iz Kalmanovih operet; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Perey Faith; 22.10 Ples na glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.35 Ura glasbe, 11.08 Plo- 10.00 Začetni koncert; 11.15 Ri chard Strauss 14.00 Baritonista G. De Luca in L Watren 16.15 Plo- šče resne glasbe; 16.45 Sodobna glasba; 17.20 Francoščina; 18.15 šča za poletje; 11.30 Tenorist G. imondi; 12.05 Kontrapunkt; Raimondi 13.15 Preizkušajo se diletanti; Gospodarstvo; 18.45 Kulturne ak tualnosti; 1915 Koncert; 20.10 G. Verdi, Emani. FILODIFUZIJA 8.00 Začetni koncert; 9.10 Be-drick Janaček, 9.40 Ital sodobna glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 11.00 Stamitz in Boccherini. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila: 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. od- 20.00 Domače pesmi; 21.00 Anton Ingolič; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Sodobna ameriška glasba; 23.05 Zabavna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 10.30, 11.30. 15 00 Šola; 13.00 V avtomobilu; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 18.45 Kmetijska oddaja; 19.45 Šport in kronike, 20.30 Dnevnik; 21.00 «Killer»; 22 00 Politična tri buna; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 A che gioco giochiamo?; 22.30 Znanost in tehnika. JUG TELEVIZIJA 20.00, 22.40 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10 30 Nemščina; 11.00 Angle ščina; 16.10 Osnove splošne izob razbe; 17.45 Pionirski TV dnevnik; 18.15 Naši zbori’ »France Preše ren* iz Kranja; 18.45 Turobna je sen - film; 20 30 3- 2-1; 20.35 A. Marodič: Carinik; 21.05 Ob 100-letnici rojstva R. Jakopiča; 21.50 Wojeck. K vsemu temu je treba še prišteti izdatke, ki so jih ZDA pred nekaj leti imele v Dominikanski republiki, kjer so prav tako »varovale* in tudi «obvarovale» zanje edino pravilno in zveličavno »demokratično* ureditev. Ljudje iz Bele hiše in Pentagona pa imajo še neko drugo opravičilo za tolikšne stroške. Oni pravijo, da so poklicani in tudi dolžni varovati mir ne svetu pred nekom, ki grozi, da bi ta mir porušil. Seveda je tudi na drugi strani skupina ljudi, ki je prepričana, da mora varovati mdr na svetu. In ti prav tako ne varčujejo, ko gre za bombnike, tanke, letala, skratka za »obrambo*. Tako znašajo stroški za vojne namene na vsem svetu lepo vsoto 200 milijard dolarjev letno. V letošnjem proračunu so ZDA namenile za obrambo 80 milijard dolarjev, kar je približno 10 odstotkov njihovega narodnega dohodka. Leta 1929 so za iste potrebe namenile le 1 milijardo 77 milijonov dolarjev, kar pomeni, da so se zadevni stroški od takrat povečali za 74-krat. Seveda se je' v tem času povečal tudi narodni dohodek, vendar ne za 74-krat, marveč samo za 10-krat. Še en primerjalni podatek: med obema vojnama so svetovni izdatki za vojne namene znašali od 3,5 do 4,2 milijarde dolarjev, lani pa 200 milijard. Ti izdatki so se torej od let med obema vojnama do danes povečali za 47 oziroma 57-krat, vzeto v svetovnem merilu. V splošnem velja, da države vedno več žrtvujejo za »obrambo* in «mix». In vse kaže, da bo tako šlo tudi naprej. Morda pa bi le kazalo sredstva »za ohranitev miru*, kakršna so atomske bombe, letala, tanki ipd. definitivno zbrisati iz seznama po človeku izdelovanih orodij, zakaj v drugačnem primeru utegnejo res postati sicer ne sredstva »za o-hranitev*, marveč za »dokončno uveljavitev miru*, namreč onega s pridevnikom »večni*, ki je sinonim popolne propasti oziroma smrti. AKADEMIK N. BLOHIN O BORBI PROTI RAKU Mednarodno sodelovanje bi zagotovilo še večje znanstvene uspehe Član akademije medicinskih ved Sovjetske zveze N. Blohin vodi že sedemnajst let inštitut eksperimentalne in klinične onkologije. Obenem je tudi predsednik mednarodne zveze za borbo proti raku. Njegova znanstvena dela so v splošnem posvečena problemom onkologije, zlasti kemoterapije tumorjev, kakor tudi razvoju kombiniranih metod zdravljenja tumorjev in pa vprašanjem plastične kirurgije Nedvomno je da predstavlja borba proti zločestim bulam, ki so trenutno eden najbolj pogostih vzrokov smrti ljudi, enega najbolj važnih vprašanje biologije in medicine. Ni naključje potemtakem, da se raziskovalna dela, kar se tega tiče, vrše po vsem svetu in se jih poleg zdravnikov in biologov udeležujejo tudi kemiki, fiziki, radiologi in mnogi drugi strokovnjaki. Ljudje so umiral) zu rakom v teku vse človeške zgodovine, vendar je onkologija relativno mlada panoga medicinske znanosti, kolikor je samo od konca preteklega stoletja bilo omogočeno morfološko proučevanje strukture tumorjev, kakor so se tudi tedaj začeli poizkusi na živalih in sicer, da bi v njih ustvarili pojav umetnih tumorjev. Pretežni de’ znanstvenih podatkov, ki z njimi danes razpolagamo glede tumorjev, so bili doseženi v tem stoletju. Prvi virusi tumorjev na primer, so bili odkriti ne vec kot pred petdesetimi leti, vtem ko je poteklo šele kakih 40 let, odkar se je začelo s proučevanjem kemične sestave kancerogenih tvarin in se je šele pred petindvajsetimi leti začela uveljavljati kemoterapija, t.j. zdravljenje tumorjev s pomočjo zdravil. Poizkusna raziskovanja tumorjev na morskih prašičkih so mnogo prispevala k razumevanju vloge kancerogenih agensov (t.j. o tvarinah, ki vplivajo na porajanje tumorjev). Na tem področju se v Sovjetski zvezi vrše obsežna raziskovanja. Nekatera dela šole, ki jo vodi sovjetski znanstvenik Šjabad, so pred nekaj leti bila nagrajena od Organizacije združenih narodov Proučevanje kancerogenega vplivanja, ki ga nekateri kemični in fizični agensi lahko imajo na človeka, omogoča, da se preprečijo tako imenovani poklicni tumorji pri delavcih tega ali drugega industrijskega področja, kakor tudi, da se ugotovi prisotnost kancerogenih snovi jedilih Izrednega pomena so raziskovalna dela zadnjih let. Potem ko so bile kancerogene snovi vnesene v telo oplojene samice morskega prašička, je bilo moč opazovati razvoj zločestih tumorjev v mladičih, ki jih je zatem povrgla. Ti podatki so, razumljivo, bili nadvse za- |lllllllllll||||||||||||||llll||||l|||lllll,imm,„|„„l„„|| Pasternak kot komediograf Italijanski mesečnik za gledališko umetnost »L Dramma* je objavil doslej nepoznano komedijo Borisa Pasternaka «Siepa lepotica*. To delo, ki je bilo ustvarjeno po Pasternakovem romanu »Doktor Živago*, je bile po avtorjevi smrti shranjeno pri Zvezi sovjetskih pisateljev, v Italijo pa je prišlo po tajnih kanalih. Naslov dela se baje simbolično nanaša na pisateljevo domovino. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Komur ste v obraz povedali resnico, se vam bo skušal maščevati, Še vedno ne bo sporočila, ki ga pričakujete. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne dovolite, da bi vas potek dogodkov potisnil na stranski tir Razčistite neko družinsko zadevo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne zahtevajte od ljudi tega, kar sami ne morete dati. Utrdil se bo vaš ugled med prijatelji. RAK (od 22.6. do 22.7.) Sramotno bi bilo reševati neki spor s fizičnim nasiljem. Nestalno pomladansko razpoloženje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Priznajte sodelavcu zasluge, ki mu pripadajo. Nemoten razvoj čustvenih odnosov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite zelo oprezni pri izvajanju neke delikatne bančne zadeve Večno obu- janje spominov ne koristi. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Poslovno potovanje v sosedno državo. Ne tvegajte preveč v pogledu ljubezni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Z uspehom boste prestali preizkušnjo, ki vam bo naložena. Ne prila- ščajte si usoehov drugih. STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Nekam omotični boste spričo uspe ha, ki ga boste dosegli. Udeležili se boste imenitnega sprejema KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Denar, ki si ga želite, vam ni nujno potreben. Pomagajte neki starejši osebi. VODNAR (od 21.1. do 192.) Ne opustite borbe tik pred zmago. Spodbudite najmlajše s svojim zgledom. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Osvežite svojo dejavnost z novimi idejami Nepozabno romantično doživetje. nimivi in vazni in bi jih morali uporabljati v profiiaktičnem delu. Ženi, ki ima postat' mati, bi v vsakem primeru morali svetovati, da ne jemlje nepotrebnih zdravil, kot tudi, da ne kadi kolikor bi vse to utegnilo imeti določene posledice za otroka V tem primeru je moč povezati onkološka raziskovanja s proučevanjem teratoge-nega vplivanja nekaterih zdravil, ki omogočajo rojstvo deformiranih otrok. V Sovjetski zvez. so v teku obsežna dela v zvezi s proučevanjem kancerogenih agensov. Pri državni sanitarni inšpekciji deluje odbor za kancerogene snovi oziroma preventivne ukrepe proti raku. Ta odbor usklaja znanstveno delo ter izdeluje praktična napotila. V večini dežel je močno povečano število rakastih obolenj v zadnjih nekaj desetletjih nujno postavilo vprašanj0 izdelave učinkovitih preventivnih ukrepov. Preprečevanje raka se razvija na osnovi epidemološkega študija zločestih tumorjev, ki se trenutno razvija v mednarodnem merilu. Proučuje se tako na primer vloga dima in onesnaženega zraka v razvoju pljučnega raka. Obe nem se raziskuje in odkriva vphy„ ki ga imajo abortusi in pa to, tla mati svojega otroka ne doji, na razvoj tumorja na dojkah, nadalje vpliv, ki ga imajo razni načini hranjenja na raka na želodcu itd. Tudi profilaktične preiskave prispevajo k preprečevanju raka. V SZ predvideva program borbe proti raku take preiskave za ženske, ki so prekoračile trideseto leto starosti, in moške nad petintridesetimi leti. Profilaktične preiskave omogočajo ugotovitev in zdravljenje predrakastih obolenj, kot tudi spoznavanje tistih začetnih oblik raka, ki jih je mogoče uspešno zdraviti Najstarejša metoda zdravljenja raka, namreč kirurška metoda, je prenehala biti edino upanje zdravnikov in bolnikov. Zdravljenje s pomočjo obsevanja in zdravil je v znatni meri razširilo svoje terapevtske možnosti Najnovejše področje raziskovalnega dela glede zdravljenja raka predstavlja trenutni' proučevanje protirakastih preparatov. V zadnjih letih je bilo proučevanih na desetine zdravil, ki imajo določen vpliv na nekatero oblike zločestih tumorjev Poudariti je treba pri teto, da ne obstaja kako univerzalno zdraviio proti raku in da vsak preparat deluje samo na določen tip tumorja Trenutno potekajo poizkusi o uporam tezKin aeicev p: zdravljenje tumorjev, kar bo ver jetno še povečalo učinkovanje na nje, ne da bi ta način zdravlje nja kakorkoli škodljivo deloval na zdravo tkivo V zelo veliki meri se uporablja metoda zdravljenja s pomočjo žarkov. Velike perspek ti ve se odpirajo v zvezi z imunološkimi raziskovanji Pri tem gre za odkritje sredstva ki bi delovalo globalno na organizem, tako da bi ta povečal svojo odpornost proti rakastim obolenjem. Mnogo novih elementov je bilo nadalje odkritih na področju raziskovanj virusov. Poleg odkritja novih vi rusov raka. je bilo tudi dokaza no, da lahko virus, premagajo za preke raznih oblik in da, postavi mo, virus sarkoma na piščancih lahko povzroči tumor ne samo pri ptičih, ampak tudi pri kuščaricah, kačah, podganah, opicah itd. Dasiravno danes vloga virusov za nastanek zločestih tumorjev na človeku še ni oila dokazana, so raziskovanja v zvezi z njimi še vedno potrebna in obetajoča. Ko je govor o virusih, ki povzročajo tumorje pri živalih, bi si morda kdo zastavil vprašanje glede morebitne možnosti okužbe. Z gotovostjo pa je moč zagotoviti, da dolgoletna opazovanja raka ne opravičujejo taKe misli. Rak ni nalezljiv, vendar pa to ne na sprotuje virulošk: teoriji o raku. Virusi, ki povzročajo rakaste tvor *«., imajo na razpolago posebne poti, ki vodijo k drugim živalim, kar je bilo dokazano z eksperi mentalnim študijem tumorjev virusne narave Onkološka raziskovanja pa zahtevajo, da se v mednarodnem merilu združijo vsi napori znanstvenikov. Razpravljanja o nerazčiščenih onkoloških vprašanjih na domačih in mednarodnih kongre sih ter konferencah pa gotovo v dobršni meri prispevajo k ures ničenju takega potrebnega sodelo vanja med raziskovalci različnih dežel. (Iz »Novosti*) ni bilo toliko kupcev kot letos. Nekaj bo zaradi tega, ker si osvaja italijanska moda vse širše tržišče tako v evropskih, pa tudi v državah onkraj oceana, in tako postaja vse resnejši Konkurent pariški visoki modi, drugi vzrok pa bo v tem, da se je občinstvo že navadilo na to, da gleda spomladi to, kar bo nosilo prihodnjo zimo in da uživa pozimi ob pogledu na prekrasne poletne modele. Visoka italijanska moda je s svojimi modnimi kolekcijami doživela po pisanju domačih in tujih dopisnikov velik uspet, predvsem zaradi tega, ker je znaia najti pravo mero med ekstravaganco in eleganco, drugič pa tudi zaradi tega, ker je pokazala vrsto modelov, ki bodo dostopni vsem, predvsem pa jih bo lahko v številnih primerih uporabila tudi modna konfekcija, kjer je bila visoka moda še do nedavna pravi «tabu» Še večji uspeh pa so doživele vse tiste modne hiše in lastniki tovarn, ki se ukvarjajo z izdelovanjem pletenin. Modelov iz volnene tkanine, kot tudi pravih pletenih, je bilo na modnih revijah v Firencah toliko, da ga ni še takega izbirčneža, ki ne bi našel med njimi tudi kaj takega, kar bi odgovarjalo njegovemu okusu. Če naj le bežno povemo samo nekaj besed o novi zimski modi, potem naj povemo, da bodo imele v tej glavno besedo hlače in to skoraj za vse priložnosti. Kako se bodo sprijaznile s to idejo ne preveč vitke ženske, modni ustvarjalci niso povedali, na vsak način pa so mnenja, da bo novo zimsko garderobo morala sestavljati vrsta dolgih hlač, ki bodo obvezne tako za šport, kot za službe in sprehode, pa tudi za večerne priložnosti. Tkanine, ki so jih na teh d’1 revijah prikazali, so bile I remek delo italijanske tekst® d us trije. Ko je človek obči na primer volneno tkanino, ni vedel, ali ima pred seboj i jacquard, žamet ali kakšno) «žlahtno» tkanino, tako rafij1 je bila izdelava ten tkanin bodo volnene tkanine tiste, do v glavnem «kialjevale» Jj naši jesenski pa tudi zimsko derobi. Prav tako izvirn: so bili janski modni ustvarjale: Pr' ranju barvnih kombinacij, k* prav tako drzne, istočasno redno okusne in efektne B&l va ne bo šla se iz mode tako bodo v modi bleščeče ne, še bolj pa vezemne i* nih biserov in kamnov, ki včasih krasile celo najbolj puloverje in jopice Glede dolžine krn si italfl modni ustvarjalci niso bili ,s ni. Eni so bili za nadaljevanj* kril, drugi so se bolj ogrej1 maksi krila, tretj: pa so bili1 da rešijo dolge .Jace to vpi* in sicer tako, da se povr® nosijo bolj ali manj dolge j Karirasti in čuasti vzorci še vedno v mod. morda cel* kot doslej. Prav tako bodo izredno efektni gumoi, ki boš’ sili tako obleke kot tud1' pl® kostume. Plašči in kostumi imeli več žepov, pa četudi okrasnih, zato pa bodo oblek' enostavnih krojev, brez P°J okraskov. hi ra ja KJ in Ti Pc lil PC čil Di «a ni sk na dr & Tr ne za ta Vis sk Uk Ker bi nam bile v enem . članku težko povedati vse, j si lahko «srečneži» ogled*-modnih revijah v Firencah 1 mo k temu povrnili v naš** slednjem članku. ga ra: de na slo ra; in ob Bu Go sjiiiiiižisliifižil Rito si komaj moremo zamisliti v vlogi mlade mamice. V«to nam je zdela bolj podobna navihanemu in neugnanemu fan*?! pa dekletu, ki bo nekoč postala tudi mati. In vendar se ^ pravlja prav za to nalogo. Na tej sliki nekaj plete za svojega 1 iiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiimii,um,im,iiiiuu„„„„ni„lllinilllIIII||||1||||U||||tll(|1||||(ii||||ii(||||„||ii^ | I/ UMETNOSTNIH GALEtuT] I. Radenka Birsa v «Barisi Niti mesec m potekel od tedaj, ko se je avtor tega sestavka v intervjuju za Radio Ljubljano pritoževal, kako naša likovna umetnost v zamejstvu stari, ker kljub obilnosti odličnih razstav starejših slikarjev skoroda ni razstav začetnikov. Kot da bi bila poslušala to Kasandrino tožbo, se ie mlada Radenka Birsa odločila postaviti jo na laž. Opogumila se je ter se javnosti predstavila prav kot začetnica z lastno razstavo olj v galeriji Borisi. In ravno v tem pogumu in ne glede na pomanjkljivosti ter šibkosti njenega slikanja ki pač sprem.:ja vsakega samouka im začetku poti zahtevnejšim u-metniškim ciljem, vidimo jamstvo, da bo nekoč dosegla višjo izrazno raven. Zaenkrat je Radenka še slogovno neustcljena. hoda ja nam pokrajine in cvetje v različnosti njih umetniškega dojemanja, ki ie ponekod naturalistično naivno, aru god ekspresionistično, a največkrat. in to v najboljših delih, sko-ro postimpresionistično dognano. Videz pa je, da bi Birsova z boljšo avtokritično izbiro del za to razstavo dosegla gotovo boljšo zaokroženost enotnosti le svoje krstne razstave. Zato pričakujemo, da se nam bo na njeni prihodnji razstavi predstavila le z deli kot so tu prav dobre slike sončnic, samotnih hra-stičev, senenih kopic na Krasu in še nekatera tihožitja z netočno o-predeljenimi vrstami cvetlic, v katerih pa uspe podali ves njih naravni barvni čar. vih delih poglablja z res j žensko občutljivostjo' v dar teklost izgubljenega raja ij starogrških in srednjevešk"1 kov, ki mu zoperstavlja K slik iz ribiškega življenja T’ bale. So pa to slike, kalen] njo vsebino izpolnjuje mf' vzor dek iške duše pretekli'1 katerim ga približuje tudi ( mi slikarskimi prijemi f* redno učinkoviti posebno e.j zemeljskih barv, barv 'j zidnih ometov, pa tudi * umeiuv, pa iiun grafitom, kajti debele s ver ne plasti Vittesova izprasl\ temne tjodlage platen, k" likom oseb in okolja vide* reliefnosti. Nedvomno svojih novih delih slikat^, la do sedaj najpristne>š° i ško izpoved svoje oseb"0> prav se nam ta prikaza1^ kopreno davnino v slikal’j to «Akropo"s», «Ples» a •(Pravljica in srednji l’e A. Vittes in P. Sam v «Občinski» Po precejšnjem preslidku nam v občinski galeriji prikazuje svoja najnovejša platna Annamaria Vittes. Nekdanja slikarka morja, ki je v tem šla tako daleč, da je vlepljaja v slike prave školjke, pesek in okroglo kamenje, se v no- druge. ■ Sorazstav'javec v obči”,; riji, kipar Pierino Sam, j: .. m.... z. i.... „ ►* ivipiu * tet mu dUllii Jjj tu prvič v Trstu, kjer ni še posebno znan. Je " drugje že dosegel prav NK he v obliki prvih nagni" nih natečajih za umetd-f l ki krase javne stavbe. K mouk, ki se bliža najb"Wt dobi, poln ustvarjalnega ga opažamo v vrsti vehk^u nih tolkanic Sam je niOP lizacije. Z njo poenostavi^ žičnost podanih likov in iste vrste, človeka h* mogočnost slapov lepotnih ‘ v delih »Pietd* in tPoSl*% cerja* doseže umetniški Lt staja pa ta spričo zrna”? glav na račun pretiran0 tegnjenih teles bolj v . - vpitr stvarnega kot pa duhov--- , janja podane vsebine. 's.,$ polnjuje vrsta risb in .‘ J razgibanih osnov in nekaj . malih plastik, kot so to **" linčan'in pa *Ptič». MILKO & aj »sl rafti kanili' tiste, k ale» \ zimski d bili Ici P« cij, ki e Beli mode SEJI DEVINSKO.NABHEŽIKSKEGA OBČINSKEGA SVETA 1 Izglasovana resolucija večine o gospodarskih problemih Trsta Svetovalec Albin Škerk je v obrazložitvi resolucije KPI podrobno analiziral vzroke gospodarskega propadanja - Občinski odbor ugodno sprejel prošnjo ANPI za postavitev spomenika padlim partizanom v Nabrežini ^redsinočnjim je bila v Nabre- teh w bile tekstilu obč» ‘šeboji SL?1,*, finskega sveta, ki je fe„", razpravljal o resolucijah, ki sta iksno^ P® predložili svetovalska skupina jf1.® večinska skupina KD, PSI T‘ “S. o gospodarskih problemih J;® ® nujnosti učinkovitih ukre-H?-. y glavnem se resoluciji raz-~^]eta od resolucij, ki so jih iste wutične skupine predložile v ob-iv?** svetih v Trstu, Miljah in E;™1- Resolucija, ki jo je predla- £* skupina KPI, očita vladi, da izpolnila obljub in ne izvaja' asn« narSn' ,CIPE- zahteva zagotovilo Udi ladjedelnici Sv. Marka in lao?e *?nhretne ukrepe ter pred-Ra- naj bi vsi občinski sveti na • Tm J UI VS1 oDcmsiu sveti na ščece ‘baškem podali ostavko, če vlada ne h j- * odredila konkretnih ukrepov )V, ki, vL rešitev gospodarske krize, Reso-isnli ŠF vSa večinske skupine kritizira za-snovanje glede izvajanj nekaterih ukr°v CIPE in zahteva nekatere ““epe, zlasti glede prometnih zvez, ,i ital bili jevabj* ogrefl ,o bili1 ;o vpf povrW iolge j vzorci da cel' iodo ki bo* d« p* 3StU®i ietudi oblek* ez P°* nem { vse, \ ter izraža zadovoljstvo zaradi najnovejših zagotovil glede gradnje suhega doka, itd. Resolucijo svetovalske skupine KPI je utemeljil in obrazložil občinski svetovalec Albin škerk, ki so ga vsi občinski svetovalci in odborniki pozorno poslušali, ker je mirno in shematično navajal razne statistične podatke, orisai sedanje gospodarske razmere na Tržaškem in analiziral vzroke. Predvsem je prikazal, kako je .Trst v zadnjih 50 letih nazadoval, tako glede pristaniškega prometa kot glede števila zaposlenih v industriji, gradbeništvu itd.. Navedel je tudi podatke iz zadnjih let, ki kažejo, da se je v zadnjih 4 letih izselilo iz Trsta 22.534 oseb, da je skoraj polovica prebivalstva v starosti nad 45 let, otrok izpod 15. leta starosti le 9 odst., da le 12 odst. višješol-cev dobi zaposlitev v Trstu, itd. Nato je analiziral sklepe CIPE, ki o„ lcah, naš^ u,,'iiiiiiH|„lllimillllimilimilllllllllllullllllllllllllll)llllllllllllll(lllllllltllllllllllllllllllllllliiillllillllllll OBVESTILO vladnega komisariata Uvozni kontingenti za maj-avgust Prošnje je treba predložiti do 30. aprila Zunanjetrgovinski odsek vladne- gali po ukradenih motorjih in se *a komisariata obvešča, da bo ” z niimi vozarili. Gre za deset mla- m j S $ 4 J ||§| azdobju maj - avgust 1969 poraz-eiil med zainteresirana podjetja Slednje uvozne kontingente za pokanje v okviru trgovinskega spo-kzuma, ki sta ga sklenili Italija n, Jugoslavija 31. marca 1955 za bmejna področja Trst, oziroma ruJ. — Koper — Sežana in Nove orice: Goveja živina za zakol 63,3 ‘Umjona lir (prosto carine), sveže ®es° 23,3, soljeno in prekajeno me-® ‘3.3, sveže morske ribe, raki in >h*Užci 32,3, sir 6,6, jajca 5, , n svežega in kislega zelja, gren- * repe in krompirja 16,6, sveže in slo zelje, grenka repa 6,6, krom- Pr 16,6, sveže sadje 16,6, sadne in Puvrtninske konserve 3,3, koncen-hran paradižnik 10, konservirane ue 26,6, vino za kis 16,6, kemični Proizvodi 3,3, preproge 6,6, pohišt-0 ‘n lesna galanterija 6,6, sveže upravno mleko 80 milijonov lir, od !> 13,3 prosto carine, navadno I tonsu.mno vino 83,3 mil., od tega . mH, prosto carine, sadni spko-!’ razen agrumov 8,3 in tipična lna v steklenicah 10 milijonovj lir. Podjetja, ki se nameravajo oko-z navedenimi kontingenti, 3n°raj° vložiti ustrezne prošnje do ?U;. aprila. Prošnjam je treba prišiti običajno dokumentacijo o u-/“mih poslih, ki jih je posamez-* za posamezne vrste blaga o-P avil v razdobju 1966-1968. Poleg ,8a morajo uvozniki, ki želijo so-r*°vati pri podelitvi kontingentov a uvoz navadnega konsumnega vi- • ' goveje živine za zakol m sve- , govejega mesa, priložiti še gmajno posebno dokumentacijo njenega in trošarinskega izvora z njimi vozarili. Gre za deset mladoletnikov, katerih imena niso znana. Agenti letečega oddelka so vse prijavili sodnim oblastem zaradi kraje. Odvzeli so jim šoferske knjižice Vladni komisariat sporoča, da so bile v preteklem mesecu odvzete , ----- olx u,u, šoferske knjižice 22 šoferjem, ker I stročnice in sveža povrtnina, ra- niso bili več sposobni, 17 šoferjem, - - ki niso prišli na pregled. Začasno so odvzeli šoferske knjižice šoferjem, ki so povzročili hude ali smrtne poškodbe. , Zaradi' povzročitve telesnih poškodb so začasno ob šofersko knjižico:. Mario Bertoz (15 mesecev) Gianfranco Deni (12 mesecev), Fu-rio Pennestre (9), Pabio Ralza (9), Mario Lilli (7), Libero Giugovaz (6), Matteo Paganini (6), Claudio Serbottini (6), Fiammetta Russo por. Cescon (6), Antonio Zanon (3 br,i. sd' ‘n trosarinsK-ega *Umentacija ni potrebna v pri--..eru podjetij, ki so jo že predlo-a' *o je šlo za razdelitev kon-loJuulov za razdobje januar - april w' . Podjetja, ki bodo vlagala za sodelovanje pri konti rili ntlh, morajo biti vpisana na spi-n-“ organizacij, ki imajo dovolje-sj[ih opravljanje zunanjetrgovin- v SOBOTO DOPOLDNE Tiskovna konferenca avstrijskoga ministra ,falstrljski zvezni minister «bmJe dr' v- Kotzina se bo zastopnik Družbe za anJe Wtre Turske ceste dr. *t>nfe°l’n * drugi funkcionarji. Na “JakirenCi bodo avstrijski strokovnih a Pr‘*azali pomen novih cest-siv08r^feni v Avstriji za gospodar-«asti Janije - Julijske krajine, v*Č1ih • r zadeva povezavo vseh site ” industrijskih središč avstrij-gravit?PUbl‘^e in širšega zaledja, ki ‘ra na tržaško pristanišče. F>r,ieti mladoletni *a^či motornih koles tvtei letečega oddelka tržaške „ s° te dni zaključili pre-‘°rtk0v , zagonetnih krajah mo-kato^Xste c*ao, lui ali vespa 48, lani ter * -,e prišlo v novembru AvtnJi- februarju in aprilu le-?lad0,^ feh kraj so predvsem bre!Plkl- večinoma dijaki ali f^Jhiko, Poselni vajenci, ki jih je “stili VoJnja z motorjem. Po-i^eničrmSe kakeKa motorja in se k1 °koi rt K nJfm vozili po mestu >oi| > dokler je bilo v tankih *nostavrirfncina Nato so motorje W °dvrgli v kako grapo. “Renti b°trpežl|ivostl so morali ■i Oddan,> varnosti, člani leteče-sVoiP ,trZaske kvesture, vloži-feMpbhotn i 0 * pozorno slediti Ji1* JiLjhupine fantalinov, srertrč/^ume fantalinov, ka-la^lst |P.,a .starost ni presegala fc1'! krivP,' dokler jim ni uspelo lav®- in nL Sestna.|st let starega 10 Sk.^.PetnajstletnpiTa W C, ter skuniVTtna-istletnega W. C. ter Prijateljev, ki so se- zagri la, da teh menic ni podpisala, jc začela sumiti, da je morda nekdo Izkoristil njeno osebno izkaznico, ki jo je bila prej izgubila. Zadevo je v neki meri pojasnil trgovec Bra-dascjiia, ki jc povedal, da je nekaj časa prej prišla v njegovo trgovino ženska, ki je nakupila blaga v vrednosti 28.000 lir. Na njegovo zahtevo mu je ženska pokazala osebno izkaznico, ki se je glasila na Ime Maria Braida. Izkaznica je bila očitno ponarejena, ker je bil med drugim vpisan z rdečo tinto nov naslov prizadete ln sicer: Ul. Gravisi. Bra-daschia je opazil ponareditev, med drugim tudi zato, ker je poznal očeta Marije Braide. Prizadele je vprašal za pojasnila in tako je postalo jasno, da jc neka oseba uporabila Braldino osebno Izkaznico. Policijski organi so kmalu prišli na sled Micheluzzljevi. ženska je spočetka uporno trdila, da ml u-porabila Braidine osebne izkaznice, toda po soočenju s trgovcem je priznala svojo krivdo. Povedala je, da je ponaredila osebno izkaznico, da bi lahko kupila nekaj blaga v Bradaschiovi trgovini. Gotova je bila namreč, da bi ji trgovec blaga ne Izročil, če ,bl mu povedala, kako se v resnici piše, ker je bito njeno ime že večkrat objavljeno na biltenu meničnih protestov. Ta v bistvu zelo preprost prekršek (celo preiskovalni sodnik ni obtožil Micheluzzijeve tatvihe o-sebne izkaznice) je zaradi povezanosti raznih členov kazenskega zakona sprožil doglo vrsto obtožb. Zensko so predvsem obtožili, da se je nezakonito polastila tuje imovine (osebna Izkaznica), da se je Izdajala za Braldovo, da je go ljufala Bradaschio, da je ponaredila osebno Izkaznico ln da Jo je uporabila z namenom, da bi rešila neki drugi prekršek. Na kraju so jo obtožili tudi prekrška čl. 641 k. z„ ker je že prej nakupila v trgovini «Radio Icar» blaga za 120.000 lir, svojih obveznosti pa ni poravnala. Zato jo je predstavnik podjetja Pletro Ger-bini tožil. Na včerajšnji obravnavi je Mi-cheiuzzijeva potrdila svoje prejšnje izjave. Javni tožilec je zahteval, naj jo sodniki oprostijo prve obtožbe, ker je Braldova ni tožila. Zahteval je tudi oprostitev, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov glede prekrška v zvezi s členom 467 k. z., za druge prekrške pa zaporno kazen 1 leta, 1 meseca in 10 dni. Sodniki so spremenili obtožbo goljufije v poskus goljufije, žensko pa so za druge prekrške obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 9 mesecev in 10 dni zapora ter 30.000 lir globe. Pred prizivnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni pravčLnik Franzot. zapisnikar M. Riatel) je bila včeraj ponovna obravnava proti 43-letnemu Pietru Pozzettu iz Gradeža, ki Je bil obtožen, da je v avgustu predlani ukradel nekemu znancu nagačenega krokodilčka. O tem primeru smo poročali že lani v našem listu, in sicer takoj po obravnavi prve stopnje, ki je bila 22. novembra lani v Gorici. Ribič Gino Monfera iz Gradeža je neki večer v avgustu predlani šel lovit ribe Ko se je vrnil naslednje jutro domov, je opazil, da je iz mizice pri televizijskem sprejemniku izginil nagačen krokodilček, ki ga je bil svoj čas kupil v Maroku za okoli 8.000 lir. Vprašal je ženo, kaj se je zgodilo s krokodilčkom, toda ženska (ki je slaboumna) je vedela povedati le, da je prišel v hišo «Pietro Capon». Monfera je kmalu nato srečal na cesti svaka Egoneja Cabassija, ki je govoril s Pietrom Pozzettom. Ta je imel v rokah krokodilčka, ki je bil na las podoben njegovemu. Ko ga je Pozzetto opazil, je takoj odšel, čeprav se je baje malo prej pogajal s Cabassi.jem o prodaji krokodilčka. Po prijavi tatvine so policijski organi zaslišali Pozzetta, ki pa tatvine ni priznal. Goriški kazenski sodniki pa so ga kljub temu spoznali za krivega ter so ga obsodili na 1 mesec zapora ter 30.000 lir globe. Prizivni sodniki so zaradi malenkostne vrednosti ukradenega predmeta zmanjšali kazen na 20 dni zapora ter 20.000 lir globe. Hud padec Sežanca v repenskem kamnolomu Pri repenskem kamnolomu se je včeraj opoldne nerodno spotaknil na robu strmine 35-letni delavec iz Sežane, Ernest Trobec, ki se je pri tem močno pobil in ranil. Trobec ,je bil namen jen na obisk k prijateljem kamnarjem v kamnolomu pri Colu. Ko se je spuščal v kamnolomu mu je verjetno spodrsnilo, da je Izgubil ravnotežje in padel po strmini. Pri tem si je prelomil levo nogo, močno udaril v oprsje in se pobil in ranil po rokah in nogah. K njemu so pritekli prijatelji in drugi uslužbenci, ki so takoj obvestili reševalno postajo na Trgu Vittorio Ve-neto. Od tod je odbrzel rešilni avto Rdečega križa na Kras in se malo pred eno vrnil v bolnišnico z ranjencem, ki zaradi bolečin ni mogel govoriti. Spremljal ga je 23-letni uslužbenec v kamnolomu, Boris Kuret iz Ul. Eriča 4, ki je dežurnemu zdravniku tudi potek dogodka. Trobec bo moral ostati na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice. kamor so ga prenesli, cela dva meseca. Natečaji Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo — ENPI — je razpisalo natečaj za 8 mest psihologa drugega razreda. Prošnje je treba nasloviti na osrednje ravnateljstvo Ente Nazionale Prevenzione Infortuni — Servizio affari generali e persona-le — Divisione stato giuridico del personale — via Alessandria, 220 — Roma in to najkasneje do 11. maja t. 1. Uradni vestnik št. 92 z dne 10.4.69. Prejšnji teden so imeli na županstvu v Steverjanu redni letni občni zbor bolniške občinske kmečke blagajne. Predsednik blagajne Danilo Bajt je podal poročilo o delu v lanskem letu. Iz njega povzemamo, da se je prebitek v blagajni znižal od lir ob koncu leta 1967 na 711.052 lir ob koncu leta 1968. To je pripisati dejstvu, da obstaja še vedno spor med združenjem zdravnikov in Zvezo kmečkih bolniških blagajn zaradi zdravniških pregledov zavarovancev. Zato morajo opravljati zdravniško oskrbo na indirekten način, se pravi zavarovanec mora sam plačati zdravnika, bolniška blagajna pa mu potem ta izdatek povrne. Ti stroški so znatno višji od prejšnjih, saj je treba plačati za zdravniški pregled v ambulanti po 1.500 lir, za pregled na domu ali ponoči pa po 3.000 lir (prej po 475 odnosno 1.000 lir). Vkljub takemu povečanju izdatkov pa kmečka blagajna ni povišala članarine, čeprav so to storili v večini občinskih bolniških blagajn drugod. Tako so letos potrošili za zdravnika članom v števerjanski občini 560.000 lir. Predsednik je izrazil upanje, da bo čim prej prišlo do dogovora z zdravniki in bodo lahko potem u-vedli prejšnji sistem direktne asistence. V bolnišnicah so imeli lani 63 bolnikov za 822 dni in je zanje izdala pokrajinska kmečka bolniška blagajna 5,7 milijona lir. Za posebne zdravniške preglede še 567.733 lir ali skupno 6,3 milijona lir. Tako so imeli naši kmetje, vkljub sporu z zdravniki, redno zdravniško in bolniško oskrbo zajamčeno. Predsednik je zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da se bo po novem zakonu kmečka pokojnina zvišala od sedanjih 13.200 na 18.000 lir. Prisotni so predsednikovo poročilo kakor tudi obračun blagajne za 1968. leto odobrili ter se pogovorili še o opisal | nekaterih tekočih zadevah v zvezi z zdravniško oskrbo naših kmetovalcev. Dodamo naj še, da kdor izmed članov potrebuje poseben zdravniški pregled (visita specialistka), mora najprej k splošnemu zdravniku (dr, Rutar ali dr. Perhavc v Gorici) in nato z njegovim napotilom na pokrajinski urad kmečke bolniške blagajne v Gorici Ul. Bocaccio, kjer mu bodo izdali izkaz, s katerim lahko gre k določenemu posebnemu zdravniku na pregled. z rešilnim vozom Zelenega križa pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 59-letnega Marina Gugliat-tija iz Gorice, Ul. Don Bosco 119, ki so ga pobrali v Ul. Italico Brass, kjer je padel s kolesa, ko se je vračal domov. Zdravniki so mu 1.022.003 j ugotovili rano na desnem sencu, udarec v lobanjo ter izgubo spomina. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Predsedstvo mladinske konzulte sporoča, da bo izredna skupščina konzulte danes, 17. t.m.. ob 19. uri ob drugem sklicanju v dvorani občinskega sveta. Na dnevnem redu bodo dogodki v Battipaglii. Ob stavki v Solvayju Včerajšnja stavka delavcev kemične tovarne Solvay v Tržiču, ki se je zaključila danes ob 6. uri zjutraj, je popolnoma uspela. Dopoldne od 8.30 do 10.30 so imeli sindikalno zborovanje v prostorih CISL, kjer so ponovno po- udarili zahtevo, da hočejo biti delavci točno obveščeni o razgovorih glede bodoče usode te tovarne in svojega kruha, Med zborovanjem je tržiški župan Romani povabil na županstvo delegacijo predstavnikov delavcev tet jim pokazal brzojavko deželnega odbornika za industrijo Dul-cija. V njej je Dulci potrdil, da si> v teku resna pogajanja za predajo tovarne v druge roke in da bi bila zamenjava koristna ter u-godna za tržiško gospodarstvo. Vendar pa je zadeva delikatna in še ni mogoče o njej javno razpravljati. Zato je povabil delegacijo sindikatov na sestanek v Trstu, kjer jih bo sprejel danes ob 10.30 na sedežu deželne uprave, da bi se podrobneje pogovorili o zadevi. .........i. NEGODOVANJE GORIŠKIH LOVCEV ' r‘U ' ^ Precejšnje debatiranje o novem lovskem zakonu Tudi kmetje bi želeli več zaščite svoje imovine z novim lovskim zakonom 15 dni bolnišnice zaradi padca s kolesa Prejšnjo noč nekaj po polnoči so V krogih goriških lovcev se v zadnjem času mnogo govori o novem deželnem zakonu za lov, ki je v teh dneh v razpravi v ustrezni komisiji, imenovani od deželnega sveta. Do precejšnje debate je prišlo predvsem ker novi zakon pomeni, po mnenju prizadetih lovcev, korak nazaj v primerjavi z obstoječimi zakoni, ker potrjuje zaprta lovišča. To onemogoča prostim lovcem svobodni lov in na Goriškem je problem zelo občuten, ker je skoro ves pokrajinski teritorij zamrežen z zaprtimi lovišči. Da je do takega predloga zakona prišlo je, po mnenju teh prostih lovcev, logična posledica sestave deželne posvetovalne komisije za lov. V njej tvorijo veliko večino prav zastopniki lovskih zvez, ki so za ohranitev starih privilegijev. Polemika o novem deželnem lovskem zakonu se ne vrši samo na Goriškem, ampak tudi v videmski pokrajini. Nekateri zainteresirani napovedujejo, da bo prišlo v de želnem svetu do ostre debate o tem zakonu, zlasti o točki, ki predvideva zaprta lovišča. Do tu prepiri med lovci. Na drugi strani barikade pa so kmetje, Iz goriškega matičnega urada V goriškem matičnem uradu so 14. in 15. aprila prijavili 9 rojstev in 4 smrti. ROJSTVA: Eva Cragnolln, Ma- dian Onestl, Manuela Alessandris, Adriana Bertagnolli, Fabio Di Mon-te, Paola Medeot, Luca Da Lio, Mi-chela Pasian, Sonla Mervi. SMRTI: upokojenec 71-letni Do-nato Bertos; pleskar 64-letni Odo Turšič; upokojenec 60-letni Adolfo Medeot; uradnik 37-letni Giuseppe Delpln. Občni zbor podpornega društva za Goriško Odbor podpornega društva za Goriško sklicuje redni letni občni zbor članov, ki bo v sredo, 30. aprila ob 20. uri v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in odbornikov ter pregled in obračun lanskoletnega dela, du, pohištvu ln posteljnini. SMRT SAMOTARJA V ULICI flSCOll Sredi dima so ga našli mrtvega na postelji Zdravnik je ugotovil, da je Castellanija zadela kap - Dogorela sveča je potem zažgala posteljnino in povzročila opekline na truplu - Ogenj je povzročil okrog 100 tisoč lir škode Včeraj nekaj po 12. uri so našli | Med tem so poklicali tudi poli-gasllcl in goriška policija mrtvega cijo, la pa zdravnika dr. Gregoriga ki jih ti prepiri ne zanimajo. Zanima jih le to, da bi novi zakon tudi njihovo imetje zaščitil. Na zadnjem občnem zboru Kmečke zveze v Gorici smo slišali proteste kmetov, ki so tožili, da jim divjad uničuje pridelke. Po obstoječih zakonih se kmetje ne smejo braniti. Razumljivo je torej njihovo razburjenje, ki je veliko bolj upravičeno od razburjenja prostih lovcev, ki ne smejo v zaprta lovišča. Pričakovati je, da bodo tudi zastopniki kmetov v deželnem svetu dvignili svoj glas v obrambo kme tijstva, ki je nemočno pred sedanjo zakonodajo, ki brani samo lovce. V nedeljo, 27. aprila dan invalidov v Gorici Pokrajinski odbor Zveze invalidov in pohabljencev (ANMIG) je na svoji zadnji seji izdelal načrt za letošnjo proslavo dneva invalidov. Proslava bo v nedeljo, 27. a-pnla, v vsedržavnem merilu v Pe-rugi. Pokrajinska proslava bo istega dne v Gorici, kjer se bodo sestali invalidi iz spodnje Furlanije. Pri kostnici na Oslavju bo imel zanje mašo nadškof Cocolin, nato pa bodo šli na Kalvarijo in na Kras. Goriški invalidi se bodo udeležili tudi deželne proslave v Trstu. Brazilski film v cineforumu V okviru Cineforuma «Stella Mat-tutina* je bil na sporedu v torek zvečer film «črni bog in plavolasi vrags>, delo brazilskega režiserja Giauberja Rocha. Film sicer ni bil na programu in je zamenjal italijanskega «Diario di una schizofre-nica», katerega bodo predvajali posebej in čigar inkaso bo šel v prid Rdečega križa. «črni bog», podobno že kot »Puške,) režiserja Guerre, obravnava socialne razmere v današnji Braziliji. Revščina, politično zatiranje in verski fanatizem tvorijo mozaik, ki sestavlja film: ponovna slika torej o bednem življenju južnoameriških kmetov, ki jo režiser poda na preprost a obenem učinkovit način, da gledalca prepriča, in v vsej svoji tesnobi skoraj privlačuje. Medla fotografija, dialogi, včasih nedojemljivi, «skoki» v montaži predstavljajo ravno toliko pripomočkov, s katerimi režiser u-stvarja povsem novo strukturo sintakse. In v tem tiči originalnost in tudi nekak napad zoper običajna kinematografska pojmovanja; napad, ki ga moramo sami razgaliti. Podrobneje — z vsebinskega vidika — pa film izpade bolj revno: snov je že izčrpana in poznavalcu južnoameriških režiserjev Rocha le malo pove. Poleg tega «črni bog» sodi v tisto skupino filmov, ki do širšega občinstva s težavo prodre in potemtakem le do neznatnih komercialnih dobičkov. Predvajanju je kot po navadi sledila še kratka debata. PD «Jezero» iz Doberdoba vabi svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 17. aprila, ob 20. uri, v prosvetni dvorani v Doberdobu. Na dnevnem redu poročilo predsednika in odbornikov ter načelnikov odsekov. Sledijo volitve in razno. v njegovem stanovanju v Ul. Ascoli št. 14 v Gorici 70-letnega učitelja v pokoju Silvija Castellanija, ki je Imel v najemu podstrešno sobo pri gospodinji Antoniji Gabrijelčič, vdovi Baučer. Ker se je že nekaj dni počutil bolj slabo, je hotela gospodinja o-krog poldne do njega, da bi mu nesla nekaj za kosilo. Na njeno trkanje pa se mož ni oglasil in ko je. odprla vrata je buhnil vanjo dim. Poklicala je gasilce, ki so v resnici takoj prišli, odprli vrata In našli sredi zakajene sobe na postelji Ca-stellanija, ki je bil že mrtev; okrog njega pa je gorel pod v sobi in tudi posteljnina. Gasilci so v poldrugi uri dela pogasili ogenj, ki je prizadejal okrog 100.000 lir škode na po- Zdravnik je ugotovil na truplu opekline zaradi ognja, ki jih je povzročila dogorela sveča, katere ostanke so našli na podu. Obenem pa je tudi ugotovil, da je smrt nastopila od 12 do 16 ur prej, se pravi že prejšnji večer zaradi srčne kapi. Po vsej verjetnosti je mož, ko se je počutil slabo, prižgal svečo, med tem umrl in ko je sveča dogorela, je nastal v sobi ogenj. Po zdravniškem in sodnem pregledu so odpeljali truplo v mrtvašnico na glavnem pokopališču, kjer je na razpolago za obdukcijo. Policija pa je med tem ugotovila, da je pokojnik živel sam, da je bil neporočen ter živel kot samotar. Obvestili so tudi njegove sorodnike, ki živijo v Jugoslaviji, Trstu, Milanu ln Vareseju. Interpelacija glede izplačila odškodnine bivšim deportirancem Senator PSIUP za našo deželo Adelio Albarello je naslovil na zakladnega ministra v Rimu interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila, zakaj še niso začeli izplačevati odškodnine bivšim deportirancem in svojcem iz nacističnih taborišč. Večkrat je bilo že obljubljeno, da bodo začeli z izplačevanjem take odškodnine pred koncem marca, kar pa se do sedaj, ko smo v drugi polovici aprila, ni zgodilo. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna Al Redento-re, dr. Ennery ln De Nordis. Ul. Rosselli 23 - tel. 72340 CORSO. 17.15: «La monaca di Monza«, A. Heywood in A. Sabato. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan VERDI. 17.15: «L’amante di gra-migna«, G. M. Volontč in S. San-ders. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17—22: «A1 suon di lupara«, J. Effries ln L. Ang; italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15: «L'etš del males-sere«, H. Politoff in G. Sorel. Kalij ansko-francoski barvni film. — Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «1 600 dl Balaklava«, Tr. Hovard in V. Redgrave. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Franco e Ciccio e le vedove allegre«, M. Lee, F. Franchi in C. Ingrassia. Italijanski barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Un giorno di primo mattino«, J. Andress. Ki-nemaskope v barvah. PRINCIPE. 16.30: «1 giorni della paura«, R. Horton in J. Baker. Barvni film. Nova Gorica Soča (Nova Gorica): «Umazano delo«, ameriški film — ob 18. In 20.30. Svoboda (Šempeter): «Point blank«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Deskle: ((Nenavadna zgodba Eddija Chapmana«, ameriški barvni film — ob 20. Renče: «Revolveraš z rdeče reke«, ameriški barvni film. Prvačina: «Trije neusmiljeni«, ameriški barvni film — ob 20. Šempas: ((Goloroki šerif«, ameriški barvni film — ob 20. Kanal: Prosto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna Alesani, Ul. Carduoci št. 38, tel. 22-68. . ^—-ril Sl T51 (M Pj VSI IM 1 i .... ODBOJKA TEDENSKI PREGLED V prvenstvu ženske B lige je praktično že vse odločeno? Okrnjeno deseto kolo moške D lige ■ Začetek prvenstva v ženski C ligi Preteklo kolo lahko bi imenovali tudi odločilno kolo za končno lestvico ženske B lige. Breg in AGI sta se v Gorici pomerila v tekmi za prvo mesto. V primeru zmage Brežank bi te že z gotovostjo o-svojile prvo mesto in s tem pravico do nastopanja na kvalifikacijah za vstop v prvo ligo. To pa se žal ni zgodilo. Slovenska ekipa je zaigrala zelo raztrgano in je nudila nasprotnicam odpor le v prvem setu, v ostalih dveh pa je popolnoma popustila. Sedaj i-mata obe ekipi enako število točk in po vsej verjetnosti bo odločal o napredovanju količnik setov, ki pa za sedaj govori v prid Gori-čank. Tudi preostale tekme so za moral pomeriti svoje sile še z Casagrandejem in s tradicionalnim tekmecem, tržaškim Borom. AGI bo imel za nasprotnike Sokola in Bor. Obe šesterki pa bosta nastopili še proti Zarji. Zarja in Sokol sta v nedeljo odigrala tekmo, ki je odločala o dnu lestvice. Vsakdo bi pričakoval borbeno in napeto srečanje, a Bazovke so povsem odpovedale in Sokol je gospodaril na igrišču po mili volji. Derbi «nizkih» je bil neprivlačen in prikazana je bila slaba odbojka, zgrešenih je bilo mnogo servisov in le tolčenje je bilo občasno uspešno. Za tretje mesto na lestvici pa sta se v soboto pomerila Bor in Goričanke lažje kot za Breg. Ta bo | Casagrande. Bor je zmagal in ta- MiitimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuimHiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiu PLAVANJE___ Po večmesečnem treningu Jugoslovanka Šegrtova se je vrnila iz ZDA Djurdja Bjedov je zbolela Znana jugoslovanska plavalka in evropska rekorderka Mirjana šegrt se je vrnila iz ZDA, kjer je bila več mesecev na treningu. Kot je znano so Amerikanci povabili še-grtovo v ZDA. da bi tam trenirala pod nadzorstvom najboljših ameriških trenerjev in v družbi slovitih plavalcev, šegrtova bi morala ostati v ZDA do avgusta, v teh dneh pa se je povsem nepričakovano vrnila v svoj rojstni kraj, v Dubrovnik. Ob svojem prihodu je povedala, da je imela precej nepovoljne pogoje za treniranje. Ti pogoji so se precej razlikovali od onih, ki so jih obetali Amerikanci, ko so jo vabili na drugo stran Atlantika. V Long Beachu, kjer se je pripravljala v bazenu pod vodstvom slovitega trenerja Gambrila, ji namreč niso dali obljubljene štipendije in se je morala zaposliti, da bi se preživljala. Zato pa seveda ni mogla več toliko trenirati, njeni rezultati niso izpolnili pričakovanj trenerja, ki se za njo Tekmovalka novoustanovljenega smučarskega odsega SPDT Selma Micheluzzi j eletos bistveno doprinesla k uspehu barv tega društva na nekaterih tekmovanjih v naši deželi ni več tako zanimal, kot bi se moral, šegrtova se ie zato preselila v Los Altos, kjer so bili pogoji za trening povoljnejši, toda kmalu se je sklenila vrniti v E-vropo, kjer je želela nastopiti na nekaterih večjih plavalnih tekmovanjih. Ce bi ostala v ZDA do avgusta, bi namreč v tej sezoni nastopila v Evropi le enkrat. šegrtova je vsekakor med svojim bivanjem v ZDA pridobila nekaj novega plavalnega znanja, vendar ne toliko, kot je bilo pričakovati. Zdaj zopet trenira pod vodstvom svojega prejšnjega trenerja Barbierija. Olimpijska zmagovalka Djurdja Bjedov je -Zbolela. Tet dni ~VtJ fno-rala odpotovati na veliki mednarodni plavalni miting v Bonn, a vse kaže, da s tem ne bo nič. Djurdja čuti že nekaj časa močne bolečine v rokah, ki so se v zadnjih dneh še stopnjevale. Zdravniki še niso mogli točno ugotoviti izvora njene bolezni. Prepustili so ji zato, naj sama odloči, če se bo udeležila prihodnjih tekmovanj ali ne. Toda če bi nastopila bi njeni rezultati ne bili izredni, saj so bili njeni treningi v zadnjih dneh zaradi bolečin v rokah precej skrčeni. V SOBOTO IN NEDELJO Šahisti iz Opatije na gostovanju v lrstu V soboto 19. in nedeljo 20. t.m. bo v Trstu zanimiv šahovski dvoboj. Med seboj se bosta pomerili v povratnem srečanju ekipi domačega Tržaškega šahovskega kluba in ŠK Zora iz Opatije. Obe postavi sta se pred kratkim že pomerili v Opatiji. V soboto zvečer ob 21. uri bo na sedežu društva, v kavarni Firenze, brzotumir na desetih deskah. V vsakem srečanju bo imel vsak igra ko zaseda trenutno tretjo stopnico lestvice. Casagrande je v soboto povsem odpovedal in je prikazal igro (z izjemo De Savije), ki jo na naših igriščih vidimo le v nižjih ligah. Zelo slabo prestrezanje s podlahtmi, obupna prstna tehnika in dobrohoten sodnik so napravili vse tako, da so se morale borovke krepko potruditi, a to bolj zaradi svojega negotovega tolčenja. V ostalem pa je bil viden nekolik-šen napredek v primerjavi z ostalimi prvenstvenimi srečanji. Izidi: •Bor - Casagrande 3:1 •Sokol - Zarja 3:0 •AGI - Breg 3:0 Lestvica AGI 7 6 1 20 6 12 Breg 7 6 1 18 7 12 Bor 7 4 3 14 11 8 Casagrande 7 3 4 14 14 5 Sokol 7 2 5 8 17 4 Zarja 7 0 7 2 21 0 Prihodnje kolo Breg - Bor, Casagrande - Zarja, Sokol - AGI. * # Prvo povratno kolo moške D li- ge je bilo v nedeljo zelo »razredčeno«. Kar tri tekme so prenesli na kasnejši čp.s (1. 6. 1969). Te so: Kras - Pav, Gasilci TS - CSI Videm in Turriaco - ACEGAT. Borova druga postava je gostovala v Gorici, kjer je proti močni šesterki tamkajšnjih gasilcev doživela poraz. Plavi so zapustili za seboj pohvale vredno igro, tehnično na zadovoljivem nivoju in predvsem z mnogo požrtvovalnosti. Začasna lestvica Gasilci GO 10 9 1 28 7 18 ACEGAT 9 7 2 23 13 14 Turriaco 9 5 4 20 14 10 PAV 9 5 4 19 14 10 Kras 9 5 4 17 16 10 Olimpija 9 5 4 17 20 10 Gasilci TS B 9 4 5 19 21 8 Bor 10 3 7 16 23 6 CSI Videm 9 2 7 10 24 4 Torriana 9 • * 1 • 8 9 26 2 V nedeljo kolo ženske bo na sporedu prvo C lige. V tem prvenstvo*' nastopajo poleg Bora B še naslednje šesterke: OMA, Por-zio, AGI B, FARI Trst in Corri-doni. Prvo kolo bo imelo naslednji razpored: OMA - Porzio FARI TS - AGI B Corridoni - Bor B f. v. košarka V PRIJATELJSKI TEKMI Mlade openske košarkarice premagale šesterko Mivarja Ekipa Poleta bo skoraj v celoti nastopila v okviru mladinskih iger tudi za šolo «S. Kosoveb V tekmi reprezentanc «pod 21 leti» v Vidmu Po: Ab Italija-Romunija 1:0 (0:01 V tekmi ekip «pod 23 leti» v Greno-blu je Francija odpravila Italijo z 2:0 POLET: Tavčar V„ Knez 2, Sosič I. 4, Sosič R., Malalan, Smotlak, Hrovatin 6, Kraus 3, Tavčar M. MIVAR: Collucci 1, Pregellino R. 6, Pregellino F., Verona 2, Svageli, Grancini, Bianchi, Gregori, Baroni, Paoletti. KAZENSKI METI: Polet 1:2, Mi-var 1:10. Poletova dekleta nadaljujejo s prijateljskimi tekmami, da bi si pridobila čimveč izkušenj za bodoče nastoke (medšolsko tekmovanje in kasneje mladinske igre). Tokrat so igrala z dekleti Mivarja, proti katerim so svojo prvo uradno tekmo izgubile s 16:12. Iz samega rezultata je razvidno, da so miade Openke od takrat napravile velik napredek. Res je, da nista v vrstah mlajših, a izkušenih in kondicijsko bolje pripravljenih nasprotnic, nastopili dve močnejši igralki, ki sta igrali v prvi tekmi; res je še, da je Polet končno nastopil s popolno postavo, kljub temu pa je treba reči, da bi z nekoliko več športne sreče in prisebnosti poletovke lahko dosegle vsaj dvakrat toliko točk. Med «oranžnimii so se tokrat posebno izkazale Knezova, Hrovatinova in v prvem polčasu Irena Sosič. Z običajno zmogljivostjo sta zaigrali Malalanova in Smotlakova, nekoliko pa je odpovedala visoka Krausova, ki ni znala zadostno izkoristiti svoje višine proti manjšim nasprotnicam. Izmed malih Mivarjeviii igralk naj omenimo živahno Pregellinovo, ki je večkrat vnesla mnogo zmede v Poletovo obrambo Kot smo že omenili, bo (z izjemo iiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiimiimtiiiiiiiiiii Tudi v Števerjanu so ustanovili slovensko športno društvo V števerjanu na Goriškem so ustanovili novo slovensko zamejsko športno društvo. Imenuje se «Brda» in se bo udejstvovalo v odbojki, nogometu, namiznem tenisu in nekaterih drugih športih. Predsednik novega društva je Stanislav Klanjšček, tajnik pa Simon Komjanc. SZ BOR obvešča, da so vsak torek in petek ob 16. uri na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta 7, treningi za košarkarske naraščajnike. JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL ■ POLFINALE Hajduk-C. zvezda 1:0 Dinamo-Partizan 4:2 V polfinalni tekmi za pokal Jugoslavije je Hajduk danes v Splitu pred 25.000 gledalci z golom Nado-veze v 85 premagal Crveno zvezdo iz Beograda z 1:0 (0:0). V drugi polfinalni tekmi v Beogradu je zagrebški Dinamo pred 45.000 gledalci premagal Partizana s 4:2. Zanimivo je, da se je tekma v rednem času in po dveh podaljških po petnajst minut končala brez golov. Tekmo so odločile e-najstmetrovke. Najprej so streljali igralci Partizana. Od petih strelov lec na razpolago le po pet minut ! je izvrstni vratar Dinama Dautbe-za vlečenje potez. V nedeljo, ob ! govič ubranil tri. Partizanov vratar To je bilo po 19 letih prvič, da so se te štiri enajsterice zopet srečale v polfinalu tega tekmovanja. Leta 1950 so namreč te ekipe prav tako zmagale v četrtfinalu le da so se v polfinalu pomerile med seboj v nekoliko drugačnem razporedu: Dinamo je igral s Hajdu- kom, Crvena zvezda pa s Partizanom, V finalu je tedaj zmagala Crvena zvezda, ki je premagala Partizana z 1:0. Največ zmag v tem tekmovanju je doslej slavila Crvena zvezda, ki Knezove) celotna Poletova vrsta nastopila na letošnjem medšolskem tekmovanju za nižje srednje šole v košarki. «Oranžne» bodo igrale za šolo «Srečko Kosovel«, ki je vpisala tudi moško ekipo pod vodstvom prof. Zadnika Vsekakor je treba ITALIJA: Vecchi; Sabadini, Rim-bano; Cuccureddu, Spinosi, Zani-boni; Novellini, Scala, Bonči, Mar-pohvaliti zanimanje ravnateljstva: chetti, Pulict. omenjene šole in profesorja telo- I ROMUNIJA: Moldovan; Gruber, vadbe Zanika. Nižja srednja šola Jonescu; Popoviči, Cretu, Stolčena Opčinah bo nastopila kot prva scu; Decu, Marica, Neagu, Tataru, (in do sedaj edina) slovenska šola Manea. na tem tekmovanju. j SODNIK: Lorax (Belgija). Sergij Tavčar | GOL: Pulici v 25’ d. p. Goriška košarkarska ekipa Spliigen Brau je letos nastopala pod vodstvom jugoslovanskega trenerja Djerdje v italijanski B ligi izredno uspešno: v nedeljo bo odigrala pred vstopom v A ligo še zadnjo tekmo tega prvenstva. Na sliki stoje od leve proti desni: odbornik Bacchetti, trener Djerdja, Pieri, Kristančič, Mauri, Meneghel, IVIagnoni. Merlati, Poloniatto, Krainer, Medeot, Ponton, Comelli in športni vodja Fomasier iiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiimmimimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiitmimniiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiuiiiiiiimiiiiiii MLADINSKO PRVENSTVO Mlada ekipa Gaje premagala S. Giovanni z izidom 2:1 (1:1) V enajsterici Gaje se je zelo izkazal napadalec Radesič GAJA: S. Grgič, Metlika, Rismon-1 spešno opravil vratar S. Grgič, čc-do, Stranšček, J. Grgič, B. Grgič, J prav je bil sam kriv za edini gol, Vrše Radesič, P. Kralj, M. Kralj, ki ga je prejel. V obrambi so se do-Gojča. | bro izkazali — kot običajno — M. o c , : Kralj, Rismondo in Metlika. Vsi S GIOVANNI: Frag acomo Ca- j d i , ,cl SQ ves čas nevanlo vallch, Leghissa, Moratto, Vialmm, oM u vrata s Giovannlja- Zelo Sivitz Milocht,. Poceccto, Regam.. dobro jo igrp svojega moštva vodil Maccln. j trener Fajdiga, ki je, s Pripombe: tekmo je močno mo-1 syojo izkušenostjo pripravil 1 Svoje til dež; gledalcev je, bilo približ-1 moštvo moralno, kot tudi tehnično no 80. *n kondicijsko. Gaja je preteklo nedeljo povsem zasluženo odnesla s svetoivanskega igrišča obe točki. Premagala je namreč enajsterico S. Giovannlja. To je bila vsekakor najlepša tekma, kar so jih gajevci odigrali v letošnjem prvenstvu v tem tekmovanju. Prikazali so zelo dobro tehniko. Povezava med obrambo, sredino igrišča in napadom je bila odlična. Razen tega pa nam je ta tekma odkrila tudi novega napadalca. To je mladi Radesič, ki se jt v tej prvi tekmi v vrstah Gaje zelo izkazal in je tudi dosegel zelo lep je osvojila jugoslovanski nogomet- drugi gol. Seveda pa je treba po ' ni pokal sedemkrat, zadnjič lani. hvaliti tudi vse druge igralce, ki so 9.30 pa bo običajno moštveno sre-1 Turkovič pa je moral nasprotno Letos pa se bosta potegovala za j v tej poslednji tekmi dali od sebe Čanje. Kratka kronika: Gaja se je- takoj po začetnem sodnikovem žvižgu podala v napad in M Kralj je že v 4’ prodrl po levi Jer iz precejšnje razdalje z močnim strelom ukanil vratarja Fragiacoma. Po tem zadetku je’S. Giovanni močno pritisnil in je v 15' tudi izenačil. Zaradi grobe igre gajevcev jc Sodnik dosodil kazenski strel v korist Svetdivančanov. Vratar S. Grgič je dobro vodil svoj obrambni ba S. Giovanuija je odbila vse njihove napade. V drugem polčasu je bilo srečanje bolj napeto in zanimivo. Napadi so se vrstili na eni in drugi strani. V 10' je Regani sprožil iz kratke razdalje močan strel a S. Grgič je zelo prisebno zastavil žogi pot. V 20’ se je isti igralec zopet sam znašel pred vrati Gaje, toda vratar jc uspel tudi tokrat preusmeriti žogi pot v kot. Takoj po tej akciji je B. Grgič prodrl med vsemi nasprotnimi igralci ter iz kota podal visoko žogo proti vratom, kjer jo je Radesič z glavo diagonalno usmeril v vrata V 30* je P. Kralj iz velike razdalje streljal zelo močno, a nasprotni vratar je s pravim akrobatskim skokom zavrnil nevarnost. V zadnjih minutah je S. Giovanni močno pritiskal, a izida ni uspel več spremeniti. Ta zmaga Gaje je še posebno po- GLEDALCEV 10.000. KOTI: 12:1 za Italijo. Italija je sicer zmagala v tekmi z minimalno razliko Ul bi pa svojo premoč izrazila » s precej višjim izidom. Kljub ■*: mu pa srečanje ni bilo pos^ nskn mOŠn lepo in tudi italijansko m<# gledalcev ni navdušilo. Posebno razočaral napad, ki je zapravilt: sto ugodnih priložnosti. ; Djorkafj IJV( Rostagni; Novi, Lemerre, Broiss*! FRANCIJA: Chaveau; ne v$ei Loubet, Michel, Revelli, Horla*1 ^ le, Bras. ski ITALIJA: Superchi; Pasetti, Jj tajn versi; Scala, Nicolai, Santat*5 rePt Gori, Vieri, Boninsegna, Mo1* dan Chiarugi. še ( SODNIK: Sminnoy (Belgija)-, ter GOLA: 18’ Horlaville in v 4' org, v 10’ Revelli. nik GLEDALCEV: 15.000. dov V Grenoblu sta se obe m®1 «pod 23 leti« pomerili na raz® čenem igrišču. Francozi so bili] egi tem srečanju precej boljši od "avi prepričljivih Italijanov. Ti so v **j ia- četku še nudil; nekaj odpora. ■ 1 sneje pa so precej popustili J /»e francoska zmaga je tako po'*' :Ks zaslužena. NOGOMET Kvalifikacije za SP V. Nemčija-Wales 2:1 | Preč hodi “sta hej; ! stal, POJE Pril hsti DRESDEN, 16. — V kvali^j ^ cijski tekmi za svetovno n« reS[ metno prvenstvo (3. evropska »j pina) je Vzhodna Nemčija pr®1' tisn gala Wales z 2:1 (1:0). J Sv0j Po tej tekmi je lestvica 3. stl 2adi pune naslednja: Italija 2 1 : V. Nemčija 2 1 Wales 2 0 ( tuno 3:2 2iaa 4; 2aV] 1:2 Sov TENIS I sovj mitt učii dan' Letošnje srečanje med jugo* p vansko in francosko teniško reF »U | zentanco v okviru tekmovanja s]o Davisov pokal bodo odigrali v J? vori riboru. To bo prvo srečanje a*; Jbes tekmovanje, ki ga bodo opravi^ %. Sloveniji. Pokroviteljstvo nad Pj », reditvijo je prevzel predsednik j |2 vršneErc svetit, sCP KtevAniip S™ 29 vršnega sveta SR Slovenije S1 Kavčič. m HOKEJ NA LEDU Na krajši dopust v dompvB prišel pred kratkim zhani . igralec Jesčnic Viktor Tisi«# J m ving iz»r " ^ & odlični hokejski igralec že 'A časa nastopa na tujem kot Pj8 sionalec. Na jprej je igral v Z. J* čiji, zdaj pa nastopa v amen8’ kanadski profesionalni ligi. I ffi? PLAVANJE Plavalni dan odpoved1 ŠD Polet z Opčin, organ ^ Plavalnega dne, ki bi moral . 20. t. m. v tržaškem pok» bazenu «B. Bianchi« sporoča. to tekmovanje iz tehničnih vzr ; j odpovedal. čil »Uti Vod ' »ro se sta. zid, toda sam se jč postavil napač- membna, ker je v ,vrstah S. Giovan-no. Milocchi ni streljal močno, toda , ni.ia igralo precej članov prve enaj-S. Grgič je bil preveč zakrit in žo- sterice, med temi tudi Mačehi. Toda ga se je počasi skotalila v mrežo. I vse to ni zadostovalo in požrtvoval-Po izenačenju so gajevci prevzeli nl Igralci Gaje so ostali neporaženi. štirikrat po žogo v mrežo. I ta pokal Hajduk in Dinamo. rps vse sile. Svojo nalogo je u-1 vajeti igre v svoje roke, toda obrani-1 PETER NOGOMET Nogometna tekma amaterslbjjj prezentanc Jugoslavije in z“3 bo letos 15. maja In sicer v ui Ijani. i V predtekmi tega srečanj« 6 $ sta pomerili med seboj štude, reprezentanci J jubljanske h1 ške univerze. KP ‘2ia Ver to !»o: Ul Sat •boi »ie; Bot »a sati C MAKS ZADNIK 3 Med Snežnikom znašli spet na njeni drugi strani, ne da bi se kdo izmed nas spominjal, kdaj smo se v nočnem pohodu spet vrnili čeznjo, potem pa v strahu ves dan čepeli pred nosom Nemcev. Zgodbo so sprejeli z burnim smehom in pohvalo, ki sere jo razumel in sprejel kot grajo. TRETJI IN NAJNEVARNEJŠI KURIRSKI POHOD in morjem Spomini na NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri V temni in megleni noči smo zašli in se zgubili, nato pa hodili po jarkih, blatnih poteh in grmovju več kot 3 ure. Čeprav nerad, sem moral tovarišem le priznati, da smo zašli in bomo morali tu nekje predaniti, ker ne vemo točno, kje smo. Nikjer nobene luči, vse se mi je zdelo neznano in nenavadno. Vedel sem, da smo v nevarnem kraju, in res smo zjutraj ugotovili, da smo komaj 150 metrov od nemškega stražarja pri železniškem mostu blizu Male Bukovice. Čepeli smo v šopu grmovja, ne da bi se mogli ganiti ves dan. Bilo je nevarno, da nas zavohajo psi ali odkrije sovražna patrola, vendar smo imeli srečo. Nič takega se ni zgodilo. Zvečer smo srečno prešli čez progo in cesto in se vrnili v Brkine. Bili smo sicer lačni, vendar veseli, da smo se rešili iz tako hude nevarnosti. Na Kovčicah so nas lepo sprejeli tovariši: Branko, Iskra in Pišot. Kuhar Mirko Lukač pa je hitro poskrbel za naš «želodčni blagor«. Radovednim tovarišem, ki sta se jim pridružila še Janko Jelinčič in Jože Butinar, sem povedal našo trpke zgodbo, kako smo prekoračili cesto, nismo pa mogli najti železnice, čeprav je bila le nekaj deset metrov stran. Zjutraj pa smo se Med 25. in 30. oktobrom 1943 sem moral že tretjič z nujno kurirsko pošto in tremi tovariši potovati na štab XIV divizije, čeprav so prihajale z Mašuna in Notranjskega vznemirljive vesti. Štab odreda je bil še vedno na Kovčicah. Medtem sta se vrnila iz Istre obveščevalca Kamilo Kratochwill in Tone Mavrič, Od tam je prispel v Brkine tudi dr. Janez Kanoni, znani slovenski psihiater. Okoli 12. ure sta me poklicala komandant Iskra in komisar Branko ter mi povedala, da bom spremljal v Slovenijo za narodnoosvobodilni boj pomembne tovariše in odnesel dragoceno pošto na štab XIV. divizije. Rekla sta mi tudi, da moram zaupane mi tovariše za vsako ceno varno prepeljati čez progo in cesto na Notranjsko. Obljubil sem jima, da bom storil vse, kar bom zmogel in kar j« od mene odvisno. Hkrati pa smo se vsi zavedali, da ne bo lahko v najhujšem razmahu nemške ofenzive prekoračiti Reko, dvakrat železniško progo in tri ceste ter se prebiti v snežniške gozdove. S KOVČIC NA VREMŠČICO Ker je bila med Pivko in Ilirsko Bistrico ter južno od nje sovražna ofenziva že v polnem razmahu, je bilo treba izbrati za prehod smer: Ostrožno brdo — Košana in čez Vremščico ter nekje med Pivko in Postojno prečkati železnico in cesto. Teh krajev nisem dobro -poznal, zato me je še huje skrbelo, ali bom zmogel opraviti nalogo štaba in opravičiti izkazano mi zaupanje; čeprav sem bil trdno odločen, da 'storim vse, kar zmorem, mi to še ni zagotavljalo, da bom zaupano mi dolžnost tudi uspešno opravil. Morda bo sedaj izzvenelo neskromno, če zapišem, da sem tedaj neomajno celo predrzno zaupal v svojo iznajdljivost in vzdržljivost, čeprav sem se hkrati , zavedal, da ne smem izključiti neprijetnega presenečenja. Računal sem tudi, da so po vseh primorskih vaseh in krajih naši zanesljivi ljudje, predani NOB, ki nam bodo pomagali skozi vse težave. Obremenjen s skrbjo in mešanimi občutki sem se ob 14. uri na Kovčicah seznanil s tremi tovariši, ki jih bom spremljal. Dva sem že poznal. Tudi s tretjim sem se kmalu sprijaznil, saj je bil prikupen. Najprej smo potovali na Tatre in od tam čez dolino Smagorja in okoli 18. ure prispeli na Ostrožno brdo. Kanoni, šegav mož, srednjih let, s plešasto ovalno glavo, je med potovanjem razdiral mastne šale in ga polnil s prijetno domačnostjo. Na Ostrožnem brdu sta nas že čakala kurirja z brkinske karavle: Drago (Karlo Dujmovič s Tater) in Rudi Dodič*) doma iz Obrova. V zelo temni noči smo se napotili po vaški poti iz vasi proti Ambrožičevemu mlinu, ki je ob cesti Ilirska Bistrica — Divača. Hodili smo pazljivo in v razdalji po 5 metrov, zavedali smo se, da povsod preži nevarnost. Že preden smo se približali mostu čez Reko, ki je približno 100 metrov od mlina, nas je neki šum ob poti vznemiril. Hitro smo skočili v zaklone — in z na strel namerjenim orožjem pazljivo prisluškovali v temo, ker pa se ni nič več zganilo, smo šli naprej, hitro prešli čez cesto ter se napotili proti Stari Sušici in Košani. V nekem grmovju ob križpotju smo se ustavili. Kurirja sta odložila nahrbtnike ter nas obvestila, da smo prispeli na «javko». Tam smo čakali celo uro, da sta okoli 23. ure prišla kurirja s karavle pod Vremščico, ki ju nisem poznal. Po kratkem pogovoru in izmenjavi pošte sta nas kurirja spremila naprej čez progo-Ljubljana — Trst na njihovo karavlo, ki je bila v bukovem gozdičku pod Vremščico nekje med Pivko in Prestrankom. Okoli 2. ure sta nas kurirja pustila v nekem grinovj11, majhni jasi in nam rekla, naj tu prenočimo, ker je varnostnih razlogov prepovedano voditi potnike na ki}r) Boj te karavle. Preostali ‘ del mrzle noči smo prespali, zaviti v š°j na prostem. Tam smo potrpežljivo čakali ves naslednji f in zrli v pivško dolirio, polno nemških vojakov. Kurirji P*, nam prinesli kosilo in večerjo ter tako skrbeli za naš0.,, nost. Ko se je znočilo, smo v spremstvu dveh drugih k01^ potovali dalje proti progi Pivka — Postojna. 2e preden prišli k progi severno-vzhodno od Prestranka, smo se ns ker smo prispeli na javko ali punkt, kot so kraj imenovali kurirji. Minuto pozneje sta prispela tudi karavle Pl, ki je bila nad Juriščami v snežniških tro2°e v snežniških g°z PRIJELI SMO UBE2NIKA — GLAVA DR. KANONI^ Ba; Blis Spl »es Sat s ] Bit, ža, »ec Uk, kr, »it, •Pa Bol Spet so si kurirji izmenjali pošto in naročila in se,,; pravijali na vrnitev, ko smo s strani proge zaslišal J po kamniti stezi. Stopili smo v zaklone in prihajajoča vili. Bila sta ubežnika iz XIII. brigade, doma s Krasa. sta, da sta se v bojih v Cerkniški dolini zgubila in se 'j1 J v dopiače kraje, kjer se bosta ponovno vključila v partij enote. Ubežnika sta odšla s kurirjema, ki sta se vrača1® Vremščico. Mi pa smo se pazljivo napotili proti prog' J prekoračili nekje pri vasi Slavina, ne da bi naleteli na V bližini proge smo hodili zelo pazljivo in se vsakih ‘U metrov ustavili in prisluškovali v noč, da bi slišali šurc ali ropot sovražnikovih korakov. Potem smo se napotil1 u severovzhodu, proti vasem Trnje in Palčje ter mimo njllJ Javornikom. Noč je bila temna in oblačno nebo je žal5Li zvezde. Kurirja nista dobro poznala poti, zato smo ne gozdu pod Javorniki izgubili pravo stezo in zašli. *) Leta 1944 je padel, ko je prečkal cesto Reka — Trst pri Obrovu. ,• ‘ (Nadaljevanje sl* Ba »01 »ki »i! 4e, lik »u ka ka »a »e ta Sil »» »a be »i ?a in Bt A UREDNIŠTVO- IRST - UL MONTECCH1 b, U., TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/I, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 f- Telefon 37-888, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 8«® i vnaDrel četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 lir, celoletna h.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 stanh dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaikeT$ Trst 11-5374 - Za SFRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 8/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki » Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca: trgovski 150, Unančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mal) ogl**1 beseda - Oglasi za tržaško in gortško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Sodetli PubUcitk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst t, si Žt