— h?g>l m roštnina plačana v gotovini LJUBLJANA, 5. APRILA 1934 Leto 47 — Slev. 14 VOMOLJUn Dopise in spise sprejema u r ed n I š t v o. »Domoljubai. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stnne 10 Din. — Naročnino Stnne 3fl Din za celo leto, za iuozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljubai. — Telefon 29-92. Proračun naše banovine »Službeni list« z dne 31. marca objavlja novi proračun Dravske banovine, kakor je liil odobren od ministrskega sveta. Novi proračun predvideva te izdatke (vse številke v milijonih Din): Izdatki: Občni oddelek in gluvna pisarna 1,9 osebnih, ;i,2 stvarnih, skupno ,r>,2 izdatkov. Upravni oddelek: 0.23 osebnih, 0.13 stvarnih, skupno 0.37. Kmetijski oddelek: 1,55 osebnih, 4.55 stvarnih, 2,8 izrednih, skupno 8,9 drž. dotacija 2.5. Prosv. oddelek: 0,14 osebnih, 3,88 stvarnih, 1,61 izrednih, skupno 5,64, drž. dotacija 1.06. Tehnični oddelek: 8,35 osebnih, 27,09 stvarnih, skupno 35,44. Oddelek za soc. politiko in narodno zdravje: 2.99 osebnih, 5,SI stvarnih, 6,03 izrednih, skupno 14,84, drž. dotacija 6,03. Oddelek za trgovino, obrt. iu industrijo: 0,44 osebnih, 1,54 stvarnih, skupno 1.98. Rezervni kredit: 0.5. Skupno: 17.2 osebnih, 57,47 stvarnih, 10,47 izrednih, skupno 85,15 državna dotaeija 9,92. Dohodki: pa so določeni takoie (v milijonih Din): Banovinske doklade: 35 % n a občna banovinska doklada I •!•■-žavnim neposrednim davkom '25.6: 25%ni domestna cestna doklada 18,4; 10%na zil.; Strašno gospodarsko stisko preživlja naš narod danes. Skoraj bi lahko rekli, da trpe prav vsi stanovi: delavec, kmet in tudi meščan. kajti tudi po mestih je končno le tenka plast tistih, ki se jim še danes dobro godi, ogromna večina živi prav tako v hudi stiski. Pri razmotrivanju današnje krize se pa v časopisih in na shodih, pri zborovanjih in zasebnih pogovorih radi tolažimo s tem, da je kriza po vsem svetu in da mi nismo osamljeni. Zdi se nam, da na ta način kar laže prenašamo vso bedo in vse gorje, ki leži danes nad nami. Da, je nekaj resnice na tem, toda predaleč pa taka tolažba nikakor ue sme iti, ker se s tem le zazibavamo v neko brezbrižnost, ki ni samo škodljiva, temveč utegne postati prava nesreča za ves naš narod, če bo trajala taka samotolažba le predolgo. Pozabiti utegnemo namreč na veliko modrost, ki jo izraža naš slovenski pregovor z besedami: »Vsak je svoje sreče kovač.« Če bomo s prekrižanimi rokami gledali, kako se leto za letom in dan M dnem pogrezamo v večji gospodarski propad ter se pri tem tolažili, da je kriza po vsem svetu in da smo mi proti tej krizi brez potem smo ktalko malo — izgubljeni. «> našem mnenju bi prav nič ne škodilo, da stvena doklada po § 17 zakona o zdravstvenih občinah 4,0. Vse doklade 48,0. Banovinska trošarina na: alkoholne tekočine 10,0; ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače 0,2; mineralne vode 0,6; oeetno kislino 0,15; kvas 1,0; pnevmatiko 7,5; bencin 3,2; električno energijo 2,0; premog 1,7. Vse trošarine 19.6. Banovinske takse na: plesne prireditve in podaljšavo policijske ure 0,5; 40% doklada na državno takso na vstopnice in 4%na taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 0,4; sečnjo gozdov 0,2; lovske karte 0,5; zakupnino lovišč in ribolovov 0,5; živinske potne liste 0,7; šoferske legitimacije 0,2; 1.5%na taksa od prenosa nepremičnin 4,5; 1110%na doklada k dopolnilni prenosni taksi 1,6; motorna vozila 1,0: pooblastitve in dovolitve 0,45; zavarovalne premije 0,5; dediščine 1,1. Vse takse 12,15. Druge banovinske davščine: Prispevek avtobusnih podjetij za čezmerno uporabo cest 0.5; davščina na šmar-nieo 0.25; nepobrane terjatve iz prejšnjih let 2,5; redni dohodki 1,15; drž. dotacija 1,0; Skupili redni dohodki 81,65; izredni 3,5. celo prav koristno bi bilo, če se na današnjo svetovno gospodarsko stisko ali krizo ne spominjamo prepogosto, zlasti tedaj ne, če ni to neobhodno potrebno. To poudarjamo tem bolj, ker namreč tudi ni vse prav tako res, kakor beremo, slišimo in si mislimo. Je že nekaj na tem, da danes zunanji svet ne živi več v takem razkošju in blagostanju, kot je živel še pred nekaj leti ter da se mora marsikdo precej stisniti in omejiti! Tudi je res, da je zlasti po industrijskih državah mnogo brezposelnih, med katerimi vlada tudi pogosto resnična beda, toda na drugi strani je pa tudi res, da n. pr. dobiva nemški brezposelni delavec večjo brezposelno podporo pego je pa pri nas zaslužek povprečnega zaposlenega delavca. Še danes, ko se tolažimo s svetovno gospodarsko krizo, pa znaša narodno imetje na vsako glavo prebivalstva po nekaterih državah v nemških markah naslednjo višino: v Združenih državah Amerike . 15.500 Mark v Angliji......... 8.000 „ v Franciji ........ 7.300 „ v Belgiji........ 6.900 „ na Švedskem....... 6.600 „ v Nemčiji........ 3.900 Mark v Jugoslaviji....... 100 „ Ako preračunamo te zneske v naše dinarje in vzamemo za vsako nemško marko samo 18 dinarjev, potem vidimo, da odpade v teh državah na vsako glavo prebivalstva naslednji znesek narodnega imetja: v Združenih državah Amerike . 279.000 Din v Angleji ................178.000 „ v Franciji . .............131.000 „ v Belgiji..................124.000 „ na Švedskem..............118.000 „ v Nemčiji................70.200 „ v Jugoslaviji..............1.800 „ Mislimo, da nam povedo te številke več kot pa cele knjige. Le žal, da nimamo takih številk še za nas Slovence same, a bojimo se prav zelo, da ne bodo mnogo večje, nego veljajo povprečno za vso našo državo. Ali se l>o po teh številkah še kdo tolažil s — svetovno gospodarsko krizo. Da, je stiska tudi na Angleškem in v Ameriki, toda če primerjamo sebe s temi narodi, potem so tam še vedno silni bogataši, mi smo pa — berači. Toda vse kaže, da se tudi v teb državah obrača že kako dobro leto sem precej na boljše, dočim se pogrezamo mi vedno globlje. I)a. tako je, in ta dejstva bi nam pač morala dati mnogo, mnogo misliti, zlasti še vsem tistim, ki nosijo odgovornost. Mislimo, da po teh dejstvih pač nimamo nobene pravice izgovarjati se še naprej s svetovno gospodarsko krizo iu komodno ter brezbrižno čakati, da cozdravi ta ter prinese še nam nekdanje gospodarsko blagostanje. Vemo, da je tako zanašanje najlažje in najcenejše, toda če se I ioni o z njim še kaj dolgo tolažili, nas utegne pri tem — vzeti vrag. Potrpljenje je "božja mast — pravijo — toda gorje tistemu, ki se mora z njo mazati. Poznamo prav lepo število narodov in držav, kjer vlada tudi gospodarska kriza, a kjer se godi ogromni večini prebivalstva vendarle vse drugače nego pri nas. Poglejmo n. pr. le Češkoslovaško. Kdo bi si upal trditi, da ima Češka več pogojev za obstanek in blagostanje nego naša država, a kako gre ljudstvu tam in kako gre pri nas. Po našem mnenju je gotovo res, da vpliva na našo inizerijo tudi svetovna gospodarska kriza, ker je danes vse svetovno gospodarstvo tesno povezano med seboj iu vpliva eno na drugo, toda nič manjši, če ne še večji vzrok bo naša lastna kratkovidnost in popolna nesposobnost za borbo proti gospodarski krizi in pa naša popolna brezbrižnost s katero gledamo ua najvažnejša vprašanja današnjega gospodarstva in socijalnega sožitja. Tudi pri nas imamo n. pr. vse polno, morda še preveč tako zvonih »merodajnih činiteljev«, organizacij, korporacij, zavodov, »krogov«, itd. itd., toda kaj so vsi ti v zadnjih letih storili za olnj-šanje gospodarske bede? Če bi mogla kmet Berači RAZGLED PO SVETU katoliška cerkev s Konec svetega let«. Papež Pij XI. je na Velikonočni ponedeljek, dne 2. aprila dopoldne ob velikem spremstvu izvršil ceremonije zazidanja svetih vrat. S tem se je končalo tudi sveto leto, istočasno pa tudi 1900 let od vstajenja. Papeža so nesli na prostor pred baziliko sv. Petra, Mer ie opravil pobožnosti. Nato je šel skozi p:___!■. i.r,e bazilike oo -ainii; svetih vrat. kjer je blagolovil opeko in ves gradbeni materija!. Prvo opeko je položil na določeno mesto sam sv. oče, nakar so ostali cerkveni dostojanstveniki po vrsti položili vsak po eno opeko. V sveta vrata je bila obenem zazidana tudi spominska plošča na sveto leto. Ves obred je bil zelo svečan ob zvskih glasbe in ob petju zborovskih pesmi. Končno so delavci dovršili zazidavo svetih vrat. Papež je .apel svečani Te Deum in blagoslovil navzoče v cerkvi in številne procesije pred cerkvijo. — Od začetka lega leta pa do velike noči je prišlo v Rim toliko romarjev za sveto leto, da se v Vatikanu resno razmišlja o tem, ali ne bi bilo umestno, da se sveto leto podaljša. Zaenkrat je sv. oče odredil, da se podeli svetoletni popolni odpustek vsem romarjem, ki pridejo v Rim do 15. aprila letos. s Don Bosco, ustanovitelj salezijanske družbe je bil na Veliko nedeljo v baziliki sve- tega Petra slovesno proglašen za svetnika. Slo- vesnostim proglasitve, ki so se izvršile najsve-čanejše, je prisostvovala ogromna množica ro- marjev, ki so za sklep sv. leta prihiteli v Kim s celega sveta. Tudi večja skupina Slovencev se je pod vodstvom salezijancev udeležila teh slovesnosti. s Drobiž. Te dni je sprejel papež siamski kraljevski pur in prestolonaslednika. —- Od 21. do 27. marca so ugotovili v Rimu sledeča romanja: iz Španije nad 1000 mladeniče v, iz Romunije zveza katoliških žena, dalje romarji iz Nemčije in Kanade, iz Indije in Čile. iz Francije. Avstrije in Litve. Poleg teh so došli te dni v Rim številni romarji iz raznih italijanskih krajev, med njimi skupina profesorjev in doktorjev zdravilstva. — Društvo katoliških mož v Rimu hoče napeti vse sile, da si nabavi vsaka katoliška hiša v Rimu sv. razpelo in sicer v spomin ua sv. leto. Ta podvig je našel mogočen odmev nc samo v mestu, temveč tudi po vsej Italiji. — 30.000 ljudi prestopi vsako leto v katoliško Cerkev na Angleškem. italija s To iu ono. Italijanski tisk je vznemirjen vsled zbližanjn Nemčije in Jugoslavije. Pravi, da hoče Nemčija prodibiti Jugoslavijo z gospodarskimi ugodnostmi. — V Rimu je umrl 89-letui kardinal Fr. Ehrle. - 10,025.530 volllccv je glasovalo pri zadnjih »volitvah« za fašiste in le 15.265 proti. To ni zmaga ljudske volje, ampak zmaga nasilja črnih srajc. s liodoča avstrijska ustava. Te dni pričakujejo objavo nove avstrijske ustave. Avstrija se ne bo več imenovala republika, ampak »Zvezna država Avstrija«. Pravice državljanov ostanejo neokrnjene. Omejena bo svoboda tiska, ostrejši bodo predpisi gledališčem. kinom in radio-postajam. Mladino hočejo zaščititi pred vsemi kvarljivimi vplivi. V novi ustavi bodo upoštevali tudi pred letom sklenjeni sporazum z Vatikanom, ki urejuje odnošaje Cerkve in. države v pogledu državljanske vzgoje. nemčija s Hitlerjevski boj Cerkvi. Nemški narodni socializem prestopa prag Cerkve. V Porenju so duhovniki pod nadzorstvom, hitlerjevski odposlanci nadzorujejo njihove pridige. Državno uradništvo je moralo obljubiti, da se ne bo udejstvovalo v katoliški akciji. »Katholik« iz Mainza prinaša sledeče poročilo o nedavno v Berlinu se zgodivšem svetoskrunstvu: Med in delavec živeti od praznega besedičenja, bi se jima pač godilo sijajno, toda življenje je trda in resna borba, ki zahteva mnogo, mnogo več nego zgolj puhlih besed in napihnjenih programov brez resne volje za izvedbo nujno potrebnih in smotrenih reform. Toda po teh naših organizacijah in korporaivijah, v zavodih in -krogih se razpravlja in sklepa potrebno in nepotrebno, pametno in neumno, dela se pa tako preklicano malo, a še to največkrat tako, da je v korist le nekaterim, večini pa v še večjo škodo. Trezen opazovalec mora pri vsem tem nujno priti do prepričanja, da ni danes pri nas ne volje in ne zmisla, a najmanj pa sposobnosti za res ustvarjajoče delo in za reševanje tistih vprašanj, ki tvorijo danes jedro vseh drugih in ki so edina nujna ter važna. O kmetijskih zbornicah danes n. pr. tudi nc zine noben živ krst več, kakor da bi naš kmet ne potreboval nobenega stanovskega zastopstva in organizatorja njegovih interesnih prizadevanj. — Imamo celo vrsto ustanov z visokodonečimi naslovi, toda nobena izmed njih se ne peča z vprašanjem kako vendarle organizirati trg vsaj za tisto ma .nkost kme- tiških pridelkov, ki bi jih lahko iz Slovenije izvozili. Dohodki našega kmeta so padli že skoraj na ničlo, toda nobena korporacija iu nobeni >krogk ne razmišljajo o tem, kako kmeta davčno razbremeniti ter poiskati nadomestila tam, kjer je še danes blagostanje in ki še danes ne prispevajo k javnim bremenom nič ali pa le prav malo. (Pol Slovenije u. pr. govori o nekem težkem milijonarju, a ko so ga tirjali za davek in ga rubili, je baje izjavil, da še žepna ura iii njegova.) Kmeti-ški kredit je uničen popolnoma, toda nikogar m, ki bi ga skušal zopet vpostaviti. Naše zadružništvo, ki je bilo desetletja najmogoč-! nejsa in najuspešnejša gospodarska opora kmeta, preživlja najtrpkejše dneve, a nikogar ni, ki bi se zavedal svojih nalog in dolžnosti napram njemu. In tako bi lahko naštevali še naprej, brez konca in kraja. Gospodarstvo naše ni le v krizi, temveč prehaja že v a n a r h i j 0. Da bi lo zakrili, se tolažimo in varamo s _ svetovno gospodarsko krizo. Tega že ne moremo več nazivaii lahkomiselnost, temveč brezvestnost P0 lakih potih ne moremo in ne smemo več naprej- če nočemo priti popolnoma ua beraško palico ' 1»joi». jami j sv. mašo jc nek mlad mož udri do obhaj ga duhovnika, mu iztrgal kelih s hostij sramotilnim klicem: »Vi malikovalci«! P0 j,, taciji je izjavil, da ga je k temu straj^' zločinu dovedlo čitanje brezbožnih knjig, tak neke knjige vodje hitlerjevskega zunanji tičnega urada. — Iz drugih krajev Nemčiji poročajo, da hitlerjevci ovirajo vernike prj obiskovanju cerkva in jih silijo, da se udeleja. jejo protestantovskih obredov. — Tudi prolj nemškim mladinskim organizacijam, ki ima;c po konkordatu pravico do delovanja, so hiti«, jcvci začeli hud boj. Minister Wagner je nekje rekel, da je njegova želja, da se te organizacije čim prej uničijo. Junaško brani pravice cerkve monakovski kardinal Faulhaber, ki se ne boji hitlerjevskim mogotcem vsak čas povedali res. nico v obraz. amerika s Pastorji protestirajo Dvanajst protestantovskih pastorjev v ameriškem Clev«. landu je te dni na splošnih shodih protestiralo, da bi se Iz državnih dohodkov podpi. rnle katoliške šole v državi Ohio. Ali se pastorji ne zavedajo, da katoličani enako plačujejo davke kot protestanti, a vendar teh davkov katoličani ničesar nc dobe m svoje šole, protestanti pa vse! s Ne pojde brez molitve. Južnoameriški ministrski predsednik general Hertzog je vpričo strašne gospodarske krize pozval vse svoje državljane v vsej deželi, naj se pokore in molijo, Določil je še prav posebne dneve, ko naj se državljani pokore in z vso gorečnostjo m» iijo k Bogu za pomoč ter bodo posebno te dni polni pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Saj Bog, ki edini more uslišati ves narod v njegovi stiski, to zahteva od nas. Škof Dehaie je obit/ vladni odredbi izjavil: »Mislim, da je dami malo vlad na svetu, ki bi si na tak način upale govoriti o svoji veri. General Hertzog ni katoličan, ampak Afrikanec. Pripada holandski rel, cerkvi. Njegovo ravnanje pa kaže, kako globoko je pri Burih razvit verski čut. Človek bi želel, da bi ti Buri bili katoličani.« s Razno. V Gilbert Minn. je umrl 65-letni John Zalar, v Springfield 111. pa 69-Ietni Frank Perko. — V Enumelavv Wash. je preminula Frančiška Pire iz Novega mesta. -V Akroua Ohio je zaužii strup in umrl Aloji Pucelj. — V Cieero III. je odšel v večnost 71 letui Anton Pire iz Jurke vasi na Dolenjskem. — V Gilbert Minn. se je obesil 42-letni Jurij Mavrin iz Bele Krajine. — V Leinont« Ul. so pokopali frančiškanskega samostanskega brata Fidela Jagodica iz Urške gow na Dolenjskem. — V Oakland Cal. je stil solzno dolino 45-letni Leopold Majdič i« Brezja pri Kamniku. — V Peoria Ul. so djali v gomilo 55-letnega Antona Zvaba z Bohinjske Bele na Gorenjskem. — V Irvin Pew» je zgorela društvena dvorana. — V Cliikagn Ul. je umrla 53-letna Marija Kraus roj. P'>f> iz Kamnika. - V Evclethu Minil, je P«""- BANKA BARUCH 15 Rtie Laiatfeitc, Pariš Odpremlja denar v Jugosiavll« najhitreje in no najboljšem dnevnem M""- Vrši vse bančne posle najkulanlneje Postni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksc"; burgu sprejemajo plačila na naše čekovne ran«" U*wu»: K.MM^BniMile.,. FKAMUA: N. U17-M f"* SJ IHJA: So 1458.66 KeJ. Ditn,t. t.t U.SEHiiiIRO: Xo 69« Na zahtevo pofljetno brezplačno naše ček. nalM»* Na Zugspitze je nemška obmejna straža, ki budno preži na tihotapce. Kadar zasačijo tihotapca, ga zvežejo na smuči in ga vlečejo v dolino. mil 67-letni John Babnik z Iga pri Ljubljani. — V Little Falls. je zaspal v Gospodu 50-letui Anton Irček iz Smrečja pri Vrhniki. — V Clevelandu so zadnje tedne umrli: 55- letni Anton GerjaJ s Pristave pri Polh. Gradcu, Julija Drenšek roj. Fabjan z Dvora pri Žužemberku in Marija Ponikvar roj. Lumpert iz Velikih Brusnic. — V West. Nepton Pa. je odšel v večnost 66-letni Bartol Marva z Vač pri Litiji. — V Pueblo Oolo. so položili v grob 64-letnega Antona Prelesnika s Ceste pri Dobrepoljah. — V Colorado Springs je zapustila ta svet 36-letna Ivana Kastelic roj. Perko iz Brezovega dola pri Ambrusu. — V Milvvaukee Wis. so položili v Ivano Ravnikar iz Trehnega na Dolenjskem. AVSTRIJA s Vračajo se v naročje Cerkve. V dunajskem okraju Favoriten je župnija sv. Antona, 1:1 šteje okoli 90.000 duš. V tej župniji |je iz katoliške cerkve leta 1927 izstopilo 27(10 oseh, 1928. leta 783, 1929. leta 8211, 1930 leta j 660, 1981. leta 486, 1932. letu 401, 1933. leta pa j 300 oseb. Po osvoboditvi od strahovlade socialističnih voditeljev pa se zapeljani delavci v velikem številu vračajo v katolicizem. V imenovani župniji je v zadnjih štirih tednih bilo zopet sprejetih v cerkev 2500 oseb, torej skoro polovica tistih, ki so izstopili. To število dnevno narašča. V istem okraju je v župniji sv. Janeza, kjor je bilo manj izstopov, pristopilo cerkvi 1000 oseb. Slično je tudi v drugih delavskih okrajih. Vrnilo se je doslej, kakor je uradno ugotovljeno, 10.000 odraslih oseb. Če prištevamo otroke, je najmanj 20.000 oseb se vrnilo k Bogu in njegovi cerkvi. Kako so socialistični voditelji v zvezi s svobodmisleci po načrtu širili med prebivalstvom poganstvo, se vidi iz tega, da je veliko število otrok, ki so že deklice in dečki, ostalo nekrščenih ter so kot pogani živeli na Dunaju. Sedaj se ti otroki krščujejo. V ne-de! o pred sv. Jožefom so v župni cerkvi v Meidlingu krstili 31 otrok v starosti do 11. leta. Razmere, ki so jih na Dunaju ustvarili socialni demokratje, dokazujejo, da ni med njimi in ruskimi 'mljševiki druge razlike kot po narodnosti in imenu. drobne novice Nekateri časopisi v Nemčiji se zavzemajo za nemško-jugoslovansko zbližanje. 70 do 80.000 uradnikov hoče odpustiti francoska "lada, da zmanjša drž. izdatke. 580 milijonov dolarjev za gradnjo vojnih ladij in letal je odobril ameriški parlament. Za nove zakonske pare je določila nemška vlada 150 milijonov mark podpore. 15.615 novih stavb so lani zgradili na Češkoslovaškem. Zaprli so mestno opero v Berlinu; državna še ostane. V štirih dneh je prišel iz Braziiij« v Berlin nemški poštni aeroplan. Klavirje morajo naročiti vse šole v Nemčiji. To so bogate! Dosedaj je bilo na Bolgarskem obsojenih na smrt po zakonu o zaščiti države 80 političnih krivcev. 30 milijard dinarjev primanjkljaja izkazuje angl. fond za podpiranje brezposelnih. Sto letal je podarilo japonsko prebivalstvo svoji državi. Strah pred Rusijo! Ogromne plasti petroleja baje leže pod vso Anglijo. Vse železniške postaje so hoteli pognati v zrak komunisti v ameriškem New Yorku. 8000 članov šteje zveza francoskih katoliških inženjerjev. Izredna shoda po zajcu Po vojni sem se je na Slovenskem posebno močno začelo razvijati sadjarstvo. Sadna kupčija je iz leta v leto enako živahna in Je zadnje leto sadje bilo edini pridelek, kateri je res lahko prodal in izvozil v inozemstvo to po cenah, ki so še primerne in se gojitev izplača. Vendar zadnja leta našim sadjarjem ubija veselje za to lepo panogo velika škoda, ki jo napravlja zajec na drevju. Samo I. 1932-33 je *ajec unifil v naši banovini nad 50.000 sadnih jireyes- Tu gre škoda v milijone! Vzrok te j »redne škode je, ker so naši iovozakupniki nekaj let sem začeli importirnti tujega divjega l»ica, ki ga imenujejo češki ?ajec. Ta je is- redno velik in močan in proti njemu običajno zavarovanje sadnega drevja no izda mnogo, ker razgrize in razkoplje slamo, žično mrežo in deske. Kje so si lovci izposlovali dovoljenje za iniport teh zajcev v narodno-gospodarsko škodo? Najbrž nikjer! To storijo na lastno pest in zato bi bilo potrebno pozvati te gospode, ki si privoščijo luksus s tujimi divjimi zajci na račun našega kmeta, naj škodo v vsakem pri meni poravnajo in divjad na svoje stroške iztrebijo. Istolako kot sadja, kmalu ne bomo več mogli pridelovati našega znanega kranjskega fižola, vprav zaradi tega škodljivca, kor ga že mladega požre, kjer ga najde. k- Ali ste si kdaj ustvarili sliko o velikanski količini perila, ki ga mora gospodinja v štirih desetletjih oprati za svojo dr užino ? Ali ste že kdaj pomislili, koliko neskončnih ur se je morala sklanjati nad pralnim čebrom in mencati in otepati perilo? Moderni ženi se dandanes ni več treba ubijati s perilom. Zakaj dandanes pere Schichtov Radion sam. Ne muči se! Umm SCHICHTOV RADIOM' KAJ JE NOVEGA Vprašanje občinskih dobaviteljev To vprašanje je vzbudilo veliko pozornost ilasti med trgovci in obrtniki na deželi, ker vedo, kako strogo se tolmači določba o občinskih dobaviteljih v novem občinskem zakonu. Banska uprava v Ljubljani je z odločbo z dne S. marca razrešila občinskega odbornika g. Karla G resoren, zidarskega mojstra v Mengšu, na podlagi §§ 129 in 28—4 z utemeljitvijo, da je v zadnjih letih, zlasti po letu 1929 in 1932 vršil vsa dela za občino Mengeš. Kakor doznavnmo, se je g. Gregorc pritožil zoper odločbo banske uprave ua npr. sodišče v Celju, ki ho moralo s tem rešiti važno načelno vprašanje, o katerem smo do- zdaj večinoma še vedno v dvomu. Predvsem se bo moralo ugotoviti, ali velja določba o občinskih dobaviteljih šele od časa, ko je stopil novi zakon o občinah v veljavo, ali pa velja tudi za nazaj in so potem vsi občinski dobavitelji iz časov pred sprejetjem novega občinskega zakona izključeni kot občinski odborniki. Tako tolmačenje določbe bo seveda vodilo v čudno stanje in bodo morali biti na deželi razrešeni kot občinski odborniki skoraj vsi obrtniki in trgovci, saj ga menda ni na deželi obrtnika in trgovca, ki ne bi v zadnjih 15 letih dobavil kake malenkosti občini. (24.,, ^^ Znamenite Radenske ,„ue „ Ifffi tilui in Kra|ifiv "elec) uspešno ni„ mmmKr v'10 mnoge bolezni leV|vic ,"'»■ ^pr prebavnih in sečnih orgiJ"*} ^ in žolča, zaostajanje -ečoe Ln (pro.in, razna vnetja i. t. d.), ledvične i„ kamenčke in notranje izmene. (Jiz<.|a vo) počrni nobenega vina. Zahtevajte z dopisnico b plačno brošuro za zdravljenje doma in pm,, 'H' menitih Radenskih vrelcev. — VBa navodila v" damo brezplačno. Zdravilišče in kopališče 68 Radenci. Slovenija. Upoštevajte naše stavbenike Zveza združenj jugoslovanskih gradbenikov in stavbenikov je na svojem 7. kongresu dne 25. marca po poročilu Dušana Djordjeviča, gradbenika iz Belgradu. o gradnji naših novih železnic sprejela to zahtevo: Kraljevska vlada in narodno predstavništvo se naprošata, da se odda grad b a železniških prog, ki naj bi jo izvršile tuje t v nI-ke. in se gradba teh prog Se ni pričela, kakor proge Pristiua-Kuršumlija in Bihnč-Zrma-nja (Krnil) našim domačim podjetjem pod Istimi pogoji, kakor so bila ta dela oddana podjetju Batignolles. Pri tem so domača podjetja pripravljena v korist države dovoliti še te popuste: 1. Domača podjetja popuste na imenova- nih progah od eene, ki so priznane Bati gnolleu, iiO odstotkov, 2. Domača podjetja polože vso po zakonu predpisano varščino. 3. Domača podjetja plačajo pogodbeno takso, nadalje 2% obrtnega davka in 0.50% pri zn al ne takse, ko tudi vse druge državne dajatve, ki so zvezane s tem poslom. 4. Domačim podjetjem ni treba plačati nobenih obresti za vloženi kapital, kakor je to določeno za podjetja Batignolles. 5. Država ima samo to obvezno, da domačini podjetnikom vsak mesec redno plača dejansko izvršena dela in to v dinarjih. To resolucijo je izročila Zveza ministr-s trske mu predsedniku, prometnemu ministru in predsedstvu narodne skupščine. osebne vesti d Siovesno ustoličen je ljubljanskega stol-negi dekana Ignacija Nadraha za stolnega pro-šta, kanonika dr. Franca Kimovca pa za stolnega dekana je izvršil knezoškof dr. Gregorij Rožman v ljubljanski stolnici dne 2. aprila 1934 na velikonočni ponedeljek, domaČe novice d Velikonočne procesije so bile letos povsod izredno dobro obiskane, tako v Sloveniji, kakor tudi po drugih krajih Jugoslavije. Bog daj, da bi dosegle v največji meri svoj vzvišeni namen! d Kolkovanje računov. Po novem zakonu moraš na račun od 20 do 100 Din prilepiti kolek za 50 par, na račun nad 100 Din pa kolek za 1 Din. Take račune morajo trgovci izdati, če jih kupec zahteva ali ne. Vendar stopi novo kolkovanje šele z 20. aprilom v veljavo d V letošnjem jnliju mine 50 let, odkar je bila ustanovljena mengeška godba. d Ureditev Ljubljanice je zagotovljena deloma z državno podporo, deloma s posojilom pri Poštni hranilnici, d Znaki krize. V Mariboru najdeš tudi sledeče zanimivosti: učitelja — dimnikarja, učitelja — natakarja, maturanta --- vratarja v nekem hotelu, 15 učiteljic — delavk v tovarnah in doktorja arheologije — peka. Vsi ti niso mogli dobiti službe in opravljajo zgoraj navedena dela, da se skromno prežive. d Iz te moke najbrže ne bo kruha. Glede rešitve vprašanja zaposlenja žensk v državni službi, poroča belgrajski časopis »Štampa < sledeče: Zvedeli smo, da kraljevska vlada namerava na podlagi pooblastil, ki jih je prejela s finančnim zakonom, v kratkem času izdelati uredbo, s katero bo uredila vprašanje žensk v državni službi Osnovna uredba te ideje je, da se bodo ženam, ki so poročene z državnimi uradniki, znižali prejemki v sorazmerju s prejemki njihovih mož, Pri tem se bo seveda upoštevalo število otrok. V slučajih, kjer družine niso odvisne od prejemkov žene, se bodo uporabile najstrožje odredbe. Enako se bo postopalo tudi s hčerkami bogatih staršev, ki so v državni službi, Prihranki, ki se bodo tako dosegli, se bodo uporabili za izpopolnitev praznih učiteljskih mest. d Odjem premoga jc odpovedala želcznica trboveljski družbi. Rudarji so zopet pahnjeni v silne skrbi za svoj obstoj. d 40 let žc deluje jugoslovansko katoliško akademsko društvo ».Danica«. d Tretji temeljni kamen za univerzitetno n "anr0nn° "Ž,r:C0 V L'ubliani' v znesku 10.000 Din je poklonila Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubjani - Prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri CENTRALNI VINARNI v LJubljani Slovenci imamo nekaj milijonarjev in nrcc ■ drugih petičnih ljudi. Ce bi bili narodni, kako! se včasih delajo, bi biia Univerzitetna knjižnica že letos lahko pod streho. Tako pa d 25 letnico obstoja praznuje te dni to»ar. na peči in štedilnikov gosp. Antona Kovačih v Rožni dolini pri Ljubljani. d Bogoslovno knjižnico v Zadrti prenesejo v Split. Šteje 11.000 zvezkov; Uspeh dolgih po, gajanj z italijansko vlado in Vatikanom. d Velika komunistična razprava se je prj. čela 3. aprila pred velikim sodnim zboroa celjskega okrožnega sodišča. Komunistične propagande je osumljenih 22 obtožencev. d Zahteve inženjerjev. Naši inženjerji so ustanovili poseben odbor, ki naj najde sredstva in pota za omiljenje gospodarske stiske in odpravo brezposelnosti. Posebno naglašajo sledeče: L Iz zastopnikov vseh stanovskih, strokovnih in gospodarskih organizacij naj se sestavi gospodarski svet, ki naj ima odločilen vpliv na državno gospodarsko politiko. 2. Sedanja denarna politika naj se temeljito pre-osnuje s ciljem, da se prične redno poslovanje denarnega trga in da se omilijo odnošaji med dolžniki in upniki. 3. Sestavi naj se trden gospodarski načrt za vzajemen razvoj vseh nog gospodarstva v državi. 4. Izvedejo naj se času primerne socialne preuredbe d Krekov spomenik. Za Krekov spomenik se je doslej nabralo 13.500 Din. Letos praznujemo 40 letnico odkar je začel Janez E. Krek orati ledino na socialnem, gospodarskem ta prosvetnem polju ined slovenskim narodom. 40 letnica ne sine iti mimo nas brez vsakegi odmeva. Slovenski delavec, slovenski kmet.pl tudi inteligent je doižan spomniti se ob tej priliki velikega moža. Najlepše pa se bomo oddolžiii temu možu, če mu čimprej postavimo viden spomenik v beli Ljubljani, ki najti bil posvečen njegovi najlepši potezi značaja: za druge smo ne zase. Naj dobi ta krš&uski idealizem čimprej dostojen spomenik. Spomnite so torej s kakršnimkoli darom 10 letnice Krekovega delovanja. Vse darove sprejema Odbor za Krekov spomenik, Miklošičeva c. 1 ali p;i Zadružna zveza, Dunajska c. :18, Ljubljana. — Kdor daruje vsaj 50 Din, dobi brei-plačno Krekov soeijalizem. d Vprašanje zasavske ceste. Na izvajani« senatorja Rajarja o nujnosti zasavske ccstc j» gradbeni minister dr. Srkulj odgovoril, da i® mora zgraditi banovina, ne država. 'Ministrstvo bo gradnjo podpiralo, toda iz proračunski« sredstev mu to ni mogoče. d Kongres jugoslovanskega trgovstvo bt 12. in 13. maja v Skoplju. Tam se bo ustanovila centrala zvez trgovskih združenj krar vitie Jugoslavije. d Novi banovinski proračuni, v kolikor» potrjeni znašajo; za dravsko banovino 115®'' liionov 258.189 Din; savsko banovino 189 milijonov 661.483 Din; vrbasko banovino 32 milijonov 681.012 Din; primorsko banovino 40 milijonov 611.415 Din; drinsko banovino 66 m" ionov 625.223 Din; zetsko banovino 44 milijonov 803.618 Din; dunavsko banovino 138 milijonov 133.233 Din; moravsko banovino 44 milijonov 353.771 Din; vardarska banovina 39 milijonov 393.744 Din. d Kakor poroča »Trgovski list« je senator dr. Gregorin v senatu odločno nastopil za to, da se dinar ustali po tečaju 7 švicarskih frankov za 100 Din, kolikor danes dejansko znaša tečaj. d Milijonarji naj prispevajo. Senator Scrif Arnautovič je predlagal, da bi morali dati naši milijonarji poiovico svojega premoženja za državno obvezno posojilo. To bi veljalo ludi za industrijalce, katerim bi veščaki ocenili i vrednost njih podjetij. Predlog je nenavaden, vendar premišljevanja vreden. Kadar je država v neprilikah, so dolžni prispevati vsi po svojih premoženjskih razmerah. d Za domačo gojitev pomaranč. Kmetijski odsek rgovinske zbornice v Belgradu je nabavil nad 2000 zabojev pomaranč, limon in mandarink (svoje vrste pomaranče) v Kaliforniji, da se z njimi razvije gojitev teh sadežev v Dalmaciji in v Hrvatskem Primorju. d Notranji minister Lsztč je izjavil v senatu, da bo vlada narodnemu predstavništvu v kratkem predložila zakonski načrt o upravi in samoupravi mestnih občin. S tem bo — je rekel gosp. Lazič — občinska samouprava dovršena in prešli bomo na izdelavo višje, bano-vinske samouprave. — Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi ' črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v j križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter I omotici dosežemo z uporabo naravne j »Franz-Josef« grenčice vselej p- i o olal-šanje, večkrat pa celo popolno zdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode. d Doba letovanja v Dubrovniku se je že pričela in je mesto polno tujih letoviščarjev. Te dni jc prispela v mesto s parnikom »Ku-manovo« skupina 105 Francozov. d Jugoslovanski gostilničarji spravijo lcl no s sodelovanjem svojih odjemalcev za državo okrog ono milijardo Din v obliki raznih davkov in trošarin. V gostilniški obrti je zaposlenih okrog 300.000 ljudi. d 40 državnih tiskarn imamo v Jugoslaviji, d Grško ljudske šolo otvorijo v ktatkem v Belgradu. d Napredek srbskih kmetij, nabavljalnih zadrug. Na kongresu teh zadrug so te dni ugotovili, da je glavna nabavljaina zadruga prodala lani blaga za 26 milijonov Din, to je skoraj šestkrat več kot v letu 1929. d Pet in pol dinarja verskega davka odpade na vsakega jugoslovanskega državljana. V letošnjem državnem proračunu so namreč odredili za razne veroizpovedi 83 milijonov dinarjev. Ta vsota jc razdeljena tako; pravoslavni 38, katoličani 26, musli-"la"' protestanti in židjo po 1 milijon dinarjev. d 250 točk je obsegal dnevni red zadnjo rodno seje občinske uprave v Djakovu. Sto so jih rešili, ostale pridejo na vrsto v bodoči seji. d Skoraj 712 milijonov dinarjev znašajo vsi banovinski proračuni in so zo skoraj 15 mi-v manjši od lanskih. d Smrtna kazen. Pred belgrajškim sodi-em ,0 M« Oreb, Begovič in Podgorelec obso- | jeni na smrt na vešala, ker so s svojimi dejanji ogrožali javni mir v Jugoslaviji, ker so pripravljali napad na kralja Aleksandra in ker so ubili enega policaja, drugega pa ranili. d 200 poslancev in senatorjev obišče naše Primorje od Sušaka do Ulčinja. Hočejo preštudirati gospodarske in socialne razmere. Dobro mora biti in poceni To pa je le »PERIONc pralni prašek, ki ga gospodinje uporabljalo za pranje perila. — Perilo postane snežno belo in bolj trpežno. — Dober in poceni je le »PERIONt. d Zagonetna Albanija. Glede Albanije se zdi, da se je zadnji čas premislila in da vodi Jugoslaviji prijazno politiko. Zato je čudno, da so se nedavno začeli v velikem številu dose-ljcvati Jugoslovani iz Albanije v našo Črno goro. Oni dan je prišlo v Podgorico kar sedem velikih avtomobilov, ki so pripeljali naše rojake iz vasi Vranja pri Skadru. Dozdaj je prispelo v Jugoslavijo iz Albanije že nad 130 družin s 700 člani. Nedavno je albanska vlada ukinila zadnjo srbsko osnovno šolo v Skadru. d Svet osvoji samo dobre stvari Med te štejemo že nad 30 let Baycrjeve Aspirin-tablitc, in sicer zato, ker to zdravilno sredstvo še nikdar ni odpovedalo pri boleznih vsled prehlajenja, glavobola in zobebola. nesreče d Požar za požarom. Ogenj je izbruhnil pri kočarju Fricu Paveo v Gerečji vasi pri Ptuju. d Vse js pogorelo posesniku Alojziju To-mincu v Narapljah pri Majšpergu. d Ognjeni zublji so uničili gospodarska poslopja Bohaku Lovru, Klasincu Lovru, Klasin-cu Ivanu in Weissu Ivanu pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. d Gospodarsko poslopje je zgorelo gostilničarju Rudolfu Jevnikarju v Gradcu pri Litiji. d Požar je uniči! gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Samoleca iz Rač pri Mariboru. d Požar je ugonobil stanovanjsko hišo trgovcu in posestniku Vahčiču Zvonku v Leskov cu pri Krškem. d šestim posestnikom je zgorelo vse imetje pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. d Do tal je zgorelo stanovanjsko poslopje posestnika Jurija Zagorška v Rošnji pri Ptuju. d Hrast«, otekline, iišaji, kron. hraste itd. Za te bolezni, ki marsikoga mučijo, pa so odporne proti vsakemu zdravljenju, so zelo primerno zdravilo obkladki »Fitonina«. »Fitonin« razltužuje, od-stranja srbež, bolečine prenehajo. Steklenica »Fi-tonina« 20 Din v lekarnah. Po pošti 2 steklenici po povzetju 50 Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod št. 1281, 28. VIL 1933.) NOVS GROBOV! d V Celovcu je umrl od kapi zadet upokojeni polkovnik Martin Majcen. Ah, naglo nam mine ves trud, bolečine. V Novem mestu je umrl dežnikar 91 letni Jurij Grcgorc. — V Sarajevu je preminul Gradi-mir Peršič, sin poštnega svetnika. —- V Mariboru je odšel v večnost poštni poduradnik 57 leni tvan Macuh. — V Zagorju ob Savi je zaspala v Gospodu trgovka in posestnica Si letna Marija Muller. — Na Jesenicah jc zapel mrtvaški zvon kapelniku cerkvene godbe Janezu Repincu. — V Dolenji vasi pri Ribnici so položili v grob posestnika Franceta Bojca. — V Prevaljah je umrl od kapi zadet progovni mojster svinčenega rudnika Janez Šlapek. — V Mariboru so položili v gomilo trgovca Edmunda Hoferja. — V Št. Lovrencu v Slov. goricah je zapustila solzno dolino žeria veleposestnika Rozalija Šegula. — V Mariboru so pokopali Ivana Kostla, inšpektorja finančne kontrole v pokoju. — V Ljubljani so umrli: zasebnik Ignacij Volk, uršulinka M. Viktorija Chromy in upokojeni vodja finančne kontrole v Kranju Ivan Kern. Naj počivajo v miru! razno d Prijave za romanje na Trsat so sprejemajo še do 25. aprila. Do tega dne se mora plačati tudi voznina. Pozneje se bodo oddajala le še rezervirana mesta na posebnem vlaku, dokler bo kaj prostora. Romarski list »Preporod«, kjer so vsa podfobna pojasuila, pošlje vsakomur zastonj »Sveta vojska« — Ljubljana, Tyrševa cesta 17. d INR3. Veličastno pasijonsko igro INRI bodo vprizorili v dramskem gledališču v Ljubljani na belo nedeljo ob 3 popoldne, po-slednjič v letošnjem velikonočnem času. s Enajst napevov k lavretanskim litani-jam. Uredil dr. Franc Kimovec. Za majnik, pa tudi za razne druge Marijine praznike bodo cerkvenim zborom zelo prav prišli lepi, priprosti, kar nalašč za ljudsko petje pripravni odpevi k lavretanskim lilanijam, ki jih je skladatelj povzel po še nenapisanih na-pevih, ki jih ljudstvo poje okrog Vodic, Cer-kelj in Šenčurja na Gorenjskem. - Zbirko toplo priporočamo. d Do«; duhovnih vaj pri sv. Joželu nad Celjem. Tridnevne oddeljene duhovne vaie se bodo vršile: za dekleta: začetek v torek, dr.« 17. aprila ob 6 zvečer. — Za dekleta: začetek v torek, dne 1. maja ob 6 zvečer. — Za dekleta: začetek v soboto, dne 12. maja ob 6 zvečer. 'Za dekleta: začetek v soboto, dne 2. julija ob 6 zvečer. Za žene: začetek v soboto, dne 23, junija ob 6 zvečer. Vsak tečaj traja tri polne d.ni (h katerim se ne všteje začetni dan zvečer), ter se konča zjutraj ob šestih po dokončanih treh poliuih dneh. VzdrievaJnina za vea čas je 75 Din. Tečaji za mesece po juniju bodo pravočasno naznanjeni, d Zahtevajte z dopisnico brezplačno brošuro za zdravljenje doma in pitje Radenskih vod. Vsa navodila Vam damo brezplačno, — Zdravilišče in kopališče Slatina Radenci, Slovenija \oda zopet dela škodo. Pogled na poplavljeno dolino pri Starem trgu pri Ložu kjer bo voda napravila ogromno škodo na Hjn. Tudi po drugih krajilt Slov "ni ie'Z pomladanske povodn j naredile veliko škode, posebno na ozimin '' Ki,mu imai° navado, da na veliki petek priredijo svojevrstno orote«iin ti i .,•■ . neordiae« s nok.Hm obrazom. Spredaj Jj, velik J »sipina Pirnnt, rojena I. IK44 v katiu»W »edaj stanujoča v Ljubljani na Poljanski nasproti Marijani.šču, je te (Ini praznovala s oo. rojstni dan. Zdrava in naravnost mlado*' » J" še, tako da se ji devet k rižev še kar i»< pozno. Zelo rad« bere. »Domoljub« in «loveh'| j( sta njena stalna prijatelja. JJog daj. da pl, • Olgo let lahko prihajala v Marijanišce, k«11" doslej, ko kljub njenim letom ne zamudi nedeljske sv. maše.___-- V vsako hišo Domoljub Kam bomo potovali m romati? Potovanja in romanja, če so dobro pripravljena, lepo organizirana nudijo slehernemu udeležniku obilo izobrazbe bodisi verske, kakor tudi splošno prosvetne. Tovrstno izobraževanje je kljub morebitnim izdatkom še najcenejše. Zato ni čuda, da se je v zadnjem času začelo veliko zauimanje za razna družabna potovanja med Slovenci Eno glavnih letošnjih romanj bo romanje v Lurd pod pokroviteljstvom ljubljanskega knezoškofa dr. Gregorija Kožmana. Odhod iz Ljubljane je določen na 10. julij in se odpeljejo romarji z brzovlakom do Milana, kjer si ogledajo mesto, prenočijo pa že v Genevi. Naslednji dan jih pelje pot po laški in francoski rivijeri mimo Nizze v Marseilles, kjer prenočijo in obiščejo tudi znamenito božjo pot Notre Dame de la Garde. V Lurd prispejo 13. julija in ostanejo v Lurdu do 18. Iz Litrda vodi pot v Lyon, od tu z avtobusom v Are na grob ar-škega župnika, zvečer pa so že v Paray le Monialu, kjer bodo položili na oltar Srca Jezusovega tretjo zlato knjigo slovenskih družin. Vračajo se preko Grenobla v Turin, kjer prenočijo. Nato se vrnejo v Ljubljano. Stroški, to je vožnja III. razr. brzovlaka, prehrana, stanovanje v dobrih snažnih hotelih, avtobusi znašajo 3.600 Din. Priglase sprejema Romarski odsek. Miklošičeva c. 7, Ljubljana, do 1. junija, ko je treba vplačati tudi vsoto 1800 Din. Binkoktno romanje k blaieni Hemi v Krko (Gurk) na Koroško bo 20. in 21. maja. Spodobi se, da ob 1000 letnici, odkar je bila ustanovljena krška župnija, pri čemur je največ pripomogla blažena Hema, tudi Slovenci iz Jugoslavije pohitimo na njen grob, saj je veliko število krasnih cerkva tudi na našem Dolenjskem (Št, Uupert), katerih dobrotniea je bila blažena Hema. Obnovila se je prošnja, da bi ta slovenska rojakinja bila čimprej proglašena za svetnico. Vljudno vabimo p. t. občinstvo, da se tega izleta in romanja v čim večjem številu udeleži. Obenem bo podana prilika, da si ogledamo Celovec in obiščemo tudi Gospo Sveto. Potni list bo skupen in bodo znašali vsi stroški, t. j. vožnja od Ljubljane do Krke 111. tazr. osebnega vlaka iu izdatki za skupni potni list in vizum 175 Din. Prijaviti in plačati potnino je treba do 25. aprila pri 'lomarskem odseku. Miklošičeva c. Tristoletnica pasijonskili iger „ 0, ammergau bo gotovo tega ali onega prijatlr' verskih iger uapotila letos v Ut zgodovini' kraj, kjer se bo slavila 300 letnica oblju£ zopet z vprizoritvijo pasijona. Glavne vi™ so v dobrih rokah, zato bo tudi potek iger nimiv. Sodeluje okrog 800 oseb pri iK,ji in godbi. Skupina 15 oseb odpotuje iz' Ljubi ljane 28. junija ter si ogleda med potjo vzhod, ni del Koroške in prenočuje v Salzkitmnief gutu. Naslednji dan obišče Salzburg, K6% see, Munchen. 30. junij je določen za ogled«! vanjo Miinchena, naslednji dan 1. Julija pri. sostvujejo pasijonskim igram ter se vračaj« zvečer v Garmisch Partenkirchen. Naslednji dan se vračajo preko Innsbrucka nazaj proij domu. Celokupni izdatki so preračunani m 1700 Din. Na razpolago je še nekaj mest, zal« naj udeleženci sporoče svoje naslove do 1. ju. nija na Romarski odsek. Miklošičeva 7. V p.> čiinicah je predvidena še ena skupina. Tudi za to dobite v omenjeni pisarni pojasnilo. IX. Viiarsko romanje s posebnim vlaknin se vrši 4. in 5. avgusta po istem sporedu, kor doslej. Stroški za to potovanje so prara. čunani na 80 Din, t. j. vožnja od Ljubljane do Žabnice in nazaj ter izdatki za skupni (»Ini list in vizum. Priglase za to potovanje spre-jeina Romarski odsek do 1. julija. k Gospodinje in gospodarje opozarjamo im 1. Majdičevo knjigo: »Nasveti za hišo in domi. Brez te izvrstne knjige naj ne I«) nobena slovenska hiša. V njej najdeš vse nasvete in navodila. ki jiu rabiš v gus|xKliujsi\u in \ gospodarstvu v vsakem letnem času. Tako se limit gospodinjstvom v hiši, z gospoda rstvoin nu po-; I ju. z vinogradništvom, živinorejo, čebelarstvom ' itd. Nudi veliko receptov zu dobra jedila ii razpravlja o domačem zdravljenju in negi telesa. Cena vezanemu izvodu je "M) Din, brošir. 20 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni i Ljubljani. RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Kakor drugim strankam, tako je izbruh sve-11 o v n e vojne onemogočil tudi marksistom nadaljnje fudejstvovanje. Strankine organizacije so zaspale, večina [tiska je bila ustavljena in vodilni pristaši so se razkro-f pili na vse vetrove. To je trajalo do spomladi 1. 1917., I k« je dala vlada tudi našim marksistom priliko za ob-Inovitev gibanja. Po prizadevanjih A. Kristana je [začel še tisto poletje izhajati diievnik »Naprej« kot [strankino glasilo (gl. urednica Al. Štebijeva). Toda že (jeseni je prišlo v obnovljenem gibanju do hudega no-Itranjega spora med oportunistično Kristanovo strujo, ki je že od nekdaj v vsem sledila miselnosti dunajskih sodrugov in med mlajšimi izobraženci, ki so se pridružili jugoslovanskemu gibanju. Ti so kmalu nato ustanovili ■i revijo »Demokracija' tudi lastno glasilo. Tik pred prevratom sta se pa obe struji zope združili in A. Kristan je postal celo član Narodnega sveta, ob prevratu pa tudi prve slovenske narodne vlade. * Vojna in prevrat 1. 1918. sta povzročila v širokih ljudskih plasteh globoko revolucionarno razpoloženje, v katerem se ljudstvo tudi pri nas dolgo n: moglo prav spoznati in opredeliti. Štiriletno vojno klanje in začasni polom nedemokratičnih režimov so povsod do dna izrabili zlasti komunisti, ki so zato zbrali pri prvih povojnih skupščinskih volitvah (1. 1920) tudi nepričakovano in nenaravno število glasov za svoje kandidate. Vse ostale stranke so morale upoštevati velik na ras I socija-iističnih v rs I in so jih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni zato pritegnile že v pokrajinske narodne vlade, jim prepustile ministrstvo za socijalno politiko v prvem Protičevem kabinetu (V. Korač) in jim prisodile tudi v prvem začasnem narodnem predstavništvu 11 mandatov (iz Slovenije 5). To sodelovanje socijalistov pri urejevanju mlade države so pa hitro izrabili za ogorčeno protiagitacijo oni marksisti, ki so se že od vsega početka nagibali k ruskemu boljševizmu. Obnovile so se stare socijalistične stranke v Sloveniji, na Hrvaškem, v Vojvodini, V Bosni hi v Srbiji, toda zadnji dve sta se takoj skoraj v celoti postavili na skrajno komunistično levico, dočim so * prvih treh kmalu izbruhnili hudi notranji boji, ki so že spomladi 1. 1919 privedli do razcepa teh strank. Ker ni bilo nobenega upanja na poravnavo sporov, so se sešli meseca junija 1. 1919 zastopniki samostojnih socialističnih strank iz Slovenije, iz Vojvodine in iz Hrvaške k skupnemu posvetovanju v Novem Sadu, kjer so proglasili zedinjenje v skupno »Socijalno demokratsko stranko Jugoslavije«. Ta je pa obstojala le trn papirju do meseca decembra 1. 1921, ko se je prav tako le nekako na zunaj v celoti zlila v »S o c i j a 1 i -s t i č k o partijo Jugoslavije« (preds. V. Korač), kajti posamezne pokrajinske socijalistične stranke so obstojalo še naprej in tudi še nadalje samostojno vodile vse marksistično gibanje v svojih pokrajinah. Z nenavadno demagogijo, nasilnostjo, zavratnostjo in zilavostjo so pa nastopali že od vsega početka skrajni levičarski komunisti, ki sicer niso imel ves čas nobenega Vudtelja večjih sposobnosti in pomena, pač pa neizčrpno število manjših, skrajno požrtvovalnih in v sredstvih, ne-»zbirčnih agitatorjev, ki so prišli deloma iz Rusije in ki o dobivali od tam tudi bogate denarne podpore. Bosen-, . "'arksistična stranka pod S. Jakšičevim in B. Kreki-«»vim vodstvom ter srbijanska pod Lapčevičevim in dr. iopalovičevim sta se itak že ves čas ogrevali za boljše-smer, a na Hrvaškem je prišlo do razcepa že v januarju 1. 1919. in približno istočasno tudi v Sloveniji. Zunanji povod za to je dajalo sodelovanje desničarskih marksistov v vladah. Po brezuspešnih poizkusih za poravnavo sprav so se o veliki noči 1.1919 sešli zastopniki vseh teh skupin in strank v Belgradu in so ustanovili tam »Socijalističko radničko partijo Jugoslavije«, ki se je pa že naslednje leto (junija 1920) na svojem zborovanju v Vukovaru prekrstila v »Komu-nističko partijo Jugoslavije« s popolnoma boljševiškim programom (pristopila je seveda tudi k III. moskovski internacijonali). V prve povojne volitve 1. 1920 so šli tako marksisti razcepljeni, vendar so iz spredaj navedenih razlogov želi nepričakovan uspeh, kajti socijalisti so dobili v vsej državi 47.000 glasov (v Sloveniji 30.700) in 10 poslancev, komunisti pa skoraj 200.000 (v Sloveniji 16.400) in 58 poslancev. Ta uspeh je zlasti komunistom povsem zmešal glave. Bili so prepričani, da stoji Jugoslavija že pred komunistično revolucijo, zato so še podvojili svoje napore. Zanesli so svojo agitacijo prav povsod, celo v vojašnice, skušali za vsako ceno dobiti v roke vse strokovne organizacije z njih blagajnami, snovali so že tajne sovjeie, zarote in bodoče komunistične pokrajinske vlade, prirejali so po mnogih krajih prave vstaje (julija 1919 v Mariboru in v Varaždinu itd.) in atentate. Vse to je moralo izzvati protiukrepe oblasti. 2e konec decembra I. 1920. je bila izdana posebna naredba proti komunistom, znana pod imenom > o b z n a n a«, s katero je bil uničen velik del komunistične organizacije. Po atentatu rut regenta Aleksandra (29. junija 1921) in tri tedne nato sledečem umoru ministra Draškoviča so pa izzvali največje ogorčenje vseh meščanskih strank. Že naslednji mesec je bil izdan poseben izjemen * Zakon o varstvu javne varnosti in reda v državi«, ki je razveljavil vse komunistične mandate v vseh javnih ustanovah in skušal v kali zadušiti kakršnokoli k o m u n s t i č n o g i b a n j e in propagando. To je bil za marksistično gibanje usoden udarec, od katerega se ni nikoli več opomoglo. Komunistične organizacije so čez noč razpadle, tisk je ugasnil, propaganda pa onemela, a tudi zmerne marksistične vrste so se začele od todaj še bolj majati. Komunisti so skušali z ustanovitvijo nove »Nezavistte radničke partije Jugoslavije« .meseca januarja I. 1923. še enkrat rešiti, kar se rešiti da, toda pri skupščinskih volitvah dva meseca nato so vse marksistične skupine rešile od nekdanjega četrt inlijona glasov komaj še 75.000 glasov s 3 poslanci v vsej državi (od teh so pa samo v Sloveniji, kjer je bila marksistična organizacija še najtrdnejša, dobili skoraj 20.000 glasov). Ker je bilo skrajnim komunistom javno delovanje prepovedano, so se zatekli k t a j -nemu podzemeljskemu delu, kar nam še danes teden za tednom pričajo neštete sodne obravnave proti raznim komunističnim skupinam. Skušajo povsod organizirati svoje »trojke«, širijo doma in v tujini tiskane številne letake, brošure in liste in stoje v živahnih stikih s komunistčnimi središči v tujini. Kako močno je danes pri nas to gibanje, je seveda nemogoče precenti, vsi znaki pa kažejo, da vsaj po večjih delavskih središčih in med mladim izobraženstvom precej. Zlasti značilno pa je, da uživa komunizem tople simpatije tudi pri nekaterih skupinah, ki sicer izjavljajo, da ne soglašajo z njegovim protiverskim materialističnim svetovnim nazorom. Vse to nam dokazuje, da je skrajni komunizem pri nas slej ko prej činitelj, s katerim je treba prav resno računati, saj izpodjeda življenjske korenine precejšnjega in prevažnega dela našega naroda, zlasti ker mu daje še naraščajoča gospodarska in socijalna beda širokih plasti ljudstva vedno bolj žilavo življenjsko moč. RAZNO Nad 3,500.000 Din prometa je imelo v minulem letu hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru. Ob koncu leta je štel ta denarni zavod 1753 članov. Vodstvo nemške socialne demokracije pojde v Puriz? Po hitlerjevskem državnem udaru se je preselilo vodstvo nemške socialdemokratske stranke na Češko, kamOT so po zlomljenem avstrijskem marksističnem uporu pri-bežali tudi mnogi avstrijski »rdeči generali«. Nekdanji »Viljemovi socialisti« se pritožujejo, da imajo v češkoslovaški republiki »otežkočene stike z zunanjim socialističnim svetom«. Vodstvo nemške socialno demokratske stranke se želi preseliti iz Prage v P»riz in je že zaprosilo voditelja francoskih marksistov, poslanci* Bluma za posredovanje. Zdravnik svetovnega slovesa in utemeljitelj dunajskih socialnoskrb-stvenih zavodov dr. Tan-dler je bil povabljen na Kitajsko, da predava na šangajskem vseučilišču. Dr. Tandler je vodilen marksist, & ko je zvedel za dunajske žalostne dogodke, se je vrnil na Dunaj, kjer ga j« policija pridržala v zaporu. Pred takim možem ima človek ves drugačen respekt, kot pred rdečimi voditelji, ki so zapustili ssodraje« in z milijardami delavskega denarja zbežali na varno v inozemstvo. Zakon o socialnem zavarovanju. V svojem poročilu je gosp. minister za socialno politiko obširno govoril tudi o jugoslovanskem socialnem zavarovanju. Glede zakona o socialnem zavarovanju z dne 14. maja 1922 je rekel, da ni potreben iz-premembe, ker je dober, samo izvesti ga je treba v celoti. Rdeča Usta je zmagala pri ponovnih volitvah obratnih zaupnikov v tovarni »Petovia« v Ptuju. Nad 5 milijard Šilingov (okrog 50 milijonov dinarjev) delavskega denarja so odnesli avstrijski marksistični voditelji v inozemstvo. Nočno delo pekov sc sme na Nizozemskem pričeti šele ob 5 zjutraj. »Proti krvavemu načinu Sorbe avstrijske vlade s socialno demokracijo«, je govoril v belgrajskem parlamentu poslanec ing. Šega, Na ruske, španske in mehiške marksistične kr-voloke se gosp, poslanec ni jezil. kratek čas i e *Niž ne žaluj radi tega, če te vZi «a m to ni vze1, 8a-> fie dosti rib 'lbica^noa: sZe res' am»nk Tine je bil zlata »V tvojem starem in obnošenem plašču gotovo ne boš hotela iti v gledališče?« »Ne, ne, ljubi možek, seveda ne morem iti v takem.« »No, vidiš, saj sem vedel, zato sem pa kupil samo eno vstopnico.« Mala Dora je po večerni molitvi dostavila še tole prošnjo: »ljubi Bog, daj da bi bi! Rim glavno mesto Turčije.« Mati (začudena); »Dorica, zakaj pa prosiš to J« Dora: »ICer sem v nalogi tako napisala.* 6* po DOMOV1M Dejanja so potrebna Pod tem naslovom piše »Trg. list« med drugim sledečo: Neštetokrat si pravimo, dn je naša dežela bogata na naravnih zakladih in vemo tudi, da je to čista resnica. Vemo nadalje, da so naši ljudje delavni in marljivi, imamo poleg toga na stotine in stotine izučenih in šolanik ljudi brez posla, imamo nadalje vsega dovolj, kar je potrebno za življenje in torej vse pogoje, da si tudi sami sedanje stanje izboljšamo. Vse to si ponavljamo dan na dan, toda pravo delo se ne prične nikjer. Izgubljamo čas z razpravljanjem o nesreči, ko imamo vse polno prilike, da z delom nesrečo odpravimo. In tako ostaja vse pri starem in ' zato nam pravi pogled nazaj, da smo bili I pred onim letom skoraj na istem ko danes. Nič drugega pa tudi no bomo mogli reči čez leto dni, če bomo zopet zamudili leto z razpravljanjem in jadikovanjem, mesto, da bi si zavihali rokave in začeli delati. Potrebnu so nam dejanja in le dejanja. Vsaka občina, vsaka korporacija bi morala napraviti sebi načrt, knko povečali svoje delo, kako zbrati sredstva za nova dela iu kako organizirati delavce za javna dela. Ni res, da zaradi težkih časov to ne bi bilo mogočo, prav zaradi težkih časov mora lo hiti mogočo, ker je to nujnost. Vsi ljudje so prizadeti na tem, da se delavnost poživi, zato so tudi vsi interesirani na tem. da pomagajo k oživljenju. 70 let dela in trpljenja Poznate pravo slovensko mater, kakršno sia opisala Meslio in Cankar? Trpečo, vse odpuščajoče, ljubečo slovensko mater, o kateri navadno ne pišejo časniki, ker je vse njeno življenje posvečeno samo vzgoji otrok, delu in poplačano samo s trpljenjem. Na nič »takšnega« bi se ne mogli skti- j cevati tisti, ki pišejo jubileje, svet pač ceni t^r j slavi najraje one, ki stopajo v življenju bučno v ' ospredje. Da, kdo se spominja naših mater, ki so j res mučeuice v pravem pomenu besede! Neznane j žive, trpe in nas zapuščajo. Mnogo jih je, ki 50 pozabljene in v imenu vseh naj bodo danes posvečene te skromne besede naši mamici, ki praznuje te dni sedemdeseto leto, Mariji Slokn 1 o v 1. roj. Erbatičevi, iz Lahonec, fara Sv. Tomaž pri Ormožu. _ L. 1861 se je rodila v Koračicah pri Sv. Tomažu. Oče je bil viničar in krojač, bil pa Je žejo inteligenten ter je bil med prvimi člani Mohor. jeve družbe v loiiuževski tari. Micika ;ii ulc:.'>iila nnditi mnogo v aeccl.isko šalo, že v než-ii ml 1 osti j.- morala služi! na kmetijo. Takšna je usoda neštetih slovenskih deklet. Doltjn leta je služila in bila srečna, čeprav si ni prislužila dole, do 28 let starosti. Bila je izvrstna cerkvena pevka. Poročila se je z zidarjem Lojzom in s trdim delom sta si prislužila skromno posestvece. Pel otrok se jima ie rodilo, ki jih nista mogla dati v šole, vendar so vsi preskrbljeni. Mali jih je vzgojila strogo in r. ljubeznijo, kakor jih zna le prava slovensko mati. Nešteto bolezni je prestala, 14 krat je ležala na operacijski mizi ter malone izkrvavela, vendar je še pozneje rodila dva otroka. Po težki operaciji je motala zopet delati za otroke. Pri. delu se je pokvarila, da se je morala vnovič podvreči težki operaciji, toda vse je prestala, vsa se-je žrtvovala za otroke, kakor trpeča slovenska mali, ki mora mislili vedno le na delo, še na porodniški postelji. Otroci so odrasli in odšli v svet s., ka Lizik« je ostala pri materi. Skupaj in gospodarita. Kljub sedemdesetim letoJ^* še dekliško čvrsta in včasih še zapoje kol 1611111 no deklo. Vedno pa tudi zvesto prečita »1)' »'^ bar, na katerega jo že dolgo naročena °moli»- Presenečena bo, ko bo čitala te vrstice 1 še v svoji skromnosti, saj slovenska mati tai, ko misli na sebe in svoja leta ter trdo iivlii^u ki ga živi. Zlata in pokojna naj bo njena jes^ Pismo ii Nemčije. (Hamborn-Mantloch.) Še mi se moramo enkrat oglasili v ijiiu t nas kot dober prijatelj obiskuje leden za tei. Res se je število njegovih naročnikov vsled bi nekoliko zmanjšalo, vendar pa »Domoljuba ■ radi prebiramo, saj nam prinaša polno zanimiv,* z drage domače grude. Na Cvetno nedeljo jc h£ društvo sv. barbare imelo zborovanje v KoInW vem domu. Pozdravili smo novega duh vodi!& g. kaplana H. Kessc-la. Prejšnji naš voditelj je J novan za župnik« v Friedrichsfeldu. Na zborovanj je bilo navzočih veliko ljudi. Tudi g. gen I,o™ g. inzselj. komisar in predsednik naše Zve« Lindič so bili navzoči. G. gen. konzul nas je v je pih besedah navduševal, da tudi v tujini ostantms zvesti domovini in materinemu jeziku. Spoilaim pa tudi državo, katere gostoljubje uživamo PersSi zbor je zapel več lepih pesmi, ki so donele t« velikonočni pozdrav iz domovine. Sklenili sipo u nočemo imeti nič skupnega z ljudmi, ki hočejo t« narodni in verski odpadniki sejali seme razdor« 1 naše vrste. K sklepu nas je v lepem govoru bata tudi preds. zveze, g. Lindič, naj ostanemo Irdni« značajni Slovenci, Jugoslovani in katoličani. Vsi smo se razšli na svoje domove polni najlepših r» sov. — Vsem znancem v domovini želimo »est* Veliko noč! — Odbor društva sv. Barbare I/, zagrebške torbe. (Zagreb.) I udi v Zagrebu je Velika noč lepa, poselim če so tako lepi dnevi kot letos iu topli, da že is cvetje tišči v pomladno sobice. Vem, da se lili po domovini pohvalite z lepimi dnevi, po .11111 tu vendarle naprej — zato pa tudi m .Kristus preje vstane«. Ze ob 4 v soboto je po nekateri cerl.vuh vstajenje! Jn, to vam je zopet nekaja zagrebško firhec. Od 4 do 9 zvečer je procesij in molitev preveč celo za najbolj pobožne. -Pn še to, kaj najbolj vznemirja zagrebškegUn KRIŽEV POT (Nadaljevanje.) Ko so dospeli do Niceje, so bili polni upanja in zavest zmage je sijala vsakomur iz oči. Tam je kraljica Eleanor prvič postavila v bojni red svojih tri sto dvornic; oblečene so bile v svitel oklep, svilene halje in dolge bele plašče z rdečim križem na rami: na glavi so imele lahke jeklene čelade, okrašene z zlatom in srebrom, nekatere tudi s kovinskim grebenom ali srebrnimi ptičjimi pe-rotnicami. Bilo je okoli poldneva nekega lepega jesenskega dne. široka trata, ki je bila tu in tam še zelena, kjer poletna vročina še ni požgala trave, se je razprostirala proti Askan-skemu jezeru, kjer se je pokrajina valovito vzdigovala iu potem strmo padala proti jezeru. Na nekaterih krajih ni rastla trava in je le pesek in prah pokrival zemljo, vendar je bil ves prostor zelo pripraven za veliko parado. Trata se je proti jugu valovito vzdigovala proti daljnim goram, kamor je bila nemška vojska že odšla. Velikaši so se v spremstvu svojih vitezov, oprod in vojakov poaah na ta prostor, da prisostvujejo prizoru, kakor ga še ni bilo videti, ter se razpostavili po dostojanstvu, tako da je bilo za ,vse dovolj prostora. Tjekaj je odšel tudi Gilbert s svojo oprodo Dunstanoni in sicer v kraljevem spremstvu, ker ni bil odvisen od »ikogar, Dolgo so čakali na kraljico. Naposled je prišla na čelu svoje čete, jahajoč na krasnem arabeu, ki ga ji je bil podaril grški cesar. Sama je jezdila kakih dvajset korakov pred ostalimi, ponosno in moško kakor vojak; v desnici je držala sulico, z levico pa je lialahko držala uzdo. Ze na prvi pogled je bilo slehernemu vojaku na širnem bojnem polju jasno, da se nikdo ni mogel primerjati z njo. Tudi njene lepe dvornice so dobro jezdile; bila je sijajna četa kakor roža, s črnimi modrimi in rujavimi očmi, lepilni zagorelimi lici in smehljajočimi ustmi, ki niso bile ustvarjene za govor o krvavih činih, razen da jili slavijo pri svojih možeh ali dragih. Za kraljico in pred ostalimi je jezdila ona, ki je nosila zastavo starodavne Eleano-rine kraljeve hiše, s svetim Jurijem in zmajem na belem polju, sedaj prvikrat z velikim knzem razdeljeno na štiri dele. Gospa Ana iz Aucha je bila zelo temne barve in njeni crn, lasje so vihrali za njo kakor senca, ko so se „ oči obračale navzgor in naprej. Bila je krasna lepotica in kraljica Eleanor jo je brez dvoma zaradi njene lepote izbrala za svojo zastavonošo; dobro se je zavedata da se noben ž,v obraz ni mogel primerjati z „e-ni.m, 'j1. zaradi leg« je hotela zalemniti tekmico, k. s a njen obraz h, postava bila čast in ponos juga. Jezdile so v precejšnjem redu v četah po petdeset, vendar ne v rednih vrstah ker niso btle vajene držati ravne črte, da i so jezdile dobro in pogumno. Pred v ako četo je jezdila gospa, ki je bila bodisi radi svoje lepote ali svojega rodu stolnica, in je na če-ladi imela pozlačen greben. Vsaka čela jf imela svojo barvo, škrlatasto, zeleno, vijoličasto in nežno barvo pomladanske anemone; njihovi plašči so bili barvani v Benetkah i« obrobljeni s svilo 7 jutrovega. ki so jo italijanski trgovci pripeljali v francoske pristane. Trgovci iz Amalfija so namreč v onih časili imeli v svojih rokah vso trgovino po Sredozemskem morju; imeli so zaloge skoraj » vsakem mest« ns jutrovetn in so šele pred kratkim ustanovili vitežki red sv. Janeza 1 Jeruzalemu, iz katerega so izšli malteški vitezi, ki so obstojali mnogo stolelij vse d« današnjih časov. Te kraljeve dvornice so tako znale nositi oklep in jeklo ter sukat.i meč in sulico, da bi iz večje daljave gledajoč človek malone mislil, da so moški, ako ne bi spretni ilali; janski dragularji in umetniki ter mavrSi kovači iz španske, ki so jih z velikimi žrtvami nalašč v ta namen pripeljali na Francosko, naredili takih oklepov in~takega orožja, kakor ga še nikdar niso kovali Oklep j« bil narejen iz finih jeklenih obročkov, ki * bili našiti na kožo srne; dasi je bil dovolj močan proti puščicam ali ostrini meča, vendarle ni bil tako močan, da hi sc. mo8e' ustavljati ostremu bodalu, in proti udarcu j« nudil manj varnosti kakor volnen plašč. Nekatere so imele zlate obroče našite še v' jeklenih iu spone njihovih plaščev so W iz cizeliranega zlata in srebra. Oprava m zaključku je bilo nepopisno in se je nabrala olika množica naroda, da je bilo stotine in stolne ljudi še zunaj pred cerkvijo, tako du je bil pred cerkvijo l>oln Marijine pesmi, ki je prcniljula slovesne litanije. — Za Veliko noč imi imeli prvič tudi rano mašo v cerkvici svete larije. »Dom«. (št. Jurje pri Grosupljem) Na Cvetno nedeljo je priredilo naše Katol. iiosv. društvo v proslavo Materinskega dneva tro l)om«, ki je prav dobro uspela. Pevski 1) drugi priliki. Sedaj se nudi laka prilika. Mo-lodki darovanja se bodo porabili za nakup novega kipa sv. Terezike. Zavod sv. Terezike leži v te-lem kraju sredi smrekovih gozdov ob poloku Kaira pri Ponikvah, pol ure od Lašč, istokiko pol wre orl postaje Pobrepolje. Razno (Dragatuš.) Od 23 do 20. marca smo imeli duhovne vaje, i jili je vodi! č. g. dr. Blatnik, salezijanec iz Ljubljane. Lepi govori nam ostanejo neizbrisno v spominu, liodili so že sadove. Vsako leto bi si želeli lako duhovne preroditve. Hvala g. govorniku n jt. župniku, ki sta nam naklonila to duhovno do-)roto. — 15. junija bodo belokranjski pevski zbori je bila iste barve kakor njihov plašč in stot-liice čet so imele zlate ostroge. Povesile so sulice, ko so prišle do kraja, kjer je sredi svojih velikašev sedel kralj na konju dober lučaj od strmega obrežja jezerskega; njegov bledi obraz ni izražal niti zanimanja niti veselja nad vsem prizorom in njegove oči so kakor vedno z nezaupanjem 'zrle na kraljico in njene mnogobrojne mu-liavosti. Kraljica ga je pozdravila z nasmehom in jezdila še nekoliko naprej, potem pa je z Ostro izrečenim poveljem zavila s svojo četo na levo in jo vodila preko polja zopet nazaj naravnost proti kralju. Kakih deset korakov pred njim je potem iznenada ustavila svojega konja, da se je s svojimi prsi skoraj tal dotaknil, dočim je ona tako trdno in mirno obsedela v sedlu, da bi se s takim činom lahko ponašal sedla vešč možak. Da povemo resnico, ostale dvornice niso znale tako mirno in varno izvršiti njenega vzgleda, in tako je nastal majhen nered, ki so ga spremljali raznovrstni vzkliki strahu in presenečenja, ^zlie vsem težavam pa je vsa četa obstala. Kakih sto tisoč vitezov in vojakov na konju m peš se je tako zanimalo za jahačlce iu njihovo jahaško umetnost, in ves uspeh vesele povorke z njenimi mnogobrojnimi barvami m s svetli kanjem zlata in srebra je bi! tako ,eP in nekaj tako novega, da so navdušeni »i veseli klici pretresali ozračje. Rahla rde-Ra '-adovoljnosti se je prikazala na kralji- la odlično naravno MmMmm uporabljajte „Plaiiinka-zdravi)iu čaj Bahovee''. ki je pripravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je ,,1'ianinka -zdravilni čaj Kaiiovec', ki vsebuje preizkušene in dobre zdravilne seslavine, dober regulator za čiščenje. • Sest do dvanajst-tedensko zdravljenje s .,I*Ianinka zdravilnim čajem Bahovee" deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: Pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delavan u črevesa iu napetosti telesa, »motiti in slabosti, obolenju na heincroidih in bolezni jeter. „Planinka-zdravilni čaj Bahovee' posjte-Suje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi ..PifllMIika-ta! B«HO*«C,", ki se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih plombiranih -zavojčkih po Din 28-—, s proizvajalčevim napisom: Leharna Mr. Bahovee. isabliaiBa, Kongresni trg 12 m nastopili v Semiču. Tudi naš cerkv. pevski zbor se za ta nastop temeljito pripravlja. — V postu smo ustanovili tudi fantovski odsek Kat. akcije. Udeležba je bila lepa, želeli bi pa, da bi se prav vsi fantje priglasili. Le v slogi je moč! Složno se borimo za pošteno fantovstvo, ki bo podlaga naši bodoči sreči. Smrtna kosa. (Pred osi je.) Dne 19. marca smo pokopali go. Marijo Sne-dic, ki je dočakala 57. leto življenja. Vdova je bila od 1. 1915, vendar je modro vzgajala svojih desetero otrok, od katerih je še šest živih. Pred nekaj meseci je izročila svoje posestvo sinu, sama se je pa preselila v Orehovje, kjer ima njen starejši sin tudi posestvo. Ni dolgo vživala počitka. Pljučnica jo je zmagala; vsaka pomoč je bila brezuspešna. Ob veliki udeležbi smo jo pokopali na farnem pokopališču v Predosljah. Bog ji daj večni miri Novice. (Sv. Gregor.) V nedeljo 25. marca zvečer je izbruhnil požar pri posestniku Francu Modicu in mu uničil kozolec, štiri vozove ter gospodarsko orodje. Rešiti nit bilo mogoče ničesar. Predlanskim je istemu posestniku zgorel skedenj. Obakrat je bdlo zažgano. Da se ogenij ni, razširil, gre zahvala našim gasilcem, ki so takoj nastopili in zavarovali druga poslopja. Enaka zahvaJa gre tudi okoliškim gasilcem, ki so prihiteli na pomoč. — Dramatični odsek naše ga-sUskc čete vprizori na belo nedelo 8. aprila v cerkveni dvor a rti Ie željah. 19.30 Pogovor s poslušalci. 20 Pomlad v glasbi. 20.45 Vokalni koncert, 21.15 Stravinski: (Capriccio). 22 Čai, poročila Radiojazz. — Petek, b. aprila: 18 Kmečka godba, 18.30 Izleti za nedeljo. 19 Francoščina. I9.3tl Predavanje. 20 Prenos iz. Zagreba, 22 čas. poročila, Radiojazz. — Sobota, 7. aprila: 18 Popolne pesmi. 18.30 In-terviev z. moštvom »Ilirije«, 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu. 19.30 Zunanji polit, pregled, 20 Radio orkester. 20.45 Čelo-solo. 21.15 Fantje na vaši, 22 Čas, poročila, harmonika in citre * re-produc. glasni. — Nedelja. S. aprila: 8.15 Poročila. 8.30* Telovadba, 9 Versko predavanje, 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Plošče. 10 Zdravstvo _ io.3ti Radio orkester — 10.30 Radio orkester in petje — M.15 Slovanska glasba — lh.lX> O pridelovanju semena trav in detelj. 16.30 Prenos i/ Narodne čitalnice v Kamniku. — Ponedeljek, 9. aprila: IS Izobrazila gospodinjskih pomočnic. 18.10 Westfalija. (9 Koncertni valčki. I9.V1 Zdravniška ura. 20 Dvora-Jfcove kompozicije, 20.VI Prenos koncertu iz Skoplja. 22 Čas. poročila, lahka glasba. Torek. 10. aprila: II Šolska ura. IS Otroški kotiček. 18.30 Polke in koračnice. 19 Predavanje. 19.30 O strelskih družinah. 20 Pevski /bor »Ljubljanski Zvon«. 20.-1" Nekaj za ples. neka i za špas. nekaj povesti t,i bo za \ is. 22.13 čas. poročila 22.V A tigri, plošči- — Sreda. ti. aprila: 18 Komorna glasba. IS.Vi Radijski orkester. |9 O verstvih. I9V1 Radio interviev. 20.00 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V odmoru: čas in poročila. Z ljubljanskega trga Ljubljana, 4. aprila. Živina: voli I. vrsle 4-4.50 Din. 11 vrste 3 d« 150 Din, III. vrste 2-2.50 Din; Ulice i. vrele 4 do 4.50 Din, U. vrste 3-3.50 Din, II . vrste 2-2.50 Din; krave 1. vrste 3-3.50 Din, II vrste 2-Z50 Din. 111. vrste 1.50-1.75 Din; teleta 1. v-rete 7 Lha, II. vrste 6 Din: prašiči domači 9—10 Din, hrvaški 10—11 Din, pršutarii 7.....8 Din. Kože- volovske in kravje 8 Din. bikove 6 Din. telečie 14 Din. domačih prašičev 7 Din, hrvaških prašičev 3 Din Žito: pšenica 150 Din, ječmen 130-140 Din rž 125 Din, oves 110 Din, koruza 125 Din. fižol 260—300 Din. Borzne ccne so (»stale neizpreme- niene. _ , Krmila: seno 60 Din, slama 50—60 Din, iucerna 75 Din. drobtine „FiTomr zdravilo za stare zapuščene ram' ua nogah (ntcua cruri.i Po naših zdravnikih 'j zdravstvenih mslituciiah je dokazano. «Jb zanetlllvo in sigurno »a cel I "tuti"|~naist^ rej že kronline~fTn"ž" Pouč naznanila n Holedršica. Na Belo nedeljo Ihi v cerkvenem domu igra. Katol. akcija upriz.ora »Žrtev epovedne molčečnosti«. Je to lepa iu poučna petdejanska igra. zato jo gremo gledat, /ačelek oti v popoldne. d Prost, ga s. čela v Velcsoveni ,-irireiii dne 3. aprila oii jKi! 4 igro -Svet«. — Vse prijatelje veselih iger vljudno vabimo! Kako bo leta 19Mf Angleški učenjak in izumitelj prol. M. l.o« pravi: >Ko sem pred 30. leti trdil, da bomo telefonirali iz Londona v Ameriko, so mi odgovarjali, da lak: čudež: ns. niogcči Urez- , žična telegrafija. radio. letala vse iu se je zdelo našim očetom ču ležno. leta 19rvi b Mr. Ilrovvn v Londonu govoril telefoniji:, v Ameriko tako dobr i in lahko, kakor govori - svojim prijateljem v mestu. Skoro v vsaki hiši bo aparat, ki bo mu gočal , gledanje na daliavo. človek bndnčiiist: s,- bo lečil : lued spanjem električno, da bn poveča! svoje živ- I ijenjske ntoči Živel bo v ume ni svetlobi. Iii !>•» f prijetna in poceni. Pri zidanju h - ne bo treb.i več. ozira na solnce. Tudi položaj m> bi zboljšal. Mahi- • katera b,i kuhala dnina. go«po.'in>e b do naročale jedi večinoma telefoni?«© iz restavracij Kakor zdaj avto. tako be stal, pred hiš ■■ lealo in izlet v Itviiio. Amerik« ali kani >iknli b-i take prijeten, kakor je z-laj vižjija p > žeVvnic v na>t>!ižjo kraje. Upam. , la se bodo v -2n lelih 'udi narodi sporazumeli gt.-le enotnega jezika Pojavile bulo 'udi živčne bolezni, kajti na-: čuti hodo vetno o.»ire li in tru-r velemest t>> le takrat znosen če bomo nosili na ušesih zaščitne poklopce. Kača rešila iraška. V Larnakiju na otoku Ci- , pru je neka ženska iz oktdice dvignila v hanki ! večjo vsoto denarja in ,-e je vračala v najetem I vozu domov. Na samotnem kraju jo je hipoma na- j padel voznik, jo j»obi! z udarci po glavi na tla in I Steklenica 20 DiD v [S. karnah. Po poštnem po-_ vzetiu 2 steklenici 50 Din no knjižico št. 17 pošlje brezplačno ,Filont dr. z o. z. Zagreb I 78. Keir.po«! Sp. :tr. 1281 oU 16). Vil Ijjj. jo oropal. Onesveščeno jo je vrgel v neki vodnjak. Ba.š je hotel zavaliti težko tkalo na njegovo odprtino. ko ga je napadla kača rn ga pičila v roSo, Na njegovo vpitje so pritekli ljudje, ki -o nni as-dili prvo pomoč Medtem so zaslišali iz vodnjaki ječanje. Pogledali so vanj in potegnili iz njep žensko. ki jim je povedala, kaj .se je bilo zgodili Roparskega voznika so seveda takoj zajirli. — Pri beineroidalni bolezni, zagatemu. an, ganih črevih »bcesih sečnem pritisku odebtkli) ■etrih bolečinah v križu tesnobi v prsih buden srčnem utripaniu napadih »motice prinaša uporabi naravne »Fran* Joselove« ^renčice vedno piiieia oiaršame. često tudi popotno ozdravhenie Ču.lno l.i-tnos| je opazil |>rof. ( rov v diivjii Mo-fjord ua .Norveškem. I o vodovje jt razdeljeno ilobe-edno v tri plasti, ki Iržijodn. ga naiH zavezani z obvezami iz raztrganih oblek, eden njih pa. ki je jezdil na čelu. je vzdignil rok«, • ki je je bilo samo polovica. Vsa vojska, vsak. ki je bil kdaj v bitki, je v hipu vedel. *nj da je. brž ko so se prit* zali prvi jezdeci, in starejši in bolj izkušeni možje so .se spogledali in jim šli na proli. Toda tudi ako bi bili o pravem času opozorjen bi vseeno ne mogli ničesar storiti zoper strafci k' se je pc,lastil mlajših mož in žensk. Oprod« so pritiskali na viteze, paži. mlajši vojaki " služabniki so silili naprej proti notranjem« krogu, kjer so jeli pritiskati tudi na ž«nsW četo. ki so se nje konji začeli vzpenjali i" skakati; ampak še vedno so se skušale m | žice na eni strani razdeliti pred prihajajoč® i begunci. Kmalu je pridirial prvi: nosnice »if* govega kouja so biie polne krvi. jezdec sel« Morda ne veš, da imajo v londonski škofiji (anglikanski) duhovniki v prvih treh letih po 230 funtov vsako leto, t. j. okroglo 42.000 Din, le malo hiaiij kot 4000 Din mesečno, da imajo najstarejšo brizgalno v l.'.welle na Angleškem. Prod 160 leti je hfla nova in dasi ni »teč v rabi, je še \edno v dobrem stanju, l in za sladkarije, polovico tega samo za čokolado. Vendar pa pravi statistiko, da večino peciva napravijo v domačem gospodinjstvu in le 5% je kupljenih v slaščičarn di, Ali so hočete temeljito osvoboditi Trganje in zbadanje v udih in sklepih zatečeni udje, pohabljene roke in noge, trganje in zbadanje po raznih delib telesa, da celo ludi slabe oči so pogost oosledica revmatizma in protina, bolezen vedno bolj napreduje. ki se morajo odstraniti, k Nudim Vam zdrav meno snovi domače ztl ki se na umetni način po dobrotvornega, zdravilnega učno kislino raztvarjajoče, iz-n e pospešujoče i e nitjem . . nar.i u i sestavlja iz nekega i e ca, ki ua daje dobra mati narava za blagor bolujočega foveštva. Pišite mi takoj in dobili plačno poučni. Zbiralno mesto za pošto: Avgust Marzke, opoinoma brez-ipravo. Berlin-Teltow, Hermana Gorinz Alleo Abt. 284. — Ne vem, kje naj si kupim blago za novo obleko? ■— Tu ni treba nič premišljevati, temveč pišite še danes Trgovskemu domu Slermecki po vzorce, ker tam je ogromna izbera v suknu. kamgarnu, ševjotu. in drugem blagu za moške obleke. Vse blago je dobre kakovosti in cene so zelo nizke. TSG0V93- PfMA'ffl-081«. Celje M. 19 izdeluje lia željo obleke I« ilrugo konfekcijo pn meri v par dneh. Cenik in vzorci zastonj. da v vlakih, ki vozijo med južno Anglijo in škotsko človek lahko posluša potom gramofonskih plošč opis pokrajine, skozi katero vozi vlak, divje oziral okrog sebe in s penastimi ustnicami kričal strašne besede: >Seldžuki! Seld-lukil« Kakih trideset korakov pred prestrašenim zidom človeških bitij, ki se niso mogli mogli umakniti, je konj brez vsakega prejšnjega znamenja, brez smrtnega diha povesil glavo in se s strašno silo zvalil po tleh, kjer je obležal mrtev z zlomljenim tilnikom in iztegnjenimi nogami, še ne dva koraka daleč od množice; jezdec pa je obležal mrtev na travi. Se vedno so prihajali drugi po griču nizdol in dirjali na vso moč, vedno več in več in vedno hitrejše kakor da ne bi nobena zemeljska sila ae mogla ustaviti njihovega dira. Najprej jih ie prišlo kakih dvajset in za temi kakih sto, !a "jim? pa raztreseni ostanki uničene vojske, razpršeni kakor suho listje od smrtnega vrtinca, ki so mu pravkar utekli. Mnogi njih niso vedeli niti se brigali za to, kaj so delali; spominjali so se samo groze, ki so ji utekli, in niso niti poskušali ustaviti svojih konj; živali pa, same blazne od strahu in bolečin, so divjalo naravnost, v vrste pešcev, kjer so se P'| zadnjem skoku vzpenjale visoko v zrak kakor da ne bi hotele jezditi preko živih bitij. Mnogo jih je bilo stlačenih v gnječi in mnogo j1" je popadalo z izmučenih konj; bili so preveč utrujeni, da bi se mogli vzdigniti, iu preji!* v Peha n i, da bi mdgli i/.pregovoriti bese-co> samo vode so hoteli imeti. Vzlic vsemu temu so dva ali trije imeli »ec življenja v sebi kot ostali in so se vzdržali 11 "cgah: neutegoma so jih peljali okoli go- ste množice do roba jezera, kjer je kralj s svojimi dvorjaniki mirno čakal, da se zmešnjava poleže, molil za vse, ki so bili udeleženi, vendar ne da bi poskusil narediti konec presilnemu strahu ali narediti red. Kraljica in njene d> tiče so bile pa v nevarnosti, da jih sredi kip 1 - gnječe ne stlačijo do mrtvega. Gilbert je oil blizu kralja in ker je sedel visoko na svojem velikem konju, je kakor večina ostalih pregledal vso divjo zmešnjavo. Bilo je kakor bi se neka strašna, nevidna pošast z železnim objemom ovijala okoli stoti-sočev, podobno kakor velike kače, ki se ovijajo okrog svojega plena, dokler ga ne umore; ljudje se niso mogli več boriti in -živali niso mogle udarjati niti s sprednjimi niti zadnjimi kopiti, in so poteptale vse, kar jim je bilo blizu. Na malone popolnoma ravni planjavi je bilo videti na tisoče in tisoče čelad raznih barv, ki so bile tako tesno stisnjene na kup, da se je videlo, kako .»r da ni mogoče, da bi bilo tamkaj tudi prostora za prav toliko teles. Kakor nosijo pri vinski trgatvi natrgano grozdje v majhnih mokrih lesenih posodah k velikemu sodu, kjer leži potem stisnjeno in stlačeno in kjer so rdeče, bele, modre in zelene jagode, ki plavajo v neki tekočini ter se pri vsakem koraku zibljejo sem in tja — prav tako so se pred Gilbertovimi očmi brez pre-stanka premikale svitle čelade okoli nekakega osrednjega vrtinca sijajnih barv, rdečih, vijoličastih in olivkastih, med katerimi se je svetilo zlato in srebro ter mrzli svit polita-aega jekla Toda tam v ospredju je bila nevarnost in iz daljave je Gilbert razločno videl smrtno bledost prestrašenih obrazov, slišal strašne glasove, ki nimajo nič podobnega v naravi, in kriki ranjenih in prestrašenih žensk so se vzdigovali iznad množice. Sedel je mirno in gledal, ako bi mogel v tej daljavi razločiti obraz ene ali druge; mrzel mraz ga je izpre-letel, ko je pomislil, kaj se utegne zgoditi, in kako lahko bi bila vsa ona krasna dekleta in žene stlačene in pohojene v vsej svoji lepoti, svoji mladosti in svoji sijajni opravi, in to pred o&ni tisočev, ki bi radi umrli zanje, da bi jih rešili. Prva njegova misel je bila, da bi naskočili pred njim se nahajajočo množico, če treba tudi z mečem, in pripeljal kraljico in njene dvornice varno nazaj; ko pa je samo za trenotek premotril ves položaj, je spoznal, kako popolnon?a brezuspešen bi bil tak poskus, in da bi celo tedaj, ako bi vsa množica čutila tako kakor on ter želela narediti pot kamorkoli, tega nikakor ne mogla storiti. Samo ena pot je bila, ako je hotel rešiti ženske, in ta je bila očevidno v tem, da odvrne množico z nepričakovanim razburjenjem, ki bi bilo baš nasprotno od njihovega strahu. V Ameriki so gotovo slabi računarji, sicer bi imeli tam okoli 26 milijonov avtomobilov, pa samo okrog milijona bolniških' postelj. Ona: »Kako so ti dopade moj novi klobuk?« On: »Najbolj mi je všeč, če visi v izložbenem oknu.« Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkral Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajenec« in narobe. Stanovanjska bila je radi družinskih razmer naprodaj v Stra-žišču št. 92 pri Kranju. M panjev, 10 praznih, Žnidaršiče-vib. i metalnico, omaro za satuice. drugo čebelarsko orodje, 1500 kg repe za krmo prodam. Bizjak Jože, Dražovnik šl 5. Dobrova pri Ljubljani iltliin ki ima veselie UEHIU, do kmečkega dela in živine, sprejmem takoj Golmajer Janez. Breg 3, p Križe na liorenjskem. SlaiOMMiBOAjŠ Jože. Zvirče p. Krie Kakor Oomoiliib v vsako hišo, spada ludi večtisočkral preizkušeni barometer — Pošljite 5 Din v znamkah na Barometer, Ljubljana L, pošt. predal IS, in dobili ga boste ca 10 oralov. rSSS&HO Jijša, gospo-darsko poslopje, naprodaj - Mo'škerc Jakob ŽelimIje 40. p. Ig Hlanar l'rideu in nlopEC ste,,, išče službo. nairajše v bližini Kranja Naslov v uprav i Domoljuba pod št 3746. Siblt za kmelska l,e'a UVHIE se sprejme v Dravljah 18. p. št. Vid nad Ljubljano Os&nga žagana na samico iščem Franc Porenta, Zavoglje -t. 9. Sp Hruiiea pri Ljublj p.j v naiboljšem sta-' "" nju prodam Janez Mihalič. šmihel - Novo mesto. »Snubec: »Vi me najbrž ne razumete, jaz želim zasnubiti.« Ona: »Prav dobro razumem. A ker že ravno govoriva o ljubezni, koliko pa zaslužite na mesec?« Vse govori o naših cenah Nogavice: otroške . ženske . moške . Čevlji: otroški. ženski . moški . Din M ' II «1 »t •• 4-6- 3- 16- 59-- 75- Vsi čevlji s higijeničuim usnjatim podplatom Plaž«!: otroški . . . . „ 85*— ženski športni . „ 150"— ženski s podlogo „ 185'— ZDAJ VSI K TVRDKI Ant, Krisper Mestni trg 26, Ljubljana Stritarjeva ul.l-3 Delavci, ki so delali na železnici, so dokončali delo ter se podali do'-bližnje postaje, kjer so vstopili v prazen živinski vagon, da se odpeljejo domov. Ko je vlak obstal na domači postaji, so delavci začudeno gledali, kaj da se jim tam navzoči potniki tako strašno smejejo. Ozrli so se in na vagonu čitali tale napis: -Pozor! Pozor! Divje zvezi cirkusa Nemecek.f I. šašelj: , Pregovori o bogastev in bogatinih Bogastvo človeku ne odpravi smrti. Bogastvo do tretjega roda ne rnide rado. Bogastvo u od rti je se nenadoma razbije. bogat je, kakor bi bil rogat. Bogat v prepiru, ubog v miru. Bogatca bolezen in reveža prasec Knko to?« »Glej, ko je prišel k nam v naš trg, ni imel drugega kot staro kočijo, danes ima pa milijon.« »Za božjo voljo, kaj pa počenja z milijon starimi kočijami?.- 2 tedna KMET FERDINAND stavbni in galanterijski klepar, izvršuje vsa v to stroko spada oča popravila Udclovatetj lastnih raznih škropilnic za škroplienie trt od Din 250 naprej. Vinogradniki pohitite, dokler traja zaloga po znatno znižani ceni. To?na strokovna in solidna postrežba. Trebnje-Stari Irg V knjigarni. " " „n A; 'I ,Borl"' Proti zvišanju cen« za JO Diu? B. Imamo, a sedaj stane 15 Din. BOLNE NOGE Z uporab« aorega sredstva, olajšanje t Srek minutah Nz tisoče ljudi v Franciji s« poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečin« nog. S« drevi pomočite noge enostavno v vročo kili-kovo kopel Saltrat Ro-della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V tish minutah popolnoma prenehajo vja vnetja in oteklin«. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite popolnoma a koreninami brez bolečin in nevarnosti. Nosili bost« lahko lepe čevlje manjše itevilke ter x lahkoto hodili ve« dan, ali pa plesali vao noč. Saltrat Rode'1 se prodaja z jamstvom po neznatni ceni v vaeh lekarnah, drntferiiah ln oarfunu-rr*'- BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovalcih lahko sedai vsak čitatelj tega list« dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. PiSite Se danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Ncumuum, service 21-A Zagreb, Boikovičeva ul. U Vamlrovec je potrkal na vrata ter pr«> jesti. Gospodinja mu je postavila skledo M mizo. Možakar, videč njeno ilobrotljivcst, J< kmalu prišel še drugič in tudi tretjič, v» kokrat je dobil jesti,, gospodar pa se J» jezil: »Ceinu pa strežeš vedno temu puhu in ga pitašf« .,. Ona pa se je nasmehnila ter odvrni«' »Ti ne veš kako dobro de, ko ponudiš kosu« moškemu, ki nič ne godrnja in no ™ nosu.« Fige in brinie za žganiekuH oddaja po najnižji ceni tvrdk;i f IVAN 3EIAČIN, uubliana, EmonskajJJ V VSAKO HIŠO DOMOLJUBA! HRANILNICI IN POSO^ T^MNIKU _ raassssssasas! ?! 1 ~jeno zavezo 1,1*1 Izdajatelj: Dr. Gregorij P«ifaW 1 ^___i* , , " -----s' *■ "cuuiejeno zavezo ugodnosti: Jamslvo presega večkratni znesek vseh vlou _ Doh™ , vloge vedno plačljive. — Delokrog n^jet - N^ggpoioi^ ^ Urednik: Jože Koiičeb Za Jujoslovansko tiskarno! Karel čeJ