y 5 5 A- A A
□SREDNJA MJUNIC>*
p.P.1Z6 66001 KOPER
6010 O.
00
Primorski c
nevmk
Posimua piačana v gutovim^	..
Abb. postale i gruppo Cena 4u0 lir
Leto XXXVII. St. 69 (10.891)
TRST, nedelja, 22. marca 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* V Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO OPROSTITVI FRANCA FREDE, C10VANNIJA VENTURE IN GUIDA GIANNETTINIJA
Vsa italijanska demokratična javnost obsoja nezaslišano razsodbo sodnikov iz Catanzara
Tudi Franco Freda kmalu na svobodi?
CATANZARO — Bo za Guidom Giannettinijem tudi Franco Freda kmalu na svobodi? Vprašanje je umestno, kajti zagovorniki neofašista iz Trevisa so že napovedali, da bodo zaprosili za njegovo izpustitev na začasno svobodo. Ni izključeno, da bo prizivno sodišče v Catanzaru, ki je za to pristojno, prošnjo ugodno sprejelo. Mnenja izvedencev so sicer deljena, kajti nekateri trdijo, da bi Freda lahko zaprosil za izpustitev na začasno svobodo »šele* aprila prihodnjega leta. Po razsodbi, ki so jo v petek izrekli sodniki, pa bi ne bilo nič čudnega, če bi bil neofašist iz Padove čez nekaj tednov že zopet... svoboden državljan.
Sicer pa je včeraj državni tožilec vložil priziv proti oprostilni razsodbi. Kot je bilo predvideti, bo torej o pokolu na Trgu Fontana razpravljalo kasacijsko sodišče. Če bo to sodišče razveljavilo petkovo škandalozno razsodbo, bodo morali Freda, Ventura in Giannettini, pa tudi Valpreda, še enkrat pred sodišče. To pa bo, v najboljšem primeru, šele čez dve ali tri leta.	I I
Manifestaciji dijakov v Milanu in v Rimu - Magistratura democratica: poraz za vse, ki si žele pravice - Izjave predstavnikov političnih strank
RIM — «Ostane samo šestnajst mrtvih® je rimski dnevnik Paese sera naslovil svoj včerajšnji uvodnik o nezaslišani razsodbi, s katero je prizivno porotno sodišče v Catanzaru oprostilo Franca Fredo, Giovan-nija Venturo in Guida Giannettinija, obtožence pokola na Trgu Fontana v Milanu. Ta naslov jasno ponazarja občutek grenkobe, ki ni prišel do izraza samo na časopisnih straneh, ampak tudi na ulicah, v splošnem vzdušju prebivalstva.
V Rimu in v Milanu so dijaki na dveh množičnih manifestacijah izpričali obsodbo za odločitev sodnikov iz Catanzara. V Milanu se jih je zbralo več desettisočev, v sprevodu so obšla glavne mestne ulice in končali svojo tiho protestno manifestacijo prav na Trgu Fontana. V Rimu pa oblasti niso dovolile sprevoda po mestnih ulicah in so se dijaki zbrali na pravni fakulteti rimske univerze, kjer so izrekli zaprepaščenost zaradi nezaslišane razsodbe. V večernih urah pa je bila na Trgu Fontana
Na deset tisoče dijakov je včeraj s sprevodom po milanskih ulicah demonstriralo zivnega porotnega sodišča v Catanzaru. Na sliki skupina dijakov s transparentom, 20. 3. 1981 — La strage continua (Pokol se nadaljuje)
proti razsodbi pri-na katerem piše:
(Telefoto AP)
v Milanu še ena manifestacija, na kateri je spregovoril tudi Pie-tro Valpreda.
Med številnimi obsodbami in izrazi zaskrbljenosti nad odločitvijo sodnikov iz Catanzara je treba najprej omeniti dokument skupine Magistratura democratica, ki združuje napredne levičarsko usmer jene sodnike. V tem dokumentu ni samo zaskrbljenosti in začudenja nad razsodbo, je tudi poudarek na dejstvu, da predstavlja taka razsodba poraz za vse sile, ki si žele pravico, da inštitucije izgubljajo zaupanje prebivalstva. «Z grenkobo ugotavljamo, da je bilo zaman delo Stiza, Calogera, Alessandrinija, D'Ambrosia, Fia-sconara, Lombardija, Scutterija, vseh tistih, ki so se trudili, da bi ugotovili resnico,® je rečeno v dokumentu, ki ga je izdala Magistratura democratica.
Tudi predstavniki političnih sil so včeraj ponovno izrazili zaskrbljenost zaradi petkove razsodbe. Demokristjan Fracanzani je dejal, da je bila to ena najbolj žalostnih strani zgodovine italijanske republike, komunist Calamandrei je poudaril, da so oprostitve iz Catanzara obsodbe vredne, toliko bolj zato, ker so prišle do izraza še zlasti v zadnjem letu mednarodne povezave črnega terorj.zW, kar tudi pomeni, da druge države' ne morejo več verjeti Italiji, ko se obvezuje za boj proti terorizmu: socialist Signori govori o odkritem porazu demokratične države, liberalec Biondi poudarja svojo zagrenjenost, socialdemokrat Puletti pa se sprašuje, če so politiki naredili vse, da bi odkrili resnico. Voditelj radikalne stranke Pannella pa ob vsem tem opozarja, da je oprostitev verjetno posledica dejstva, da bi obsodba pomenila «tveganje», da se odkrijejo tisti, ki so bili na politični ravni vpleteni v zadevo. Edini, ki so z razsodbo zadovoljni so neofašisti, ki se celo zaganjajo proti vsem, ki obsojajo odločitev sodnikov
RIM — V tovarni »Chimica di Colleferro*, ki pripada koncernu Snia Viscosa, je prišlo sinoči do
__.................................................................................mil«..
MRZLIČNI POSVETI Z VODSTVOM DRŽAVNE BANKE
Človek subjekt zaščite okolja
Na mednarodnem seminarju o dolini Glinščice, ki se je začel včeraj v gledališču France Prešeren v Boijuncu, je v številnih referatih, predvsem pa v posegih političnih predstavnikov, prišel do izraza izhodiščni aspekt zaščite naravnega okolja: nujnost povezanosti med okoljem in človekom, ki na njem živi, kot predpogoj za resnično zaščito okolja, brez vsiljenih ukrepov, ki bi bili v vsakem primeru restriktivni. Človek mora biti torej subjekt pri odločanju o tem, kakšno- bo jutri okolje, v katerem živi,
Pri nas se ta vprašanja zastavljajo s še večjo odločnostjo, kajti Človek, ki živi na ozemlju, ki ga Je treba zaščititi, je v večini primerov Slovenec, tisti, ki so sc v bolj ali manj daljni zgodovini proglašali za zaščitnike narave, pa tega niso hoteli upoštevati in so pojmovali naravo kot nekaj ahstrakt nega In človeku, ki je tam bival, niso priznavali niti pravice, da bi »oodločal o tem, kakšno bo njegova življenje v bližnji bodočnosti.
Ugotovitev, ki smo jo, z večjim ali manjšimi poudarkom slišali na včerajšnjem za«cdanju v Bolnincu je torej zelo pomembna, tudi zato, ker uokvirja zaščito ek^Ha v pravilno dimenzijo s peudarianiem vloge, ki jo ima pri nas odprta meja.
&e zlasti pa je ta ugotovitev pomembna, ker v celoti zanika tezo. Po kateri se meščan sam izvoli za *aščitnlka narave, v našem primeru Predvsem Krasa, ki ga je vedno le Okoriščal in uničeval, ne da bi pri temu upošteval zahteve in potrebe Prebivalstva, ki tam živi. Zanika, •kratka, mačehovski odnos meščana do narave In potrjuje, da na-ravo najbolje zaščitiš tako, da n-mi)goe’š človeku, ki tam živi. vse-•tran«ki družbeni in gospodarski Vuzvoj.
Vlada pripravlja nove ukrepe za krpanje lukenj v proračunu
Že včeraj načelno sprejeli občutne poviške telefonskih tarif
RIM — Neobičajna molčečnost in mrki obrazi predsednika vlade in gospodarskih ministrov po posvetu o »prilagoditvi* triletnega načrta poslabšanim gospodarskim razmeram, ki je potekal skoraj neprekinjeno od predsinočnjim, ne o-betajo nič dobrega Sam Forla-ni in posamezni ministri so bili sicer sinoči, ko so zapustili zasedanje v palači Chigi, skrajno zadržani in nenavadno skopi z besedami, češ da so le preverili izhodišče postavke La Malfovega srednjeročnega gospodarskega načrta v luči sprememb, ki so posledica spreminjevalnih predlogov k finančnemu zakonu in k lestvici davčnih količnikov, ki jih je parlament Vsilil vladi. V grobem gre za okrog 8.000 milijard lir, ki jih mora vlada nekje dobiti
Na posvetu so Forlani, zaklad ni minister Andreatta, proračunski La Malfa, 'ndustrijski Pandolfi, finančni Reviglio, ministri za zunanjo trgovino Manca, za državne udeležbe De Michelis in za po što Di Giesi ter guverner državne banke Ciampi z najožjimi sodelavci, opravili poglobljen in podroben pregled gospodarskih, monetarnih in davčnih ukrepov, ki naj bi spravili v novo ravnovesje italijansko gospodarstvo.
Za kakšne ukrepe šo se odločili ostaja še velika uganka, ker so bila zaman vztrajna prigovarjanja parlamentarnih časnikarjev, da bi udeležencem posveta ob odhodu iz vladne palače razvezali jezike. Zvedelo se je samo, da se bo vla ;da sestala na.ibrž še danes, ali najpozneje jutri zjutraj, da sprejme ustrezne sklepe, preden se Fur-
lan. odpravi na Holandsko, kjer se bodo najvišji voditelji desetih držav Evropske gospodarske skup nosti v Maastrichtu pogovarjali ravno o gospodarskih vprašanjili. Ostajajo le ugibanja o morebitnih novih ukrepih za zaviranje uvoza, za nadaljnje omejitve kredita, za nove obdavčitve, predvsem pa so verjetna nova klestenja po javnih izdatkih. Vsak od teh ukrepov terja določene žrtve od družbene skupnosti (od naraščanja brezposelnosti do znižanja življenjske ravni ali zmanjšanja javnih storitev)
Ni pa skoraj nobenega dvoma,
da nam bo vlada za prihodnji teden postregla z neprijetnim »presenečenjem*, ki ga že napoveduje včeraj načelno sprejeta odločitev o poviških telefonskih tarif. Včeraj zjutraj se je namreč vladnemu gospodarskemu posvetu pridružilo tudi zastopstvo državnega koncerna IRI in družbe, ki ima v zakupu telefonsko službo (SIP), da sprejmejo ustrezne odločitve glede sredstev, ki so potrebna za nove investicije in za kritje primanjkljaja. Del teh sredstev bodo po vsej verjetnosti krili s povišanjem telefonskih tarif, ki naj bi znašalo 10 ali 12 odstotkov.
močne eksplozije, silovit požar.
ki je zanetila
Nov sestanek luk severnega Jadrana
KOPER — Posebni koordinacijski odbor, ki ga je pred kratkim umestila delovna skupnost Alpe-Adria v Benetkah, se je včeraj ponovno sestal v Kopru pad predsedstvom načelnika beneškega luškega skrbništva adm. Sergia Stocchettija, da nadaljuje poglabljanje oblik stvarnega sodelovanja med pristanišči severnega Jadrana. Zastopniki pristaniških ustanov Trsta, Benetk, Kopra in Reke so proučili možnost pritegovanja blagovnih tokov, ki jim jih odjema konkurenca tirenskih in severnoevropskih luk.
POZIV PREDSEDSTVA KMEČKE ZVEZE
Preprečiti nasilno poseganje po zemljiščih na Kolonkovcn!
Člani Kmečke zveze, najbolj predstavniške organizacije kmetov v tržaški pokrajini, so na svojem zadnjem občnem zboru ponovno razpravljali o perečem vprašanju razlastitev na Ko-lonkovcu in v tej zvezi so potrdili popolno podporo pravičnim zahtevam prizadetih kmetovalcev in lastnilcov.
V razčlenjeni razpravi je bilo podčrtano predvsem sledeče:
—	načrti za ljudske gradnje v tržaški občini sprejeti na nedemokratičen način in brez vsa kega predhodnega posvetovanja, so z ozirom na izbrane lokacije in predvidene dimenzije urbani stično, gospodarsko, družbeno in etnično nespre jemljivi;
—	zaradi tega je potrebna revizija načrtov kar so s svojimi večkratnimi stališči in prav 'nimi ugovori potrdili prizadeti in njihove or ganizacije;
—	občinska uprava se je na zahtevo poli tičnih strank že pred letom dni obvezala, da bo pripravila revizijo, vendar v tem smislu še ni bilo nič storjenega;
—	glede gradbenih posegov m Kolonkovcu so prizadeti kmetovalci in lastniki z velikim čutom odgovornosti in razumevanja za potrebe zadrug in njihovih članov sprejeli kompromisno rešitev, v kateri so izrazili pripravljenost, da
žrtvujejo del svojih vrtov pod pogojem, da jim pristojni organi dajo potrebna jamstva tudi z ozirom na pravično odškodnino.
Zato je nezaslišano, da so na Kolonkovcu prvič v povojni zgodovini s silo in ustrahovanjem zasedli zemljo slovenskih kmetov in da še danes obstaja resna nevarnost, da se taki posegi ponovijo.
Zadnja ponudba gradbenih zadrug, ki je ne spremljajo konkretna jamstva za celotno revizijo načrtov za ljudske gradnje in jamstva za preosnovo urbanističnih norm za razrešitev stanovanjskih potreb krajevnega prebivalstva, predvideva smešno nizke odškodnine in je zato nesprejemljiva. to izhaja iz resolucije, ki so jo na skupščini dne 18. 3. 1981 na Kolonkovcu soglasno sprejeli vsi prisotni.
Glede na dejstvo, da so prizadeti na omenjeni skupščini poverili naši organizaciji nalogo, da nastopi na vseh ravneh v obrambo njihovih pravic, pozivamo vse demokratične in politične sile, javne uprave in posebej vso slovensko javnost, da se aktivno zavzamejo, da se prepreči izvajanje nasilnega poseganja po zemljiščih na Kolonkovcu ter da se s skupnimi močmi ob upoštevanju potreb in stališč prizadetih doseže sprejemljiva ter pravična rešitev.
Predsedstvo KMEČKE ZVEZE
tiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiviiiiiiiiiM
V ZVEZI S SPOPADOM V BTPGOSZCZU
V Varšavi danes srečanje med sindikalisti in vlado
Walesa in predstavniki oblasti se zavzemajo za obnovo pogajanj Vojaške vaje«Sojuz 81» na ozemljih štirih držav varšavskega pakta
VARŠAVA — Vodstvo sindikata »Solidarnost*, ki je prispelo v Byd-goszcz takoj po izbruhu incidentov, bo ostalo v mestu dokler spor ne bo rešen. Predsednik koordinacijskega odbora komisije Walesa se trudi, da bi bil ohranjen mir. Po njegovem mnenju je sedaj najbolj važno pojasniti vzroke spopada v sejni dvorani vojvodstva ter je imel v zvezi s tem stalne stike z vlado gen. Jaruzelskega.
Po nasprotujočih si vesteh pa je bilo zvečer potrjeno, da se bodo pogajanja med vlado in sindikati začela danes v Varšavi. Na sedež ministrskega sveta v glavnem mestu bodo prispeli sindikalni predstavniki, ki se bodo tam sestali s podpredsednikom vlade Rakow-skim, ki je odgovoren za stike s sindikati.
Ta vest je nekoliko ublažila napetost, ki je rasla v zadnjih urah. Nekateri krajevni sindikati »Solidarnosti* (v Elblagu, Inovvrocla-wu in Grunziadzu) so na svojo pest proglasili stavko ne da bi počakali na sklepe osrednjega vodstva, ki je doslej najavilo samo o-pozorilno stavkovno pripravljenost. Razburjeje med članstvom s6 večale vesti o precej hudem zdravstvenem stanju enega od ranjenih sindikalistov, ki so ga prepeljali na zdravljenje v Varšavo.
Ocene o dogodkih v Bydgoszczu so še vedno precej različne. V krogih »Solidarnosti* poudarjajo, da je bila policijska akcija naperjena predvsem proti kmečki »Solidarnosti*, ki še ni bila priznana od vlade. Pravzaprav je bila koncentracija policijskih sil namenjena predvsem izgonu članov kmečke »Solidarnosti*, ki so že v prejšnjih dneh zasedli sedež Združene ljudske stranke (kmečke usmeritve) in ki so zahtevali demokratične volitve »kmečkih krogov*.
Da pa je pri vsem tem šlo tudi za samosvoj in v neki meri neodgovoren poseg, priča dejstvo, da je krajevno vodstvo Poljske
združene delavske stranke pozvalo, naj se nadaljuje zasedanje vojvodskega sveta, ki je bilo nenadoma prekinjeno, kar je potem izzvalo incidente. Na drugi strani pa je partijsko glasilo «Trybuna Ludu* pisalo včeraj o potrebi po treznem razmišljanju. Zaostritev odnosov — piše Ust — lahko služi v tem trenutku samo sovražnikom sociaUstične obnove, ki sta jo začrtala delavski razred in partija.
Sporočajo, da se je zahodno-nemški zunanji minister Genscher že vrnil v Bonn. iz Moskve pa je dopotoval v domovino poljski podpredsednik vlade Jagielski.
V teh dneh potekajo na poljskem, sovjetskem, češkoslovaškem in vzhodnonemškem ozemlju vojaške vaje »Sojuz 81». Vrhovni po-
veljnik sil varšavskega pakta sovjetski maršal Kulinov in načelnik generalštaba Gijbkov sta včeraj prispela v Vzhodno Nemčijo.
V zvezi z dogodki v Bydgoszczu, naj omenimo še. da je federacija CGIL, CISL in UIL izrazila svojo zaskrbljenost zaradi posega pa Ucije.
MADRID — Mlada teroristka baskovske organizacije ETA je u-bila s strelom v glavo bivšega po veljnika poUcije v španski deželi Navarra, 62-letnega polkovnika Joseja Luisa Prieta, ko je z ženo in sorodniki vstopal v neko cerkev v Pamploni. Včeraj je medtem umrl polkovnik Ramon Romeo Rotae-che, ki je bil žrtev podobnega a-tentata v Bilbau pretekli četrtek.
Vrtnarji ne bodo sami
Kaže, da vprašanje ljudskih gradenj in zanje predvideni!, razlastitev na Kolonkovcu, ostaja slej ko prej nerešeno. Vrtnarji so na zborovanju v sredo znova potrdili svoja znana stališča in odločnost braniti zemljo z vsemi možnimi sredstvi, ker še vedno niso bile sprejete konkretne obveze glede njihovih osnovnih zahtev. Nasprotno, gradbene zadruge so jasno napovedale poseg v začetku prihodnjega tedna, pri čemer obstaja realna nevarnost, da se v ponedeljek ali torek zjutr. ; ponovijo mučni prizori nasilne intervencije, ki so se pred nedavnim odigrali s suhoparno logike sodne pravice na zemljišču Lufnovih. Človeku se u-pira ob misli, da bi do tega ponovno prišlo, potem ko so se oblasti in politične sile vendarle izjavile, da jc treba za pravično rešitev vprašanja izkoristiti vse možnosti. Ali je mogoče pasivno sprejeti krivico in zapostavljanje, kot da bi bilo šibkejšemu to usojeno? Ko-lonknvški vrtnarji pri svojem odločnem nastopu ne bodo sami niti v ponedeljek ali torek, tako kot tudi ne v dobočih primerih. O tem pričajo solidarnost slovenske javnosti, organizacij in društev, ki so pripravljena nuditi konkretno pomoč, da se prepreči sila, ki skozi kolonkovške vrtove sega globoko v zavest vsakega našega človeka.
aillllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllUIMMMIIIIIIIflllllllllllllllllllllDlIHIlIllHIlimillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUi
MED ČLANI TOLPE VALLANZASCA
Krvav obračun v zaporu: izdajalcema odrezali glavo
Ena od žrtev je neki Jugoslovan, obsojen zaradi ugrabitve
TURIN — V posebnem zaporu v Novari je prišlo do krvavega obračunavanja mpd člani tolpe Vallanzasca: dva zapornika sta izgubila življenje. Ubita sta bila 22-letni Massimo Loi s Sardinije, toda naseljen v Milanu (v zaporu je bi! zaradi primera Calabro) ter 30-letni Jugoslovan Božidar Vuličevič, ki je bil prav tako obsojen zaradi neke druge ugrabitve.
Potek krvavega dogodka nosi povsem mafijski pečat. Renato Vallanzasca je po umoru hladno-
krvno izjavil: »UbiL smo ju zaradi njunega sramotnega obnašanja. Loi si je zaslužil to kazen, ko je bil št na svobodi, Jugoslovan pa ko je bil v zaporu.* Krvavi dogodek se je začel odvijati predvčerajšnjim ob 17.30, ko so 28-lptni Chiti iz Genove, 28-letni Faro iz Catanie, 27-letni Andraus tudi iz Catanie in 27-letni Astorina iz Bologne zaporedoma zgrabili in onesposobili šest jetniških paznikov, jim vzeli ključe ter stekli v prvo nadstropje, kjer so odprli vrata Renata Val-
PRILIKA O PASTIRJU IN IZGUBLJENI OVCI
«Povedal jim je to priliko: Kdo izmed vas, ki ima. sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo zadene vesel na svoje rame, in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: — Veseiite se z menoj, zakaj našel šeni svojo ovco, ki se je izgubila—*.
Prilika o izgubljeni ovci, pa tudi ona o dobrem pa stirju, ki da življenje za svoje ovce, sta se rti i večkrat pletli v mislih zadnje dni, ko je prišla novica o smrti bivšega tržaškega škofa Santina. Kajti, če naj uporabim biblično govorico, tudi slovenska in hrvaška ovca mons. Santina sta se izgubili ali bolje padli sta v roke razbojnikom; ki so Uma grozili z zakolom. Ali je mogoče pošteno trditi, da je pokojni nadškof ravnal v primeru svoje slo venske in hrvaške ovce tako, kakor narekuje evangelij dobremu pastirju?
Toda. v trenutku ko se je zaprl grob nad njegovimi po-smrtnimi ostanki, nima smisla, da bi mi odpirali svoj sicer debeli eabier des dolennces. Raje se dotaknimo nekaterih izjav, ki so se pojavile v časopisju oh priliki te smrti. Pozvani smo bili, naj stopimo za krsto msgr. Santi-
na složno s svojimi italijanskimi someščani, češ da samo tako obnašanje lahko pozitivno pogojuje bodočnost našega mesta. V bistvu vabilo k odpuščanju, k pozabljenju, k spravi.
Težko se je upirati takim besedam, ki rastejo iz pre pričanja, v katerega tudi sam verjamem, da je treba prej ali slej na krivice, na ponižanja in zamere pozabiti in začeti graditi nove možnosti mirnega sožitja. Jaz tako va bilo z veseljem sprejemam in na primer iz srca odpuščam rajnkemu škofu, da se zaradi njegove prepovedi moji starši niti tajno niso mogli poročiti (mama je bila jugoslovanska državljanka) in da sem se zaradi tega rodil tako rekoč brez zakonitega očeta. Tudi mu odpuščam, da je za radi svojega slabega znanja slovenščine spremenil mojo birmo v nekakšno smešnico. Začel je s pozdravom, ki nas 'je spravil v smeh. katerega se do konca obreda nismo mogli otresli: ‘Dragi dečki in dečke...* Odpuščam mu tu di, da je na Telovft. pred kakšnimi tridesetimi leti, nam slovenskim otrokom, ki smo se udeležili procesije z banderom sv. Cirila in Metoda, izpod baldahina in z mon štranco v rokah, izrecno prepovedal peti himne, ki smo se
jih naučili pri verouku v šoli, češ da je dovoljeno prepevati samo v latinskem jeziku. Nikdar ne bom pozabil občutka ponižanja in jeze in, zakaj ne, tudi sovraštva, ki me je prevzelo, ko sem ugotovil, da ga italijanske pesmi, pač tako sorodne latinskim, niso motile.
Vse to je bilo in je prešlo, ker je pač človek zmožen odpuščanja. Nekaj drugega pa je seveda, ko gledamo na celo dobo, na neko miselnost, na neki odnos, katere predstavnik je bil v dobršni meri pokojni škof. Kako naj vsega tega ne obsodimo, če hočemo živeti v miru in spravi? Ali naj rečemo, da je bilo prav, da je bilo našim duhovnikom zagroženo z izobčenjem a divinis, če bodo opravljali svete obrede v jeziku svojega ljudstva? (Človek si ne more kaj, da ne bi pomislil, kako bi v tem primeru bilo treba izključiti a divinis samega Jezusa Kristusa, ki kot znano, latinščine ni obvladal). Ne, na novo bomo lahko začeli šele tedaj, ko bodo tudi naši italijanski someščani imeli dovolj 'poguma, da se proti takemu in podobnemu obnašanju izrečejo in ga obsodijo. Pa čeprav ga je zagrešil človek, ki je bil, ironija vseh ironij, v duhovništvu sin slovenskega škofa.	JOŽE PIRJEVEC
lanzasce in še treh drugih zapornikov: Sabina Falca, Maura Me-reua in Nunzia Ccnsalesa. Odprli so tudi vrata Francisa Turatella, ki pa je pozneje izjavil, da z obračunavanjem ni imel opravka. Člani tolpe z Vallanzasco na čelu so potem odšli do celice, kjer je bil Loi. Mladeniča so pobili na tla tpr mu potem odrezali glavo, v usta pa mu stlačili limono (mafijska kazen za izdajalce). Vallanzasca je izjavil, da je Loia ubil lastnoročno. Faro, Chiti in Andraus so priznali, da so sodelovali pri obeh umorih, se pravi tudi Božidarja Vuletiča. Tudi Jugoslovanu so odrezali glavo in jo potem vrgli v školjko stranišča.
Domnevajo, da so imeli člani tolpe namen likvidirati še nekaj drugih »izdajalcev*, toda naklep sp jim ni posrečil, ker so pazniki pravočasno zaprli dohode.
Od tega trenutka dalje so se začela vleči dolga pogajanja. V določenem trenutku sta se za talca, v zameno za paznike, ponudila ravnatelj zapora dr. Gheri-ni in kapetan jetniških paznikov Camillpri. Ponudba je bila sprejeta. Pogajanja so se zaključila včeraj zjutraj okoli 4. ure, nakar so se uporniki predali. Takoj so jih prepeljali v zapore v AscoU Picenu, na Pianosi in Fossom-bronu.
RIM — Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel na posebni avdienci 5000 slovenskih in hrvatskih vernikov, ki so prišli v Rim skupaj s svojimi škofi.
P nmor?fci*d(nevmk
TRŽAŠKI DNEVNIK
22. marca 1981
MEDNARODNI SEMINAR V GLEDALIŠČU «F. PREŠEREN» V BOLJUNCU
Dolina Glinščice kot dejavnik sodelovanja in pravilnega odnosa do človekovega okolja
Seminar je priredila pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine občina Dolina - Kvalificirana udeležba znanstvenih in političnih delavcev
Včeraj je bil v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu prvi dan mednarodnega seminarja o dolini Glinščice, ki ga pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine in UNESCO prireja občina Dolina. Seminar je že med včerajšnjo razpravo temeljito obravnaval zanimiva vprašanja, ki jih znan stvenikom. upraviteljem in navadnim občanom zastavlja naravna lepotica - Glinščica.
Uvodno besedo je včeraj podal dolinski župan, ki je pozdravil številne referente in goste, med njimi predsednika deželnega sveta Collija, generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja in predstavnike UNESCO iz Jugoslavije. Italije in Pariza. V svojem nadaljnjem posegu .je župan Švab razložil cilje, ki si jih je dolinska občinska uprava zastavila ob organizaciji pomembnega in zahtevnega seminarja. Občina in občani želijo, da bi bila Glinščica dejavnik, ki ljudi združuje, ki omogoča sporazumevanje ne glede na .jezik in na izrečene vsebine. Glinščica naj torej pomeni tudi prijateljstvo med dvema narodoma in državama. Prelepo dolino, polno enkratnih zani mivosti je treba seveda zaščititi pred uničujočim vplivom, naše civilizacije. Pri tem vprašanju ie Švab podal drugo bistveno ugoto vitev; občina je upravni organizem, ki je odvisen od dežele in države, nanjo pritiskajo seveda tudi občani. Ko gre za varstvo okolja (in seveda ne samo okolja), pa morajo biti želje in zahteve občanov stalno v zavesti upraviteljev na različnih ravneh; vsiljene odločitve niso pravilne. Svoje izvajanje je župan Švab strnil v ugotovitev; 'Skrb za Glinščico pomeni ovrednotenje Krasa s človekom in naravo, ki ne pozna meja.*
Za županom Švabom je stopil pred govorniški pult deželni odbornik za načrtovan.je in proračun Ser-gio Coloni. Najprej je v imenu deželnega odbora pozdravil pobudo za seminar, nakar je poudaril, da skrb za varstvo okolja ne morebiti le domena znanstvenikov, ampak delo, ki povezuje vse ljudi. Tudi vprašanje zaščite Krasa moramo torej obravnavati na ta način, saj so Kraševci bili in so prvi čuvarji svojega okolja. Dežela izdaja splošne načrte in koordinira delo. krajevne uprave in občani pa morajo dajati predloge in iskali rešitve v neposrednem stiku z živo stvarno st.jo. Coloni je nato spregovoril o pomenu, ki ga imajo osimski sporazumi za sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo tudi na področju varstva narave.
V	imenu IS skupščine SR Slovenije je spregovorila Marija Zupančiča - Vičar, ki je v prvem delu svojega iiosega razložila temeljne značilnosti pristopa jugoslovanske in slovenske socialistične samoupravne skupnosti k reševanju pro blematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega o-kolja. Tu je govornica poudarila, da v Jugoslaviji razumejo varstVo okolja kot družbeni proces za od pravo vseh tistih dejavnosti, ki rušijo naravna ravnotežja in kvarijo okolje.
V	drugem delu svojega govora pa se .je dotaknila vprašanja medna rodnega sodelovanja pri varstvu okol.ia. Poudarila je, da Jugoslavija pripisuje takemu sodelovanju veliko važnosti. Tudi Slovenija sode luje na tem področju s sosednjimi državami, tako z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Zelo intenzivno so
deluje tudi z deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Z ratifikacijo osimskih sporazumov je bilo v ta namen ustanovljenih več komisij, na osnovi dogovora med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino je prišlo do oblikovanja posebne delovne skupine. Tudi obmejne občine že konkretno sodelujejo pri urejevanju okolja, v sklopu takšnega sodelovanja pa je treba iskati primernih rešitev za zaščito Glinščice.
Pozdrav tržaške pokrajine je prisotnim prinesel predsednik Carbo-ne. V svojem posegu je poudaril važnost dialoga med Slovenci in Italijani, v tem smislu se morajo reševati tudi vprašanja Krasa, na katerem živijo Slovenci od davnaj in se od davnaj srečujejo z Italijani. Carbone je nato dejal, da se deželna uprava usmerja v miselnost, ki daje krajevnim upravam in občinam vedno več možnosti za odločanje. Glede varstva okolja je govornik naglasil potrebo po osveščanju ljudi in pozdravil sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Predsednik
Kraške gorske skupnosti Miloš Budin, je izrazil svoje zadovoljstvo nad seminarjem. Tudi Budin je poudaril vlogo občanov pri varstvu okolja in konkretno Glinščice. O svojstveni dolini je dejal, da pomeni prijateljstvo, ki prerašča meje, saj je narava bogastvo vseh ljudi. »Politični* del seminarja je zaključil predsednik SKGZ Boris Race, ki je med drugim dejal: »Občutljiv humanist pa ne bo zanikal, da enakopravnost teritorijev terja tudi enakopravnost med ljudmi, ki pa v naših krajih, na Tržaškem, Goriškem in videmski pokrajini še ni uresničena, ker Slovenci ne uživamo vseh, in med temi nekaterih najelemen-tarnejših narodnostnih pravic*. Kritično je nato ocenil tiste »varstvene* posege, ki so ljudem vsiljeni, takšni posegi tudi Krasu niso koristili. Race je nato omenil pomanjkljivo kmetijsko politiko. Slabo skrb za kmetijstvo označuje tudi primer Kolonkovca. Glede Glinščice pa je dejal, naj bi pomenila premike v pozitivno smer.
V znanstvenem delu seminarja so se najprej oglasili prof. Livio Poldini z referatom o izobraževalnih možnostih okolja, prof. Otto Weber iz Zagreba, Katia Vilhelm, član urada za ekologijo UNESCO Von Droste in predsednik italijanske komisije MAB Battaglia (mednarodni projekt Človek in biosfera). Omenjeni govorniki so govorili o mednarodnih prizadevanjih za varstvo in o projektu MAB, v katerega bi lahko vključili tudi Glinščico. V popoldanskem sporedu so brali referate Silvio Polli, Fabio Forti, Fer-ruccio Mosetti. Livio Poldini, Fabio Perco, Franca Maselli Scotti, Renato Mezzena, Ferry Scheri, Stane Peterlin, Matjaž Jeršič, Walter Lon-zar in Dušana Valečič, omenjeni posegi so bili predvsem strokovno-tehnične narave.
Seminar se bo nadaljeval še danes dopoldne (ob 9. uri), ko bodo na vrsti še zadnji posegi. Popoldne pa bo voden izlet v dolino Glinščice s prehodom meje. Zbirališče ob 15. uri v Gornjem koncu v Boljuncu. (am)
VČERAJ POKOPALI NADŠKOFA SANTINA
Nekaj po poldnevu včeraj so v stolnici sv. Justa pokopali nadškofa Antonia Santina. Na pokojnikovo izrecno željo so posmrtne ostanke položili v grobnico tik pred glavnim oltarjem, in to v strogo zasebni obliki. Pred tem je bila poldrugo uro dolga poslovilna svečanost, ki je privabila v stolnico veliko množico vernikov in predstavnikov oblasti. Med slednjimi navedimo vladnega komisarja Marrosuja, predsednika deželnega odbora Co-mellija in sveta Collija z odbornikoma Rinaldijem in Colonijem, predsednika pokrajine Carbone ja, tržaškega župana Cecovinija s štirimi odborniki in poslanca Tombe-sija. Pred vhodom v stolnico so delegati istrskih beguncev dvigali svoje prapore.
Mašo je daroval beneški patriarh kardinal Ce skupaj z goriškim, videmskim, pordenonskim in tržaškim škofom, pa še škofi iz Veneta ter z Reke in iz Istre. Tako kardinal Ce kot tržaški škof Bellomi sta v homilijah naglasila pomen pokojnikovega dušnopastirskega dela. Nadškof Santin je vodil tržaško Cerkev nepretrgoma 37 let.
za torek, 24. marca, celodnevno stavko, s katero hoče še odločneje ponoviti zahtevo, da pristojne o-blasti upoštevajo specifične potrebe slovenske šole.
V torek stavka slovenskih šolnikov
Sindikat slovenske šole za Furlanijo - Julijsko krajino je oklical

IZJAVE TPPZ P. TOMAŽIČ, CGIL IN PRISTftNIŠČNIKOV
Novi protesti zaradi catanzarske razsodbe
Pozivi k splošni mobilizaciji proti reakcionarnim načrtom m zahteva po nastopu vlade zoper antidemokrate
Catanzarska razsodba v zvezi s fašističnim pokolom na Trgu Fontana v Milanu je tudi včeraj (in bo še dolgo) botrovala nizu ogorčenih protestnih izjav.
Glavni odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič je nezaslišano razsodbo označil ne le kot nepopisen udarec demokraciji, temveč tudi kot grobo žalitev za vse, ki so — kakor sami bivši borci in aktivisti v ansamblu — bistveno prispevali k zmagi nad nacifašizmom. Italijanska republika je izšla iz odporniškega gibanja, catanzarska razsodba pa je očiten odraz teženj, da bi državo pahnili v mračno preteklost. Enako težnjo je opaziti v Trstu z namestitvijo portreta zloglasnega kolaboracionista nemških zasedbenih čet v letih 1943-45 Cesareja Pagninija v galerijo občinske palače. TPPZ P. Tomažič {»živa vse demokrate k učinkoviti mobilizaciji zoper poizkuse o prevešenju politične osi v Italiji na desno in k neprestani budnosti v obrambo demokratičnega družbenega napredka ob omikanem in tvornem sožitju.
Aktiv Nove zveze delavske zbornice CGIL ravno tako odločno protestira, tembolj, ker so fašisti že pretekla leta uživali — kot je rečeno v tiskovni noti sindikata — sila nevarno potuho v birokratskem in političnem aparatu države v okviru točno opredeljenega protidemokratičnega načrta.
Sindikat izraža pripravljenost odločnega boja zoper vsako novo de-stabilizacijsko akcijo ter poziva delavstvo in javnost sploh, naj od rimske vlade zahteva povsem drugačen način reševanja dramatičnih problemov, ki tarejo Italijo.
Sindikati pristaniščnikov v sklopu enotne federacije so pa izglasovali dokument, ki so ga poslali prefektu
s prošnjo, da ga posreduje predsedniku republike. Sindikalisti in delavci označujejo razsodbo kot žalitev za žrtve fašističnega pokola, grajajo državna telesa, ker so že od vsega začetka preusmerila preiskavo v napačno smer, in to v korist najbolj nazadnjaških in fašističnih krogov, zahtevajo od vlade korenito spremembo načina, kako odgovarjati na upravičene zahteve delavcev in državljanov po zadostitvi pravice, ter nazadnje napovedujejo sprejetje vseh mogočih mobilizacijskih pobud v obrambo demokracije in repubiške ustave.
V ODGOVOR NA NAKUPI NCOFASISTOV
Vrste pobudnikov proti smrtni kazni se širijo
Na sedežu mladinske federacije republikanske stranke je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki mladinskega gibanja KD, mladinske sekcije SSk in mladinskih organizacij ZKMI, PRI, PSDI in PdUP orisali časnikarjem namen skupne pobude proti uvedbi smrtne kazni v italijansko kazensko pravo. Srž pobude bo kakor znano množična manifestacija v torek, 24. marca: ob 17.30 se bodo udeleženci manifestacije zbrali na Goldonijevem trgu, od koder se bo razvil sprevod, ki bo krenil po glavnih mestnih ulicah proti Verdijevemu gledališču. Tu se bo ob 18.30 v mali dvorani začela javna razprava o nujnosti splošne mobilizacije proti poskusu neofašistov.
ENOTEN NASTOP ZA REŠITEV CAA
Na pobudo župana VV. Bordona so se včeraj sestali na miljskem županstvu predstavniki krajevnih uprav; predsednik pokrajine Car-bone, tržaški občinski odbornik Gambassini, podžupan dolinske občine Pečenik, župan dcvinsko-nabrežinske občine Škerk in zgo-niški župan Guštin.
Prisotni so pregledali položaj, ki je nastal v miljski ladjedelnici v trenutku, ko je predstavnik vlade pred dnevi izjavil, da ni predvideno izglasovanje posebnega zakona za ustanovitev nove družbe Fincantieri-Friuiia, ki naj bi prevzela ladjedelnico, kar praktično izključuje možnost, da bi bilo, po izteku sedanje začasne režije, zagotovljeno nadaljevanje proizvodnje v tem obratu. Med razpravo je bila ponovno potrjena skupna volja predstavnikov vseh krajevnih uprav, da se prevzamejo vsi potrebni ukrepi, ki so potrebni in izvedljivi za rešitev ladjedelnice. Med razpravo je bil poudarjen tudi gospodarski, politični in družbeni pomen tega skupnega boja v obrambo interesov miljskega in tržaškega gospodarstva.
Prisotni so na sestanku sprejeli več konkretnih sklepov: krajevno upravo bodo podpirale pobude sindikalnih organizacij o oklicu splošne stavke v tržaški pokrajini; postavljena je že bila tudi formalna zahteva po srečanju s predsednikom dežebiega odbora Comellijem in z generalnim vladnim komisarjem Marrosujem, ki naj poskrbi za nujno srečanje tržaškega odposlanstva s predsednikom ministrskega sveta Forlanijem.
da bi v Italiji ponovno uvedli inštitucijo smrtne kazni.
Na konferenci so pobudniki manifestacije povedali, da so k pobudi pristopile tudi organizacije ACLI, ARCI, KPI ir. SSk in da se nove priglasitve pričakujejo še danes in jutri. Da bi podrobneje seznanili javno mnenje s političnim pomenom manifestacije, so mladinske organizacije pripravile ustrezne lepake v italijanščini in slovenščini ter letake, prav tako v obeh jezikih, ki jih bodo do začetka manifestacije delili pred tovarnami in šolami. Na konferenci so nadalje poudarili pomen enotnosti, ki je bila med mladinskimi organizacijami dosežena ob tej pobudi v obrambo demokracije.
..................................
NAGRADNO ŽREBANJE ZA PREDPLAČNIKE NA PRIMORSKI DNEVNIK
TELEVIZOR JE TOKRAT OSTAL V TRSTU
Gregorčičeva dvorana ie bila včeraj pod večer ' premajhna, da bi sprejela vse, ki so prisostvovali tradicionalnemu žrebanju nagrad za tiste, ki so do konca februarja poravnali celoletno naročnino na Primorski dnevnik. Z zadoščenjem je lahko glavni urednik dnevnika Jože Koren ob ter priložnosti v svojem kratkem pozdravnem nagovoru ugo topil, da se je povečalo število naročnikov, da se je povečalo število celoletnih predplačnikov, da se je zato povečalo tudi število nagrad (letos na 63) in ustrezno njihova skupna vrednost. ‘To ie spodbudno saj potrjuje navezanost naših ljudi no dnevnik, pri tem pa ie še po setmo pomembno, da ie med novimi naročniki zelo veliko novih. m1 a dih družin.
Žrebanje samo v prisotnosti pred stavnika finančne uprave, ie hih letos združeno tudi s krajšim kul turnim programčkom, ki so ga izpolnili rezijanski leantavtor Rino Chiaese. ki je ob lastni spremljavi na kitaro zapel štiri svoje pesmi, posvečenih rezijanski deželici rojstni vas Osojane in dekletu (Rezija, Ti si lepa. kje neki, Po tiho, w tiho. Zbogom hiša) in v a folklor na pevska skupina deklet iz Raven pri Kopru, ki ie zapela pet pesmi iž svojena repertoarja.
treh je bil tokrat še kar nekam pravičen, čeprav nagrade niso šle prav v vsako tržaško iv goriško uljco niti v in vsako tržaško ali goriško vas. Barvni televizor je ostal v Trstu (na Bazovski cesti), motorno kolo ie šlo v Križ, izlet Pri morskega dnevnika po Dalmaciji v Rep nič in tako dalje tia do zadnje (15. nagrade. Po končanem žrebanju pa so se ob kozarcu vina »n
skromnem prigrizku potolažili tudi tisti, ki so ostali tokrat praznih rok.
Popoln seznam izžrebanih pa je naslednji:
1. Jožko Klemše, Str. per Baso-vizza 56, Trst — barvni televizor Philips; 2. Oskar Košuta, Križ 43
—	moped Tomos; 3. Ivan Blazina, Repnič 19/A — izlet s Primorskim dnevnikom za 1 os.; 4. Ivan Milič, Zgonik 27 — Spacalova grafika; 5. Franc Zupančič, Ul. F. Severo 6, Trst — premierski abonma SSG za sezono 81-82; 6. Karel Kalc, Gropa-da 22 — abonma GM za sezono 1981 82 ; 7. Vladimir Husu, Dolina 446 — knjiga; TITO - ilustrirani življenjepis; 8. Jožef Rožič, Ščedno 1, števerjan — knjiga: Kardelj -Spomini: 9. Albert Stranjščak, Gro-pada 111 — plinska pečica Ignis; 10. Liljana Antler, Ul. Mantovani 9, Konkonel — par smuči Elan, vezi Tirolya in smučarske palice; 11. Carlo Praselli, Devinščina, Prosek
—	srbska preproga; 12. Josip Gustinčič, Ul. Giacini 36, Trst — kra-ški pršut; 13. Karel Kalc, Bazovica 144 — volnena odeja Frette; 14. Egidij Milič, Salež 41 — Pasta-matic - Šimac: 15. Rozalija Regent, Prosek 216 — sesalec Alfatec - Bi-done; 16. Mario Gruden, Nabrežina 115 — servis krožnikov za šest oseb (porcelan); 17. Ferdinand Košuta, Križ 254 — servis kristalnih kozarcev; 18. Silvester Koren, Bo-1 junec 393 - knjiga: Černigoj -Monografija; 19. Branka Vodopivec, Bol junec 384 — knjiga: Spacal -Kosovel - Kras; 20. Maks Brajnik, Ul. S. Michgle 264, štandrež — škatla orodja; 21 Anton Brišček, Brišče 3, Križ — knjiga: Svetovne
pravljice L, 2. in 3. del: 22. Drago Butkovič, Ul. Slataper, Sovodnje — električna priprava za pečenje na žaru Moulinex; 23. Bruno Kralj, Trebče 175 — Krups Suzette; 24. Ignac Sampc, Pulje 187 — knjiga: Avčin - Kjer tišina šepeta; 25. Srečko Križmančič, Bazovica 252 — knjiga: Boccaceio - Dekameron 1. in 2. del; 26. Viktor Ota, Kroglje 14 — 800 gramov Mohair volne Grikid; 27. Ana Štrajn, Boršt 114
—	knjiga: Slovenska plemiška pisma; 28. Valerija Kramer - Špela, Ul, Giuliani 48, Trst — knjiga: Kneippov priročnik; 29. Stanislav Novak, Križpot 122, Mačkolje — konfekcija vina Primožič; 30. Boris Valentič, Ul. M. S. Giovanni 12, Trst — knjiga: Aduti dobre kuhinje; 31. Franc Milič, Zgonik 12
—	knjiga; Zelenjavni vrt; 32. Marino Kralj, Briščiki 7 — konfekcija vina Parovel; 33. Vincenc Fonda, Bazovica 206 — mini budilka Philips; 34. Marija Pečar, Bazovica 136 — lestev; 35. Vlado Turina, Proseška 2/A, Opčine — potovalka (skay); 36. Bogomila Jurkič, Pa-driče 130 — knjiga: Tomizza - Boljše življenje; 37. Andrej Križman, Bazovica 292 — knjiga; Humar -Primož Trubar; 38. Zlatka Lokatos, Trebče 121 — svetilka na plin; 29. Drago Klun, Boljunec 384 — konfekcija vina Komjanc; 40. Milan Kuret, Boljunec 269 — pribor orodja za kampiranje; 41. Edi Košuta, Križ 331 — kolo sira; 42. Rajmund Prašelj, Kontovel 4 — servis za turško kavo; 43. Roman
Merkuža, Gabrovec 21
salama;
44. Dragica Lupine, Narodna 186/1, Opčine — prtiček na križce; 45. Pino Hrovatin, Trebče 214 — knji
ga: Hergold — nož in jabolko; 46. Ludmila Brecelj, Sal. Contovello 38, Trst — album 2 plošči 33 obr. TPPZ; 47. Franc Čufar, Bazovica 106 — knjiga; Željeznov — Rupnikov proces; 48. Josip Hervat, Boršt 41 — enoletna naročnina na revijo Zdravje; 49. Ana Bogateč, Križ 322 — knjiga: Dolhar - Moji kra-ški sprehodi: 50. Alojz Nanut, Ul. S. Michele 274, štandrež - lesena skrinjica; 51. Danilo Nanut, Ul. S, Michele 184, štandrež — knjiga; Gregorčič - Poezije; 52. Vojko Ci-jak, Ul. Matajur, Štandrež — enoletna naročnina na revijo Naša žena; 53. Alojz Prašelj, Kontovel 224 — knjiga: Zupan - Minuet za kitaro; 54. Andrej Vodopivec, Bazovica 141 — lesen krožnik: 55. Justina Starec, Boljunec 280 — knjiga; Jakopin - Veronika; 56. Niko Škamperle, Ul. Verrocchio 2, Trst — enoletna naročnina na revijo Jana; 57. Ana Tomažič Krbav-čič, Ul. Istria 13, Trst — knjiga: Haley - Korenine 1. in 2. del; 58. Julko Čavdek, Ul. ex Impero, So vodnje — tri plošče 33 obr. Čebeli ca Maja; 59. Aurelio Karis, Ul. Montesernio 3, Trst — knjiga; Pregovori in reki; 60. Mirko Batistič, Rupa 8 — lutka - narodna noša; 61. Roberto Kozina, Padriče 163 — knjiga; Slovenske ljudske pripovedi; 62. Marčelo Zahar, Boršt 141
—	enoletna naročnina na revijo Antena; 63. Marčelo Taučer, Alpinska 135/2, Opčine — knjiga: Naša mala domovina; 64. Alba Maganja, Križ 398 — dve plošči 33 obr.: ans. Gorenjci in ans. Puhalj; 65. Marija Andrejaši, Ul. D'Annunzio 1, Milje
—	dve kaseti: Slovenski oktet in Pesmi Slovenije.
NA TEKMOVANJU V MARIBORU
Še eno prvo in eno tretje mesto za gojence GM
Končni izid tekmovanja gojencev glasbenih šol v Mariboru je za gojence tržaške Glasbene matice res izjemen. Tri prva mesta in ena tretja uvrstitev je uspeh, ki si ga četverica mladih tržaških glasbenih tekmovalcev in njihovi spremljevalci verjetno niso nadejali. Kitaristu Feriju in rogistu Lupincu se je včeraj z odlično prvo uvrstitvijo pridružil še klarinetist Miran Košuta, ki je dobil kar 90 točk in tako zagotovil nastop na zveznem tekmovanju v Sarajevu.
Priznanja je bil deležen tudi Ravel Kodrič, ki ga je spremljal pri klavirju. Zelo dobro se je uvrsti) v svoji kategoriji tudi violinist Peter Filipčič. Zbral je 70 točk in zasedel tretje mesto. Vsem štirim tekmovalcem gredo za uspešen nastop naše čestitke.
OD JUTRI DALJE
Zdravniški pregledi le proti plačilu
Od jutri dalje bomo morali zasebniki plačevati iz svojega žepa preglede in druge storitve tako imenovanih družinskih zdravnikov. Sklep, da se zdravniki začasno povrnejo k praksi «prostega poklica*, so soglasno sprejele sindikalne organizacije zdravstvenega osebja FI MMG, SNAMI, ANMC in FIMP, in sicer v znak protesta proti ravnanju osrednje vlade, ki še ni uredila vprašanja zdravniške konvencije kljub obveznostim, ki so . jih v tem pogledu prevzela ministrstva za zdravstvo, za delo in za zaklad. O-menjene sindikalne organizacije so hkrati sprejele sklep, da bodo plačila pregledov oproščeni občani, ki pripadajo revnejšim slojem, med njimi zlasti upokojenci s socialno pokojnino, brezposelni občani in reveži.
Za pregled v zdravniški ambulanti bo treba od jutri dalje plačati 10.900 lir, za pregled na domu pa 15.000 lir. S svoje strani je deželno ravnateljstvo za zdravstvo sinoči sporočilo, da bodo te vsote povrnjene vsem občanom (deželna uprava bo priznala 10.000 lir za ambulantni pregled, 15.000 Ur za pregled na domu in 5.000 lir za izdajo zdravniških aktov); prizadeti občani bodo morali predložiti ustrezne prošnje v uradih SAUB, katerim pripadajo, ter priložiti zdravnikovo potrdilo o prejetem plačilu.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče no l&l! no in brat
FERDINAND KRIŽMAN
Pogreb bo jutri, 23. marca, ob 14. uri iz mrtvašnice bolnišnice na Obelisku na repentabrsko pokopališče.
Žalujoči: žena Ivanka, hči z možem, vnuka Marko in Nataša, brata z družinama in drugo sorodstvo
Repentabor, 22. marca 1981
Sporočamo, da bo pogreb
MARINA MOŽINE
v torek, 24. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalujoči žena Cvetka, hčerka Dolores, mama Žita, brat Livio z ženo Virginio - in drugo sorodstvo
Trst, Boljunec, Trebče, Sežana, Gorenje, 22. marca 1981
Starši in otroci 2. razreda osnovne šole VirgiUj Šček izrekajo iskreno sožalje učiteljici Jasni Strgar -De Matteis ob izgubi drage mame.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
BRUNA JELUŠIČA
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju oddelka za oživljanje, g. župniku Živcu in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Gropada, 22. marca 1981
Ob nenadni smrti Ferdinanda Križmana izrekajo župan, odborniki in občinski svetovalci občine Repentabor bratoma — občinskemu svetovalcu Karlu in občinskemu uslužbencu Stanotu ter družini iskreno sožalje.
Ob izgubi Marina Možine izreka ŠD Primorec družini iskreno sožalje.
_______rai;7'>!/i'
Sekcija KPI Zorko Kralj iz Trebč izreka iskreno sožalje družini ob izgubi Marina Možine.
Ob izgubi dragega tovariša Ferdinanda Križmana izreka iskreno sožalje družini sekcija KPI Repentabor.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega brata in strica
MARIA MARTELLANIJA (MARTELANCA)
,Q1 !$9T
Družine Martellani, Žnideršič, Pertot, Martelanc in Venier
Barko vi je, Nabrežina, 22. marca 1981
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in nono
Željko Čok
Datum pogreba bomo objavili naknadno.
Žalujoči: žena, sinova, hči in drugo sorodstvo
Podlonjer, 22. marca 1981
22. 3. 1976
iliiiiiapiii
22. 3. 1981
Ob 5. obletnici smrti
BENJAMINA NOVAKA
se ga z bolestjo v srcu in neizmerno žalostjo spominjajo
mama, oče, brat Vojko z družino in nono
Mačkolje, 22. marca 1981
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi najinega dragega
MICHELA MILLA
(MICEL DE ROSSO)
se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nama.
Žena Zora in hči Marisa
Trst, 22. marca 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
IVANA BERSENDE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala ŠD Domjo, KD F. Venturini - Doinjo ter mladini od Domja in Krmenke.
SVOJCI
Krmenka, Domjo, 22. marca 1981
22. 3. 1979
Ob 2. obletnici smrti
22. 3. 1981
ROMANA KLABJANA
se ga spominjata
žena Karlina in sin Silvano z družino
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
ANTONA GUŠTINA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči svojci
Repentabor, Opčine, Trst, Sežana, 22. marca 1981
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
RENATA KURETA
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na njegov zadnji dom.
Posebna zahvala župniku Kosmaču.
Družina KURET
Ricmanje, 22. marca 1981
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
FRANCKE PAROVEL roj. PEČAR
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje, darovalcem cvetja, vsem, ki so darovali v dobrodelne namene, ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala članom domačega KD Primorsko, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih.
Mož Alojz, hčerka Modra In sin Zoran z družinama
Mačkolje, 22. marca 1981
ODDAJA MED DVEMA OGNJEMA
Predstavniki znanstvenega liceja so se prebili v veliki finale
Učiteljiščnice so se morale zadovoljiti z grafiko Marjana Kravosa - Dober nastop kantavtorice Mateje Koležnikove
PRIHODNJO S0S0T0 NA POBUDO DSMO IN ZSKD
Akademski komorni zbor Kron/ v gosteh mrliških Slo ven te v
Miljska kinodvorana Verdi bo v soboto, 28. t.m., prizorišče nenavadnega kulturnega doživetja. Na pobudo Društva Slovencev miljske občine in Zveze slovenskih kulturnih društev se bo krajevnim pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti prvič predstavil Akademski komorni zbor Kranj. To bo dragocena priložnost za poglobitev bratskih stikov čez mejo, obenem pa seveda prava poslastica za ljubitelje komornih skladb.
Akademski komorni zbor Kranj je bil ustanovljen leta 1969 kot 24-članski zbor. Zdaj šteje okrog 60 pevk in pevcev. Umetniški vodja zbora je že od ustanovitve dalje dirigent prof. Matevž Fabijan, sicer dirigent otroškega in mladinskega zbora RTV Ljubljana.
Zbor ima v svojem programu slovenske, jugoslovanske in tuje narodne in umetne pesmi, ki jih vsako leto predstavi na dveh premiernih koncertih v Kranju: junija na letnem koncertu in decembra na novoletnem koncertu slovenskih narodnih pesmi. Zbor pripravlja samostojne celovečerne koncerte po Sloveniji in sodeluje na proslavah in drugih prireditvah.
Vsako drugo leto se udeleži tek-
Tekmovalna oddaja za dijake naših višjih srednjih šol «Med dvema ognjema», ki jo po zamisli Marjuče Oficje pošilja v eter v živo slovenska radijska postaja, se bliža kon cu. Včeraj smo v velikem avditoriju deželnega sedeža RAI nartireč sledili drugi oddaji drugega izločilnega kroga, tako da sta do konca prenosov ostali samo še dve «igri». V sredo, 22 aprila, bo na vrsti srečanje med tretjim razredom goriške-ga učiteljišča in tretjim razredom strokovne šole iz Trsta, nakar bo maja finalni spopad.
Včeraj sta igrali ekipi tretjega razreda znanstvenega liceja «Fran-ce Prešeren* in tretjega razreda učiteljišča «A. M. Slomšek*, ki sta šli v boj dokaj zavzeto, čeprav so si realčani že po prvih kvizih pridobili rahlo prednost, ki so jo nato stopnjevali do konca. Končni izid tega kola med dvema ognjema je bil 54:37 za znanstveni licej. Sicer o samem srečanju ni veliko povedati, saj je potekalo po že ustaljeni o-bliki Marjuča Oficja, ki oddajo vodi, je namreč ob sodelovanju Gregorja Pertota in pianista Aleksandra Vodopivca postavila dijakom sklop desetih vprašanj, na katera so boli ali manj posrečeno odgovarjali. Dijaki znanstvenega liceja so dokazali, da imaj. mirnejše živce, tako da so prevladali nad svojimi nasprotnicami, ki so nastopile v drugačni postavi, ker jim je bolezen zdesetkala vrste Sicer pa poglejmo, na kaj so se nanašala vprašanja. Zaobjela so poskus državnega, udara v Španiji, Shakespearovo dramatiko, živali, resno glasbo, zemljepis, šport, zgodovino, lahko glasbo, prirodopis ter družbeno stvarnost.
Žal tokrat ni bilo nobenega vprašanja o slovenski književnosti, ki bi morala na taki oddaji vsekakor prednjačiti.
Reči pa je treba, da je oddaja Med dvema ognjema vsekakor zanimiva in privlačna tudi za širši krog poslušalcev, čeprav bi bilo treba vsekakor najti, oziroma uresničiti kako domislico, ki bi njen ustaljeni obraz dopolnjevala. Najbrž bi se bilo treba tudi malce razgovoriti z dijaki o tem, kaj o oddaji mislijo in kako sprejemajo zmago oziroma poraz, da bi si poslušalec naredil vtis o pristopu dijakov do te posrečene i-gre. Sicer pa je res, da je napor prirediteljev vsekakor hvalevreden, tudi zato, ker na vsaki oddaji nastopajo domači glasbeniki, oziroma kantavtorji iz Slovenije.
Včeraj je bila vrsta na oboistih Mojmiru Kokorovcu in Tanji Starc, ki sta kljub rosnim letom pokazala dokajšnjo pripravljenost in tehnično zrelost ter sta lepo muzicirala. Nastop mlade slovenske kantavtorice Mateje Koležnikove pa je bil prav gotovo svojevrsten užitek. Pevka je predstavila tri svoje skladbe in nas je nemalo presenetila. Njen glas je nežen in mehak, elastičen, z dokajšnjim izraznim razponom, njene pesmi pa so za uho prijetne, čeprav mogoče malce pesimistično razpoložene. Ob ^humorističnem* valu slovenskega kantavtorstva pa pomeni ime Mateje Koležnikove brez dvoma osvežitev.
Naj ob koncu zapišemo še, da so po običaju tudi tokrat naselili med poslušalce v avditoriju tri velike in dve mali plošči, pa še deset radijskih matic, seveda tistim, ki so pravilno odgovorili na zastavljeni kviz.
NARODNA EM ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA
ob 150. obletnici rojstva FRANA LEVSTIKA za učence in dijake slovenskih šol na Tržaškem
1.	za učence osnovnih šol likovni natečaj —
risba ali slika prizora iz Levstikovega Martina Krpana; risbe ali slike je treba oddati v NŠK do všt. 30. aprila 1981.
2.	za dijake srednjih šol —
a)	literarni natečaj; pismen sestavek o Levstikovem Martinu Krpanu, ki naj obsega najmanj dve strani;
b)	likovni natečaj: slika prizora iz Levstikovega Martina Krpana, posamezno ali skupinsko;
Pismene sestavke ali risbe, oz. slike je treba oddati v NŠK do všt. 30. maja 1981.
3.	za dijake višjih srednjih šol —
a)	literarni natečaj: literarno - kritična ocena enega izmed Levstikovih del: izdelek naj obsega najmanj pet strani;
b)	likovni natečaj: risba, oz. slika prizora iz Levstikovega Martina Krpana ali pisateljev portret.
Pismeni izdelki ali risbe oz. slike je treba oddati v NŠK do všt. 30. junija 1981.
Posebni žiriji bosta ocenili najboljša dela in določili prve, druge in tretje nagrade za vsako stopnjo.
Vsa dela bodo razstavljena na posebni razstavi ob ((Levstikovih dnevih«, ki bo konec septembra v Kulturnem domu v Trstu, Ulica Petronio 4.
iiuiMiiiiiiiiiiuuMiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiitii
JUTRI NA IZREDNIH SEJAH OBČINSKIH SVETOV
Volitve v glavno skupščino krajevne zdravstvene enote
Sto šestdeset volivcev iz tržaške pokrajine bo jutri izvolilo 60-član-sko glavno skupščino prve, tako imenovane «Tržaške» krajevne zdravstvene enote v Furlaniji - Julijski krajini. Volivci so le svetovalci vseh šestih občin tržaške pokrajine, volili pa bodo na izrednih sejah posameznih občinskih svetov, ki bodo ob tej priložnosti postali nekakšni volilni sedeži. Tržaški občinski svet bo tako zasedal od 18.00 do 20.00 prav tako devinsko - nabrežinski, miljski dolinski, zgoniški in repentabrski pa naj bi zasedal od 18. do 19.30.
Predloženih je bilo devet kandidatnih list v naslednjem vrstnem redu: MSI, LpT, KPI, PSDI, KD, PSI, SSk, PRI in PR. Ko bodo volivci. oziroma občinski svetovalci oddali svoj glas za eno od predloženih kandidatnih list, bodo lahko izrazili tudi štiri preferenčne glasove.
Osrednji volilni urad je na sedežu tržaškega občinskega sveta, ki bo po zaključnem glasovanju zbral volilne rezultate vseh šestih občin in nato proglasil imena 80 izvoljenih v glavno skupščino KZE. Sestava glavne skupščine KZE naj bi bila po predvidevanjih taka: KD in LpT vsaka po 16 svetovalcev, KPI 13, PSI in PR po 3 svetovalce, SSk 2, PSDI in PRI po 1 in MSI 4 svetovalce. V roku enega meseca bo morala glavna skupščina izvoliti predsednika in 9-članski upravni odbor.
Ansambel trobil med našimi učenci
Pred tremi leti je gledališče Ver di ustanovilo ansambel trobil, ki bi s svojimi nastopi po šolah in kulturnih organizacijah skušal približati glasbo predvsem mladini. Ansambel sestavljajo člani orkestra gledališča Verdi. Letos je ansambel trobil nastopil že na 37 šolah in med drugim tudi na slovenski osnovni šoli O. Župančič (13. t.m.) in na openski osnovni šoli F. Bevk (12. t.m.). Prihodnji torek in petek pa se bo ansambel predstavil učencem osnovne šole v Rojanu, oz. v Križu. Spored skupine trobil obsega skladbe klasičnih skladateljev in sodobnikov.
KINO
KOPER: ob 16.00, 18.00 in 20.00 -ameriški MANEKENKA IN DETEKTIV
IZOLA: ob 16.00, 18.00 in 20.00 — francoski OD PEKLA DO ZMAGE PIRAN: ob 16.00, 18.00 in 20.00 — francoski EMANUELA
Novo vodstvo KD Primorec iz Trebč
V sredo se je sestal novoizvoljeni odbor kulturnega društva «Pri-morec* iz Trebč, ki so ga člani društva izbrali na nedavnem ob-
čnem zboru. Na dnevnem redu sta bili porazdelitev funkcij v odboru samem ter razprava o programu za konec sezone. Odborniki so funkcije porazdelili na sledeč način: za predsednika je bil imenovan Lucijan Padovan, za podpredsednika pa Valter Malalan. Tajniške posle bo vodila Milena Padovan, blagajniške Renato Kralj, za gospodarja pa je bila imenovana Nidia Sivitz. Ostali odborniki so Anica Malalan, Aleksandra Kralj. Vilma Padovan, Marjan Crevato, Cinzia škerlavaj in Renata Collerig.
Zakaj težave v otroških vrtcih?
Svetovalska skupina KPI v občinskem svetu je vložila občinskemu cdboru vprašanje, s katerim ga sprašuje, zakaj ni poskrbel za u-pravne akte, na podlagi katerih bi lahko y,,cbpinskih in državnih (bivših ONAIRC) otroških vrtcih zaposlil določeno število suplentov. Dogaja se namreč, da je gripa zdesetkala osebje vrtcev - vzgojiteljice, vrtnarice, kuharice itd. — in delno ohromila njihovo dejavnost.
movanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru, kjer je štirikrat osvojil srebrno, lansko leto pa zlato plaketo. Zbor je reden gost festivala Revolucija in glasba. U-deležuje se tudi jugoslovanskih in mednarodnih tekmovanj: tekmovanje radijskih posnetkov v Beogradu, Mokranjčevi dnevi v Negotinu, Se-ghizzi v Gorici.
Zbor vsako leto posname svoj program za RTV Ljubljana in je leta 1979 izdal samostojno LP ploščo slovenskih narodnih in umetnih pesmi.
Na tržaški filozofski fakulteti
Dvodnevni simpozij o Edvardu Kardelju
«Edvard Kardelj — misel in politično delo* — to bo naslov zanimivega in poučnega dvodnevnega simpozija, ki ga ta teden prireja filozofska fakulteta tržaške univerze v okviru sodelovanja in izmenjave študijskih izkušenj med znanstvenimi inštitucijami sosednjih dežel. Simpozij bo v četrtek in petek, 26. in 27. marca, od 17. do 20. ure in na njem bo sodelovalo več znanih poznavalcev Kardeljeve misli. Predavali bodo Dušan Bilandžič — «Edvard Kardelj - ideolog koncepta modernog socializma*, Adolf Bibič — «Kardeljeva koncepcija samoupravnega pluralizma*, Paolo Calzini — «Neuvr-ščenost in vprašanje miru*, Marco Dogo — «Narodi, politika in vojna: aspekti Kardeljevega teoretičnega prispev-ka», Najdan Pašič — «Edvard Kardelj - teoretičar i graditelj socialističkog političkog siste-ma», Jože Pirjevec — «Edvard Kardelj - zunanji minister v letih 1948-49» in Karel šiškovič — «Edvard Kardelj in narodnostno vprašanje*.
Gledališča
SCtes. SLOVENSKO
’ * jcjIp stalno „
GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 22. marca, ob 16. in ob 19. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah
IVAN MRAK
PROCES
himnična trilogija
Akademski komorni zbor Kranj je gostoval v Italiji, Avstriji, Franciji in na Nizozemskem.
petim
kraji-
vsoto
Deželni prispevek petim občinam
Deželni odbor je dodelil občinam Furlanije - Julijske ne milijardo in pol lir. S to bodo lahko občine krile stroške skrbstvenih ustanov, ki so bile prej državne. Občine, ki bodo prejele oplenjeno vsoto, so Trst, Devin -Nabrežina. Gorica, Pordenon in Se-quals. S tepi denarjem ljpdo občine plačale »foške mfiitprsMjkn.ie dveh domov upokojencev, dveh središč za oskrbo na domu in šole vključeno s pošolskim poukom.
niuiuiMiiiiimttiiimiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiniiiMiiniuminniiiiiiiiiiiiiiHiniiiiMiiiiiaittiiimitMmirruiiiiiiiuiu
NA VSEDRŽAVNEM KONGRESU VZPI-ANPI
TPPZ PINKO TOMAŽIČ NASTOPI V GENOVI
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič bo v petek, 27. t.m., nastopil v Genovi kot gost Vsedržavne zveze partizanov Italije —-ANPI. S samostojnim koncertom pod vodstvom stalnega dirigenta tiskarja Kjudra bo ansambel v dvorani Politeama Margherita počastil vsedržavni kongres VZPI-ANPI. Poleg delegatov iz vse Italije bodo navzoče tudi številne borčevske delegacije iz drugih evropskih dežel.
danes ob obali
Danes, NEDELJA, 22. marca VASILIJ
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.19 — Dolžina dneva 12.15 — Luna vzide ob 20.10 in zatone ob 7.12.
Jutri, PONEDELJEK, 22. marca SLAVA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13 stopinj, najnižja 6,7, ob 18. uri H.2 stopinje, zračni tlak 1014,4 mb Ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstot-n*. nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Gabriele Razem, Gabriella De Caro, Alessandro Mo-linaro. Fabia Buzzerio, Valentina Oussich, Alessio Carli.
UMRLI SO' 78-letna Antonia Gan-?ei\ 83-letna Maria Pečarič vd. Mar-74-letni Alessandro Duimovich, “5-jetna Agostina Gubian vd. Pater-hi,ti, 67-letna Matilde žele por. Delež, 67-letni Sergio Mezzina, 90-letni Mjehele Luis 83-letni Giovanni de Ucinelli, 78-letna Maria Luigia Cam-banella vd. Calella, 93 letni Giovan e* Facchin, 68-letni Angelo Cermel, letni Francesco De Pasquale 84-letna Maria Gregori, 19-letm Mari-|10 Možina, 78-letna Maria Zoppola-t°. 79-letni Valentino Filipcich. 83-letna Angela Milinco vd Rigutto.
, OKLICI: sluga Giuseppe Plaeer >» bolničarka Vilma Cusma, hišnik Mauro Russo in prič. ;rve zaposlitve Monica Lotto, uradnik Fabio Cotterle in frizerka Cinzia Ruggie-r'- železničar Claudio Di Tuccio in Sospodinja Filomena Scognamiglio,
Včeraj - danes
Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
univerzitetni študent Paul Piischel in univerz, študentka Viviana Ro-dizza, radiološki tehnik Fabič Chic co in trg. pomočnica Patrizia Pi schedda, električar Giulio Zanon in poklicna bolničarka Gabriella Ver-nari, vojaški častnik. Vito di Meo in uradnica Norma Dosa, uradnik Gior-gio Cecchetti in poklicna bolničarka Olimpia Biagi, finančni podčastnik Cosmo Ianniello in kemijski izvedenec Carmelina Verrico. uradnik Antonio Catania in uradnica Rosa Catania, uradnik Sergio Cos-sara in šolnica Ada Losco, uradnik
[ ste poskusili I L pri meni?^J

kinototoa •
jSfegulin
ul m.izzini Sl
. IMSbl
Franco Barone in trg pomočnica Cinzia Fragiacomo, strokovnjak za ogrevalne naprave Sergio Muizen in univerz, študentka Alessandra Bani, kuhar Sergio Scagnetti in natakarica Maria Simonetta Perseu, bolničar Giorgio Delben in. uradnica Alessandra Perini, tiskar Man-lio Piccinin in uradnica Mara Gob-bo, delavec Giuseppe Miglino in železničarska nameščenka Franca Ruzzier, uradnik Fabio Simonetti in biologinja Sandra Dudine, trg. pomočnik Dario Dussi in trg. pomoč niča Daria Radojkovic, uradnik Giorgio Barcatta in bolničarka Franca Capovilla. uradnik Fabio Barbieri in univerz, študentka Patrizia Cressa, elektromehanik Fabio Dodich in uradnica Elida Rad-man, uradnik Mauro Carraro ut uradnica Marina Contesini, inštala ter Emanuele Valeri in frizerka Iolanda Zgur. trgovski potnik Paolo Bullo in uradnica Elisabetta Maz zaroli, finančni stražnik Krmimo Romualdo Gnerre in šolnica Orsola Molinaro, delavec Giuseppe Fonta-narossa in uradnica Patrizia Guštin, uradnik Fabio Carlin in uradnica Micaela Micoli. uradnik Paolo Sol-vesi in uradnica Chiara Višini.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001;
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Er-ta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4. Trg Libertš 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, te). 68-441.
LOTERIJA BARI	56 66 77				8	53
CAGLIAR1	3	62	56	86	74
FIRENCE	62	54	10	32	81
GENOVA	47	38	25	1	79
MILAN	79	82	30	38	52
NEAPELJ	38	10	74	27	42
PALERMO	78	38	16	21	55
RIM	77	17	82	73	64
TURIN	81	48	47	55	85
BENETKE	78	50	20	46	75
ENALOTTO X 1 2 X 2 X 222				2 1 1	
KVOTE:
12 - 15.044.000 lir 11 —	762.300	lir
10 -	63.300	lir
TPPZ Pinko Tomažič bo za to priložnost obogatil svoj repertoar z nekaterimi novimi pesmimi. V več jezikih bo izvajal partizanske, delavske in pesmi tretjega sveta. Vezne tekste posameznih mojstrov bodo podali recitatorji Dorjana Fidel, Tanja Smotlak, Drago Gašperlin in Stane Raztresen. Solo vložke bodo izvajali Lucijan Franza, Mauro Gal-garo, Rudi Mikež in Bruno Scarcia.
Zbor bo odpotoval iz Bazovice z avtobusi v petek ob 7. uri.
Delegacija MO SKGZ obiskala tudi Vojvodino
Delegacija Mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v četrtek zaključila svoj obisk v Beogradu pri Zvezni konferenci Zveze socialistične mladine Jugoslavije.
Po razgovorih z ZK ZSMJ, ki so bili v sredo, je v četrtek delegacija MO SKGZ obiskala Socialistično avtonomno pokrajino Vojvodino. Člani mladinskega odbora so se najprej razgovarjali v Novem Sadu s predsedstvom Pokrajinske konference ZSM Vojvodina, katerega je vodil predsednik Milivoj Kanački, ki je mladim iz zamejstva orisal značilnosti SAP Vojvodine, s posebnim poudarkom na narodnostna vprašanja pokrajine, v kateri živi kar štiriindvajset narodnostnih skupnosti.
Po razgovorih s Pokrajinsko konferenco ZSM Vojvodina so se člani MO SKGZ srečali s predsedstvom mestne konference ZSMV Novi Sad
Po razgovorih si je delegacija M O ogledala tovarno čevljev Avala v Novem Sadu, kjer se je srečala tudi z delavskim aktivom, in pa osnovno organizacijo mladih v tovarni. Po razgovorih je sledil ogled zanimivosti mesta Novi Sad.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri bo na sporedu «Karl Valentin Kabaretu v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. V abonmaju odrezek 3 - red: peta nedelja. Zadnja predstava.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo na sporedu Pirandellovo delo «11 piacere dello-nesta*. Nastopa Alberto Lionello. Režija Lamberto Puggelli. V abonmaju odrezek 6. Rezervacije pri o-srednji blagajni. Red: druga nedelja. Zadnja predstava.
* * *
Od torka, 24. marca, bo Stalno gledališče iz Turina gostovalo z We-dekindovim delom «Musik». V abonmaju odrezek 7. Rezervacije pri o-srednji blagajni.
VERDI
Danes ob 16. uri (red D za vse vrste prostorov) bo na sporedu deveta in zadnja predstava Verdijevega «Trubadurja». Dirigent Gianfranco Rivoli. Pri blagajni gledališča se prične danes dopoldne prodaja še razpoložljivih vstopnic.
Koncerti
Danes ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Tor Bandena bo na sporedu koncert komornega orkestra gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini. Na sporedu Mozartova Sinfonija št. 40 in Koncert v A-duru za violino in orkester. Kot solist bo nastopil violinist Giorgio Selvaggio.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti se nadaljuje prodaja še razpoložljivih vstopnic.
Za Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) bo jutri, 23. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossett' koncert kvarteta SMETANA.
Kino
Arislon 16.00-18.00-20.00—22.00 «A-tlantic city, USA*. Louisa Malleja, Burt Lancaster, Susan Sarandon, Michel Piccoli, Kate Reid.
Eden 17.00 «La moglie in bianco... Tamante al pepe*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Jutri isti film.
Ritz 16 00 «Laguna blu*. B. Shields, Christopher Atkins.
Jutri isti film ob 18. uri. E.vcelsior 17.00 ^BiancO,, rpsso.je ver-done*. Carlo Verdone. *
Jutri isti film.
Gradacielo 15.00 «11 bambino e il grande cacciatore*. William Hol-den in Ricky Schroder.
Jutri isti film ob 16.30.
Feniee 16.30 «1 mastini della guer-ra». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Jutri isti film.
Aurora 16:00 «Una vacanza bestia-le». I Gatti di Vicolo Miracoli. Jutri isti film ob 16.30.
Cristallo 16.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentano in O. Muti.
Jutri isti film.
Vittorio Veneto 15.15 «The black hole* (D bučo nero). Film Walt Disneya.
Jutri isti film ob 16.30.
Capitol 16.00 «Due sotto il divano*. W. Mathau.
Jutri isti film ob 16.30.
Moderno matineja 10.45 «La regina delle nevi*. Risanka.
Moderno 15 30 «La formula*.
Jutri isti film ob 15.00.
Lumiere 14.30 «Convoy» (Trincea Jutri ob 16.00 «Trash» (I rifiuti di New York). Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 «Quando la moglie e in vacanza*.
Nazionale 15.45 — 22.15 «Le pomo peccatrici di provincia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Jutri isti film.
Filodrammatico 15.00 «Proibitissi mo*. Prepovedan miadini pod 18 letom.
Jutri isti film.
Radio 15.45 «Sesso nero». Prepove dan mladini pod 18. letom.
Volta 15 00 «Infemo sommerso*.
Od jutri do petka zaprto.
Izleti
Zveza borcev VZPI - ANPI Bolju-nec priredi ob obletnici smrti tovariša Tita, od 7. do 10. maja avtobusni izlet v Beograd.
Spored: 7. maja odhod iz Bol junca, 8. maja ogled Hiše cvetja muzeja, Avale in mesta, 9. maja od hod iz Beograda z gliserjem po Do navi v Djerdap — ogled mesta in muzeja, kosilo in povratek v Beo grad. 10. maja odhod iz Beograda
Vpisovanje vsak dan (razen ponedeljka) od 18. d 21. ure v baru Marija v Boljuncu, do vkliučno 15 aprila. Za informacije telefonirati na štev. 228229 (Jože Starc). Cena izleta je 140.000 lir.
Dne 17. marca je praznoval 50-letnico dragi mož in oče
DANILO GOMBAČ
Obilo zdravja in zadovoljstva med svojimi dragimi mu želijo
žena in hči z možem.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
PRIMORSKA POJE 81
V Kulturnem domu v Trstu danes, 22. marca, ob 17. uri.
NASTOPAJO: dekliški zbor Vesna; moški zbor Košana; mešani zbor Venček; mešani zbor Primorje; moški zbor F. Bevk; mešani zbor Primorec; sovodenjski nonet; oktet Simon Gregorčič: PAZ - Vinko Vodcpivdc, mešani zbor Drago Bajc ter moški zbor Vasilij Mirk.
Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
KOORDINACIJSKI ODBOR
PROSVETNIH IN KULTURNIH DRUŠTEV V OBČINI DOLLNA VABI NA
OTVORITEV RAZSTAVE
AMATERSKE LIKOVNE SKUPINE KUD SVOBODA IZ KOČEVJA
ki bo v petek, 27. marca, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
PRIREDITA
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
KONCERT AKADEMSKEGA KOMORNEGA ZBORA IZ KRANJA
ki bo v soboto, 28. marca, ob 20.30 v kinu Verdi v Miljah. VABLJENI!
SLOVENSKI KLUB v Trstu
UL. SV. FRANČIŠKA 20/11
v torek, 24. marca, ob 20.30
SREČANJA IN POGOVORI
Družabni večer članov Slovenskega kluba ob muziki in mizi!
Vabilo VZPI • ANPI
Naprošamo vse predsednike in tajnike sekcij ter izvoljene delegate za pokrajinski in vsedržavni kongres (slednji bo v Genovi od 26. do 29. marca), da se obvezno udeležijo zbora -sestanka, ki bo danes, 22. marca 1981, ob 9.30 v prostorih KD «Tabor» na Opčinah.
Predsedstvo VZPI-ANPI . Trst
•rancA 01 čredi ro Di trieste
• T R2 AŠKA KR EDI 1'NA BANKA
20. 3. 1981	
Ameriški dolar	1010.—'
Funt šterling	2275,-
Irski funt šterling	1760.—
Švicarski frank	532,-
Francoski frank	204,-
Belgijski frank	23,75
Nemška marka	484.—
Avstrijski šiling	67,75
Kanadski dola	850,-
Holandski i.orint	436 -
Danska krona	152,50
Švedska krona	220,—
Norveška krona	187,-
Drahma	17,-
Mali dinar	29,25
Veliki dinar	29.-
MENJALNICA
vseh tujih vafut'
Dne 20. marca je na biološki fakulteti tržaške univerze diplo mirala
MARIJA BRECELJ
Iskreno ji čestitajo profesorici in udeleženci tečaja 150 ur iz Nabrežine.
KLUB
ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV
obvešča, da v torek, 24. t.m., odpade tretje predavanje iz ciklusa
« Razvoj
nacionalnega vprašanja na Primorskemu
Predavanje bo v ponedeljek, '30. marca.
KD IGO GRUDEN ŠD SOKOL vabita člane in prijatelje na
DRUŽABNI VEČER
ki bo v soboto, 28. marca, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v NABREŽINE
KD VESNA
prireja v četrtek, 26. marca, ob 20.30 v Domu Albert Sirk v KRIŽU
FILMSKI VEČER
Svoje najnovejše filme bo pred vaja! Aljoša Žerjal.
V petek je odlično končala študij biologije
MARIJA BRECELJ
Novi doktorici čestita mladinska sekcija Slovenske skup nosti.
SPDT prireja ob priliki mednarodnega seminarja o dolini Glinščice, danes, 22. marca.
Izlet »n dolini Glinščice
Zbirališče je ob 14.30 na začetku pešpoti po dolini (pri «kf>-lonah*, malo naprej od zaveti šča «Premuda») Vabljeni vsi! Priporočamo prepustnico, ker izlet vodi tudi čez mejo!
f Čestitke
Jutri bo praznovai rojstni dan BERTO BARACCI iz Barkovelj. Vse najboljše mu želijo žena Tanja, sinček Robert in tašča Olga.
Jutri praznuje 70 let naša draga mama TONČKA LUKSA Vse najboljše ji želijo vsi njeni.
1'OTKKBUJETE KREDIT ?
fi
i mr
IVifUiii
VKDNO NA USLUGO VAM J L
lil
il
M
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
VAŠA BANKA
TFL- 2001R6
GORIŠKI DNEVNIK
22. marca 1981
ZANIMIVI PODATKI, KI ZANIMAJO TRETJINO PREBIVALSTVA
44.024 upokojencev toneč 1979 v spiskih goriškega zavoda za socialno skrbstvo
Do zakasnitve izplačila pokojnin je prišlo zaradi slavke v osrednjem centru INPS Za hitro ureditev pokojninske dobe treba dostavili čimbolj popolno dokumentacijo
Ob koncu leta 1979 je Zavod za socialno skrbstvo (INPS) imel v svojih spiskih v goriški pokrajini 44.024 pokojnin. Podatek je vsekakor zanimiv, saj kaže da skrbi INPS za približno eno tretjino prebivalstva v naši pokrajini. Seveda je treba v to število všteti tudi tiste pokojnine že umrlih ljudi, ki jih dobivajo vdove ali mladoletni otroci.
Zaradi tega ni živečih upokojencev INPS 44.024, marveč nekaj manj. Tem upokojencem pa bi bilo treba dodati še tiste, za katere skrbijo drugi zavodi, k!ot na primer oni za državne uslužbence ter za one krajevnih uprav. Tako bomo lahko prišli do po datka, da je ena tretjina živečega prebivalstva upokojena.
če pobliže pogledamo podatke, ki nam jih je rade volje posredoval ravnatelj goriške podružnice INPS dr. Gianfranco Rossi, lahko ugotovimo, da se velika večina pokojnin nanaša na ljudi, ki so bili v odvisnem delovnem razmerju. Okrog tisoč je upokojenih samostojnih obrtnikov, nekaj nad 1.500 pa upokojenih samostojnih trgovcev. Precej pa je upokojenih kmetov. Pri tem velja omeniti, da so tudi pri nas, kot v vsej državi, pokojninski skladi samostojnih poklicev precej deficitarni. V vsej državi je lani INPS imel nad 18 milijard lir deficita, od teh odpade kar 15 milijard lir na pokojninski sklad za kmete. To zato, ker plačujejo še danes kmetje minimalne socialne dajatve, nekaj več plačujejo trgovci in obrtniki, breme plačil pa imajo ljudje, ki so v odvisnem delovnem razmerju, pa naj bodo to delavci ali uradniki.
Za pogovor smo direktorja goriške podružnice INPS zaprosili, da bi izvedeli, zakaj je prišlo do zakasnitev v izplačilu pokojnin, zaradi česar so se upokojenci v tem in prejšnjem mesecu precej hudovali. Najbrž bodo take zakasnitve na vrsti tudi v naslednjih mesecih. INPS ima svoj fr srednji elektronski center za izdelavo podatkov, v njem pa so uslužbenci plačani manj kot je njih cena na zunanjem tržišču. Uslužbenci tega centra INPS zelo radi odhajajo po eno ali dveletnem delu v podobne centre bank ali drugih zasebnih ustanov, kjer dobijo tudi dvojno plačo. Da bi pa pri zavodu za socialno skrbstvo dobili bolj dostojne plače, uslužbenci stavkajo in zaradi tega se blokira izplačilo pokojnin v vsej državi. Tako je bilo prejšnji mesec. Tako so se morali in se bodo najbrž tudi v bodoče morali vrniti na staro ročno o-bračunavanje pokojnin v pokrajinskih podružnicah ter te podatke posredovati poštnim uradom, kjer izplačujejo ljudem pokojnine. To pa seveda otežuje delo v pokrajinskih podružnicah, kjer imajo polne roke dela z ugotavljanjem pokojninske dobe posameznikov.
Kako gre z urejanjem pokojnine človeku, ki zapusti delo, nas je zanimalo. Dr. Rossi nam je dejal, da imajo v Gorici še kar hitre čase. Normalno pokojnino uredijo v nekaj mesecih. Hujše pa je v tistih primerih, kjer je treba združevati več različnih delovnih dob, čas ko je nekdo bil pri vojakih tako v mirnem kot v vojnem času, čas ko je delal pri drugih pokojninskih zavodih. Če sindikalni patronat prinese vse te podatke potem je obračunavanje hitro in upokojenec dobi svojo knjižico že po nekaj mesecih, drugače pa traja ugotavljanje in obračunavanje tudi več časa. od enega do dveh let.
V zadnjem času so pričeli tudi urejati pokojnine tistim, ki so delali v različnih državah ali zasebnih podjetjih, tako da združijo delovno dobo
seveda šele ustanoviti. Tako bi bila vsa obračunavanja hitrejša, in ne bi bila odvisna samo od enega samega središča v Rimu. (mw)
Jutri seje občinskih svetov
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
priredi od 17. do 20 aprila
VELIKONOČNI IZLET
z avtobusom k Plitvičkim jezerom, v Zadar in Split. Cena 155.000 lir.
Informacije in vpis: Turistična agencija GOTOUR, Gorica, Korzo Italija 205, tel. 33-019
v javni ali zasebni službi. To upoštevajoč določila pred dvema letoma sprejetega zakona. Prošenj za tako združitev je veliko, prednost dajejo tistim, ki so tik pred upokojitvijo.
Goriški urad zavoda za socialno skrbstvo preuči podatke vsakega u-pokojenca. Ko zaključi proceduro izroči upokojencu ček s približno o-semdesetimi odstotki pokojnine za dobo od dneva ko je zapustil delo do dneva ko je bila pokojnina izraču nana, zatem pa pošlje v Rim vse podatke. Iz prestolnice bi morala priti dokončna knjižica v kratkem času.
Zgodi pa se večkrat da mora goriška podružnica INPS, zaradi počasnega poslovanja rimskega centra, še dalje dajati predujme. To seveda ni v interesu upokojenca, niti INPS, saj je delo s tem preobremenjeno.
Sedanji predsednik INPS Ravenna se zelo zanima, da bi državna uprava dokončno uredila vprašanje pokojnin, tudi s finančnega stališča.
Čujejo se tudi glasovi, da bodo dokončno obračunavanje pokojnin in vso kompetenco prenesli na deželne elektronske centre, ki bi jih morali
PO VtČMtSEČm ODSOTNOSTI
VELIKO JUGOSLOVANOV VČERAJ V GORICI
g /oriških trgovinah jo hilo spet polno kupcev
Vsi občinski sveti v goriški pokrajini se bodo jutri, ob 18. uri, sestali, vsak zase, da izvolijo zastopnike v krajevno zdravstveno u-stanovo. Volivci so samo občinski svetovalci. Volišča v občinskih sejnih dvoranah bodo odprta do 20. ure. Po volitvah bodo sešteli glasove v vsakem občinskem svetu zase, v torek pa bodo v Gorici sešteli vse glasove in tako bo znano, koliko glasov bodo imeli posamezne liste ter kdo bo v upravni svet te ustanove izvoljen. Število glasov je različno za vsakega svetovalca. Razpolagajo namreč z glasovi v posameznih občinah. Na Goriškem so vse glavne stranke predlagale liste svojih somišljenikov. List je sedem.
PISMO PAIZE IN ODGOVOR CUMPETE
Zaostritev odnosov med KPI in pokrajinskim odborom
KPI je predlagala posege v korist gospodarstva, ki jih petstranski pokrajinski odbor ni upošteval in se je raje odločil za sklic nove gospodarske konference
Včeraj' v Gorici je bilo veliko jugoslovanskih kupcev. Pomlad je v goriške trgovine pripeljala tudi te turiste, ki jih že precej časa ni bilo Na obeh korzih, v Carduccijevi ulici, v Raštelu in na Travniku, se je kar trlo ljudi. Tudi parkirišča so bila popolnoma zasedena z vozili z najrazličnejšimi slovenskimi in tudi drugimi registracijami. Še najmanj je bilo vozil z novogoriško registracijo.
Mladi so v trgovinah kupovali jeanse in druga spomladanska obla čila, mnogi se so mudili v trgovinah s tehničnim blagom. Bolj petični, ki so se pripeljali z mercedesi, pa so zašli v trgovine, kjer moraš za o-bleko odšteti tristo - štiristo tisoč lir. Skratka, po večmesečni odsotnosti turistov in kupcev iz Jugoslavije, so bile goriške trgovine včeraj spet polne kupcev iz sosedne države.
Sinoči v Krminu nastop slovenskega gledališča
Ob prisotnosti velikega števila kr-minskih Slovencev, naših rojakov iz Beneške Slovenije in pa rojakov iz Goriških Brd je Slovensko stalno gledališče iz Trsta včeraj zvečer v krminski gledališki dvorani prikazalo Pirandellovo komedijo »Človek, zver in čednost*. Predstave se je udeležil tudi občinski odbornik za kulturo Giovanni Panzera, predsednik konzulte za kulturo prof. Eraldo Sgubin in pred stavnik krajevne skupnosti Dobro vo Valter Leben. Tako Sgubin ka kor Leben sta pred pričetkom pred stave pozdravila vse navzoče in opredelila vlogo obeh pobratenih krajev, Krmina ter krajevnih skup nosti Dobrovo in Medana pri utrjevanju prijateljstva med obmejnim prebivalstvom;
Sestanek vodstva sekcije KPI v Doberdobu
Na seji novoizvoljenega odbora doberdobske sekcije KPI so razpravljali o boljši povezanosti z drugimi slovenskimi sekcijami te stranke na Goriškem. Pozitivno so tudi o-cenili uspeh pokrajinske proslave ob 60-letnici KPI, ki je bila v Doberdobu.
Doberdobski komunisti pa so ob-

pohištvo
Hcrijsko in |m» meri
Jalun
&oOež: STEVERJAN, Bukovlje 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA Ul Foscolo 24 — Tel 31087
Stilno In moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne šobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme zo kopalnice — pohištvo zo urade — vrtne garniture
SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
sodili izvolitev fašističnega predstavnika v briško gorsko skupnost, za katerega so glasovali nekateri svetovalci iz vrst večinske koalicije. Ta izvolitev pomeni žalitev slovenske narodne skupnosti in vsakega demokratičnega človeka v naših krajih. Doberdobski komunisti so zato mnenja, da bi morali tako socialisti kot Slovenska skupnost izstopiti iz sedanje večinske koalicije v goriški občini.
Izvolili so tudi nov nadzorni odbor v katerem so Jože Ferfolja, Jože Jarc, Ernest Semolič in Julko Ger-golet.
Včeraj sta se v Budimpešti poročila
ALDO FERLETTČ in
MARIJA HORVATH
Obilo sreče v skupnem življenju jima želi sekcija KPI v Doberdobu.
Tretji požar
v bivši tovarni
V noči med petkom in soboto so morali goriški gasilci malo pred polnočjo v Gradišče, kjer je gorelo v prostorih bivše tovarne Smeriglio.
Ogenj sč je razširil precej naglo in zajel okoli 400 kvadratnih metrov poda. Šele proti jutru, po petih urah dela, je gasilcem uspelo pogasiti požar, ki je zajel tudi del tramovja.
Škoda js precejšnja. Omeniti gre, da je to že tretji požar v praznih prostorih tovarne Smeriglio v zadnjih mesecih. Decembri je namreč gorela streha, januarja pa je ogenj zajel druge dele poslopja bivše tovarne. Domnevajo, da so te požare povzročili neznanci, ki so se v praznih prostorih hoteli ogreti s tem, da -o prižgali ogenj.
MALA SODNA KRONIKA
KAZEN ZARAD9 URA JE BENCINA IZ AVTA
Zaradi tega dejanja povratnik precepi v zaporu en mesec
Odnosi med KPI in pokrajinskim odborom so se nepričakovano hudo zaostrili. Dve sta poglavitni zunanji manifestaciji naraščajoče napetosti med KPI in odborom, ki ga vodi socialist: prvič, odprto pismo pokrajinskega tajnika KPI Tullia Paize, ki je v imenu delegacije stranke v pokrajinskem svetu v pismu naslov ljenem pokrajinski upravi, strankam in ekonomskim skupinam, obtožil patstransko pokrajinsko «giunto» za nesposobno preprečiti neizogiben gospodarski prepad naše pokrajine. Drugič, odgovor pokrajinskega predsednika Cumpete, ki izpodbija Pai-zova navedbe.
Paiza se sklicuje na peticijo s šest tisoč podpisi občanov naše pokrajine, ki so od dežele zahtevali izbiro drugačnega modela razvoja in prekinitev takšne gospodarske politike, ki uporablja sistem socialne pomoči podjetjem. Namesto razprave o predlogih KPI je pokrajinski odbor imenoval skupino, ki naj pripravi novo gospodarsko konferenco na osnovi stanja. Po oceni KPI se v tem kaže nesposobnost odbora, da se opredeli za pravilne izbire glede' reševanja tovarn v krizi, obmejne gospodarske politike in vključevanja mladih generacij v proizvodnjo. Kot podrobnost navajajo komunisti v odprtem pismu tudi primer natečaja za direktorja psihiatrične bolnišnice, torej edini primer v državi, ko se imenuje direktor v že ukinjeno zdravstveno ustanovo. Komunisti nadalje trdijo, da so za dve leti odpovedali obnovo upravnega sveta ustanove za ljudske hiše (IACP), dokler deželna politična tajništva ne porazdelijo predsedniš-tva posameznih ustanov na osnovi lotizacije.
Pokrajinski predsednik Silvio Cum-peta v devetih točkah izpodbija trditve v odprtem pismu KPI in vidi v njih predvsem način, kako bi se KPI otresla izolacije in destabilizirala politični okvir na pokrajini. Cumpeta sodi, da ni mogoče v a-pokalipdčnem tonu govoriti o sicer obstoječi krizi goriškega gospodarstva, zlasti njegove industrije, in da ni mogoče pokrajini prisoj? ti odgovornosti za to stanje, niti krivde, da tega stanja ne popravlja, enostavno zato tega ni mogoče, ker so
Včeraj sta na skupno življenj sko pot stopila
ALDO FERLETIČ in
MARIJA HORVATH
ŠD Mladost čestita novoporo-čencema in jima želi vso srečo in zadovoljstvo.
Krasti bencin iz avtomobila je kaznivo dejanje in storilcu lahko prinese pogojno obsodbo na mesec dni zapora in plačilo globe v višini 50 tisoč lir; tako če ni bil še nikoli kaznovan. Povratnik pa mora to kazen prestati. Tako j> predvčerajšnjim odločilo goriško sodišče v kazenski razpravi proti 20-letnemu Valentiniju Asquiniju in 24-letnemu Arianu Riavizu. Omenjena mladeniča, oba doma iz Škocjana, sta 13. avgusta 1979. leta na parkirišču tovarne Iglea Nuova v Vilešu ukradla iz avtomobila bencin. Pri kraji so ju zalotili in prijavili karabinjerjem, le-ti ja so oba fanta za eno noč zaprli, ju naslednji dan izpustili na svobodo in ju prijavili sodišču.
Državni pravdnik je na razpravi včeraj za oba fanta, ki sta na nepošten način hotela napojiti svoje žejno vozilo, zahteval po 4 mesece zapora, plačilo globe v višini 100.000 lir za vsakega in plačilo sodnih stroškov. Sodišče ni upoštevalo niti predloga državnega pravdnika niti oprostilnega predloga odvetnika civilne stranke Genoveseja, ampak je vsakemu prisodilo mesec dni zapora, 50 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Povratnik Riaviz bo kazen prestal, Asguiniju pa, ki
	v
Jfe	KMEČKA BANKA
	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA - KORZO VERDI 51
IIEI	TELEFON 84206 • 84207 • 85383
	TELEFON MENJALNICE: 83909
	TELEX 460412 AGRBAN
I1P§	VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
w	RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
še ni bil kaznovan, so tokrat prizanesli. Obsodili so ga pogojno in mu kazni niso niti vpisali v kazenski list.
Zaradi pomanjkanja dokazov so oprostili 66-letnega Vittoria Puntina iz Romansa. Obdolžili so ga, da je keramičnemu podjetju Albarello odnesel nekaj iverk v vrednosti 25 tisoč lir. Možak se je izgovarjal, da jih je odnesel misleč, d? je iverke podjetje zavrglo. Državte pravdnik je zahteval 4 mesece zapora, odvetnik Macoratti pa polno oprostitev, ali pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov kar se je tudi zgodilo.
Izleti
SPD priredi 3-dnevni družinski izlet z avtobusom po poteh Avnoja s sledečim programom; 30. maja t.l. potovanje od Gorice v Ljubljano, Zagreb, Banjaluko; 31. maja od Banjaluke do Jajca, Kluča in Drvar ja; 1. junija od Drvarja v Bihač, Karlovac, Dolenjske Toplice. Bazo 20, Muljavo in domov v Gorico. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2 (tel. 2495) do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu. Pohitite z vpisom!
Za spomladanski izlet SPD na ve likonočni ponedeljek, 20. aprila v Repen na Krasu je v avtobusu še nekaj prostih mest Kogar ta izlet, ki je združen s srečolovom in večerjo, zanima naj se vpiše na sedežu SPD
njene pristojnosti omejene. Toda v skladu s svojimi pristojnostmi, nadaljuje Cumpeta, se pokrajina o teh problemih pogovarja s političnimi, gospodarskimi in sindikalnimi silami in nakazuje rešitve. Cumpeta je izrazil zadovoljstvo, ker je KPI obsodila socialne posege v korist industrije, ter jo povabil, naj pomaga poiskati »aktivne podjetnike*, o katerih govori.
Ogorčenje zaradi razsodbe v Catanzaru
Živahno in kritično so ljudje včeraj komentirali odločitev sodnikov v Catanzaru, ki so oprostili obtožene za pokol na Trgu Fontana v Milanu pred tolikimi leti.
Tudi enotna sindikalna zveza CG IL - CISL - UIL je izdala poročilo, v katerem izraža ogorčenost zaradi te razsodbe ter pravi, da je demokracija dobila s tem težak udarec.
SINOČI V AVDITORIJU
Velik uspeh koncerta «Primorske poje» v Gorici
V imenu ZSKD je publiko in pevee pozdravil Rudi Pavšič
Tudi letos je «Primorska poje» privabila v dvorano goriškega avditorija veliko publike, ki je do kraja napolnila dvorano. Z vseh koncev primorske zemlje pa so prišli tudi pevci, ki so bili deležni aplavza za aplavzom.
Pozdrav Zveze slovenskih kulturnih društev, ki revijo organizira skupno z Združenjem pevskih zborov Primorske, je prinesel njen podpredsednik Rudi Pavšič. Med drugim je dejal: «,Med narodnoosvobodilno vojno je bila pesem stalni spremljevalec naših edinic in v njej so naši očetje črpali nadaljnjih moči, da so dokončno strli nasilje okupatorjev. Pesem pa je tudi danes stalni spremljevalec naših kulturno - prosvetnih delavcev. Z njo nadaljujejo delo iz narodnoosvobodilne borbe ter naši narodnostni skupnosti zagotavljajo obstanek in razvoj, saj bi verjetno brez kulturne dediščine že od nekdaj izumrli. Ni naključje torej, da smo na letošnji reviji, 12. po vrsti, zabeležili rekordno število prijavljenih zborov.»
€.Primorska poje pa pomeni še nekaj,* je dejal Pavšič, »širši javnosti, predvsem italijanski, podčr-
tuje, da zamejski Slovenci, ob podpori matične domovine, bijemo u-pravičen boj za dosego tiste enakopravnosti, ki je zapisana v sami ustavi italijanske države in da ne zahtevamo nič drugega, kot to, da nam v krajih, kjer smo od nekdaj, živimo in sodelujemo z večinskim narodom ter da nam dajo vse pogoje razvoja.»
Na sinočnjem koncertu so nasto pili zbori iz Trsta (Stu ledi w mladinski zbor), z Vrha (Danica), Št mavra, Dolenje Trebuše (Justin Kogoj), s Trnovega (Topničar), iz Ilirske Bistrice (Dragotin Kette), iz Rupe in Peči, Tolmina (učiteljski žeski zbor) ter iz Doline (Valentin Vodnik). Ni pa prišel na sobotni koncert zbor »Rečan* iz Ljes.
V Gorici danes kongres PSI
Na Goriškem se vršijo predkongresne skupščine socialistične stranke. Kongres mestne sekcije PSI v Gorici bo danes dopoldne na sedežu v Ulici 9. avgusta 2.
.........................................................................................IIIIIMIIIIIIMH
CENENA POTOVANJA Z VLAKOM ZA UPOKOJENCE
Z izkaznico Inter Rail Senior zelo poceni po celi Evropi
Izkaznico lahko nabavijo upokojenci starejši od 65 let (60 let za ženske) - Za potovanja po Italiji je treba doplačati se polovično ceno vozovnice, za ona v tujini pa zadostuje izkaznica
Inter Rail Senior. Nekoliko skrivnosten, tuj izraz, ki bi ga morali poznati predvsem upokojenci. Žal pa so le bolj redki tisti, ki vedo za ugodnosti, ki jih italijanske in tuje železnice nudijo imetnikom posebnih Inter Rail Senior izkaznic, še bolj redki pa so tisti, vsaj kar zadeva našo deželo, ki ugodnosti tudi koristijo.
Z določenega vidika je stvar tudi razumljiva, saj so aražman Inter Rail Senior, z drugo besedo cenena potovanja po železnici za upokojence, vpeljali šele pred približno dvema letoma, precejšnjo oviro pa predstavlja starostna omejitev. Za izkaznico namreč lahko zaprosijo moški, ki so že dopolnili 65-let in ženske starejše od 60 let.
S tem smo pravzaprav povedali bistven pogoj za izdajo poimenske izkaznice, ki imetniku daje pravico do brezplačne vožnje po železnici skoraj vseh evropskih državah (izključene so le Sovjetska zveza, Anglija, Irska in Madžarska) in to za dobo 30 dni od datuma izdaje. Na italijanskih železnicah mora i-metnik izkaznice plačati polovično ceno vozovnice. Ni nobenih omejitev glede števila prevoženih kilometrov, niti glede izbire železniških prog. Vse je v glavnem prepuščeno last niku izkaznice, ki se mora le strogo držati osnovnega pogoja, to je, da potovanje ali potovanja opravi v roku tridesetih dni.
Kaj pa cena izkaznice? Na prvi pogled in upoštevajoč, da gre za osebe z nižjimi dohodki, se zdi 172 tisoč lir za izkaznico za drugi razred ter 258 tisoč lir za izkaznico prvega razreda kar precej, če pa pri tem pomislimo, da je mogoče v mesecu dni prepotovati celo Evropo, bomo po vsej verjetnosti spremenili mnenje. Naj pri tem navedemo, da stane običajna vozovnica iz Gorice v Pariz in nazaj kar 110 tisoč lir.
O ugodnostih, ki jih nudi železnica starejšim osebam ter o tem, v koliki meri se teh ugodnosti poslužujejo, smo se te dni pogovarjali z osebjem na goriški železniški postaji, kjer pravijo sicer, da nimajo pravega nadzorstva nad številom potnikov, ki imajo Inter Rail Senior izkaznico, saj slednji stopijo di rektno na vlak, ne da bi karkoli doplačali pri blagajni. Nerodnost
MATURANTE
ki nameravajo nadaljevati štu dij na univerzi v Sloveniji, obve tčamo, da zapade rok za pred-vpis 4. aprila. S predvpisom si zagotovite vpis na fakultete, ki imajo on-e jen vpis in pravočas no vse ostale informacije. Pri javnice lahko dvignite na sede žu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Fran čiška 20/111. in v Gorici, Ulica Malta 2.
SKPD »MIRKO FILEJ*
VABI NA CELOVEČERNI
KONCERT
ki bo dane«. 22. marca, ob 16.30 v Katoliškem domu.
SPORED; nastop mešanega zbora »Marij Kogoj* iz Trsta pod vodstvom Nade Žerjal - Zaghet, pianista Andreja Pegana tei sopranistke Ljube Berce - Košuta ob spremljavi pianista Tullia Zagheta. Med koncertom ne bo odmora.
Vsi prisrčno vabljeni!
je tudi v tem, da omenjene izkaznice izdajajo samo na glavnih železniških postajah (v Trstu in Vidmu), zanje pa interesenti lahko zaprosijo tudi preko večjih potovalnih uradov. Menda smo v Gorici glede tega prikrajšani in bi se morali interesenti za nabavo obrniti ali v Trst, ali v Videm. Vsekakor to lahko storijo brez strahu, da bi morali čakati na vrsto, saj je interesentov, tako so nam povedali na železniški postaji v Trstu, tudi tam bolj malo. To se sliši precej čudno, če upoštevamo, da je Trst pravzaprav mesto upokojencev!
Razlog za zelo skromno zanimanje za tovrstne ugodnosti ne bo toliko v ceni, kolikor v omejevanju starosti. Najbrž bi bil obračun precej drugačen, če bi starostno mejo znižali na 60 let in pri tem morda ceno nekoliko popravili (navzgor seveda). Upoštevati je treba namreč psihološki moment, da človeka s staranjem mineva tudi želja po daljših potovanjih in se v glavnem starejše osebe raje držijo doma, čeprav ne gre pri tem pozabiti na izjeme.
Eden od razlogov pa bo prav go tovo, kakor smo že v uvodu zapisali, da bolj redki vedo za ugodnosti Inter Rail Senior aranžmanov. Pri tem naj opozorimo na podobne
ugodnosti (Inter Rail izkaznica) za študente. Po teh izkaznicah — po novem stanejo 193.500 lir — so nam povedali v goriškem potovalnem u-radu Appiani, je zlasti med počitnicami veliko popraševanja. (vk)
Nov most čez Sočo
pri Solkanu
Nov most čez Sočo pri Solkanu, po katerem bo speljana cesta, ki bo Goriška Brda povezovala z Novo Gorico, bo dograjen septembra 1983. leta. DO tega roka-bo dogtajonh' tudi' cesta. Tako sta se v osimskem sporazumu dogovorili Italija in Jugo
i	»	f». 0,^1 ii.lf I It . t - *T
slavi ja.
Objekt bo, kot skoraj vsi mostovi na Soči, nekaj svojevrstnega. Dolg bo 238 metrov, ob normalnem pretoku vode pa bo vozišče 40 metrov nad vodno gladino. Osrednji mostovni lok bo dolg 102 metra.
S pripravljalnimi deli bodo pričeli v mesecu septembru. Do takrat morajo biti izdelani tudi vsi projekti. Načrt bo izdelal inž. Stojan Dolgan. Po sklepu razpisne komisije bo delo opravljalo gradbeno podjetje SGP iz Ajdovščine, most pa bo veljal 100 milijonov dinarjev.
V	torek stavka
na slovenskih šolah
V	torex, 24. marca, bo tudi na slovenskih šolah in državnih otroških vrtcih v Gorici celodnevna stavka učnega in ne-učnega osebja, ki jo je 'oklical Sindikat slovenske šole.
SSŠ zahteva, naj se brez odlašanja uveljavi kolektivna delovna pogodba za čbdotee 1979-81 in da naj. prcsvefni njini-ster, v okviru dopolnilnih razgovorov za to delovno pogodbo, čimprej skliče dogovorjeni ločeni sestanek o vprašanjih jezikovnih manjšin in dežel s posebnim statutom. Na sestanek naj bo povabljen tudi SSŠ. Nadalje SSŠ zahteva, naj se brez odlašania odobri zakenski osnutek št. 1112 s popravki, ki so jih predlagali konfederalni sindikati. Poleg tega naj se u-poštevajo sledeče scecifične zahteve slovenske šole:
L v postopku za imenovanje članov in predsednikov natečajnih komisii, naj se v o-snutku predvidene pristojnosti pokrajinskih šolskih svetov, vsedržavnega .vse-učiliškega sveta in vsedržavnega šolskega sveta glede slovenske šole prenesejo na deželno komisijo:
2.	dodatni organik za slovenske šole naj znaša 15 fcdstot kov rednega organiga. za srednje šele pa nai. neglede na odstotek, predvideva v vsaki pokrajini vsaj eno o-sebo za vsak natečajni razred;
3.	za učna mesta na tečajih za vzgojiteljice naj se ustanovi poseben dodatni organik;
4.	po zgledu zahteve konfederalnih sindikatov za nemške profesorje brez ustrezne diplome, naj se tudi slovenskim letnim suplentom. ki učijo nad k' let, omogoči, da se poslužijo možnosti, ki jo predvideva člen 26;
5.	za potrebe psihopedagoške službe in podpore prizadetim učencem slovenskih šol, naj bodo veljavni tudi študijski naslovi in spričevala o specializaciji, pridobljeni na visokošolskih ustanovah v SR Sloveniji.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo priredi 5. aprila v domu Andreja Budala v Štandrežu društveno večerjo in nagrajevanje udeležencev na društvenem smučarskem prvenstvu. Vpišite se do L aprila na sedežu' društva.
iliiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiliiMiiiiiiiniMiiiiiitiiiiililiiiiiliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiliMi
TUDI LETOS POHOD STEVERJAN - GONJAČE
Prvi pohod med partizanskimi spomeniki v Števerjanu in v Gonjačah je lani zelo lepo uspel v priredbi prosvetnega društva »Briški grič* in ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze. Drugi podobni pohod bo tudi letos, v nedeljo, 3. maja, v predpoldanskih urah. Prireditelja sta Prosvetno društvo »Briški grič* v Števerjanu in Krajevna skupnost na Humu.
Pohod, ki se ga lahko udeležijo posamezniki in skupine bo ha razdalji 10 km. Kdor bo želel na daljšo pot, bo lahko izbiral varianto na razdalji 20 km. v' knina bo 2.500 lir, vsi udeleženci bodo dobili posebno kolajno, najštevilnejše skupine bodo prejele pokale in plakete. Na voljo bodo tudi druge nagrade.
Proga na 10 km bo vodila iz Števerjana v Gonjače in nazaj, proga na 20 km pa bo vodila od Trga Svobode v števerjanu mimo Vale-rišča in Jazbin čez mejo v Vipolže, Kozano, Šmartno, Gonjače in nazaj v števerjan. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Sabrina Trobim, Mi-chela Trobini, Denis Nicosia, Fe-derica Gazzetta, Federico Godeas, Davide Schechter, Alan Kovačič, Alex Kovačič, Elisa Visintin, Martina Dilena, Lorena Marino, Deborah Figar, Sabrina Alessio, Mi-chele De Marco, Diego Maurič. A-narnarija Devetak, Liza Drius, Rene Cerato.
SMRTI: 92-tetnp gospodinja Eli sabetta Andreossi vd. Crasnich, 82-letni zobotehnik Paolo Koli, 73-let-na upokojenka Josipina Klančič por. Brumat, 74-letni upokojenec Enrico Del Stabile, 63-letni kuhar Giuseppe Panariello, 87-letna gospodinja Marija Zimic vd. Di Marzio, 70-letni upokojenec Andrea Togut, 69-letna gospodinja Elena Lesizza por. Riaviz, 24-letna gospodinja Anto-nella Pannunzio. 84-letna gospodinja Alessandra Bressan vd. Tri-busson, 90-letna gospodinja Luigia Spessot, 89-letna gospodinja Maria Cortese vd. Ancora, 77-letni invalid Angelo De Maio, 50-letni delavec Arnaldo Fantini, 36-letna gospodinja
Graziella Visintin, 91-letna upokojenka Ida Alesani. 60-letna gospodinja Antonietta Lazzarin por. Dalrio, 43-letna gospodinja Annarosa Fa-bris por. Pasqualini, 66-letna gospodinja Bruna Bertossi vd. Simonetti.
OKLICI: geometer Enzo Dell’Andrea in frizerka Paola Lentini, delavec Alberto Visintin in šivilja Maria Sellan, uslužbenec Enore Mona' in profesorica Maria Antonietta Marzietti, vojaški podčastnik Angelo Marroccoli in gospodinja Maria Vicenti, tiskar Sergio Del Bigallo in, tiskarka Nive Prinpi.
Predavanja
Zenski (k/sek prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu priredi tri predavanja o prvi pomoči. Predaval bo dr. Borut Spacal. Predavanja bodo v društveni dvorani ob ponedeljkih z začetkom ob 20. uri. Prvo predavanje bo jutri, v ponedeljek, 23. marca.
Kino
Prosveta
V	Feiglovi knjižnici v Gorici bo v sredo, 25. marca, ob 20.30, predavanje filmov z etnografsko tematiko. Predvajal jih bo Naško Križnar, kustos muzeja v Kromberku, etnografski strokovnjak. Prikazal bo filme, ki jih je posnel v raznih slovenskih pokrajinah, tudi v zamejstvu in ki kažejo na stare slovenske običaje.
V	prosvetni dvorani v Pevmi bo
v sredo, 25. marca, ob 20. uri, Mi-ladin Černe predvajal svoj film o potovanju na Kitajsko. Vate prosvetno društvo »Naš prapor*.
Na sedežu prosvetnega društva »Briški grič* v Števerjanu bo v četrtek, 26. marca, ob 20. uri Naško Križnar iz Nove Gorice predvajal etnografske filme. Predvajanje sodi v akcijo za ureditev Briškega etnografskega muzeja.
Cortcu
VERDI 15.15-22.00 «Lill Marlen*. G. Giannini in H. Schygulla. Film v barvah.
Jutri isti film ob 17.30—22.00. CORSO 15.30—22.00 «Laguna blu*. B. Shields in K. Hatkins. Barvni film.
Jutri isti film ob 17.30-22.00. VITTORIA 15.30-22.00 »Le avventu-re erotiche di Kandy». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Jutri in v torek zaprto.
/ riič
PRINCIPE 14.00-22.00 »Cruising*.
Jutri isti film ob 17.30—22.00. EXCELSIOR 14.00 - 22.00 »Brubei-
Jutri isti film ob 16.30—22.00.
\
Nom (lorico in okolica
SOČA 10.00 «Tarzan in sirene*. Ameriški film,
16.00—	18.00—?0.00 »Največje ma-' ščevanje Brucea Leeja*. Hongkon-
ški filifi.
Jutri: 18.00—20.00 »Hotel Drakula*. Nemški film.
SVOBODA 16.00 «Bela griva*. Ameriški film.
18.00—	20.(K) »Desetica*. Ameriški film.
Jutri: 18.00-20.00 »Jaz in konji*. Italijanski film.
DESKLE 17.00-19.30 »Jaz in konji*. Italijanski film.
Jutri in v torek zaprto.
nilski
nilski
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 84 972.
Prosvetno društvo »Oton Župančič* izreka svojemu nekdanjemu predsedniku in odborniku Lojskn Paškulinu iskreno sožalje ob izgubi mame Ane.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila oaša draga mama
ANA G0MIŠČEK vd. PAŠKULIN
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 23. t.m., ob 12.30, iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Štandrež.
Žalujoči sinovi Zorko, Lojsko in Mirko z družinami
Koper, štandrež, 22. marca 1981
GORIŠKI DNEVNIK
22. marca 1981
VELIKO DELO SLOVENSKE LEKSIKOGRAFIH
Dvanajsti zvezek Slovenskega biografskega leksikona izšel
V njem so vsa gesla med «Taborska» in c Trtnik» - Primora smo precej močno zastopani
Po devetih letih, odkar je bil izšel zadnji, 11. snopič Slovenskega leksikona, te osrednje slovenske publikacije, ki zajema vse slovensko narodnostno ozemlje in sega daleč nazaj v slovensko zgodovino, se je v začetku letošnjega leta z letnico 1980 pojavil 12. zvezek, ki prinaša precejšnji del črke T. Če se bo preprosti bralec začudil„ kako je mogoče, da je potrebno devet Irt, da znanstvena ustanova, kakršna je redakcija tega leksikona v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pripravi komaj nad 200 strani obsežno publikacijo, moram vsaj kratko pojasniti, da se to delo, započeto sredi dvajsetih let, ki torej izhaja že več kot pol stoletja, srečuje od vseh začetkov z izrednimi težavami objektivne narave, katerim se kaj pogostoma pridružijo še težave, ki bi ne smele imeti nikakršnega vpliva na tako široko zastavljen vsenarodni projekt, kakršen je pričujoči leksikon. V mislih imam tu težave, kakršne prinaša čas in ljudje in ekonomska stanju in še in še. Toda če so se proti temu leksikonu zarotili v desetletjih čas in ljudje in razmere, nam tudi zid tega zadnjega zvezka dokazuje, kako neverjetno vztrajen je maloštevilni kolektiv, ki se vneto spoprijema s težavami in nam pripravlja to odlično narodnostno spričevalo. Zato mu želimo, da bi v svoji vnemi prav nič ne popustil in nas kmalu presenetil z nadaljevanjem.
Po načrtu iz leta 1977 naj bi pričujoči zvezek obsegel gesla vse do Vabič, pa je zaradi težav pri nekaterih obsežnejših, za našo li terarno zgodovino nadvse pomembnih in ključnih geslih (npr. Trubar), prišlo do težav in tako se je uredniški odbor pod novim urednikom Jožetom Mundo, ki je po kratkotrajnem urednikovanju Franceta Petreta nasledil dolgoletnega izredno uspešnega urednika Alfonza Gspana, odločil, da izda zvezek do Trubarja in kma'u zatem tudi naslednjega, tako da nam ne bo treba ponovno predolgo čakati na nadaljevanje.
Pričujoči 12. zvezek prinaša nekatere predstavnike izredno močnih priimkov, ki zastopajo slovensko umetniško, zgodovinsko, pi-
•UNiiiiniiiiiiiiiiiHMiuiMmiHimitiitiiiiiHiiiinimir; nik- Ante, Stefančič, Fi ou Vgto-
' ver- med ostalimi sodelavci SO
■m
Medvojna Slovenija v spisu
Vittoria Gorresia
Vittorio Gorresio je znan itali-lijanski časnikar, večkrat beremo njegove članke v najbolj znanih italijanskih dnevnikih in revial-nem tisku, vidimo ga in poslušamo na televiziji, ko je govor o italijanski ali mednarodni politiki.
V knjigi «La vita ingenua», ki kaže življenje piemontskega, človeka izhajajočega iz meščanske družine, najdemo tudi opis njegovega službovanja v oficirski u-niformi italijanske kraljeve vojske med zadnjo vojno na Suša-ku, v Zadru, v Sloveniji. Službovanju v teh krajih je posvečenih le nekaj strani, saj je mož prišel na službeno mesto v naše kraje le v avgustu 1943, torej tik pred premirjem 3. septembra. Zanimiv pa je opis, ker je v njem go vor tudi o tem, kar so mu drugi oficirji pravili., kakšno je bilo vzdušje v od italijanske vojske zasedenih ozemljih v tistem času. To so le nekatere podrobnosti, vendarle zanimive.
sateljsko, šolsko in še marsikatero drugo polje delovanja. Med njimi so člani rodovine Taufferer, ki je obdelana kot celota, nekateri njeni člani pa še podrobneje. Sle di veriga Tavčarjev, ki so bili agronomi, jezikoslovci, narodni heroji, prosvetni delavci, medicin-ci, prosvetni delavci, slikarji, prevajalci, škofje, med vsemi pa izstopa podoba pisatelja Ivana Tavčarja. Potem so tu pomembni Thalnitscharji ali Dolničarji, rodbina Thur ali della Torre. Sledijo Tomani, Tomažiči (med njimi narodni heroj), Tominci (med njimi slikar Josip), potem Tominški, Tomšiči (med njimi narodni heroj Tone in Vida Tomšičeva), Tonkliji, zanimiva postava šolskega organizatorja grofa Torresa, dalje Tožbarji in Trampuži, Tratniki, Travnerji in Travbi, Trdine (med njimi pisatelj Janez), Trobci ter Trosti in Trošti, Trstenjaki (med njimi akademik Anton) ter Tršarji.
«Primorski» delež je tudi v tej številki bogat. Tako med zastopanimi osebnostmi kakor tudi med sedelavci. Med primorske gre seveda šteti tudi tiste predstavnike tujega rodu (Furlane, Italijane čili Nemce), ki jih leksikon prinaša. ker so s svojim delom prispevali v slovensko kulturno zakladnico. Tako so v tej številki obdelani naslednji znanstveniki, kulturni ali družbeni delavci ter umetniki ali organizatorji: A. Tar-sia, G. Tartini, Tavčarji: Baltazar, Janez, Josip, Jurij, Jurij ml., B. Tavzelj, J. Tavzes. M. Telatko, A. Tellipi, Terčelja: Dušan in Filip, ,4. Ternovc, U. Tex-tor, G. P. Thanner. 1. Theuer-schuh, S. Tomasini, Tomaž iz Čedada, Tomažiči: Boris, Emil, Gabrijel, Ivan, Pinko, Tominci (Tornimi): Alfred, Jožef Jakob. Mate i, G. Tommasini, Tomšiči: Jakob, Janez, Stanko. Tone, F. K. Tončič, Tonkliji: Josip, Nikolaj, Štefan, M. Toroš. E. Torres. Tož-barja: Anton in Anton ml., Trampuža: Boris in Franjo, J, Trček, D. Treo, F. Treven. 1. Trinko, A. Trobec, F. Trosi, Trošta: Janko in Ivo, M. Trpin. Drago in Dušan Tršar.
Od primorskih sodelavcev tega zvezka so že vsaj štirje med mrtvimi: Imvo Čermelj, Stanko Dim
r li vec: med ostalimi sodelavci so " še V„ Baloh, flt, Kacin ,- ,Wohinz, F. Kralj, M. Matičetov, N. Kuret in še kdo.
Pričujoči kratki prikaz ne more poseči v analizo posameznih prispevkov, v kritično presojo. Le tu in tam je opaziti kakšno nesorazmerje med obdelanimi gesli, neenoten način obdelave (ki ga u-redništvo največkrat koristno zabriše. ki pa ponekod še ostane), pri geslih, ki so jilf obdelali danes že mrtvi avtorji je opaziti, da literatura pod «prim.» ni vedno dovolj ažurirana, sicer pa se to dogaja tudi še živim piscem -aradi dolgega razdobja, ki preteče od zapisa članka pa do objave. Toda tu ni kaj pomagati, razen, da še pospeši izhajanje in potem bodo podatki vedno bolj ažurni.
Medtem ko smo ustvarjalcem tega zvezka (in bilo jih je kakih 88) iskreno hvaležni za opravljeno delo. želimo, da bi s pospešenim ritmom pripravili 13. in seveda tudi vse nadaljnje zvezke do konca abecede, istočasno pa pripravljali dodatni (ali dodatne) zvezke, da bi to veliko delo pre hitro ne zastarelo tudi v snopičih, ki so nam blizu.
MARIJAN BRECELJ
PORTRETI NAŠIH ZASLUŽNIH MOŽ
Slovensko uradovanje na sodiščih je uvajal odvetnik Josip Stanič
Uspešno je delal v Tolminu m v Gorici ■ Po poroki z bogato slikarko z Moravskega je v Kairu vodil najiuksusnejši hotel «Semiramis>
Če stopimo skozi katerakoli velika vhodna vrata v stavbah na desni strani današnje Favettijeve ul. iz smeri Carduccijeve ul., bomo ugotovili, da imajo skoro povsod še vedno velika dvorišča, marsikje pa še konjski hlev in večjo lo-
Januarja letos je praznoval naš Pepi 80-letnico rojstva. Trnjeva pot tigrovca, izgnanca, borca NOB, zapornika mu je bila samoumevna dolžnost s svojimi posledicami. Rojen januarja 1901 v Kobaridu, je tu prebil leta 1919-22 in 1926-40 kot borbeni antifašist in tigrovec. Med bivanjem v Ljubljani pri sestri je v letih 1912-18 in 1922-23 dovrši! 4 razrede realke in srednjo trgovsko šolo ter dobil jugoslovansko dr žavlianstvo. V Kobaridu je delal z očetom v mesnici, v gostilni pa z materjo. Nemci so jo kot druge stare bolnike, leta 1943 umorili z injekcijo v bolnici na Sušaku. Stalno ga je nadzorovala policija, ki je imela še nalogo, da ga izžene v Jugos’avijo, če bi kje prestopil državno mejo. Po povratku izletnikov s Koroške 1. 1928 je policija aretirala na Trbižu u čitelja Jožeta* Gruntarja iz Koba rida meneč, da je zasledovani Josip' Gruntar. Po vstopu Italije v vojno se je avgusta 1940 pojavil policist pri Gruntarjevih. naročil materi, naj pride Josip, ki ni bil doma, za hip k orožnikom. »Trenutek* je bil: 3 dni v Tolminu, 30 dni v Gorici zaprt, nato odveden do Podbrda in poslan v Jugoslavijo. Zaposli’ ga je svak v Bosi ji vi Loki v Gorskem Kotaru. Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo je pribežal v Ljubljano, kjer ga je že iskala fašistična policija. Bežal je v Gorski Kotar in sodeloval s partizani. Kmalu so ga izsledili, zaprli v Čabru, nato na Reki, kjer ga je policija hudo mučila. Neki Žid z njim v celici je bil močno zatečen in črn od udarcev. Po 2 mesecih zapora v Vidmu se je znašel v taborišču Isernia v Abrucih. Tu je spet srečal Zorka Jelinčiča, ki je našim fantom tolmačil vojne dogodke in NOBJ Po kapitulaciji Italije je prišel na jugoslovanske ladje na Malti, ki so jih ob koncu vojne pripeljali v Split. Bil je demobilitiziran kot jugoslovanski mornar. Do upokojitve leta 1965 je bil nabavni referent v to-
po. Nič čudnega, saj so tu nekoč živeli kočijaži in izvoščki, zato se je tudi ulica pred prvo vojno imenovala Ulica Vetturini. Veliko dela so imeli kočijaži v tistih letih, saj so bili avtomobili prava redkost. Na naši sliki je
varni nadomestnih delov za tekstilne Stroje. Po osvoboditvi je med obiskom v Gorskem Kotaru zvedel, da so fašisti zaprte borce v Gabru in sosednjih krajih takrat vse pobili ob reki Ča-branki.
Med bivanjem v. Kobaridu je dostavljal uredniku «Edincsti» Bertiju Rejcu poročila s Kobariškega. On in Zorko Jelinčič sta mu izročala antifašistični tisk in s tem je začel s podtalno protifašistično dejavnostjo. Rejec je bil pogostoma pri njem v Kobaridu, še večkrat pa Jelinčič, ki je prav zaradi ilegalne dejavnosti prenočeval pri njem. Osnoval je tajni celici v Sužidu in Kobaridu. Študente Fr. Boneša, Slavka Mašera, Slavka Grahlija je še v I-driii na realki poznal (vsi letniki 1906)’ Z njimi in drugimi- dija- . -ki je ustanovil dijaško srenjo in nogemetni-jklub a prinadali so z
J.	Gruntarjem, R. Uršičem, A. Manfredo tajni, celici. Jelinčič je vodil v letih 1927-28 tajne sestan-ne tigrovcev ob Soči, na Humu nad Kobaridom, v Zabrastju in drugod, včasih Tone Majnik iz. Volč ali Zmago Krašna, ki je delal z Jelinčičem pri Zvezi prosvetnih društev v Gorici. Sodeloval je s tigrovci v Kobaridu in z njimi organiziral leta 1928 požig, lesenega mostu pr Idrskem in šolo v Smasteh. Bencin je nabavil Mirko Mašera, njegov brat ga je nesel na določeno mesto, Ker je bil Krašna aretiran, ni prišlo do akcije.
Ilegalni tisk so pošiljali ali prinašali v Kobarid Slavko Tuta, Tone Majnik in Lojze Valentinčič, ki je z Manfredo sodeloval na tajnih in nočnih sestankih v Volčah, Tolminu in Kobaridu. Redno tedensko je prinesel zavoi antifašistične literature iz Tolmina Dori Koren iz Kobarida, sprevodnik avtobusa, in jo oddaial Mašerovim predvsem pa A. Manfredi. Ker je Koren prenašal pošto za policijo, karabinjerje, oficirje, dijake in še številne pakete za zadnja, ni bilo sumljivo prevažanje tigrov-
dvosedežna odprta kočija. Fotografija je bila napravljena prav na nekem dvorišču Favettijeve u-lice v času med dvema vojnama, ko je v našem mestu še vedno krožila kaka iakr kočija. Taksiji so bili bolj redka stvar.
skega tika. Koren je Rejcu in Jelinčiču opravljal take usluge že od leta 1925.
Josip Gruntar je vsakih 14 dni do izgona 1940 prejemal v Kobaridu še od Sardoča, potnika A-buje v Gorici, tigrovsko literatu-. ro. Člani kobariške celice so jo delili svojim zaupnikom in dostavljali celicam v Sužid, Idrsko, Robič. na Svino, Trnovo, v Kred župniku Aljančiču, ki so fašisti njega in župnika Sekula v Logu pregnali v Jugos’avijo. Ljudje so hlastali po tem branju in šlo je iz roke v roko po geslu: «Preberi in daj naprej * Razdeljevali so knjige, ki jih je Josip nosil, Mirko Mašera pa z vozom v zabojnih vozil iz Gorice, da bi jih ohranili pa fašističnem opustošenju kulturnega doma v Ulici sv. Ivana v Gorici. Rudi Uršič, Fr. Boneš in Slavko Mašera so jih nosili v Benečijo. Iz Avse je Ivan Mašera, ki jih je precej dobil od M. Mašera, te in svoje knjige po hčerki Ivi pošiljal prijatelju pesniku Ivanu Trinku v Trčmun.
Kobariška celica je svojo dejavnost pretežno povezovala s Tolminsko in Gorico, kjer je Jelinčič vodil pogoste sestanke s skupinami tigrovcev in posamezniki, a še pogosteje, ko je s polomljeno hrbtenico ležal v postelji doma. Manfreda je bil kot predsednik Adrije v stalnem stiku s tajnikom Jelinčičem in vodil tajne sestanke dijaških srenj po vseh krajih Goriške, tudi v Brdih. Po fašistični zatrtvi prosvetnih in drugih društev spadajo v to dobo na Jelinčičevo pobudo množična zborovanja v gozdovih in hribih. Na podkrnski planini Zaslap je poleti 1928 zborovalo okrog 109 članov razpuščenih prosvetnih društev Kobarida, Sužida, Idrskega, Trnovega in Ladri. Bojeviti govori Jelinčiča, D. Bajca, Krašne, Manfrede, R. Uršiča so udeleže-ce spodbujali k odporu. V letih 1928-30 je s tajno celico v Kobaridu sodeloval T. Rutar. S člani je pripravljal miniranje mosta čez Sočo kot demonstrativno
Težko je bilo ob koncu prejšnjega stoletja na sodišču v goriški deželi priti do pravice po rabi slovenskega jezika. Da bi to dosegli, so si prizadevali slovenski politiki in seveda tudi odvetniki ter tudi marsikatera stranka, a težko so si pridobili to pravico. Uradovanje je bilo do srede o-smega desetletja skoro izključno nemško in italijansko in če se je kdo hotel poslužiti slovenščine, so ga vljudno a odločno odslovili ter od njega zahtevali, da vloge sestavi tudi v nemškem ali italijanskem jeziku.
Na tem polju je ledino oral v tistih časih slovenski odvetnik dr. Josip Stanič. Doma z Banjške planote, kjer govore čisto slovenščino, je najprej nameraval od-
akcijo proti princu Hubertu. Za izvršitev je bila zadolžena celica v Sužidu. Ker Hubert ni potoval mimo, je bila odložena. Nastale so nove ovire. Rejca je lovila policija, Jelinčič si je pri padcu na Višu zlomil hrbtenico, Krašna je bil aretiran konec avgusta, Uršič decembra 1928.
Tiste čase so fašisti Kobarid in okoliške vasi hudo terorizirali. Tajnik Fašija Francesco Nuzzi. ki je s kopico vohunov ii. domačini fašisti kot sta bila Terrani in Gorjup, zalezoval poštene Slovence, je imel silne pretepače Amle-ta, Bordonija, Vasca, Fantoni.ia, Rossinija in druge, ki so po njegovih namigih napadali domačine v gostilnah, ponoči na cesti. To je fante grelo, da so ponoči napravili zasedo med Kobaridom in Starim selom, da pokončajo,, strupenega fašista Gorjupa. Pijani fašist je to noč ostal v -Kobaridu in se ni kot običajno vrnil ha službeno mesto v Breginj.
Dori Koren je pripovedoval: «Nekega večera se mi na Kotlar-jevem vogalu Amleto naglo približeval iz teme. Vedel sem, da me zalezuje. Prehitel sem ga z vso silo z železnim kolčem, ki sem ga vedno imel pri sebi, po glavi, da se je zgrudil. Nikoli niso fašisti zvedeli, kdo ga je pogladil.*
Josip Gruntar je tesneje sodeloval z R. Uršičem, ki ga je opozoril po naročilu iz Gorice, da je za njim že izdana tiralica, in Andrejem Manfredo, ki se je pretirano izpostavljal. Razdeljeval je protivolilne letake marca 1929 na koru v cerkvi. Pomagala sta mu Alojz in Anton Kurinčič iz Idrskega, ki sta vedno prejemala od Andreja ilegalni tisk. Trije bratje Franc, Alojz in Anton Kurinčič -Lovrcnčkovi so se zaradi fašističnega terorja izselili v Argentino. Po aretaciji Andreja 23. 3. 1930 so fašisti in policija še huje zalezovali Fr. Boneša. Slavka ir. Rudija Mašera in sicer celo na pristojnih univerzah.
TONE RUTAR
vetnikovati v Trstu. Iredentistična odvetniška zbornica pa je njegov vpis med odvetnike odklonila iz bojazni pred njegovim poznanim bojevitim temperamentom. Sprejeli pa so ga v goriško odvetniško zbornico. Takrat so v Gorici kot slovenski odvetniki poslovali dr. Josip Abram s Krasa in brata dr. Josip in dr. Nikolaj Tonkli iz Kobariškega kota. Skromno, kjer se je dalo, so tudi oni poskušali u-vesti slovensko uradovanje, a trčili so večkrat ob zid nerazumevanja. Dr. Stanič pa je bil bojevite narave, poleg slovenščine je perfektno obvladal tudi nemščino in italijanščino in se je odločil za izključno slovensko uradovanje. Zakoni so bili na njegovi strani.
Na sodiščih v Gorici in v Ajdovščini so takrat uradovali italijansko, na onih v Soški dolini pa nemško. Slovencev je bilo le nekaj sodnikov. Stanič je pričel u-vajati čisto slovenščino. Ta je marsikdaj delala težave tudi slovenskim uradnikom na sedišču. Bil je v svojih govorih in spisih sila agresiven, zaradi tega so mu sodniki naprtili marsikatero globo.
Pisarno je odprl leta 1888 v Tolminu. Kmalu so ljudje kar drveli v njegovo pisarno. Postal je pravo strašilo za urade. Njegova junaška postava in krepki, odločni govor je vsem impcniral. Poleg njega je v Tolminu takrat u-radoval še odv. Pittamitz. ki pa je znal le italijansko in nemško. Leta 1980 je v Tolmin prišel za sodnika še dr. Henrik Tuma in tako se je slovensko uradovanje na sodiščih še bolj razširilo tudi na drugih sodiščih v Soški dolini. Trmasto so z nemškim uradovanjem vztrajali le na sodišču v Bovcu, kar je razvidno tudi iz objav v deželnem uradnem listu, o-zirema v uradnem listu Avstrijskega Primorja.
Staničevo osebnost je precej pot drobno opisal Henrik Tuma v svojih spominih. Stanič je v Tolminu živel sam, precej samotarsko. Vzel je v zakup lov skoro vsega tolminskega okraja. Kot vsi lovci, je ljubil dobro pripravljene jedi in je' prijatelje vabil na zares obilne pojedine, na katerih je bila divjačina na glavnem mestu. Precej dober do ljudi, je bil vedno sprt z župani in državnimi uradniki. Morda so. prav zaradi tega ljudje hodili v tako • velikem številu v njegovo pisarno. Tudi v stgri Avstriji, so Ijilj državni uradniki velikokrat na pohajanju. namesto da bi bili na delit. Z okna svojega stanovanja je tako opazoval sodne uradnike, kako tarokirajo, namesto' da bi delali in je stvar prijavil višjemu sodišču. Seveda so mu uradniki to zamerili.
Leta 1896 se je iz Tolmina preselil v Gorico. Do konca stoletja je imel pisarno v Montovi hiši. Denarja pa je imel očitno precej, saj je kmalu kupil lepo Gyulaje-vo vilo na Solkanski cesti. Tudi v mestu je imel precej opravka, bil čez dan vesel s številnimi klienti s podeželja, po službi pa je živel precej samotarsko. Prijatelj mu je bil v Gorici le. zdravnik dr. Lisjak. Dr. Stanič je bil sicer sošolec dr. Mahniča in dr. Gregorčiča, s slednjim sta celo kot gimnazijca nekaj časa skupno stanovala.
Dr. Henrik Tuma je imel o Staniču zelo dobro mnenje, čeprav sta bila večkrat sprta. Dr. Tuma je tik pred koncem stoletja zaradi politične s aktivnosti pustil mesto sodnika in se odločil za od-
vetniški poklic. Najprej je prišel kot koncijient v pisarno nekdanjega sošolca odv. Alojzija Franka, a kmalu mu je ta, tako pravi Tuma v svojih opominih, odpovedal službo, tudi zaradi političnih sporov, ki so bili takrat med Slovenci v Gorici. Tuma je moral k odvetniku Rybaru v Trst, a vsakodnevna pot z vlakom iz Gorice v Trst in nazaj je bila prenaporna. Tuma je bil takrat tudi deželni odbornik. Ko je Stanič izvedel za to, mu je takoj ponudil mesto v njegovi pisarni, kljub • starim tolminskim prepirom in mu dejal: «Hočem pokazati, da sem odkritosrčnejši, nego Vaši prijatelji.* Delala sta kolegialno tri leta. To je edini primer, da je kdo toliko časa mirno vzdržal v družbi s Staničem, pravi v nekem spisu Henrik Tuma.
Kot odvetnik je dr. Stanič imel večkrat opravila tudi v drugih krajih, tudi na kasacijskem sodišču na Dunaju. Tam ga je nekoč med razpravo poslušala neka mlada žena z Moravskega, hči industrialca - milijonarija, zelo izobražena ženska, izborna slikarka. Stanič jo je s svojim nastopom očaral m kmalu je prišlo do poroke.
V	Gorici so se seveda vsi čudili temu. Poročila sta se leta 1899.
V	Gorici pa je po poroki Stanič vzdržal le malo časa. Leta 1901 je prodal svojo odvetniško pisarno in se podal s soprogo na dolgo potovanje. Obiskala sta Švico, Francijo, Italijo, Španijo in Skandinavijo ter se vrnila šele čez nekaj let v naše kraje in se naselila v Trstu. Najela sta v lepi
1 in prostorni palači celo prvo nadstropje, kjer je Staničeva soproga razstavila svoja dela, oljnate slike iz raznih dežel, ki sta jih prepotovala.
Kmalu zatem pa sta šla spet na pot, tokrat v Egipt. Tam je odv. Stanič zašel v družbo nekega Grka in nekega Žida. Ustanovili so hotelsko podjetje «Semiramis» z glavnico treh milijonov kron. Zgradili so takrat največji in najbolj luksusni hotel v Kairu nasproti velikemu parku ob Nilu. Stanič je bil tu ravnatelj, založil je v hotel ves svoj denar, bogati tast mu je bil s svojim premo- c žehjem za poroka. Staniču je seveda prijalo občevanje z gosti, amerikanskimi, angleškimi in ruskimi velikaši, ki so se nastanjali ». v velikem hotelu, a premalo'jasit pazil na svoja dva partnerja. Po nekaj letih je šlo podjetje v kon-kurz, dr. Stanič in soproga sta izgubila vse. Vrnila sta se v Evropo, najprej v Trst, odtod pa v Opatijo, kjer je ponovno odprl odvetniško pisarno, ki pa ni uspevala. Vrnil se je v Gorico, a tu je bilo že veliko novih in mlajših slovenskih odvetnikov. Delal je skromno, žena mu je bila za u-radnico, med vojno pa se je vrnila na Moravsko.
Po kobariškem prodoru sta se Stanič in Tuma kot prva odvetnika vrnila v Gorico. Stanič pa je bil zaradi pomanjkanja precej opešen, začel ga je zapuščati spomin. Tuma se ga spominja iz tistih let. kako ga je nekoč našel zapuščenega v Ulici Stretta, lačnega in slabo oblečenega. Nekoč bogati in aktivni odvetnik je moral v goriško ubožnico, potem pa v neko bolnišnico v Furlaniji. Umrl je kaj kmalu. Ob njegovi smrti je dr. Henrik Tuma o njem napisal: «Stal je ob braniku našega narodnega jezika takrat, ko je bilo treba za to hrabrega in močnega človeka.*
MARKO WALTRITSCH
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠE NEKAJ PODATKOV OB PRILIKI 80-LETNICE PEPIJfl GRUNTARJA
Na kobariškem področju so v času fašizma tigrovci izvajali številne uspešne akcije
Med vojno seje Gruntar znašel na Malti - Številnim ljudem so dostavljali tigrovsko literaturo Iz opustošenega prosvetnega doma v Ul. sv. Ivana v Gorici skrivaj znosili knjige na podeželje
..............................................................................................................................................................................................mm
(Nadaljevanje iz prejšnje nedeljske številke)
Razdvojenost se ni kazala le pri medsebojnih obračunavanjih, pač pa tudi v celotni organiziranosti strankarskega delovanja, kar so potrjevale različne gospodarske in kulturne organizacije vsake posamezne grupacije. To spočetno pomirjenje med katoličani je sicer koristno služilo njihovi trenutni premoči v deželnem zboru, toda vendar r.i bilo trajno.
Po letu 1900 se med Slovenci na Goriškem odvija politični boj predvsem med liberaln,, in konservativno strujo. Boj poteka s spremenljivo srečo, saj nobena stran si ne pridobi trajnejše in trdne zmage. Če na primer na deželnih volitvah leta 1901 pridobijo katoličani več mandatov, pa jih na naslednjih (po reformi deželnega volilnega /.akona) leta 1907 izgube v korist liberalcev. Tako prihajamo že v čas izjemnih povezav v goriškem deželnem parlamentu Lahko zatrdimo, da je bilo dr. Gregorčičevo sodelovanje z italijanskimi liberalci njegova osebna pobuda, kot je bila vsa politična dejavnost, ki jo je vodil, zrcalo njegovih osebnih stremljenj, Gregorčičeve osebne povezave in preveč samostojne odločitve so razburile slovenske goriške katoličane. to pa jim ni preprečilo enotnega nastopanja na voltvah, saj so leta 1909 ponovno pridobili več mandatov od liberalcev. Toda, ker je tudi v novem deželnem zboru Gregorčič obnovil zvezo s Pajerjem, je prišlo do dokon-
čnega razkola.
Mladi, krščanskosocialno usmerjeni, ki se jih je oprijelo tudi i-me »nostrujarji* za razliko od »starostrujarjev* (Gregorčičev krog) so potem, ko so pomagali pri ustanovitvi nove «Slovenske 'ljudske stranke za Goriško* (prelevila se je iz društva «Sloge») leta 1907, ustanovili svoje glasilo »Novi čas* (1909-1915); medtem si je Gregorčič podredil tudi «Primorski list*. Leta 1911 so aktivno sodelovati pri državnozborskih volitvah in pripomogli k zmagi dveh svojih kandidatov, liberalci so dobili le enega poslanca.
Gregorčičevo zavezništvo s Pajerjem je bilo neprestano kamen spotike, obsodil ga je je tudi goriški nadškof dr. Sedej. Po Pajerjpvi smrti, ko so postale razmere v goriškem deželnem zboru nevzdržne, so bile razpisa-, ne nove volitve, !:i so se leta 1913 odvijale v ostrem boju med novo in staro strujo. Toda če so na italijanski strani slavili zmago Faiduttijevci, so na slovenski strani zmagali liberalci. Med slovenskimi katoličani. je bil razkol popoln in zopet je intervenira! nad škof Sedej, ki je obsodil pisanje «Gorice» in »Primorskega lista* in ju črtal iz vrst katoliškega tiska: končno je oba lista dohuv-ščini prepovedal. Gregorčič ju je ukinil in mesto njiju začel izda jati »Goriški list*, ki je izhajal od februarja 1914 da začetka vojne maja leta 1915. Nove razmere zatečejo slovenski katoliški tabor na Goriškem razbit predvsem na
dve skupini, na Gregorčičevo skupino ter na mlajši rod, zbran o-koli »Novega časa*, razbitost pa ni tolikšna, da ne bi poprijeli tudi za skupno delo v odločilnih trenutkih, Prav tako pa je tudi »Slovenska ljudska stranka za Goriško* še vedno nekakšna krovna organizacija.
Sredi leta 918, torej v času, ko se je neposredno bojevanje že oddaljilo od Gorice, sta se obe struji pomerili in začeli septembra tega leta izdajati svoje skupno glasilo »Goriška straža*. Ko se Je bližal konec vojne in ko sta obe goriški etnični grupaciji sklenili reševati bodočnost goriške dežele in njenega glavnega mesta v skladu z lastnimi političnimi sredstvi in seveda v skladu s koncepcijo, ki se je pri obeh skupinah boj ali manj jasno opredelila so tudi goriški katoličani vstopili v Pokrajinski odsek narodne ga sveta v Gorici. Ta je že od avgusta 1918 deloval zato, da se Goriška z deželnim mestom vred vključi v bodočo jugoslovansko državo. Dejavnost odseka, ki je 1. novembra 1918 prevzel v i-,menu jugoslovanske države oblast v Gorici in v tistih delih dežele, kjer so prebivali Slovenci, je pre-, kini! prihod italijanske vojske. 'Ta je zasedela ozemlja vse do demarkacijske črte. ki jo je določalo premirje med Italijo in Avstro-Ogrsko, sklenjeno 3. novembra 1918. Tako nastopa tudi za slovenske goriške katoličane novo razdobje, ki ga je potreba 'posebej obravnavati.
Ta skopi pregled predvsem organizacijske in politične dejavnosti goriških slovenskih katoličanov od prvih zametkov do konca prve svetovne vojne nas vabi, da si ogledamo še par njegovih značilnosti in s temi povezana dejstva.
1.	Zgodovina slovenskega katoliškega gibanja do prve svetovne vojne na Goriškem še ni obdelana na monografski način. Kot temeljno izhodišče nam more služiti knjiga F. Erjavca »Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem*, (Ljubljana 1928), kjer so goriške razmere vključene v tok splošnih slovenskih dogajanj. Nekaj koristnega gradiva nam daje tudi knjiga A. Gabrščka »Goriški Slovenci* (I. - II., Ljubljana 1932-4), ki ga seveda poudarja dogajanja v liberalnem taboru do konca prve vojne. Seveda bomo s pridom uporabili tudi številne drobne pripovedi, osebne spomine in podobne (na primer novostru-jarskega dr. Ant. Breclja). Virov za zgodovino slovenskega katoliškega gibanja na Goriškem je nekaj. Čp začnemo s časopisjei.: u-gotavljamo, da ves ta tisk ne bomo našli na enem mestu pač pa v raznih hranilniščih nekaj, najbolj popolna je zbirka časopisja v dunajski državni knjižnici. Osebni arhivi udeležencev dogodkov niso ohranjeni oziroma znani, o-stalo je le nekaj drobcev korespondence. Ni odveč ob tem omeniti, da je ohranjen osebni arhiv, najprej liberalnega nato socialističnega politika dr. Henrika
Tume, Pregledana tudi niso še vsa arhivska hranilišča na primer Državna arhiva v Gorici in Trstu, tudi ni znano katere vrsto gradivo bi nam mogel ponuditi nadškofijski arhiv v Gorici.*
2.	Slovensko katoliško politično gibanje na Goriškem ima svoje korenine v narodnobuditeljskem delovanju, ki se prav na začetku ni idejno opredeljevalo in ki se je odvijalo od leta 1848 dalje. V času Bachovega absolutizma se v slovenskih predelih goriške dežele pojavi vrsta cerkvenih bratovščin, ki poleg cerkvene vzgoje vključujejo v svoje programe tudi določene oblike kulturnega dela (petje, branje knjig), kar nedvomno na svoj način doprinese bogatemu razmahu bralnih društev v ustavni dobi. Prav s svojo društeveno organizacijo, ki je lahko strankarsko zelo različno zamišljena, prednjačijo Slovenci pred Italijani. Slednji se oklepajo za svojo politično delovanje drugih oblik. Prav zato je društvo »Gorica* iz leta 1873, prvo pravo katoliško narodnostno opredeljeno politično društvo na Goriškem, če seveda izvzamemo mešano italijansko-slovensko katoliško, družbo, ki je kot nekak samostojen faktor zadevne aktivnosti ne moremo spoznati. Vse tja do srede osemdesetih let služi društvena organizacija pri Slovencih za nekakšen zgled kako organizirati sistem javnega delovanja ne le katoliškim, marveč tudi liberalnim go-riškim Italijanom.
3.	Po letu 1875 se razmere pri
Slovencih precej ustalijo, politična sloga išče svoje vzore deloma v splošnih slovenskih razmerah. V četrtletju izgrajujejo Slovenci svojo družbeno, gospodarsko in socialno podobo, kar se nato kaže v boju za jezikovno enakopravnost, pri snovanju gospodarskih naprav (zadruge, denarni zavodi, manjša industrijska in trgovska podjetja itd.), v šolstvu (privatne šole, potem ko so Slovenci izgubili upanje, da bi mogla vlada zadostiti njih zahtevam), na področju kulturne dejavnosti (bralna društva, pevski zbori itd.), in celo napram socialne pomoči (podporna društva, zavarovalne družbe itd.). Ves razvoj spreminja seveda tudi družbeno strukturo, slovenska družba se korenito spreminja. Podoba teh razmer je očitna tudi v Gorici, kjer se od srede stoletja pojavlja slovensko meščanstvo, ki krepi svojo materialno bazo in organizacijo z ekspanzijo na mestni prostor zavedajoč se pri tem načela, da je moč političnega boja najtesneje povezana tudi z gospodarskim stanjem in napredkom.
4.	Politična aktivnost Slovencev naleti kajpak na odmev pri italijanskih sodeželanih. Ti spočetka v dvomih in nezaupanju registrirajo pobude Slovencev, saj Italijani prinašajo še v tako imenovano «stoletje narodov* nekakšen tradicionalističen odnos, ki temelji na razmerju njihovo dovolj razvito družbeno strukturo in slovensko etnično skupnostjo, ki se od njih ne le po jeziku marveč tudi
po socialnem stanju razlikuje. Razvoj, ki ga nato kažejo Slovenci od druge polovice 19. stoletja dalje je tolikšen in nerazumljen, da je italijanska stran iskala zanj v vladni podpori, zlasti od tedaj, ko je začel od konca sedemdesetih let dalje bolj organizirano rasti iredentizem. S tem načenjamo zelo kompleksno problematiko narodnostnih razmerij in odnosov v deželi. V politični borbi in njenih ciljih je italijanski tabor mnogo bolj heterogen od Slovencev, katerih cilji vsaj za čas 19. stoletja v nobenem primeru ne nasprotujejo obstoju monarhije, borijo se za rabo svojega jezika v javnem življenju, za združitev vseh Slovencev v eno upravno telo in druge politične pravice, ki so povezane z enakopravno afirmacijo Slovencev v političnem življenju ter imajp tudi zakonsko opravičilo. Različnost ciljev seveda rojeva našporazume, M so po sVoji intenziteti zelo različni, le malo je poskusov zbližan ja. Italijani vztrajajo pri zgodovinskih pravicah, Slovenci pa se zavedajo svoje številčne premoči v deželi in da so monarhiji dovolj zvesti, kar pa seveda za italijansko stran v celoti ne more veljati.
5.	Katoliško slovensko gibanje na Goriškem se rojčva v spopadu z vzdušjem, ki ga v monarhiji ustvarjajo liberalno in centralistično usmerjeno ter v domačih krajih nasprotja med Slovenci samimi. Kasneje pretresajo gibanje notranji boji, ki so spočetka zgolj
načelni (katoliški liberalizem, boj liberalizmu), kasneje pa pomenijo tudi zagovarjanje določene izbire politične borbe (stari in mladi). Slednje privede y letih pred prvo svetovno vojno do stanja, da je prepuščeno starostrujarjem predvsem predstavljanje stranke na zunaj, novostrujarjem pa dograjevanje strankine gpspodarske, socialne in kulturne 'organizacije. Prav tu pa imajo katoličani pomembno prednost, saj se njih organizacija zlasti na podeželju oslanja na spesobne aktivi- i ste, ki jih predstavljajo predvsem mlajši duhovniki, že podatek, da je «Gcriška zveza* včlanjevala leta 1908 42 posojilnic in 16 gospodarskih zadrug priča o meči delovanja, ki je tudi na podeželju moralo premagovati ali pa se vklanati liberalni konkurenci.
5. Gorica je tudi kraj od koder prodirajo med Slovence nekatere izvirne pobude. Pomislimo le na Mahničevo akcijo, ki jo je izvajal s pomočjo «Rimskega katolika*; v času ko je izhajala (1888-1896) jg bila .najpomembnejša slovenska katoliška revija. Pobude prihajajo tudi iz > rst ideologov krščanskosocialnega gibanja, tu poudarimo teoretično dejavnost ' dr. Josipa Pavlice.
Aktivnost rase preko deželnih meja in sega v širši prostor. Gorica potemtakem odigrava dovolj zapaženo vlogo tudi v slovenskem Katoliškem političnem BRANKO MARUŠIČ
(Nadaljevanje na 8. stranij
Sl	P ,	.KRASMETAL	" - S	e	ž	ana
TOVARNA ZA PROIZVODNJO KMETIJSKIH STROJEV						
'
a.,
■

območja
MLIN MD 51 ZA MLETJE SVEŽE ALI ki: višina 1290 mm, širina 800 mm, hitrost kardanske osi 540 obr./min„ v zrnju, višina transporta do 12 m gonska moč
resničevati novo proizvodno strukturo. Gradnja je trajala praktično tri leta, in sicer od leta 1977 do leta 1979, ko se je delovni kolektiv »Autoremont Sežana» končno preselil v nov proizvodni obrat. To obdobje, pa je za kolektiv posebno pomembno tudi zato, ker se je proizvodna enota tedaj združila s Strojno industrijo SIP iz Šempetra v Savinjski dolini ter se s tem povezala s partnerjem, ki je razpolagal z ustrezno tehnološko osnovo ter primernimi nabavnimi ki prodajnimi službami. Ob združitvi leta 1978 je «Autoremont Sežana* prenehal obstajati in iz njega je nastala nova temeljna organizacija združenega dela SIP Krasmetal.
Na novi lokaciji so zgradili proizvodne prostore na skupni površini 4.500 kv. metrov, v njih postavili vrsto novih strojev, hkrati s tem pa so ob novih razvojnih možnostih sestavili tudi nov, sodobnejši in zahtevnejši proizvodni program. Nove tehnične strukture, zaposlitev čedalje večjega števila delavcev in prevzem novih tehnoloških postopkov, vse to |e omogočilo, da so je proizvodnja v obratu, ki se je začela čedalje bolj specializirali na področju kmetijskih strojev In hkrati zajemati vedno nove proizvode, začela naglo naraščati, tako da se je njen obseg od leta 1978 do danes praktično podese-
SUHE KORUZE. Tehnični podat-dolžlna 1360 mm, teža 180 kg, zmogljivost do 10 t/h koruze pri suhi koruzi, potrebna po-
40 KM
Za sežansko občino, ki se v zadnjih letin čedalje bolj izrazito preusmerja od terciarnih dejavnosti (trgovine in raznih storitev) k industrializaciji, je obstoj proizvodne organizacije, kakršna je Krasmetal, velikega pomena, saj zagotavlja domačemu gospodarstvu zanesljivo stabilnost in napredek. To izhaja tudi iz razvojnega načrta, ki ga je SIP Krasmetal sprejela za pet-letje 1981-85 in ki predvideva, da se bo v tem razdobju proizvodnja kmetijskih strojev praktično podvojila. Število izdelkov, ki bo v letošnjem letu doseglo okrog 14.000 e-not, se bo torej do konca 1985. leta močno približalo konici 30.000 izdelkov. Vzporedno s tem se bo večal tudi promet, ki naj bi se v letu 1985 sukal — po cenah iz le-
KOMBAJN ZA OBIRANJE KORUZE KK 30. Tehnični podatki: dolžina 4 m, širina 2,75 m, višina 2,4 m, zmogljivost 0,15-0,35 ha/h, potrebna moč 25 KM; LIČKALNIK: valji: 3 železni In 3 gumijasti, dolžina valjev 1,13 m, drobilec z 9 noži; BUNKER: zmogljivost 1,5 m3, praznjenje hidravlično, višina praznjenja 1,95 m
ni osemletki, poleg teoretskega pouka na šoli pa imajo možnost, da se praktično priučijo poklicu tudi s praktičnim delom v tovarni Krasmetal in v drugih kovinarskih obratih tega območja.
OBRAČALNIK ZA SENO TO 220. Tehnični podatki: delovna širina 2,20 m, širino 2400 mm, dolžina 1300 mm, višina 980 mm, gume 14X4 4 ply, potrebna moč 12 KM, delovna' hitrost 12 km/h. Vse delovne operacije lahko potekajo pri vožnji naprej In nazaj
stale stroške tovarna sama. V posebnem prostoru, kjer se sicer odvijajo sindikalni in drugi sestanki, bodo v kratkem uredili knjižnico. Delovna organizacija SIP Krasmetal skrbi v mejah svojih finančnih zmogljivosti tudi za gradnjo delavskih stanovanj in za uresničitev počitniškega centra na otoku Cresu. Medtem pa je za poletne počitnice dala na razpolago štiri družinske prikolice, ki so na primer lansko leto omogočile vsem delavcem in njihovim družinam, da so se zvrstili ob morju za teden dni. Vsako leto organizira tovarna tudi skupen izlet za vse zaposlene delavce: v lanskem letu je kolektiv obiskal Beograd, kjer se je poklonil spominu predsednika Tita in položil cvetje no njegov grob, nakar je sledil ogled mesta in njegove okolice ter Kozare. V okviru sindikalnega udejstvovanja pa se v tovarni prirejajo tudi razne proslave in tako je tudi letos ob 8. marcu bila primerna proslava Dneva žena, saj je v obratu zaposlenih tudi okrog 30 delavk.
Da bi primerno propagirala svojo proizvodno dejavnost in seznanjala tržišče s svojimi izdelki, nastopa delovna organizacija SIP Krasmetal tudi na raznih sejemskih prireditvah. Njeni proizvodi so prisotni na vseh kmeti|skih sejmih v Jugoslaviji, občasno pa si jih poslovni ljudje lahko ogledajo tudi na specializiranih sejemskih prireditvah na češkoslovaškem, na Poljskem, v Grčiji In v Italiji. Prihodnje leto bo SIP Krasmetal iz Sežane nastopil tudi na videmskem sejmu «Agriesti», ki se odvija v zgodnji pomladi v glavnem mestu Furlanije, letos pa so stroji sežan-
lahko rečemo, s proizvodnjo sorodnih organizacij iz drugih držav. Pri tem pa prihajajo do posebne veljave tehnične inovacije, ki jih tovarna sproti vključuje v svoje iz,-delke. Delovna organizacija SIP Krasmetal ima namreč zelo razvito tehnološko službo in je doslej registrirala številne patente v Jugoslaviji in v sosednih državah. Delovanje tehnološke službe se bo v prihodnjih letih še znatno razvilo, saj namerava delovni kolektiv uvajati novo tehnologijo, izboljšati tehnološke postopke, uresničiti sistem integralnega transporta, preiti k avtomatizaciji in še naprej izboljšati organizacijo dela in poslovan|a. Petletni razvojni načrt za obdobje 1981-85 je bil namreč izdelan na podlagi predpostavke, da se bo tudi v Jugoslaviji nujno povečala prizadevnost vseh dejavnikov za povečanje proizvodnje hrane, kar seveda predpostavlja izrazitejšo mehanizacijo kmetijstva. Zato tovarna računa na letni napredek proizvodnje v višini okrog 8 odst.
Sežanski Krasmetal ima, kakor rečeno, več kooperantov po Sloveniji in Jugoslaviji, njena prizadevanja pa so v tej fazi usmerjena tudi v to, da bi navezala poslovne stike tudi s partnerji na tej strani meje. Proizvodni program tovarne nudi možnost vzpostavitve sodelovanja na več področjih in na raznih ravneh. Poleg trgovinskega poslovanja, ki je že doseglo določen razvoj, so dane možnosti zlasti za proizvodno sodelovanje na podlagi sredpje in dolgoročnih pogodb, in sicer tudi v okviru gospodarske kooperacije med sosednimi območji, ki se osla-nja na avtonomna računa za Tržaško in Goriško. '
Industrijski obrat za proizvodnjo kmetijskih strojev prvi v Slovenili in četrti v Jugoslaviji; 65.000 kvadratnih metrov površine, 4.500 kvadratnih metrov urejenih in opremljenih poslovnih prostorov; 200-član-ski kolektiv s poprečno starostno dobo komaj 26 let; letna proizvodnja 14.000 strojev, od tega približno 20 odst. namenjenih izvozu; produktivnost dela in tehničnih naprav v stalnem porastu: to bi lahko bila »osebna izkaznico* tovarne Krasmetal v Sežani, enega izmed vodilnih proizvodnih obratov v sosedni občini onkraj meje.
Današnja tovarna kmetijske mehanizacije Krasmetal se je razvila iz nekdanje organizacije «Autore-mont Sežana*, ki je nastala leta 1946, se pravi takoj po osvoboditvi. V prvem povojnem razdobju, ko je bilo treba zagotoviti vsaj minimalno osnovo za razvoj krajevne-0T gospodarstva in odpraviti socialne in ekonomske posledice vojne, je bil obrat «Autoremont Sežana* ustanovljen predvsem z namenom, da bi ustvarili delovna mesta za krajevno delovno silo, delovanje obrata pa je sprva zajelo predvsem popravila na tovornjakih in maloštevilnih avtomobilih, ki so bjM tedaj v prometu na sežanskem ozemeljskem območju.
OJ servisa
Praksa iz poznejših. let je pokazala, da je bil zametek nove gospodarske dejavnosti postavljen na trdne temelje in «Auloremont Sežana* se je kmalu začel razvijati v večjo servisno delavnico, ki je vr-s‘o let nudila širšemu območju razne tako imenovane servisne storitve. S postopnim in vztrajnim razvijanjem Sežane pa se je kmalu začela porajati potreba po zaposlitvi čedalje večjega števila delavcev in servisna delavnica se je prelevila v proizvodno enoto ter začela izdelovati nekatere kmetijske stroje, sprva predvsem mline za mletje zrnatih plodov in puhal-nike za seno. Novo razvijajoča se tovarna ie tedaj stala nedaleč od bencinske črpalke v Sežani, kjer pa se je še zlasti ob novih načrtih ztf gradnjo stanoVan|škth blokov kmalu izkazalo, da bo treba zaradi utesnjenosti razpoložljivega prostora poiskati drugačno lokacijo. Izbira je padla na ozemeljsko območje nekoliko bolj pomaknjeno od Sežane proti Fernetičem, in sicer desno od glavne ceste. Tu si je delovna organizocija zagotovila 65 tisoč kv. m površine ter začela u-
teril. Kakor rečeno, je ta močan ] preskok pripisati novim tehničnim • napravam in novim tehnološkim j procesom, pa tudi okrepljeni de lovni sili, saj se je število delavcev, zaposlenih v obratu, med tem časom podvojilo ter se povzpelo na današnjih 200 enot (v tej zvezi naj omenimo le, da je SIP Krasmetal omogočil zaposlitev še na- , daljn|ih 20 ljudi v tako imenovanih skupnih službah, se pravi v službah, kakršne so finančna, nabavna, prodajna služba itd., ki so obenem skupne obratu SIP v Šempetru v Savinjski dolini). Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na številne kooperante, katerim zagotavlja Krasmetal delo in zaslužek z naročili za razne dobave, storitve itd.
Nove
razvojne
razsežnosti
Proizvodnjo, ki se je poprej odvijala na obrtniški način, to je na ravni maloservisnega delovanja in na osnovi malih serij, je ^ prehodom na novo lokacijo zadobila izrazito industrijske razsežnosti. Kakor že omenjeno, se je s tem močno povečala tudi produktivnost dela,' tako da je prihodek na zaposlenega danes neprimerno višji od poprejšnjega, k čemur so seveda odločilno pripomogle tudi obsežne investicije za nabavo nove opreme, novih strojev, orodja in drugih tehničnih naprav.
Tudi program proizvodnje je bil v tem času odločno razširjen: tovarna je začela proizvajati nove vrste mlinov, puhalnike, obračalnike in zagrabljalnike za seno ter nakladalce in trosilce gnoja. Vse te izdelke proizvaja sežanski Krasmetal, če pa vzamemo v poštev celotno delovno organizacijo SIP, se pravi tudi obrat v Šempetru v Scvinjski dolini, moramo k tem izdelkom dodati še razne vrste kosilnic, obračalnikov, dalje samona-kladalne prikolice za seno, silaž-ne kombajne in kombajne za ko-
Kakovost izdelkov Krasmetala za gotovljp/ fvnapfej pltrsmft dbtbTrte" ' proizvodnje. Ko smo' te dni obi- ' skali sežanski obrat, je bilo na zalogi, pripravljenih za odpremo, pa stotine strojev: vse, kar tukaj vidite, nam je dejal vodja temeljne organizacije združenega dela Krasmetal Milan Slabnik, je že prodano in čaka samo na odpremni nalog, da se posamezne pošiljke odpeljejo na železniško postajo, na
Proizvodne hale in (na desni) upravno poslopje sežanske tovarne Krasmetal
tovorijo na vagone in dostavijo naročnikom, med katerimi prevladujejo kmetijske zadruge po vsej Jugoslaviji. Kakor smo že omenili v začetku, pa odpremlja okrog 20 odst. celotne letne proizvodnje Krasmetal v tujino, in sicer na Poljsko, v češkoslovaško, Avstrijo, Švico in Italijo. Zanimanje za kmetijske stroje, izdelane v Sežani, je seglo v zadnjem času celo do Kitajske: tc varno je pred časom obiskalo gospodarsko odposlanstvo iz te države, ki je med drugim odkupilo nekaj strojev ter jih namerava preizkusiti na domačih tleh. Kitajci so se podrobno pozanimali za proizvodni program delovne or-rem^aciig §JP^, Krasmetal, ki je v Sftdr|u, kaK<Jr ferbzvidno iz proizvodnega programa, da opremi kmetijske organizacije z vsemi stroji, jkl- so potrebni za zaokrožene delovne cikluse v kmetijstvu, tako denimo za vse operacije, ki gredo od košnje do spravila sena ali pa od obiranja do silaže koruze.
Pomemben
ta 1980 — na višini 50 do 60 milijard starih dinarjev.
Realizacija razvojnega programa bo seveda zahtevala zaposlitev dodatnega števila delavcev. V tej zvezi velja omeniti, da se samoupravna delovna skupnost tovarne tudi na tem področju drži zastavljenega programa ter je za lansko leto dala na razpolago 22, za letos pa kar 30 štipendij, ki so namenjene mladim domačinom, da se z njihovo pomočjo strokovno izšolajo. V Sežani so prav zaradi naraščajočih potreb kovinske industrije odprli novo strokovno šolo z dvema oddelkoma za poklicno usposabljanje mladih kovinarjev. Mladi ljudje, ki se želtjo izpopolniti v tej stroki, obiskujejo šolo tri leta po konča-
Družbeni v obratu
Kar zadeva družbeni standard v tovarni, so tudi v Krasmetalu poskrbeli za to, da je delavcem zagotovljena varnost na delovnem mestu in da je njihovo počutje kolikor mogoče na višini sodobnih socialnih zahtevkov. V tovarni deluje prostorna menza, v kateri prejemajo delavci dnevni obrok hrane, za katerega prispevajo minimalno vsoto 9 dinarjev, medtem ko krije o-
skega obrata razstavljeni tudi na mednarodnem kmetijskem sejmu v Veroni.
id tesnejše
ii	•
s sosednimi deželami
Mednarodne sejemske prireditve s kmetijsko specializacijo nudijo u-godno priložnost, da 'še proizvodi sežanske tovarne soočijo, če tako
dejavnik za gospodarski razvoj sežanskega
IZ PROGRAMA PROIZVODNJE
VRTAVKASTI OBRAČALNIK VO-2
Vrtavkasti obračalnik VO-2. Tehnični podatki: delovna širina 220 cm, potrebna moč traktorja 12 KM, teža 152 kg, zmogljivost do 2,3 ha/h. VO-2 |e specialni vrtavkasti obračalnik za obračanje sena, z dograditvijo zunanjega reduktorja je mogoče tudi zgrabljanje v redi

Nakladalna prikolica Senator-22. Tehnični podatki: nakladalna prostornina 22 m3, potrebna moč traktorja 18 KM, teža 1340 kg. Senator-22 ima vse odlike nakladalnih prikolic in je primerna za srednja in večjo posestva
Univerzalni puhalnik Eolo - art. 703. Tehnični podatki: zmogljivost do 6000 kg/h, pogon trofazni elektromotor 7,5 kW, teža 287 kg, premer cevi 330 mm. Vgrajena naprava za rezanje krme izboljšuje
uporabnost
UNIVERZALNI PUHALNIK EC
,čelni traktorski nakladalnik Težak-8 z vilami. Tehnični podatki: višina dviganja 3 m, sila dviganja bremena 700 kg, teža 320 kg. Priključi se zelo hitro in praktično na vse vrste traktorjev od 25 do 40 KM. Nakladanje gnoja je enostavno in hitro
TROSILNIK
GNOJA
KRPAN 30-V i .
Trosilnik hlevskega gnoja Krpan 30-V. Tehnični podatki: širina trošenja 5 m, potrebna moč traktorja 16 KM, teža 1060 kg, količina naloženega gno|a 4 m3. S svojo širino trošenja je Krpan 30-V primeren za delo na večjih površinah
MLIN KLADIVAR MODEL MS 31
Mlin kladivar MS 31. Tehnični podatki: višina 1300 mm, širina 900 mm, dolžina 1150 mm, teža 125 kg, število kladiv 18 (3X6), pogon trifazni elektromotor 4 kW, potrebna moč traktorja najman| 22 KM; zmogljivost: koruzno zrnje 1300 kg/h, koruzni storži 500 kg/h, pšenica 1300 kg/h, ječmen, rž 900 kg/h, voluminozna krma 300 kg/h, oves 350 kg/h
Pnmoršlbi^nevmfc
KULTURA
-v-	>'.v
-n;4-:	'■
22. marca 1981
PO PREMIERI V BAZOVSKI CERKVI
Mrakova himnična trilogija «Proces» v realizaciji SSG
Razmišljanje o zločinu in krzni na biblijskem sporočilu o smrti Jezusa Kristusa
Obsodba pade na tiste, ki so jo izrekli, kajti sodili so najsvetejšega sina, odrešenika Jezusa Kristusa. To je bistveno sporočilo Mrakove himnične trilogije «Pro-ces*, ki jo je uprizorilo Slovensko stalno gledališče v bazov-ski cerkvi. Nadaljnja sporočila *Procesa» se sučejo v krogu razmišljanj, ki govorijo o svetem in posvetnem, o trenutnem in večnem, o odrešitvi in kazni. Zdi se nam torej, da te aspekte razčlenimo in upoštevamo različne idejne in čustvene plasti dela. Seveda ne bi šli tu v diskusijo
Marjan Kravos — scenograf
Marija Vidau — kostumerka
o tem, ali so osnovna načela tragedije opravilna» ali pa ^zgrešena*, to so problemi, ki kličejo drugačen prostor za razpravljanje; vsako umetniško delo črpa svojo moč v tem (in morda predvsem), da živi tudi izven ideoloških okvirov.
Pot analize bi torej pričeli, ali bolje nadaljevali prav s Kristusovim likom, ki v igri »osebno* ne nastopa.'ie pa-vseeno osnovno gibalo treh tragedij, ki se raz vijajo ob krutem procesu. Kom-
bi Kariola, veliki duhovnik Kaj-fa in rimski prokurator Poncij Pilat. Izdajalec in visoka sodnika padejo v pekel dvoiruov in kesanja, od koder praktično ni izhoda. Njihova krivda je tem hujša in neizbrism, ker so v imenu posvetne oblasti in oblastniških iger sodili to, kar je najbolj čisto, večno in odrešujoče. Juda iz Kariota je Kristusa izdal za mošnjo cekinov, po hudem dejanju pa ga neprestano spremlja zavest, da je bila v čudežnem rabiju sila, ki ne more biti od tega sveta. Kristus ni lomil družbenega reda z voljo po posvetni moči, ni bil zločinec, skratka, ni bil nekdo, ki bi ga lahko ukle-nili v verige na podlagi neke državne postave. V Kristusu je skrita moč, v njem je daljnovidna vednost, saj Juda jasno čuti, da je On od nekdaj vedel, da bo izdan. Izdajalca spremlja Kristusov pogled, ki govori: cti me boš izdal*. Juda ne prenese morečih slutenj, ne prenese teže cekinov, ki so oškropljeni od krvi najčistejšega in se zato v sebi zlomi.
Zbor . velikih duhovnikov pa je zahteval Kristusovo smrt, ker se je bal, da bi izgubil oblast nad ljudmi. Kristus prinaša novo Besedo, ki grozi starim templjem, zato ga duhovniki želijo izbrisali s sveta. Z vso močjo, ki jim jo daje stan, prepričajo rimskega prokuratorja Pilata, da pristane na najhujšo kazen, ki naj doleti novega Preroka. V zboru sodnikov pa veliki duhovnik Kajfa zasluti, da ne sodijo človeka, ampak glasnika najvišje sile, ki nosi v sebi večnost. Kajfa se kruto bori s to zavestjo, izbirati mora med voljo stanu, kateremu pripada in zavestjo o tem. kaj je Kristus v resnici. V boju se tudi on zlomi in doživi dramo neizbrisnega kesanja.
Tretja «žrtev» procesa je Poncij Pilat. Pristal je na obsodbo, ki vodi Kristusa na križ, ker je želel ohraniti v rimski provinci mir in ker se ni hotel spreti z duhovniško oblastjo. Na vse načine je želel, da bi med procesom ne nosil odgovornosti, umil si je roke in ponudil celo možnost, naj ljudje in duhovniki izberejo med Kristusom in zločincem Barabo. Umivanje rok pa rok ne opere, Pilat je kriv za Kristusovo mučenje in smrt, ker v očeh Večnega se ni mogoče igrati, ni mogoče izogniti se krivdi z begom pred dejanskimi odgovornostmi.
Velika obsodba pa ne prizadene samo poglavitnih krivcev, tempeljski levit Natanael spozna pot božjega sina, Pilatova žena Claudia je razdejana od hudih slutenj in muk. V bistvu samo odstavljeni duhovnik Hannan sledi brez oklevanj smrtni obsodbi Večnega in Najčistejšega.
Mrakov «Proces* je torej drama, ali bolje tragedija, kjer je osnovno nasprotje neizbežno jasno, na eni strani se dviga večni Odrešenik, na drugem begu so interesi oblasti in posvetne postave. Kdor odločno ne izbere, je obsojen na trajne duševne muke. Igra, kjer so osnovni položaji tako absolutni, se lahko dogaja samo v visoki, himničm govorici. Jasnost stališč in nekompromisen odnos do Večnega privedeta neizbežno do izpovedi, ki je blizu visoki pridigi o trajnih gibalih in o bistvu vsega. Konflikt med tostranskim in onstranskim je rešen že od vsega začetka, možnost igre je v ljudeh, ki trpijo, ker se niso odločili.
SSG je trilogijo uprizorilo v cerkvi (premiera je bila v cerkvi v Bazovici) kar iHlpira svojevrstne možnosti za gledališko reali-
zacijo teksta. Režiser Mario Uršič je pri postavitvi dela izbral pot privzdignjene gledališke govorice in igre in tako ostal zvest duhu teksta. Igralci so govorili in se gibali s tragičnim *dosto-janstvom*, himničnost jim seveda ni dov.^jevala rahločutnega, ponotranjenega izraza; vsakdo je bil nosilec nekih absolutnih stanj, nosilec tragedije, kjer ni prostora za «malenkostne* odtenke. Stojan Colja je bil Juda iz Kariota, njegov nastop se nam je v trenutkih zdel le malo preveč krčevit in nekoliko preglasen, kar je pomenilo hipne izhode iz povzdignjene r govorice. Seveda gre tu za rahle meje in mere, ki ne morejo izpodkopati drugače dostojnega in uglajenega nastopa. Stane Starešinič je bil veliki duhovnik Kajfa, tudi on je sledil zahtkvi igre in prikazal to, kar je moral. Poncij Pilat je bil ACE MERMOUA
(Nadaljevanje na 8. strani)
SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1981 (14)
——
Namizna ura v bidermajerskem slogu na razstavi »Dunajski bidermajer* v Narodni galeriji v Ljubljani
Knjige za šolarje in mladino v zbirkah «Mladinske knjige
V «Albumu slovenskih pisateljev» ilustriran prikaz slovenske literarne zgodovine: Trubar - Sodobna starejša generacija
Naslednja zbirka Mladinske knjige je zbirka Pelikan, v kateri izhajajo poljudnoznanstvene oziroma izobraževalne slikanice, ki mladim bralcem, od najmlajših do dijakov in študentov, v besedi in sliki predstavljajo zanimive pojave iz narave, znanosti, tehnike, umetnosti in zgodovine. Letos je v to zbirko uvrščeno delo dr. Antona Polenca «življenje v gorah*. Besedilo tega našega priznanega biologa in barvne ilustracije, ki jih je naslikala slikarka Lidija Osterc, pritegnejo mladega bralca v gorsko okolje in njegovo življenjsko skupnost, kot da bi dogajanje v gorski naravi sam opazoval od pomladi do zime.
Družboslovna in druga aktualna besedila pa izhajajo v zbirki Pionirjeva knjižnica in sta letos na programu dve knjigi. Prva je knjiga Matije Žgajnarja ' «NOB 1941-1945» in je v bistvu koledar
dogodkov narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije na Slovenskem. Iz množice dogodkov so izbrani tisti, ki so bili najbolj usodni, ali pa najbolje ilustrirajo dogajanje v določenem kraju in času, ne da bi pri tem prezrli organiziranje, rast in akcije pionirske in mladinske organizacije med našim narodnoosvobodilnim gibanjem ter organiziranost na področju kulture, zdravstva, tehnike in stika s svetom. Knjiga je obogatena z dokumentarnim slikovnim gradivom. Druga knjiga te zbirke je delo Berte Golob «žive besede*. Knjiga jt dopolnilno čtivo o jeziku, spretno so odbrane zanimivejše, posebno v novejšem času raziskane jezikovne zakonitosti. Po splošnih in širših temah je govor o slovenščini, najprej kot materinščini in njenem pomenu za nas, nato o njeni zvrsti, in sicer socialni, funkcionalni in prenosniški raz-
■iiiiiiiiiiifiviiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiittiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitiiiiiMinfiiiiiiiiiiitNiiiHiiiiiutiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiattimiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiimitiNiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiN
KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE
«Dunajski bidermajer» v Narodni galeriji
Poudarek na slikarskem deležu in na odbranih delih umetnoobrtnih predmetov - Povračilo za predlansko gostovanje ljubljanske Narodne galerije na Dunaju s slovenskimi impresionisti
Ljubljanska Narodna galerija je letos prvič odprla vrata z gostujočo razstavo «Dunajski bidermajer* v pripravi Avstrijske galerije, Avstrijskega muzeja uporabne umetnosti in Zgodovinskega muzeja mesta Dunaia. Z Avstrijsko galerijo vežejo Narodno galerijo že dolgoletne prijateljske vezi, tako so predlani gostovali v slovitem Belvederu na Dunaju slovenski impresionisti, kot povračilno razstavo pa sprejemajo Ljubljančani te dni bogat in v okviru možnosti tudi vsestranski prikaz znamenitega bidermajerja. Tia do 4. maja bodo gornji prostori Narodne galerije privabljali tisoče obiskovalcev, saj je bidermajer tudi na Slovenskem zelo znan. celo del našega kujturnega izročila v okviru tedanje habsburške monarhije.
Bidermajerski čas je na ljubljanski razstavi najbolj zajet v slikarskem deležu s 86 deli najpomembnejših tedanjih slikarjev, odbranimi deli umetnoobrtnih predmetov pohištva in grafik, kot pregled zgodovinskih dogodkov, kulturnozgodovinskih dosežkov, socialnih razmer, življenjskih navad. skratka življenjskega stila in duha dobe. Bržda bo v likovnem smislu najbolj pritegnil slikarski del razstave, saj poznamo nekatera imena slikarjev že iz življenjepisov naših umetnikov, ki so študirali ali poučevali na dunajski likovni akademiji. Mnoga dela se nam zde domača, kot bi nastala na naših tleh, zde se nam blizu znanim slikam, kot so jih pri nas ustvarili Langus, Kavčič, Stroj, Tominc, Janša, Karinger, Pernhart... V duhu se vračamo v dobo Prešerna, slovenske romantike, Zoisovega kroga in v naše širše kulturnozgodovinsko izročilo, v čas, ki ga pri nas doslej še nismo uspeli muzejsko dovolj avtentično in trajilo obeležiti, a pri načrtovanem muzeju zgodovine slovenskega naroda ne bo mogel biti prezrt.
»Bidermajer* je prej kulturno-
ce tragične igre so Juda Simonov
..
DRAGOCENA PRIDOBITEV ZA SLOVENSKO ZGODOVINU
Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem (1868-1980)
Zajeto je celotno slovensko narodnostno ozemlje ne glede na meje
Pri založbi Delavska enot host v Ljubljani je v tem mesecu izšla obsežna »Kronologija naprednega gibanja na Slovenskem 1868 - 1980». ki jo le pripravila skupina slovenskih zgodovinarjev dr. Tone Ferenc, France Filipič, dr. Jasna Fischer, mag. Boris Gombač. Metka Gombač. Martin Jvanič, dr. Milica Kacin - Wo-oinz, dr. Janko Prunk dr. Franc Hozman. mag. Jera Vodušek-Sta-rjč, Štefka Zadnik 'r, dr. Tone Zorn. To je prva tako celovita Zvrstna knjiga v slovenskem Prostoru, če odmislimo skromnejši Poskus «Oris kronologije dela v skega gibanja na Slovenskem 1867 1968* izpred desetletja.
Pri sestavljanju kronologije so Se avtorji držali načela, da mora Ujemati celotno slovensko narod Postno ozemlje, neplede na uprav !*e in politične meje ki so ga to ga še ločujejo Za bolišo o Dentacijo v času daje knjiga tudi Pregled najpomembnejših clogod s?v iz mednarodnega delavskega Ribanja, kot tudi iz delavskega fitoanja ostalih jugoslovanskih narodov.
Kronologija zajema pomembne 'toaodke iz zgodovine delavskega Ribanja na Slovenskem od leta
1868 pa vse do konca leta 1979. Smiselno, glede na zgodovinske prelomnice, je razdeljena v štiri velike dele.
Prvo poglavje prikazuje začetke delavskega gibanja na Slovenskem od ustanovitve prvega delavskega društva tiskarjev v Ljubljani februarja 1868, preko nastanka in delovanja Jugoslovanske socialdemokratske stranke do konca prve svetovne vojne in nastanka jugoslovanske države. V tem kontekstu je jasno raz vidna velika vloga Trsta kot kraja velike koncentracije slovenskega delavstva in s tem tudi enega od centrov slovenske so-cia ne demokracije.
Drugi sklop povzema dogodke iz obdobja med obema vojnama; boje delavskega razreda za po litične in ekonomske pravice v Jugoslaviji, v Italiji in Avstriji. Težišče tega dela je na prikazu delovania KPJ. posebno njenega slovenskega dela. Skrbno je ori kazana rasi fašističnega teror ja nad delavstvom in zlasti nad vso slovensko manjšino v Italiji.
Herojskemu vrhu slovenske zgodovine, narodnoosvobodilnemu bn.iu, je posvečen tretji del Zaradi izredne vloge, ki jo v tem
času imajo v Osvobodilni fronti slovenskega naroda organizirane delavske in široke ljudske mno žice, in vodilne vloge KPS v tem procesu, je kronologija v tem poglavju mnogo bolj obča - pri blizu je se kronologiji slovenske zgodovine, pri čemer je potrebno poudariti, da .je obdebje tudi mnogo podrobneje obdelano.
Četrti del obsega obdobje povojnega razvoja. Obsežno je za jeta tudi doba ljudske oblasti na Primorskem, pod zavezniške vojaško upravo in v kasnejšem Svobodnem tržaškem ozemlju. Kljub določeni heterogenosti kriterijev, ngm omogoča krbnologiia dober vpogled v to, nam najbližje od dobje. za katerega še pogrešamo celovitnib del.
Za hitrejšo in lažjo orienta cijo v knjigi imamo priložena na tančna kazala osebnih imen. zem Ijepisnih imen in stvarno Kazalo. Tako lahko najdemo iskani poda tek. če le poznamo enega od teh kazalcev. Knjiga .je zelo pri kladna za vse tiste, ki hitro potrebujejo točno informacijo tako študentom, dijakom, učiteljem, novinarjem in vsakomur, ki ga zanima naša preteklost.
DAMIJAN GUŠTIN
zgodovinski pojem, smer umetnosti in umetne obrti, bolj življenjsko občutje kot ozek stil. saj s tem izrazom denimo ne pokrivamo literature in glasbe (Beethoven). V politični zgodovini bi bidermajerju ustrezal izraz »predmarčni čas*, v kulturni zgedevini bi mu približali bolj znano romantiko (kot odgovor na klasicizem). V dramatiki je bil to čas Grill-parzerja (na zastavi je predstavljen njegov portret, delo Josepha Mattnausa Aignerja iz leta 1845), Raimunda in Nestroya, v liriki čas Nikolaja Lenaua. v glasbi Beethovna in Schuberta. Kajpada je na razvoj bidermajerja predvsem vplival čas, v katerem so se že kazali vplivi francoske revolucije, industrializacija, nastanek novega sloja prebivalstva, hitro naraščanje mestnega prebivalstva. če daje bidermajer vtis mirnosti in varnosti, skoroda sladkobnosti, so re v njegovem o-zadju razširjale politične napetosti. Daši je bil Dunaj leta 1804 še «Rimsko in avstrijsko glavno in prestolno mesto*, je že naslednjega leta bilo starega cesarstva konec. Vojaški porazi v bojih s Francozi so Avstrijo prisilili. da se je podrelila Napoteno-vemu političnemu konceptu. Leta 1809 je bil sklenjen mir v Schrn; brunnu, s katerim se je morala Avstrija sprijazniti z izgubo vrste dežel. Po zaslugi mojstra državniške umetnosti kanclerja Metter-nicha je poslej nekaj desetletij v Evrcoi vladal mir.,
Bidermajer kot meščanski življenjski stil je bil časovno ujet med gosposki barok, monumentalni klasicizem in malomeščanski historizem 'dunajske > Ringstrasse, kot je v eseju zapisal Robert Weis-senberger, direktor Zgodovinskega muzeja mesta Dunaja. Bidermajer je svet drobnih reči; izdelkov drobne obrti (danes bi temu rekli potrošniške dobrine). Meščanska kultura tega časa je bila spočetka poenostavljeni posnetek tega, kar je bilo v modi pri vladajočih krogih. Kljub kasnejši samostojnosti je estala dolžnik klasicizma in celo antike. Metternichov absolutistični sistem je kmalu po Dunajskem kongresu prisilil prebivalstvo, da se je začelo odmikati v idilo; domačnost in družabnost prijateljskega kroga so postale bidermajerske značilnosti. V tridesetih letih so se v slikarstvu vse pogosteje pojavljale krajine, vedute, portreti in celo cvetlična tihožitja. Dunajska porcelanska manufaktura je v zadnjem četrtletju 18. stoletja doživela svoj razcvet, porcelanskim izdelkom so se enakovredno pridruževal; dunajski poslikani ko-kozarci (najbolj znan mojster je bil Anton Kothgasser). Dunajčani so se z njimi obdarovali ob posebnih priložnostih, postali so mednarodno priljubljeni in iskani galerijski predmeti.
V pohištvu je pri bidermajerju opaziti tako znamenja francoskega empira kot tudi angleške vplive (od tu so sprejeli rdeče-rjavi mahagonij). Omare in komode so pridobile lahkotnost in eleganco, sedežne skupine so bile le ob zidu, ki so ga krasile drobno vzorčaste stenske tapete pastelnih barv. Za oblazinjeno pohištvo sp včasih uporabljali doma izdelane vezenine, Posebno viden dosežek zgodnjega dunajskega bidermajerja so bile elegantne, drobno členjene pisalne ali delovne mizice, namenjene damam. Leta 1815 so na Dunaju zabeležili kar 951 mi zarskih delavnic, med niimi so bile posebno hvaljene Johanna Reimanna, Martina Brauna, Benedikta Holla. lartina Schackerja in Ernsta Seifferta, vse pa je pre segla tovarna pohištva Josefa Danhpuserja (1780 1829). V zapu ščipi njegove tovarne se je ohranilo kar 2500 risb, ki pričajo o o-blikovnih spremembah pohištva v
tem času. Po zgodnji Danhauser-jevi smrti sta se okus in stil nekoliko spremenila v smeri empira, bidermajerskega klasicizma in hi-storizma (mojstri Johann Nepo-muk Geyer, A., Einholzer), do «drugega rokokoja* (mojstra Carla Leistlerja).
Bidermajer je bolj razmerje do življenja, »življenjsko občutje* tudi v slikarstvu, če omejujemo ta čas med Dunajskim kongresom (1815) in revolucijskim letom 1848, to še ne pomeni, da sodijo v bi-dremajersko slikarstvo vsa tedaj nastala likovna dela. V bidermajerju so bile najbolj priljubljene slikarske teme; posamočni in skupinski (večinoma meščanski) portreti, žanrske slike, krajine in vedute .mest ter ,ct(etlične podobe. Gojili so tudi zgodovinsko in cerkveno slikarstvo, ki pa imata korenine bolj v nemški tradiciji. Stili in smeri se v tem času prepletajo, za najpomembnejšo in' najvplivnejšo slikarsko osebnost časa pred bidermajerjem velja Friedrich Heinrich Fiiger (1751-1818) s svojim poznoklasicistič-nim slogom. Mladi slikarji so leta 1809 ustanovili Lukovo bratovščino kot zavestno reakcijo na a-kademfiin' stil., Te slikarje, in nekatere druge, poznamo po bolj razširjenem izrazu «nazarenci». Svoj ideal so odkrili v renesančnem slikarstvu, pa tudi ob krajinskih motivih okrog Dunaja in Salzburga. Še živa pa je bila romantična smer, ki se je posvečala temam iž sveta bajk, pove-' sti in domovinskih'legend (na razstavi vidimo ria primer podobo Repošteva). V portretnem slikarstvu je opazen pariški vpliv Jacquesa - Louisa Davida, zlasti na Josefa Kreutzingerja, Barbaro Krafft in Johanna Petra'Kraffta. Prvi ideal jim je bil zvestoba naravi. Njihova dela pa lahko razumemo tudi kot odgovor na akademizem. Portret postane individualen, pogosto polepšan —4 na primer nekatera dela Ferdinanda Georga Waldmtillgrja in Petra Fendija. Najslavnejši in najplodnejši dunajski portretist tega časa, je bil Friedrich von Amerling, ki je bil tak mojster, da je dela znal kopirati do skoroda nespoznavnih razlik (na primer Dekle s slamnikom Sira Thomasa Law-rencea). Amerling je dosegel svoj ustvarjalni vrh v tridesetih letih. Med redkimi njegovimi učenci je še znan Matthaus Aigner, kot portretist še Franz Eybl. V portretnem slikarstvu so izginili skoraj vsi stanovski razločki, razen v izrazito reprezentančnih slikah. Uveljavilo se je precej, miniaturi-stov, tako Daffinger, Robert Theer, Carl von Saar, Peter Fen di in drugi. Razlik med portretom in žanrsko sliko mnogokrat ni poznal Johann Baptist Reitqr (Družina, 1853). Časovno zamejujejo razstavo portreti dela Josefa Kreutzingerja, Antona Pettenkof na in Carla Rahla.
Bidermajerska žanrska slika je hotela poustvariti del resničnosti, največkrat moralizirajoč^, redko socialnokritično. Delno so opazni vplivi nizozemskega žanrskega slikarstva 17. stoletja, Watteauja.. Bouchera, pa Georga Platzerja in Franza Christopha Jannecka. Dunajska žanrska slika v dvajsetih , letih 19. stoletja je sodobno. ubra na., Podobe iz delavskega življenja so redk,e (Franz Eybl • Kovačija),, bolj se uveljavljajo prave razpoloženjske sl;ke (Prepir ko-čijažev Michaela Nederja ali Dekle pred loterijsko hif) Petra Fen-dije, v začetku tridesetih let pa tudi dela (Valdpiijlierja, Jpsefa Danbauserja. Johanna Jpsefa Schindlerja, Friedricha Tremmla in drugih.
K,rajinarsko slikarstvo biderma,-jerskega časa na Dunaju se začenja pri Johannu Christianu Bran-du proti koncu 18. stoletja. Kot prelomno delo v novem dojema-
nju krajine velja Pogled na cesarski dvorec Persenbeug na Donavi (1817) Josefa Rebella. Dolgo časa se je obdržala tradicija ro-mantično-idealnega krajinarstva (v delu Karla Marka), pa tudi baroka (v delu Johanna Nepomuka Schčdbergerja). Na Akademiji sta nadaljevala Brandovo delo Martin von Molitor in Slovenec Lovro Janša (1749-1812).
Cvetlično slikarstvo in tihožitja so nastajala po letu 1815 prej kot
.........
PO IZIDU MERKUJEVE KNJIGE PRI ZTT (4)
modna potreba in zadostitev povpraševanja, kot pa iz umetniške nuje. Enega izmed vrhov pa je cvetlično slikarstvo doseglo že pred bidermajerskim časom v delu Johanna Baptista Drechslerja in je tesno povezano z dunajsko porcelansko manifakturo in njeno risarsko šolo. Slikarstva z zgodovinskimi temami je bilo manj, MARIJAN ZLOBEC
(Nadaljevanje na 8. strani)
Slovenska plemiška pisma
družin Marcnzi - Coraduzži s konca 17. stoletja
EMC/št. 23.
Moja lubezniva gospa hči,
jest vošem tebi ino trnjem lubom gospude is tem majhenem ene zdrave, veseli binkoštni prazniki in j guaua tega s. Duha. Poleg tega se lepu zahualem za use tu, kar so meni per (po) gospude Krištofe poslali. Buh Vam lonej za use dobrule. Ostanem doužnica za tofant i no čeule. Te pervi denarje, ke jih bom noter uzela, očem lepu povrnet. Zdej sem čelu bošca. Pošlem pu teleta i no dva jezika, dva slabi ko-zliča; se na more neč dobrega najt. Tudi ena škatelca, .noter en kos platna tenkiga za Gabrijelca, 1 par sveč, ene granatlni no perilini te mali pupi (za) okule ročic, tebi 2 volštiklca. Na zemeri, saj veš moje buštva, gospude ta kufrasta korivača (leoprvača) ino se jim lepu per-poročim. Moja luba gospa hči, kar veš, da per hiše imam, zaukašte. sej veš, da sem uselej volna, (dati) kar 'vse premorem. Is tem se Vam vse skupej lepu perporočim. Gospud Buh vas žegnej! Jest pa ostanem do smerti tuoja zvesta mati.
PS: Gospud Krištof je pustu 2 cokli inu 1 štrik, ke per vozeh se nuca, kadar je mule noter nosu. Tude Jernač ni pernese faconetlna, ke sem per kolini ino janci poslala, (glej EMC/7,)
Op. Tofant: flanela. Ene granatlne no perlini: granatki in perle. Go spud Krištof je pustu 2 cokli in štrik: cokla, zavora, ki je obešen a na verigo in se vtakne pod okovano kolo voza. Tebi 2 volštiklca: dva kosca (odrezka) volnenega blaga. Gospude ta kufrasta korivača (koprvača): bakrena pokrvača. «volštikl» glej tudi EMC/21 v. 58.
1/ V pismu EMC/št. 21. pri Opombah; v. 57. smo pomotoma zapisali: 1 volštike namesto: volštikl. Pravilno se glasi: sem noter v eni škatli poslala 1. volštikl (en kos volnenega blaga)
Popravek: MAHRENSFELD DULNA.
V uvodu sem pomotoma zapisal, da so bili prvotni lastniki Udolne Coraduzzijevi in da je posestvo kasneje s poroko prešlo v last Maren-zijevih, kar popravljam, kakor sledi: Prvotni lastnik-je bil Pupillo Ma-renzi, ki je na novo zgradil gradiček Udolna. Grad se je prvotno, imenoval Mayerfeld (Pristava) in je kasneje dobil ime Mahrensfeld.
Pupillo Marenzi je imel od grofa Petača (Petaz) v najemu grad Podgrad (Neuhaus Castelnuovo) in je med tem časom pridobil Udolno.
EMC/št. 18.
Moja perserčna luba gospa hči. jest nisem imela obena perložnost. da be bila to pismo prej notri poslala, taku pošlem nelešč' tega človeka no se perporočim gosput (za) vino, no se lepu zahualem za ta bisere bis(e)rc ino vse kar ste meni poslale. Buh vam lonej, nimam zdej is čim vernet, pa upajne, da očem ta dobruta is čim drugem verne t. Proseni moja luba gospa hči, da be otli iz gospud dohtarje govori, kej be jest nucala zdej, ko je moj mesec okule. Želodec me tešči ino na morem jest, pa skuze me žeja pa mi noge otekajo od vode no so me teške, da ne morem hodel proti večeri od velike bolečine. Se bojim, da be vodenična na ratala. Ko dve ure hodem, pa moram ležat.
Seropa od zelše (zelišče) be otla pit, da be me le tista vaše poslali be otla doma se kuhat.
Ali be me ke j nucalu na žila puščat, no ke j za ena žila: na nogeh ali na roke? Se očem rada nucat. Le purgacjon iz apoteke nikar! Rajši čem umreti. Moja Regina mi je spet proč tekla. Sem vzela ena druga mojškra, velika ino bleda kokr tuoja. Kakor že bode! Ribenške grof je šu po grofinja, aku jo bo pervelu ali ne.
Jest sa na morem prečudet. da ni obeniga glasa od gospud Rigona. Iz Bakra ene čudne govore, da so šli že proč no so se mogle vmet. Ne-vem, kej so Cesarju naprej pernesle, zame je najhuji, da na morem juteros dobet.
Gospud Matija na da antuort. (odgovor?)
Luba moja serce, nimam kej taciga zdej poslat. Bodeš perjela 1/2 polounika ajdine kaše. 2 jerebici, 50 raku, 1 škatelca lepa prediva, ena Skatela maurahi, 1 kozlič. Nikar ne bodeste zamerii. Sem bušca: nikdar ni iz Bakra ni iz čabra.nič ne primem. Gospud Rigon mi je dosti obetau, malo držau: Petenak(u) polet graf ponuja, zdej ga oče gospa Zorka Ment.sege) prodat.
Sklenem no se vsem kupeja lepu perporočim, mojga lubiga Ca-brijelca taužent krat kušnem ino tebi, moja luba dete, no ostanem zve sta mati do smerti.
Prosem eno malo poperja za gosi, aku veš, da jest imam. Be otla rada vedet, aku že imaste hlapca.
Lepu prosem lyk lep form za kleklanje.
Op./ v. 9 gelegnhat (priložnost), v. 10 prej notri poslala: v Trst.
v. 30. seropa od zelše be otla pit: zeliščni čaj bi hotela piti. v. 49. ne vem kaj so Cesarju naprej pernesle: ne vem kaj je cesarju natvezel.
v. 58 Pregovor: »Ni iz Bakra ni iz Čabra nič*. Od nikoder nič ne prinesejo in ne pišejo.
v. 75 Kak lep form: kakšen lep vzorec za kleklanje. v. 14. Bisere: majhen biser, obesek.
členjenosti, podani pa so tudi orisi razvoja slovenskega knjižnega jezika od 16. stoletja dalje. Delo je ilustriral Marjan Manček.
Zanimiva in pestra je vsekakor naslednja knjižna zbirka pod naslovom Obrazi, v kateri bodo letos izšla štiri dela. .V tej zbirki izhajajo kratki monografski orisi pomembnih osebnosti, ki so s svojim ustvarjalnim delom prispevale k razvoju naše besedne, likovne in glasbene umetnosti ter znanosti, predstavlja pa tudi osebnosti iz zgodovine našega delavskega gibanja in NOB. V tej zbirki je kot prvo že izšlo delo Janeza Vipotnika «Edvard Kardelj*. Knjiga je kratek oris življenja in lika Edvarda Kardelja ter njegove dobe. Avtorju ga je. uspelo nazorno predstaviti, tako da bralec začuti osnovne dimenzije tega slovenskega velikana, humanista, revolucionarja in vizionarja, ideologa in sooblikovalča samoupravljanja in neuvrščenosti. Besedilo spremljajo številni dokumentarni fotografski posnetki. Naslednja je monografija o Franu Levstiku izpod peresa dr. Matjaža Kmecla. Monografski oris pripravlja založnica za 150-letnico Levstikovega rojstva. Ta znameniti Slovenec je naš pomembni pesnik in pisatelj. Bil pa je tudi jezikoslovec, literarni kritik in teoretik, časnikar in knjižničar ter organizator slovenskega kulturnega življenja in nosilec naprednih političnih idej. Avtor je prikazal Levstikovo u-stvarjalno delo in življenje. Z mnogimi dokumentarnimi fotografijami pa je mlademu bralcu slikovito predstavljen čas. v katerem je Levstik živel. Naslednjo monografijo o Josipu Jurčiču je napisal Gregor Kocijan. Ob Jurčičevi življenjski poti je avtor poudaril predvsem slikovitost in zanimivost Jurčičeve proze. Med dokumentarno slikovno gradivo pa je uvrstil številne ilustracije Jurčičevih del in knjiga bo izšla ob stoletnici pisateljeve smrti. In končno je v tej zbirki še monografija o Josipu Brozu Titu izpod peresa Slobodana Nešoviča in Tihomira Stanojeviča. Kratko monografijo o predsedniku Titu, ki je izšla pred nekaj leti, sta avtorja dopolnila in tako predstavila njegovo osebnost od rojstva do smrti, oziroma do današnjih dni. Avtorja sta bila tudi Titova ožja sodelavca in spremljevalca.
Dve deli bosta izšli v naslednji zbirki pod naslovom Enciklopedije in leksikoni za naimlajše. Prva je enciklopedija Marjana Prosena »Utrinki iz astronomije*, ki je bogato ilustrirana in posreduje bralcu osnovno znanje astronomije. V prvem poglavju je poudarek na nekaterih astronomskih pojmih, drugo poglavje pa pripoveduje o zanimivih odkritjih ,a-stronomov, ki so s svojimi raziskovanji vesolja in prodornimi mislimi bogatili, razvijali in usmerjali astronomi ki k vedno večjim desežkom. Dodatek prinaša glavne fizikalne podatke za zvezde in druga vesoljna telesa. Ilustracije, je prispeval Matjaž Schmidt. Zanimiva je druga knjiga te zbirke, «Nejčev prvi leksikon* Matjaža Schmidta,, ki je namenjena predšolskim otrokem. Popeljala jih bo v svet predmetov. pojmov in situacij, ki jih doživljajo vsak dan od jutra do večera v stanovanju, hiši,, bližnji okolipi in v mestu. Nazorna ilustracija vedno upošteva detajle. Nekatere povečane posameznosti obkrožajo osrednio risbo. Komentar oziroma poimenovanje predmetov pa je vključeno v risbo.
Od neznalčka do prvaka znanja je naslov naslednji knjižni zbirki, v kateri bo izšlo več bogato ilustriranih- knjižic b naravi in družbi za otroke od 6. do 10. leta starosti. Letos je na programu delo Ivana Bizjaka »Slikanica o človeku*, ki bo na prav svojevrsten način najmlajšemu bralcu ponudila prvo osnovno znanje o človeškem telesu, o delovanju organizma in posameznih organih pa tudi o razvoju človeka. V knjigi so poleg najrazličnejših nalog še križanke, nekaj humorističnih besedil in številne barvne, vsebinsko in metodično izvirne ilustracije Boža Kosa.
Zbirka Mladi vedež pa prinaša delo pod naslovom «Od kamna do računalnika*. Delo je zasnoval priznani fizik in poljudnoznanstveni pisatelj dr. Jože Pahor in mu je pri pisanju pomagale še vrsta naših vidnih strokovnjakov za posamezna področja znanosti in tehnike. Knjiga bo popel ala bralce v svet največjih tehničnih dosežkov. Namen knjige, ki je tudi bogato ilustrirane, pa ni le seznanjanje bralcev s tehniko, temveč jih želi tudi vpeljati v razumevanje zakonitosti in soodvisnosti, ki obvladujejo svet tehnike.
Zbirka praktičnih in .elo nazornih priročnikov za otroke nosi naslov Igra in delo. V njej bo letos izšla knjiga A. Luger - Peroci »Moj delovni kotiček*, ki je namenjena otrokom okrog desetih let, ko že čutijo potrebo po svojem lastnem delovnem kotičku. V veliko zadovoljstvo jim je, če si ga lahko vsaj delno sami opremijo. Seveda si otrok nekatere predmete rad sam izdela. Knjiga naj bi ga spodbudila k temu z različnimi napotki in obe-D. Ž.
(Nadaljevanje na 8. strani)
NA JUGOSLOVANSKI TELEVIZIJI
V DVAJSETIH EPIZODAH STRNJENA ZGODOVINA NASTANKA JUGOSLAVIJE
NADALJEVANJA Z DRUGIH STRANI
\=ŽB
Nedelja, 22. marca 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Slovenski film Lažnivka reži-
Ponedeljek, 23. marca 1981
ITALIJANSKA TV
10.00	Družina Partridge,
TV film
10.30	Koncert
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena črta
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 — Vesti
14.00	V teku nedelje
14.15. 15.45 in 18.10 Športne vesti
14.30	Discoring
16.00	Pattuglia ricupero,
17.00	90. minuta
18.15	Ital. nogometno prvenstvo
20.00	DNEVNIK
20.40	Rdeča hiša.
5. in zadnji del
21.50	športna nedelja
22.50	Napoved programov za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
10.00	Risanke
10.30	Motor ’80
11.15	Solist in orkester
11.45	Dnevnik 2 — Atlas v
12.15	Ciao, Debbie! — TV film
12.40	Crazy bus
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	McMillan in gospa — film
14.50	Supergulp
15.20	Koncert Gianne Nannini
15.45	Dnevnik 2 — Neposredni šport
Mugello: Motociklizem
17.00	Crazy bus
17 50 Profesionalci — TV film
18.40	Dnevnik 2 — Gol flash
19.00	Ital. nogometno prvenstvo
19.50	Dnevnik 2 — Vesti
20.00	Dnevnik 2 — Nedelja sprint
20.40	Millemilioni
Glasbena oddaja z Raffaello C<iro*a
21.50	Dnevnik 2 — Dossier O smrtni kazni
22.45	Dnevnik 2 — Vesti
23.00	Solist in orkester
Tretji kanal
14.30	do 17.05 Dnevnik 3— Športni dogodki
17.05 Težki časi
17.55	Lo scattolone
19.00	Dnevnik 3
19.20	Kdo nas vabi?
21 25 Dnevnik 2 — Deželni šport
21.45	Guaglio: ciak, si gira!
22.35 Oddaja z Brunom Lauzijem
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	Živ žav
9.45 Na vrat na nos 10 55 Štafeta mladosti
12.00	Planica:
Smučarski skoki
14.55 Poročila
15.00	Rokomet:
CSKA - Kolinska Slovan
16.15	Takovski okoliš
16.45	športna poročila ‘ r
16.50	Lažnivka — slov. film
TRST A
8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder: «Detektivski mojster Blomkvist* - 2. del;
11.30	Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30, 13.20 Glasba po željah; 14.10 Okuole ognjišča ■ pred studencan, snopič prafc in muzike naših judij; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 Nedeljski spored zabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja; 13.00 Otvoritev; 13.05 Sosednji kraji in ljudje; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Skupina Srebrna krila; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorsk' dnevnik; 16.45 Poje Diana Ross; 17.00 Nedelja na športnih igriščih.
KOPER
(Italijanski program)
7.30.	10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.20 Horoskop; 8.30 Podrobnosti; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.45 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.30 Naša diskoteka; 15.00 Stisk roke; 15.30 Koncert na trgu; 16.(X) Popevke tedna;
16.30	Crash; 17.00 Poslušajmo jih;
17.30	Hits plošča; 18.15 Festival
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 24. DO 28. MARCA 1981
Slovenski film Lažnivka režiserja Igorja Pretnarja iz leta 1965 je predvsem film Majde Potokarjeve. Njena vloga je namreč osrednji e-lement v samem konceptu in ker ji je bila takorekoč pisana na kožo, je uspela ustvariti enega svojih boljših filmskih likov.
Predstavlja se nam kot poprečno dekle, ki se pred kolegicami hvali s svojim ljubezenskim življenjem in izkušnjami. V resnici je osamljena in v svoji naivnosti postane žrtev zapeljivca, ki ji obljublja prepotrebno stanovanje, obenem Da ji izvabi prihranke. Ne zaveda se. da zanjo tudi tokrat ne bo ljubezni, po kateri tako hrepeni. ..
18.20	Sestanek v nebotičniku
19.10	Risanka
19.24	Zrno do zrna
19 30 DNEVNIK
20.00	Svetozar Markovič,
TV nadalj.
21.00	Zanima me
22.05	športni pregled Mozaična izobraževalna oddaja, Zanima me. prinaša tokrat pet insertov, ki se med seboj malce razlikujejo, a upamo, da bodo gledalci prav zato prišli na svoj račun. Prvi prispevek govori ob letu invalidov, o cerebralni paralizi, ki sodi med tiste motnje v otroškem obdobju z najtežjimi posledicami. V oddaji bomo na kratko zvedeli. kaj je to cerebralna paraliza in videli bomo del otroške razstave, ki so jo pripravili prav tako bolni o-troci.
Koper
16.30	Planica:
Smučarski skoki
17.30	Film
19.0C Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček:
Kremenčkovi
20.15	Dejanje ljubezni — film
22.1C 27. kanal
22.25	Velika dolina
23.20	Glasba brez meja:
Tom Waits
Zagreb
10.00	Po jutru se dan pozna
13.15	Jugoslavija, dober dan
14 25 Sadko - film
15.50 Nedeljsko popoldne
19.30 TV DNEVNIK
20.00	Svetozar Markovič,
TV nadalj.
21.05	Žorž Skrigin
ŠVICA
13.35	Uro za vas
16.10	Jutri je že danes
17 00 Srečati se doma
20.35	Poklicni vojaki — film
Zagreb ’80; 18.30 Koncert za godala; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO I
8.00,	10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Glasba za nedeljski dan: 9.30 Maša; 10.13 Plesna šola; 11.00 Black-out; 11.50 Moj glas za nedeljski dan; 12.30 Beli papir; 13.15 Fotokopija; 14.00 Zgodovina jazza; 14.30 Radiouno za vsakogar; 19.55 Glasbena pavza; 20.10 Susannina skrivnost; 22.50 Večerni glasbeni program.
RADIO 2
8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 18.30, 19.30 Poročila; Od 6.00 do 8.15 Sobota in nedelja; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 II baraccone; 11.00 Frank Sinatra na koncertu; 12.15 Tisoč popevk; 13.41 Sound - Track; 14.30 V nedeljo z nami; 19.50 Ital. zgodbe; 20.10 Glasbeni trenutek; 21.20 Večerni program.
LJUBLJANA
6.00,	8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.43 Skladbe za mladino, 9 05 Še pom nite, tovariši!; 10.05 Prizma optimizma; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji, 15.10 Pri nes doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne o peme melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.46 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih.
Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Tedenska oddaja o knjižnih novostih
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Kapetani in kralji — 3. del 14 30 Posebna oddaja iz parlamenta
15.00	šolska vzgoja:
Italijani in drugi
15.30	Variety
16.30	Happy days — TV film
17.00	Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1.. . Stik!
18.00	Šolska vzgoja:
Anton Bruckner
18.30	Antologija vlakca
18.50	Nabožna oddaja
19.20	Zdravniki ponoči - TV film 19.45 Almanah in
Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40 Tolpa Harryja Spikesa, film
Igrajo: Lee Marvin, Gary Grimes, Ron Howard, Marc Smith in drugi. Režija Richard O. Fleischer
22.20	Posebna oddaja Check-upa DNEVNIK, vmes Hokej na ledu, ob koncu Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Jedilni list
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja: Tri šest
14.00	Ponedeljkove športne vesti Hokej na ledu
Rugby: Anglija - Francija
16.30	Popoldan, dnevna rubrika
16.50	Glasbeni kotiček
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05	Mnenje Antonia Ghirellija 17.10 Korak v dvoje
17.20	Ljubezenska pisma Program za mladino
17 30 Risani film
18.00	šolska vzgoja:
Človekovi prijatelji
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer s. .. Supergulpom!
Napoved vremena
19.45 DNEVNIK 2
20.40 Mixer — Skesani brigatisti
22.25	Zdravo, Debbie! - TV film
22.50	Viri življenja
Treti) kanal
10.00	- 12.15 Hokej na ledu .19.00 ifi 19.30 Dnevnik 3 in
Deželne športne vesti 20 05 šolska vzgoja 20.40 Italija: Srce in spomin
TRST A
7.00, 8.00, 10.00„ 13.Q0,14.00, UM
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro;
8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije; 12.40 Slovenska imena naših krajev; 13.20 Zborovska glasba: Letošnja revija »Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak: 14.30 Roman v nadaljevanjih:	Tomizza:	»Boljše
življenje* - 1. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski programi
6.30.	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.0° Pregled dogodkov; 13.05 Stoji, stoji li-pica; 13.40 Izbrali smo; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.30 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.10 Življenje v šoli; 10.45 Mozaik; 211.00 Kim; 12.00 Na prvi strani; 12 05 Glasba po željah; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Vrstijo se popevke: 16.00 Stadioni in telovadnice; 16.10 Astra, njeni plesi in pesmi; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz; 17.00 Jug. pop; 17.32 Srečanje z opero; 18.15 Saksofon Pia
21.40	Šolska vzgoja
22.10 in 22.45 Dnevnik 3 in športne vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45 - 14.55 TV v šoli:
TV koledar. Pravljica. S pesmijo na Korčulo, Sodobna afriška književnost. Materinščina, Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Pionirski kino
16.25	Kmetijska oddaja
17.25	Poročila
17.30	Minigodci v glasbeni deželi
17.40	Veverica na rami, angleški poljudnoznanstveni film
18.05	Statistika: Popis 81
18.35 Obzornik
18.45	Mladinska oddaja
19.15	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00 Isak Samokovlija:
Vojni kruh — drama Zgodilo se je ob koncu prve svetovne vojne v nekem mestu v Bosni, pripoveduje dramska zgodba, ki sta jo po delu pokojnega bosanskega pisatelja in pripovednika Isa ka Samokovlije oblikovala scenarist Jan Beran in režiser Dušan Sabo. Osrednji lik je Marta, ki služi kruh s prostitucijo in ga deli otrokom. Pri tem poslu se zaplete z nekim madžarskim desetarjem. ...
21.05	Kulturne diagonale
21.45	V znamenju
Koper
16.50	Ponovitev filma
18.30	Veliki Bazar
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Sedemnajsto nebo — film
22.10	TV D - Danes
22.20 Prazen trg — film
Zagreb
17.45	Bajke daljnih časov
18.00	«Enci menci*, lutkovna oddaja
18 15 TV koledar
18.25	Kronika občine Sisak
18.45	Mladinska oddaja
19.30	TV DNEVNIK
21.10	Glasbeni trenutek
21.15	Ali se med seboj dovolj poznamo
22.30	En avtor, en film
ŠVICA
18.25 Program za otroke
18.50	Svet, v katerem živimo
20.40	Obdobje riž; — 1. del
tra Sofficija: 18.32 Jug. popevkarji; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
17.00.	19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io;
11.00	štiri četrtine; 12.03 Protago nisti «Vi in jaz*; 13.25 Poštna ka čija; 15.03 Rally; 15.3> Errepiuno;
16.30	Alicino potovanje; 17.03 Patchvvork. 18.35 Šolska oddaja;
19.30	Zgodovina jazza; 20.00 Odprti zastor: 21.30 Glasba; 22.00 Objektiv Evropa.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; Od 6 00 do 8.45 Dnevi; 9.05 Ro-matična avantura radij, priredba; 9.32, 10.12, 15.00 in 15.42 Radio due 3131; 11.56 Tisoč popevk: 13.41 Sound - Track; 16.32 Disco club; 17.32 Mali stari svet; 19.57 Prostor X; 20.50 Koncert.
LJUBLJANA
6.30,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8 08 Z glasbo v da ber dan; 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Znano in priljubljeno: 12.10 Veliki revijski orkestri,
12.30	Kmetijski nasveti, 12 40 Pihalne godbe; 13 00 Oanes do 13.:
13.30	Priporočajo vam ...; 14.05 Pri zborih jugoslovanskih postaj: 14 25 Naši poslušalci čestitajo;
15.30	Zabavna glasba; 15.30 Radio danes, radio jutri!; 16 nO Vrtiljak:
17.00	Studio ob 17.; 18.00 Na ljud sko temo; 18 25 Zvočni signali: 19.35 Lahko noč, otroci!, 19.45 Mi nute z ansamblom Jožeta Burni ka; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke' 21.05 Glasba velikanov, 22 30 Popevke z jugo slovanskih studiov: 23 05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza.
Pred nedavnim se je končala lepa, pa čeprav nekoliko dolga jugoslovanska nadaljevanka z naslovom »Velo misto», to je »Veliko mesto*, ki je v štirinajstih nadaljevanjih prikazala občinstvu košček zgodovine dalmatinske »metropole* Splita, začenši z zadnjim desetletjem AvstroOgrske pa preko medvojnega časa do razkosanja Jugoslavije, nacifaštistič-ne okupacije, do upora in osvoboditve. V petek zvečer pa se je začela na jugoslovanski televiziji nova, dolga nadaljevanka z naslovom »Ustvarjanje Titove Jugoslavije*. Gre za nadaljevanko, ki bo na programu slehernj petek ob 20. uri vse do 31. julija. Če smo za nadaljevanko o Splitu rekli, da je bila nekoliko dolga, bi to veljalo še bolj za novo nadaljevanko, toda v 14 nadaljevanjih »Velikega mesta* so se zvrstila dogajanja enega samega mesta, v 20 nadaljevanjih nove nadaljevanke pa naj bi zgostili dogajanja v glavnem druge svetovne vojne po vsej Jugoslaviji, pravzaprav vse to, kar je pripeljalo do ustanovitve nove Jugoslavije.
Nadaljevanka, o kateri je govor, je plod naporov vseh jugoslovanskih televizijskih centrov ter cele množice zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, vrhu tega je v nadaljevanko vključenih veliko starih filmskih posnetkov in dokumentarcev, tako da gre zares za temeljito delo.
Kot se je zvedelo, so v začetku nameravali posneti dolgo nadaljevanko, ki naj bi imela poudarek na vojaškem delu nastajanja nove Jugoslavije, vendar je vsakomur znano, da v času zadnje vojne na področju Jugoslavije, ni šlo le za vojaške operacije proti okupato rju in njegovim domačim sodelavcem, pač pa tudi za družbeno revolucijo. Zato so sklenili, da se obe komponenti združita v enotno nadaljevanko, ki bo prikazala dolgo in naporno pot ustanovitve nove države na ruševinah stare, ki se je 1941 razpadla v nekaj dneh. V dvajsetih epizodah bodo torej gledalci lahko priča najznačilnejšim trenutkom revolucije in boja proti okupatorju na vsem jugoslovanskem prostoru.
Seveda je bilo tega toliko, da bi ga tudi še daljša nadaljevanka ne mogla vsega obseči, zato pa so uredniki v posebnem centralnem svetu sklenili, da se odberejo le tisti dogodki, ki so najbolj značilni in zgodovinsko najbolj pa membni, kajti poudariti je treba, da ne gre za nekakšno svobodno reportažo, pač pa za dokumentarno nadaljevanko, v kateri so tekst in pričevanja podrejeni v prvi vrsti zgodovinskim dejstvom in predstavljajo torej strnjen zgodovinski pregled vsega dogajanja. Sicer pa nam bo o vsebini te dolge in zelo zahtevne nadaljevanke največ povedal seznam nadaljevanj, oziro ma naslovi posameznih epizod.
V petek zvečer je bila na sporedu prva epizoda z naslovom »Tito na čelu partije*. Prikazala je obdobje od nastanka versajske Jugoslavije leta 1918 do leta 1937, ko je vodstvo Komunistične partije Jugoslavije prevzel pokojni jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Druga epizoda, ki pride na spored v petek, 27. t.m., nosi naslov «Na pragu fašističnega napada*. Ta epizoda obravnava obdobje od 1937 pa do aprila 1941. Epizoda je bogata filmskega ma teriala, ki govori o dogajanjih v Jugoslaviji in v Evropi, ko se fašizem ih nacizem pripravljata pa to, kako bosta zagospodarila Evro pi in svetu. Seveda s posebnim poudarkom na razmere v Jugo slaviji, ko se razredna nasprotja zaostrujejo, ko revolucionarna vrenja zadobivajo vedno večji pomen, ko beograjska vlada vedno bolj po pušča tujim agenturam, in ko hkrati Komunistična partija Jugoslavije vedno bolj priteguje množice in se odtresa vsiljenega oklepa ilegalnosti.
Seveda to ne more preprečiti fašistične ekspanzije, kajti po zasedbi Avstrije, nato Sudetov in končno po razkosanju Češkosla
vaške, je 1. septembra 1939 nacistična vojska napadla Poljsko in druga svetovna vojna je tu. Beograjska vlada Cvetkovič - Maček se vključi v »trojni pakt* fašističnih držav Nemčije, Italije in Japonske, jugoslovansko ljudstvo pa pod vodstvom ko munistične partije tega ne sprejme in 27. marca 1941 imamo v Beogradu velike manifestacije, katerih glavno geslo je «Bolje rat nego pakt* — Raje vojno kot pakt.
Navedli smo nekoliko več pa datkov o drugi epizodi, v nasled njem pa bomo z naslovi nadaljevanj nakazali potek nadaljevanke:
Dne 3. aprila pride na vrsto e-pizoda z naslovom «Aprilska vojna 1941», ki nam bo prikazala, kako bedno se je obnesla stara Jugoslavija zaradi izdajstva vrhovnega štaba in vladnih krogov in seveda tudi na račun raznih «petih kolon*. Teden dni pozneje, 10. aprila, bo na programu epizoda z naslovom »Zasužnjeni a nepokorje-ni». Kot sam naslov pove in kot nam zgodovina pravi, jugoslovanski narodi niso pristali na fašistično okupacijo. Slovenska OF npr. je bila ustanovljena že 27. aprila 1941, torej kmalu po zruše-nju stare Jugoslavije, 17. aprila pa pride na spored epizoda z naslovom «Vstaja», ki se je začela v raznih krajih Jugoslavije v juniju in juliju 1941. leta in se vedno bolj širila in krepila in ni pojenjala vse do izgona okupatorja. Sledi nato epizoda z naslovom «U-žička republika*, ki predstavlja zgodovinski dogodek prvega osvobojenega področja v vsej zasuž njeni Evropi. V petek, 1. maja, bo na sporedu epizoda z naslovom «Vojna proti združenim okupatorjem in kvizlingom*. Kot je znano, sta staro Jugoslavijo napadli in zasedli fašistična Italija in nacistična Nemčija, k njima pa sta pristavili svoj «priskrček» tudi Madžarska in Bolgarija.
V	naslednji epizodi, ki nosi naslov «Pohod partizanskih proletarskih brigad* ali pa tudi »Titova država, I. del* in ki bo na sporedu 8. maja, bo govor o razmahu partizanskih enot. Ista tema je tudi osnovna tema naslednjega nadaljevanja, nakar prideta na vrsto 22. in 29. maja dve epizodi, ki sta povezani z dvema velikima vojaškima in ne le vojaškima epopejama. V mislih imamo «Neretvo» in «Sutjesko». Gre za dva vojaška dogodka izrednega strateškega in tudi humanitarnega pomena.
In tako smo prišli že v jesen 1943. leta, kajti 12. nadaljevanje nam bo 5. junija prikazalo obdobje ob italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943, Že naslednja epjzodg je bol.' političnega značaja. Nosi naslov »Ustvarjanje federacije*. Toda 19. junija bo na programu spet prvenstveno vojaški moment, ' ker bo govor o «Zimskih operacijah 1943-1944». Teden dni pozneje, 26. junija, pa bomo sledili »Desantu na Drvar*, ko so nacisti pod vodstvom generala Renduli-cha presenetili jugoslovansko vrhovno poveljstvo, s tem, da so z letali in jadralnimi letali odvrgli na Drvar svoje padalce, katerih naloga je bila zajeti maršala Tita.
V	naslednjem nadaljevanju je govor o novi Jugoslaviji in njenih odnosih z zavezniki. Že v naslednjem, 17. nadaljevanju, ki pri de na spored 10. junija, pa je go vor o osvoboditvi Beograda, čemur v naslednjem nadaljevanju sledi, »mednarodno priznanje nove Jugoslavije*, kar ni bilo lahko, saj vemo, da so zahodni zavezniki dolgo dobo veliko polagali na Dražo Mihajloviča m da niti Moskva ni bila kdove kako naklonjena NOB, ker je bila »dosledna* svojim obveznostim z zahodnimi zavezniki. Toda to narodnoosvobodilnega boja in uveljavljanja nove Jugoslavije ni moglo ustaviti. Predzadnje nadaljevanje nosi naslov »Osvoboditev domovine*, ko bomo priča osvoboditvi poslednjega koščka a kupirane Jugoslavije. Zadnje nadaljevanje, ki bo na sporedu 31. julija, pa nosi naslov »Proglasitev republike*
Knjige za šolarje
(Nadaljevanje s 7. strani)
nem spodbujala razvoj njegove domišljije in iznajdljivosti.
Knjižne zbirke Sinji galeb pa ni treba posebej predstavljati. V njej izhajajo pripovedna in pesniška dela za mladino od 11. do 16. let. Za letos so predvideni štirje naslovi v tej zbirki. Prvi je zgodba Williama Judsona »Mrzla reka* pripoveduje o tem, kako se trinajstletna Lizzy in njen malo mlajši r.iat po tragični očetovi smrti pozno jeseni znajdeta popolnoma sama v gozdovih na severu Amerike brez najnujnejše opreme... Ali se bosta v boju z zimsko naravo in divjimi zvermi prebila do človeških bivališč? Knjigo je prevedla Seta Oblak. Naslednja knjiga je zgodba Vla-dimira Klevisa «Srečanje z Mihaelo*, ki je zgodba o čustvenem zorenju in iskanju resničnih življenjskih vrednot, zgodba o prvi dijaški ljubezni. Delo je prevedla Zdenka Jerman. Tretja knjiga je delo Stjepana Jakševca «Ljubi ne ljubi, ljubi*, ki govori o prvih vzgibih komaj prebujene mladostniške duše. trepetu vznemirjenega srca in solzah le zaslutene sreče, vse to pa sestavlja rahlo erotično poezijo, ki sta jo pre vedla Miha Avanzo in Severin Šali. četrto delo te zbirke je slovensko in sicer zgodba Pavla Zidarja «Mc;a družina*, ki razgibano in humoristično pripoveduje o članih sodobne družine, katere gibalo je hčerka Selena, tipična pubertetnica, nekak družinski en-fant terrible.
Naslednja zbirka Odisej predstavlja nekakšen most med književnostjo za mladino in književnostjo za odrasle. Dve deli sta v letošnjem programu te zbirke in sicer pripoved Mildred D. Taylor «Silni grom, čuj moj krik*, v kateri si pisateljica umetniško prizadeva za enakopravnost črncev v ZDA in je v njo vnesla hrepenenje po miru in sreči. Njeno pripoved prepletajo lirični spomini na otroštvo, na domače in na širše okolje v času, ko so rasno nestrpni belci ponoči napadali in požigal: črncem domove ter jim grozili z linčanjem. Delo je prevedla Mojca Čaaš ■ Simčič. Knjiga Jeana Baptista Medina «Maxi-očka» pa je nekakšna moderno romantična humorna antipravlji-ca.
Z zbirko Izbrana mladinska beseda pa želi založba v nekaj letih mladim bralcem in pedaga gom predstaviti skrbno pretehtan izbor najboljših mladinskih spisov slovenskih pripovednikov in pesnikov. Knjige so obogatene s spremnimi študijami o pisateljih in njihovem delu. Letos bodo izšli izbori mladinskih del treh slovenskih' avtorjev: Frana Levstika v izboru, ureditvi in s spremno študijo dr. Antena Slodnjaka, Janeza Trdine v izboru, ureditvi in s spremno študijo Gregorja Kocijana in Josipa Vandota v dveh knjigah v izboru, ureditvi in s rpremno študijo Mirana Hladnika.
Peti letnik Zlate knjige poezije prinaša letos pet knjig. Knjigam proznih besedil se torej pridružuje zdaj enajst knjig poezije za otroke in mladino 56 slovenskih pesnikov. Prvih šes' knjig je že izšlo, letos pa se jim pridružuje naslednjih pet knjig: Srečko Kosovel «Sonce ima krono* (izbor Lino Legiša), Janez Menart »Pesnik se predstavi* (izbor Ivan Bizjak), Karel Destovnik - Kajuh «Moja pesem* (izbor Emil Cesar), Oton Župančič »Podaj mi roko, pesem* (izbor Niko Grafenauer) in France Prešeren »Srebrnina rose trave*
V naslednji zbirki pod naslovom Moja knjižnica izhajajo tista dela, ki so namenjena obveznemu šolskemu branju. Tako bosta za 2. razred izšli naslednji deli: Anton Ingolič »Ptički brez kljunčka*, ki vsebuje živahne pripovedi o mali Maši in njenem razgibanem doživljajskem svetu, kot jih vidi njen dedek-pisatelj sam ter Fran Milčinski «Butalci», ki jih* seveda ni notrebno še posebej predstavljati. Četrtemu raz-
redu je namenjena knjiga Jožeta Snoja «Avtomoto mravlje*, med tem ko petemu razredu delo Kar la Grabeljška »Moje akcije*. Za šesti razred je pripravljen prevod dela poljskega pisatelja A-dama Bahdaja »Pozor! črna ma rela!», medtem ko je sedmemu razredu namenjen izbor Minatti-jeve poezije pod naslovom »Nekoga moraš imeti rad», izbor Zlobčene poezije pod naslovom «Pesmi ljubezni* pa je namenjen učencem osmih razredov osnovne šole.
Zunaj zbirk bo izšel «Album slovenskih pisateljev*, ki sta ga pripravila Niko Grafenauer in Leopold Suhodolčan. To je ilustriran prikaz slovenske literatur-ne zgodovine od Trubarja do vključno sodobne starejše gena racije leposlovnih ustvarjalcev. Posamezna obdobja in smeri našega slovenskega razvoja obravnava literarni zgodovinar prof. dr, Matjaž Kmecl, posamezne pisatelje in njihovo delo pa sta predstavila Niko Grafenauer in Leopold Suhodolčan.
Mrakova
trilogija
(Nadaljevanje s 7. strani)
Anton Petje, ki je učinkovito odkril krvnikovo tragedijo. Alojz Milič je bil odstavljeni duhovnik Hannan, Linij Bogateč je ' bil tempeljski levit Natanael. Bogdana Bratuž pa je igrala muko Pilatove žene Claudie Procule. Pri ocenjevanju posameznih vlog smo bili nekoliko skopi, kajti v igri posamezni junaki niso toliko individualizirani/ da bi dopuščali čisto osebno igro, himnični ton je združil igralce v enoto, ki je bila dovolj učinkovita. Edini resen problem je bila akustika, saj je bilo težko slediti vsem besedam igralcev.
Učinkovito sceno je pripravil Marjan Kravos, kostume pa je izdelala Maria Vidau. Tako scena kot kostumi so bili v veliki meri namenjeni vidnemu učinku, delovali so dekorativne in tudi tu je bila izbira precej začrtana, saj je «Proces» tekst, ki temelji na besedi in potrebuje prej su gestiven prostor kot pa sceno, ki razbira pomene in poudarja ta ali drugi miselni in čustveni ele ment. Dramaturški sodelavec je bil Taras Kermauner.
«Dunajski
bidermajer»
(Nadaljevanje s 7. strani)
bolj okrog leta 1809, ko a j bi slike poudarile zvestobo cesarski hiši ter prlpohtogfe k'ŠvlgU držat-1 ljanske zavesti. Religiozno slikarstvo se sklada z ustvarjalnostjo nažarenčev "vendar šč je 'Škapina razcepila med Dunajem in Rimom. Njihov ideal je bila Rafaelova umetnost. Vrhunca dunajske nazarenske umetnosti sta poslikava cerkve sv. Janeza Nepomuka (1846) in Altlerchenfeldske cerkve (1855-1858).
V katalogu za ljubljansko raz stavo Dunajskega bidermajerja lahko preberemo v več razpravah še marsikaj o tem evropsko zani-miven času. prostoru, stilu in duhovni klimi. Avtorji tekstov so priznani avstrijski strokovnjaki, ta ko da dobivamo z obsežno publikacijo v rokp pravcato monografijo, ki obiskovalcu služi, da se vsaj za nekaj časa povrne v dobo naših pradedov, v čas, v katerem smo Slovenci, ne nazadnje, začeli čutiti svoje narodne korenine močneje, kot kdajkoli poprej.
Goriški
katoličani
(Nadaljevanje s 5. strani)
življenju nasplošno. Ob tem lahko samo omenimo mnoge važne pobude tudi na področju gospodarskega zlasti pa kulturnega življenja, ki prihajajo med slovenski narod prav iz goriškega prostora.
Tako snovanje je seveda tudi politično obarvano, a vendar ni naš namen, da bi navajali zasluge katoliškega in liberalnega in pozneje tudi socialističnega tabora.
6. Prave politične zgodovine go riški Slovenci do danes še nimajo, podobno velja tudi za Italijane. Zgodovinski podobi razmer se bomo približali šele tedaj, ko bodo raziskani zgodovinski viri najrazličnejše vrste ter vseh tvorcev političnih dejanj. V goriškem primeru sta predvsem dva poglavitna akterja: Slovenci in Italijani. ob njiju je še tretji, to je državna oblast v vseh svojih različnih stopnjah in odtenkih. Prav podobo Goriško-Gradiščanske v nekem časovnem obdobju ali pa v daljšem časovnem dogajanju je mogoče ustvariti ob hkratnem poznavanju in študiju razmer pri obeh narodih. To kar smo zgoraj povedali je le ogrodje za na ko celovitejšo pripoved o onem izmed dejavnikov političnih razmer v deželi GoriškaGradiščan-ski Povsem je izostala ocena razvoja in tudi posameznih dogodkov, to bi bilo mogoče storiti v sintezi, ki pa nam jo sedanje stanje raziskave še vedno ne o mogoča. Dasiravno je slovensko zgodovinopisje že ocenjevalo dejavnost meščanskega tabora na Slovenskem in s tem seveda tudi vlogo katoličanov ali če hočemo klerikalne organizacije ter bi tako mogli vrsto dejstev ali pa o cen prenesti na goriška tla, pa bi bilo vendar treba razmere do dobra spoznati, da ne bi ocenjevanje temeljilo zgolj na predpostavkah in obšlo vrsto lokalnih pa sebnosti.
TOREK, 24. marca LJUBLJANA
8.25	- 11.55 Veleslalom za moške; 13.00 Šolska TV; 13.55 Hokej; 16.20 Veleslalom za moške; 17.15 Poročila; 17.20 Lolek in Bolek, risanka; 17.30 Glasba narodov; 18.00 Palčki nimajo pojma; 18.30 Obzornik; 18.35 Obramba in sama zaščita; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Iščemo notranje rezerve, aktualna oddaja; 20.55 J. Allen; Dnevi upanja, 1. del nadalj.; 22.35 V znamenju.
KOPER
13.25	Hokej na ledu; 16.15 Smučanje; 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.25 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 TV D -Stičišče in Dve minuti; 20.30 Krepostna Suzana, film; 22.10 TV D -Danes; 22.20 Dokumentarna oddaja o splavu v Italiji; 22.50 Trna ve pot - TV nadalj.
SREDA, 25. marca LJUBLJANA
8.25	- 11.25 Slalom za moške; 15.25 Nogomet: Jugoslavija - Bolgarija; 17.20 Slalom za moške; 18.30 Obzornik; 18.45 Zapisi za
mlade; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.25 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Orel in korenine, dok. oddaja; 21.15 Film tedna: 26 dni v življa n ju Dostojevskega; 22.35 V znamenju.
KOPER
16.00 Smučanje; 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Visok pritisk, glasba na oddaja; 19.30 Aktualna oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 TV D • Stičišče in Dve minuti; 20.30 Plavalec - film; 22.00 TV D Danes; 22.10 Nogomet: Jugoslavija - Bolgarija, med odmorom Romagna Speci al.
ČETRTEK, 26. marca LJUBLJANA
9.25 - 12.55 Veleslalom za ženske; 14.20 Šolska TV; 15.15 Ha kej; 16.25 Veleslalom za ženske; 17.35 Poročila; 17.40 Tehtnica za natančno tehtanje; 18.10 Mozaik kratkega filma; 18.30 Obzornik; 18.40 Mladi /a mlade; 19.22 TV na coj; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 .Bobu bob, aktualna oddaja; 21.35 625; 22.15 V znamenju.
KOPER
16.00 Smučanje; 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Ckiprta meja; 19.30 Jugoslovanski pevci; 20.00 Risanke; 20.15 TV D Stičišče in Dve minuti; 20.30 Krhki velikan, film; 22.00 TV D - Danes,; 22.10 Partner, film.
PETEK, 27. marca LJUBLJANA
9.25 - 12.55 Veleslalom za ma ške; 14.55 TV v šoli; 15.55 Veleslalom za moške: 17.15 Poročila; 17.20 Družina Smola, risanka; 17.50 Jazz na ekranu; 18.15 Obzornik; 18.30 Pravila šaha; 18.50 Prvič v vrtec; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.24 TV Nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije; 21.00 A. Christie: Zakaj ne Evans?, nadaljevanka: 21.50 V znamenju; 22.05 Nočni kino: Oddaljen klic pomladi, japonski film.
KOPER
16.00 Smučanje; 17.30 Ponovitev filma;, 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Pra grami tedna; 20.15 TV D - Sti-
čišče in Dve minuti; 20 30 Dobri sosed Sam, film, 22 00 TV D Danes; 22.10 TV nadaljevanka; 23.00 Baletna oddaja
SOBOTA, 28. marca LJUBLJANA
8.15 Poročila, 8.20 Minigodci v glasbeni deželi; 8.30 Lolek in Bo lek. risanka, 8.40 Tehtnica za na tančno tehtanje; 9.10 Palčki ni majo pojma; 9.40 Paralelni sla lom za moške in ženske 13.00 E mile Zola, TV nadalj., 14 00 Po ročila; 14.05 Hokej; 15 25 Nogo met: Borac - Partizan, 17.20 Sle kleni čeveljček, ameriški filnr 18.50 Naš kraj; 19.05 Zlata pti ca; 19.10 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnev nik; 19.55 Vreme; 20.00 Srečanja; 21.45 Poročila; 21.50 Vlomilci, film KOPER
12.00 Veliki Bazar; 14.00 Smu Čanje; 15.25 Nogomet: 17.15 Ho kej na ledu; 19.00 Odprta meja; 19.30 Visok pritisk, glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 TV D Stičišče ;n Dve minuti: 20.30 U-jetniki v vesolju, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Texas, film.
..................................limit..........n.....................................
Dve slikarski razstavi
Leo Vilhar v Postojni Mario Vilhar v Celju
K raška muzejska zbirka pri Inštitutu za razi-avo krasa SAZU v Postojni je priredila v ojih prostorih spominsko razstavo pred 10 leti nrlega slikarja Lea Vilharja. Leo Vilhar, rojen 99. leta v Postojni je s 26 leti študiral slikar-i>o na privatni akademiji v Milanu, pozneje u-varjal v Švici, Franciji. Maroku in Alžiru, da se leta 1947 vrnil v domovino.
Bazen, da je bil ravnatelj Notranjskega mu-ja v Postojni in znan kulturni delavec v svo-m rodnem kraju, je imel več svojih samostoj-h razstav na Primorskem. Na skupinskih raz-avah je po svoji vrnitvi razstavljal z znanimi imorskimi umetniki: S. Kumer je m, R. Nemcem, Birollo. N. Omerso, L. Perkom, M. Gaspari-m, A. Černigojem, L. Spacalom, 1. Čargom,
. A. Kosom, Z. Kalinom, I. Sajevicem, F. Smer-ijem in drugimi. V 39 slikah je na tej prvi re-ospektivni razstavi prikazana njegova umetniška >t od zgodnjega milanskega obdobja, krajšega idobja med Italijo in Afriko, afriškega obdobja te do njegove vrnitve v domovino in ustvarjanja i njegove smrti.	....
Istočasno ima njegov sin Mario, slikar in ki-jr, dve svoji razstavi v AERO Tozd kemija v elju in Šempetru. To je že njegova 54. in 55. imostojna razstava doma in v tujini (Danska, alija, Avstrija, Švica, Holandija) v 25 letih svo-h samostojnih nastopov.
a sliki portret Lea Vilharja in ob njem slikarjev »pribori
PORT ŠPORT ŠPORT
SMUČARSKI SKOKI
V PLANICI ZA SVETOVNI POKAL
Odločitev bo padla šele danes
Sijajna zmaga Finca Puikkonena - Kogler in Ruud razočarala - Jugoslovan Ulaga na odličnem sedmem mestu - Italijan Rigoni ugodno presenetil
(Od našega poročevalca)
V izredno lepem, sončnem pravem spomladanskem vremenu je včeraj v Planici potekal prvi del letošnjega finalnega tekmovanja za svetovni pokal v smučarskih skokih. čeprav je bilo pričakovati da se bo najbolj zanimiv del tekmovanja bil na samem vrhu lestvice med Norvežanom Rogerjem Ruu-dom in Avstrijcem Arminom Ko-glerjem, katera loči na prvem in drugem mestu lestvice ena sama točka razlike, pa so se stvari vendarle odvijale precej drugače. Ne eden, ne drugi nista posegla v boj za sam vrh in sploh nista dobila točk za svetovni pokal, kajti po pravilih tega tekmovanja bi jima trenutno koristilo le prvo ali dru go mesto.
Osrednja osebnost tekmovanja je tako postal mladi in simpatični Finec Jari Puikkonen. ki je letos že tudi svetovni prvak v smučarskih poletih. Skakal .je izredno zanesljivo in je bil ob vzhodnem Nemcu Deckertu (ki pa je v prvem uradnem skoku padel) edini, kateremu je na vseh treh poskusih uspelo
skočiti preko meje 90 metrov.
Objektivno moramo reči, da je poskusna serija obetala mnogo več. kot je kasneje pokazalo uradno tekmovanje. Med poskusnimi skoki je namreč kar 6 tekmovalcev preskočilo mejo 90 metrov, v uradni konkurenci pa je tak podvig nato uspel le dvema. K temu je prispevalo svoje tudi sončno vreme, ki je omehčalo sneg na zaletišču, hitrost na mostu je nekoliko padla, poleg tega so še nekoliko skrajšali most in rezultat tega so bik krajši skoki. Tekmovanje je zato izgubilo nekoliko svoje spektakularnosti, vendar pa je bilo vzdušje «na tribunah« kljub temu ogreto, glede na to. da sta bila po prvi seriji kar dva Jugoslovana v prvi sedmerici.
Že prva serija je v glavnem pokopala upe Ruuda, ki je ,bil 3 in pol metra krajši kot v poskusni seriji, in Koglerja, ki je tudi sko čil tri metre manj kot v neuradnem skoku. Po poskusnem skoku ie dobro kazal tudi Norčič, ki pa je nato krepko popustil. Kanadčan Vu-lau pred prvim uradnim skokom ni
Miiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiniiiiiiiiifiriiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOLESARSTVO
MILAN-SAN REMO
Belgijec De Wolf zasluženo zmagal
Velika poraženca te dirke sta Saronni in Moser
dosti obetal, saj je dosegel zelo skromno razdaljo 75 metrov, toda v naslednjem uradnem poskusu je pristal pri 95 metrih (le tri metre pod Schnablovim rekordom skakalnice) in bilo je že kar takoj jasno, kdo bo bil boj za prvo mesto Druga serija skokov je taka predvidevanja v glavnem potrdila. Puikkonen je bil sijajen, Bulau zanesljiv, Zitzman regularen in ta trojica si je nato tudi razdelila kolajne. Kogler in Ruud sta nadaljevala s svojimi poprečnimi rezultati (Kogler je skočil celo manj kot
SAN REMO — Pravi italijanski pregovor, «Ko se dva kregata, se naposled tretji veseli«. Zgodilo se je to tudi na včerajšnji 72. kolesarski dirki Milan - San Remo. Velika .favorita, Italijana Giuseppe Saronni in Francesco Moser sta tokrat imela edinstveno priložnost, da bi posegla po zmagi saj sta bila pred in med vzponom, ki pelje do San Rema, v odlični formi: zanesljivo sta vodila glavnino in bi lahko, ko bi hotela, pustila za seboj vse o-stale. Italijanska asa pa sta se v glavnem šla, da ne bi eden od njiju zmagal. To je spretno izkoristil Belgijec Alfons De Wolf, priboril si je nekaj Sekund prednosti in sam privozil na cilj, kjer je zmagal z dvignjenimi rokami.
VRSTNI RED
1.	Alfons De Wolf (Bel.), ki je prevozil 288 km v 6.4r08" s poprečno hitrostjo 43,081 km na uro
2.	De Vlaeminck (Bel.) po 11”
3.	Bossis (Fr.)
4.	Torelli (It)
5.	Kehl (ZRN)
6.	Van Calster (Bel.)
7.	Maertens (Bel.)
8.	De Wilde (Bel.)
9.	Martinelli (It.)
10.	Gavazzi (It.) vsi s časom De Vlaemincka
NOGOMET
1.	ITALIJANSKA LIGA
Videmčani doma proti Ascoliju
Medtem ko bo danes v 3. itali-jaski nogometni ligi počitek, bodo igrali regularno v 1. in 2. italijanski ligi.
V 22. kolu prve lige bo videmski Udinese igral doma proti Ascoliju in ima možnost, da osvoji novi prvenstveni točki.
Današnji spored (15.00) Avellino - Napoli, Brescia - Bologna, Cagliari - Fiorentina, Catanza-ro - Roma, Como - Torino, Juven-tus - Perugia, Pistoiese - Inter, U-dinese - Ascoli.
B liga (22. kolo)
Današnji spored (15.C0)
Bari - Tarato, Catania - Spal, Cestna - Varese, Genoa - Palermo, Lazio - Foggia, Lecce - Atalanta, Milan - Sampdoria, Pescara - Rimini. Piša - LR Vicenza, Verona -Monza.
je v dveh setih s 6:2, 6:2 premagal Martineza (Boliv.), Slozil pa Španca Lopeza - Maeso, prav tako v dveh setih s 6:1, 6:1.
V polfinalu dvojic sta Nastase in Panatta odpravila zahodna Nemca Eberharda in Kirchubelas 7:6, 7:6. Feaver (VB) in Hebrec (ČSSR) pa Glicksteina (Isr.) ter Hierquista (Šve.) s 7:6, 7:6.
KOŠARKA
Danes zopet «play-off»
Danes bodo igrali druga srečanja osmine finala «play - off» za italijanski košarkarski državni naslov. DANAŠNJI SPORED (18.15.) Super^a Fčrrčrellečfprva tekma 93:87); Liberti - Grimaldi (90:84); Carrera - Recoaro (77:80).
PLANICA 81	
LESTVICA	SKOKOV
NA 70-METRSKI	SKAKALNICI
1. Puikkonen, Fin.	265,8 (93-92)
2. Bulau, Kan.	258,3 (95-87,5)
3. Zitzman, NDR	246,5 (89,5-88,5)
4. Groyer, Av.	244,3 (88:87)
5. Rigoni, It.	240,2 (88-86)
6. Wallner, Av.	238	(88-84)
7. ULAGA, Jug.	237	(88-84)
8. Neuber, Av.	236,6 (83,5-87)
9. Bergerud, Nor.	234,9 (87-84)
10. Klauser, NDR	233,4 (89-82)
11. Jensen, Nor.	231,7 (89,5-82)
12. Collins, Kan.	231	(87,5-82)
13. Kogler, Av.	230,6 (89-79)
14. R. Ruud, Nor.	229,5 (86,5-83)
15. Hirokazu, Jap.	227,5 (87-80)
17. Norčič, Jug.	227,3 (84.5-83)
19. Lotrič. Jug.	225,6 (88-77,5)
27. Globočnik, Jug.	213,5 (81,5-83)
31. Benedik, Jug.	212,6 (79-84)
34. Tepež, Jug.	211,5 (83-79)
SKUPNA LESTVICA	
ZA SVETOVNI POKAL	
1. R Ruud	201
2. Kogler	200
3. Bulau	179
4. Neuper	166
5. Puikkonen	162.
6. Saetre	142
7. Wallner	127
8. Bergerud	124
9. Kokkonen	90
10. Lipburger	88
13. Ulaga	66
24. Tomasi	30
32. Rigoni	22
34. Benedik	21
EKIPNA LESTVICA	
SVETOVNEGA POKALA	
PRED ZADNJIM	TEKMOVANJEM
1. Avstrija	946
2. Norveška	920
3. Finska	412
4. Kanada	242
5. ZDA	r-	130
6. Jugoslavija	101.
11. Italija	52
		'		
Slovanu ni uspel podvig
ZADAR — Včeraj sta v Zadru tuzlanska Sloboda Dita in ljubljanski Slovan igrala tretjo in odločil no srečanje za prestop, v prvo jugoslovansko košarkarsko ligo Zmagali so Tuzlanci po pravi maratonski borbi, in sicer kar po treh podal ;šk ih s 105:100.
ROKOMET
boj praktično vso svetovno elito.
Med tistimi, ki včeraj s tekmovanjem niso bili preveč zadovoljni, je bil trener norveške ekipe Ludvik Zajc. Eno samo mesto v prvi deseterici (in še to deveto) je precej manj. kot je pričakoval od svojih fantov.
Tekmovalci so že včeraj popoldne odšli na trening na večjo skakalnico, na kateri bo danes drugi in zadnji del tekmovanja.
Vse, kar je na tekmovanju za svetovni pokal že odprtega, bo danes dokončno znano. Odprto pa je na vrhu lestvice še skoraj vse: šele današnje tekmovanje bo namreč odločilo', kdo bo dobil prvo mesto, pa tudi kdo tretje.
Še zanimivost: takoj po zaključ ku tekmovanja sta Bajc in Tepež skočila z novimi elanovimi skakalnimi smučmi, s katerimi pa ZLS ne pusti skakati v uradni konkurenci. Nove smuči, ki so narejene na prav poseben način, so očivid-no odlične, saj je Tepež z njimi z največjo lahkoto dosegel daljavo 94 metrov.
BOJAN PAVLETIČ
SMUČANJE
EP NA PIANCAVALLU
V zaključnem veleslalomu sezone najboljši R. Foppa
Med Jugoslovani najuspešnejši Boris Strel (četrti) Pokal v veleslalomu osvojil Avstrijec Riedelsperger
Včerajšnji zmagovalec v Planici Pnikkonen
(Telefoto
PIANCAVALLO — Z včerajšnjim moškim veleslalomom se je zaključilo tekmovanje za evropski pokal. V zadnji preizkušnji je bil v ospredju spopad med Italijani in Avstrijci, ki pa so tokrat nekoliko razočarali. «Azzurri» so namreč s Foppo in Carlettijem osvojili prvo in drugo mesto, medtem ko je bil najbolj ši med Avstrijci Hubert Strolz, ki je zasedel šesto mesto.
Boljše kot v slalomu so se tokrat odrezali Jugoslovani, saj so se med prvo petnajsterico uvrstili kar trije: Boris Strel, Kuralt in Benedik.
V skupni uvrstitvi za evropski pokal v veleslalomu je najboljši Avstrijec Riedelsperger, Riccardo Foppa pa je pristal na dobrem petem mestu. Med prvo deseterico pa ni nobenega Jugoslovana.
VRSTNI RED
1.	Foppa (It.)	2’22 '06
2.	Carletti (It.)	2,22"16
3.	Tavemier (Fr.)	2’22”53
4.	Strel (Jug.)	2'22”84
5.	Keren (Švi.)	2’22”85
6.	Strolz (Av.)	2”22”99

ODBOJKA
NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
Vsi trije naši drugoligaši izgubili
V ženski C-2 ligi poraz Brega in Kontovela - Slovenski derbi v ženski D ligi Boru
Kolinska Slovan v Moskvi
! MOSKVA - Rokometaši Kolinske Slovana iz Ljubljane bodo danes v Moskvi igrali prvo polfinalno srečanje pokala prvakov proti ekipi CSKA.
Tekma bo ob 15. uri in jo bo ne posredno prenašala jugoslovanska televizija.
L JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpija za Bežigradom proti Vojvodini
V 21. kolu prve jugoslovanske nogometne lige bo danes ljubljanska Olimpija igrala doma proti nomadski Vojvodini.
Včeraj so' igrali anticipirano tek •no tega kola v Beogradu, kjer sta se Partizan in tuzlanska Sloboda razšla pri neodločenem izidu 2:2. DANAŠNJI SPORED (15.00)
Rijeka - Crvena zvezda, Zagreb -ftadnički, OFK Beograd - Borac, Sarajevo - Vardar, Napredak - Ve-lež, Budučnost - Dinamo. Olimpija Vojvodina, 17.30- Haiduk - Želje zničar
ATLETIKA
Da Milano prvi v Tokiu
TOKIO — Na mednarodnem atletskem mitingi’ v Tokiu je Italijan Maurizio Da Milano zmagal v hoji na 20 km.
Pisarna Združenja slovenskih športnih društev v Gorici ima novo telefonsko številko 33-029.
80 m), zadnji skok pa se je temeljito ponesrečil tudi Jugoslovanu Lotriču, ki si .je tako zapravil izredno priložnost za zelo visoko uvrstitev. Drugi skok je bil slabši od prvega tudi pri Ulagi, vendar pa je svoje mesto na lestvici ohranil, z vsaj nekoliko večjo daljavo pa bi se lahko tudi on pomaknil proti vrhu razpredelnice za mesto, če ne celo za dve.
Eno večjih presenečenj včerajšnjega dne je pripravil zlasti 19-letni Italijan Massimo Rigoni. V po govoru z njim in njegovim trenerjem Sandrom Delleavejem smo izvedeli. da je s to uvrstitvijo, ki je ena njegovih najboljših doslej, izredno zadovoljen. Njegovi rezultati pa bi bili gotovo še boljši, če se ne bi letos kar dvakrat poškodoval. Na naše vprašanje o njegovih bodočih ambicijah nam je nasme jan dejal: «Hočem biti prvi!« Glede na izreden napredek . tega mladega skakalca in na njegove rezul tate se morda ne motimo preveč, če rečemo, da raste italijanskemu skakalnemu športu nova zvezda. Pozabiti ne smemo, namreč, da je včeraj, razen štirih, pustil za se-
ŽENSKA B LIGA Bor Intereuropa — Spinea 1:3 (6, -6, -7, -12)
BOR INTEREUROPA: Bolčina, Kus, Fičur, E. in L. Maver, Cer-gol, Glavina, Župančič, Rauber in Debenjak.
SODNIK:	Zanolini, zapisnikar:
Manzin:
Odbojkarice Bora Intereurope so izgubile tretjo zaporedno tekmo. Sam začetek srečanja pa res ni obetal takega razpleta. Borovke so pričele v izrednem plogu, saj jih res nismo videli še igrati na tako kakovostni višini v letošnjem prvenstvu. Začetna postava je delovala kot izredno, homogena celota — od sprejema, podaj, bloka in tokrat še posebej z igro v polju. Odlične -"nasprotnice, na čelu z reprezentanko Filippijevo, so bile nadigrane v vseh elementih igre. To pa je, žal, trajalo samo prvi niz.
Dobra igra naših zastopnic pa ni trajala dolgo. Gostje so uredile svoje vrste in z dobro plasiranimi žogami spravile naše igralke na kolena.
G. F.
Mogliano — Sokol	3:1
(5:15, 15:13, 15:4, 15:11)
SOKOL: Škrk, Lozar. Pertot, V.,
L.	in G. Legiša, Kralj. Mervič in Chemelli.
Sokolu tokrat ni uspel veliki podvig v Moglianu, čeprav so Nabre-žinske zaigrale zares dobro in požrtvovalno. Po odličnem prvem setu, ko je Sokol povsem onemogočil nasprotni napad z odličnim blokom in še zanesljivo zmagal, so bile Nabrežinke na pragu zmage tudi v drugem setu, saj so vodile z 12:9,-13:10. Nekaj trenutkov negotovosti v vrstah Sokola pa je nasprotnik odlično izkoristil in osvojil niz.
Nesrečno izgubljeni set je naša dekleta precej potrl. Naslednji set je bil zato monolog Mogliana, ki je izrabil zmedo nasprotnic in z zares
odličnimi servisi razorožil Nabre- I katerim niso pustile niti zadoščenja,
■tlllllllllllll......
HOKEJ NA LEDU
SVETOVNO PRVENSTVO B SKUPINE
Drugi uspeh «azzurrov»
Premagali so Romunijo • Jugoslovani visoko izgubili proti NDR
ORTISEI — Tudi v drugem kolu svetovnega prvenstva B skupine v hokeju na ledu je Italija zmagala. «Azzurri» so tokrat tesno premagali Romunijo in so tako še naprej na vrhu lestvice.
Včeraj pa je Jugoslavija proti NDR doživela pravi polom. Izgubila je namreč kar s 3:11.
IZIDA 2. KOLA
Italija Romunija 3:2 (0:0, 2:1, 1:1) NDR-Jugoslavija 11:3 (4:0, 3:0, 4:3) Švica-Poljska 3:3 (2:1, 0:2. 1:0) Norveška-Japon. 2:0 (1:0, 0:0,1:0) LESTVICA
(talija in NDR 4, Švica in Polj ska 3: Norveška 2, Jugoslavija in Japonska 0.
Danes bo prost dan.
JUTRIŠNJI SPORED 10.00: Romunija - NDR 14.00: Poljska - Norveška 17.30: Japonska - Jugoslavija 21.30: Italija - Švica
tenis
Nastase in Slozil v finalu
NANCY — Na mednarodnem te-n>škem turnirju v Nancyju se bosta v finalu pomerila Romun Nastase in čehoslovak Slozil. Nastase
KOŠARKA
«POULE C-l»
gubil proti Pacberi z 79:97 t32:42).
Pachera je tokrat igrala odlično in povsem zasluženo zmagala in še posebno je bil za jadranovce uganka Bettelli, ki je zadeval od vsepovsod. Naši fantje so tokrat igrali nezbrano in pod svojimi sposobnostmi.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
GMT - Kontovel 63:68 (29:28; 57:57)
DEČKI
Inter 1904 — Jadran
MINIBASKET
128:40
no akcijo, bo poštno ministrstvo izdalo filatelistično razglednico z navedbo vseh ekip, ki so nastopile na tem turnirju, pod pozivom «kri + šport = zdravje«.
AVIS (Associazione Volontari Ita-liani del Sangue) in organizatorji turnirja vabijo na ogled razstave.
Max
NA GLAVNI POŠTI V TRSTU
Razstava risb minikošarkarjev
Jadra novci izgubili v San Bonifaciu
Pachera — Jadran 97:79 (42:32)
V prvem povratnem kolu sklepnega turnirja za prestop v C-l ligo je sinoči Jadran v San Bonifaciu iz-
V prejšnjih dneh so na glavni pošti odprli razstavo risb, ki so jih narisali minikošarkarji, ki so nastopili na turnirju «Zini & Rosen-wasser». Risbe (na temo: Kri + šport = zdravje), so izredno lepe, zlasti tiste sežanskih minikošarkarjev.
Poleg risb, zgodovine in simbolov vseh ekip, so razstavljeni tudi športni kovanci in filatelistične razglednice vseh olimpiad in drugih športnih manifestacij. In prav v primeru turnirja Zini & Rosen-wasser, ki je povezan s krvodajal-
TURNIR ZINI & ROSENVVASSER
Slovenski derbi Kraškemu zidarju
Kraški zidar — Bor A 72:26
KRAŠKI ZIDAR: Bizjak 22, Rešeta 20, Ferfolja 4, Raspot 2, Julita 2, Ozbič, Bemstič 8, Peric 2, Kavčič 6, Svetina 4, Švab 2.
BOR: Krasna 2, Acerbi, Capelin Barut, Volk, Barini 2, Kovačič 12, Trampuž, Pan jek 1, Matera 9.
V Sežani sta se srečali sežan ski Kraški zidar ter najmlajša Borova postava. Zmagali s.; premočni domačini. Gostje bi lahko igrali bolje. Od posameznikov bi pohvalili Rešeto in Massima Krasno.
Max
Prisftvvnjlo za
DIJAŠKO MATICO
žinke. V četrtem setu se je Sokol opomogel in je bil kos nasprotnicam vse do rezultata 11:11. Tudi v tem setu je Mogliano nizal točke predvsem z zelo močnimi servisi. Ti točki bi Sokolu zelo koristili, s prikazano igro pa so Nabrežinke povsem zadovoljile, kar daje našim dekletom upanje za bodoče nastope.
S.	A.
MOŠKA B LIGA
S. Giorgio Mestre - Bor JIK Banka 3:0 (3, 3, 7)
ŽENSKA C-2 LIGA
Breg — Libertas GO 2:3
(12f 15. 16:14, 5:J5,15;1,3, 4:15)
BREG: F, in D. Žerjal, K. in S. Slavec,^ Martinelli, Stepančič, Ole-nik, Trenta, Premolin, K. in D. Kocjančič, Sancin.
Brežanke so podlegle Libertasu iz Gorice po skoraj dveh urah izenačene in napete, vendar raztrgane igre. V posameznih setih so sicer dobro začele nato pa so vse preveč popuščale, zlasti slabo pa jim je šlo pri servisih. Z druge strani so bile nasprotnice zelo dobre v o-brambi, kar je domačinke prisililo k stalnemu napadanju.
Zlasti borbena sta bila drugi in četrti set. V zadnjem in odločilnem nizu pa se je Brežank lotila živčnost, zbale so se poraza, zaigrale sila statično in grešile zlasti pri sprejemu. Gostje so tako prevzele pobudo in domačinke jih niso mogle več zaustaviti.
MRS
Intrepida — Kontovel 3:1
(6, 8, —B, 2)
KONTOVEL: Ban, Cibic, Černja-va, Mariza in Nataša Daneu, Pra-šelj, Regent, Rupel in Starc.
Kontovelke so tudi v povratnem srečanju prepustile Intrepidi iz Ma-riana obe točki. Tokrat so zaigrale zelo zmedeno in neorganizirano, slab sprejem je onemogočal vsak napad, kar so nasprotnice seveda izkoristile in zasluženo zmagale.
T.	C.
ŽENSKA D LIGA Bor - Sloga 3:0 (12, 10, 3)
BOR: Vodopivec, Furlanič, V. in
M.	Klemše, Jazbec, Birsa, Vigini in Tomšič.
SLOGA: Benčina, Grgič Covacio, Adam, A. in L. Križmančič, V. in S. Vidali, Sosič in Hrovatin.
SODNIK: Manzin; stranski: Be-nedetti, zapisnikar: Montanari.
Ekipa Bora je prvič v letošnjem prvenstvu izbojevala zmago samo po treh setih igre. Omeniti velja, da igra v tem derbiju ni bila kaj posebnega. Gostje so izbojevale nekaj več točk v prvem nizu, toda v ostalih dveh je bila domača ekipa občutno boljša.
G F
MOŠKA D LIGA Juventina — Lucinico 3:0 (15:4, 15:13, 15:6)
JUVENTINA: Plesničar, Malič, Jarc, Lucijan Černič, Maurizio Černič, Juren, Mučič, Faganel, Pete-jan. Golob, Pahor. Trener: Corva.
Včeraj so «belo-rdeči» zelo dobro igrali in v treh setih si zagotovili zmago. V naših vrstah se je izkazala tudi obramba. Juventinci so pokazali, kaj resnično zmorejo in s tem so dokazali, da so še kandidati za napredovanje. Pohvaliti moramo Faganela ki je bil v napadu neustavljiv in je s tem mnogo pripomogel h končni zmagi.
>P
ŽENSKA D LIGA Sloga — Inter	3:0
(15:11, 15:7, 15:12)
SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Kovačič, A. in L. Križmančič, Sosič, V. in S. Vidali.
Naša dekleta so premagala Tržačanke po dokaj razburljivi tekmi. Gostje so zaigrale odločno in večkrat spravile v težave slogašice, ki pa so bile prisebnejše od Tržačank,
da osvojijo en set.
L. K.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA Sloga — La Talpa	0:3
(12:15, 11:15, 12:15)
SLOGA: Renčelj, Petaros, Grgič, Canziani, Drnovšek, Hrovatin, Čuk, Škabar, Malalan, Adam.
Z včerajšnjim porazom proti La Talpi so si slogašice zapravile možnost, da zasedejo končno drugo mesto, s čimer bi se uvrstile v skupino, ki se poteguje za prestop v D ligo.
Tokrat so slogašice nastopile v nepopolni postavi (manjkali sta namreč Puričeva in Sosič,eya),„ndj^g, tega pa se pozna, da ekipa zadnje čase neredno trenira. Čeprav je La Talpa na prvem .mestu, lestvice, prav gotovo ni nepremagljiva. Lahko pa računa na starejše in torej izkušene igralke, ki pa niso pokazale nič posebnega.
B. M.
1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Inter 1904	3:1 (4, 7,
-15, 6)
BOR: Batič, Tul, Korbo, Pečenko, Škabar, Ferluga, Stančič, Brana. Sgubin in Pernarčič.
Odbojkarji Bora so tudi v drugem letošnjem obračunu premagali Inter. Premoč naših fantov je bila več kot očitna in nepotrebno so izgubili tretji set, pa čeprav so vstopili na igrišče vsi.
G. F.
«UNDER 15»
Breg — Sloga	2:0
(15:2, 15:9)
BREG: Pečenik, Abrami, Kocjančič, Mauri, Strain, Corsini, Žerjal, Labiani.
SLOGA: Gregori, Gorkič, Ban, Tavčar, Hrovatin, Filipovič, T. Kralj, T. in M. Plesničar, Škabar, Calzi.
Po prvem spodrsljaju proti ekipi
OMA so Brežanke v precejšnji meri premagale zbeganost in tremo krstnega nastopa. Tokrat so pokazale bolj umirjeno in nasploh boljšo igro. Z dobrimi in učinkovitimi servisi so si v prvem setu zagtoo-vile prednost. V drugem setu so sicer nekoliko popustile, vseskozi pa so po svojih zmožnostih gradile i-gro in s tem zasluženo zmagale.
•—ks—
JADRANJE
NA REGATI V TRŽIČU
L. Bogateč (Sirena) osvojil 12. mesto
• V Soboto in nedeljo je Sirena prvič v letošnji sezoni tekmovala s svojim predstavnikom na regati razreda «Evropa» v Tržiču.
V tem novem razredu, ki posebno v 9. coni postaja vedno bolj popularen, je za Sireno jadral Lorenzu Bogateč, ki si je tekmovalne in jadralne izkušnje nabral predvsem v razredu «optimist», kjer je uspešno tekmoval do lani, ko je moral zaradi starostne meje ta razred zapustiti.
Na sobotni regati mu Je uspelo doseči 8. mesto, vendar je v nedeljo jadral precej slabše in je zdrknil na 12. mesto.
Rezultat je razveseljiv, saj je v tem, dokaj zahtevnem razredu, tekmoval prvič in med sezono, ko mu bo uspelo jadrnico obvladati bo nedvomno dosegel boljše rezultate.
Vrstni red:
1.	Maurizio Milan (SVOC Tržič)
2.	Alberto Leghissa (SVOC Tržič)
3.	Alessandro Luci (YC Hannibal Tržič)
12 Lorenzo Bogateč (TPK Sirena Trst)
m. p.
•iiililiuumuiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiliiiiiiililliilllllimfiiuiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiilllliiiiiliiiiliMiiiiinilll
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
DANES
NEDELJA, 22. MARCA 1981
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trstu, Sv. Sergij: Costa-lunga - Kras; 15.00 v Križu: Vesna - Zarja; 15.00 pri Domju: Čampi Elisi - Breg.
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v PadričaH: Gaja - Aurisi-na; 15.00 v Trstu, Ul. Flavia: Inter TS - Primorec; 13.15 v.Križu: Olim-pia - Primorje; 15.00 v Štandrežu: Juventina - Poggio; 15.00 v Gorici: Audax - Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Fogliano.
KADETI
11.15 v Dolini: Breg - Zaule;
NARAŠČAJNIKI
9.00' v Križu: Olimpia - Kras;
10.00	v Ribiškem naselju: CGS -Primorec; 11.15 v Trstu, Kampane-le: Don Bosco - Primorje; 10.30 v Križu: Vesna - Stočk;
NAJMLAJŠI
9.00	v Trstu, Ul. Flavia: Libertas
Breg; 10.30 na Proseku: Primorje - Giarizzole; 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Andrea;
ZAČETNIKI
9.15 v Trstu, Sv. Sergij: San Ser-gio - Breg; 12.00 na Proseku: Primorje - Ponziana B;
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
16.00	v Dolini: Polet - Edera
DEČKI
8.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Kontovel; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Alabar-da - Bor;
ODBOJKA
ŽENSKA C-2 LIGA
15.00	v Trstu, športna palača: Julia - Sloga;
«UNDER> 15»
9.30	na Proseku: Kontovel - Bor;
10.00	v Trstu, licej Petrarca: OMA Zanardo - Sokol;
ATLETIKA
PRVENSTVO UISP V KROSU
9.00	v Arezzu: Nastopa tudi Adria.
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
Inter Milje — Bor 122:86 (52:33)
BOR: Sestan 12, Perko 15, Pa-rovel 14, Jančar 14, Bajc 12, Pertot 6, Oblak 8, Male 5.
V okviru priprav na bližnje prvenstvo so borovci odigrali prijateljsko tekmo z miljskim Interjem, ki sodi med favorite za zmago v prvenstvu prve divizije. Domačini so zasluženo zmagali, saj so bili predvsem pod košema boljši od «plavih». V Borovih vrstah sta zadovoljila Perko in Paro vel.
Marko
7.	Schnitzer (Av.)	2 23 "17
8.	Navillod (Fr.)	2’23”20
9.	Liischer (Švi.)	2'23”37
10.	Oehrli (Švi.)	2"23"63
11.	Kuralt (Jug.)	2’23”65
12.	Benedik (Jug.)	2’23”70
	SKUPNA LESTVICA	
	MOŠKI	
1.	Riedelsperger (Av.)	189
2.	Liischer (Švi.)	135
3.	Oehrli (Švi.)	131
4.	Strolz (Av.)	117
5.	Foppa (It.)	108
	ŽENSKE	
1.	Haight (Kan.)	168
2.	Oertli (švi.)	157
3.	Oschoa - Fernandez (Šp.)	148	
4.	Weber (Av.)	121
5.	Gerg (ZRN)	119
8.	Toniolli (It)	107
KOTALKANJE
»TROFEJA FONTANA*
Polelova tekmovalca N. Sosič in D. Kosmač odlična v Bologni
V nedeljo se je v Bologni končalo prvo večje letošnje tekmovanje v umetnostnem kotalkanju, kjer so sp kotalkarji potegovali za o-svojitev 15. «Trofeje Fontana«.
Tekmovanja so se udeležili kotalkarji iz Bologne, Firenc, Cremone, Padove, Caina in Tržiča ter Pole-tova kotalkarja Nikoleta Sosič in Damjan Kosmač, zaradi bolezni pa nista odpotovala Mauro Renar in Samo Kokorovec.
Čeprav zaradi pomanjkanja treninga v zimskih mesecih nista bila najbolje pripravljena, pa je Nikoleta Sosič zasedla kljub temu dobro 8. mesto, Damjan Kosmač pa se je v svoji kategoriji uvrstil na odlično 2. mesto.
NA SEJI V VICENZI
Priznanje požrtvovalnim delavcem SK Devin
V torek se je sestal odbor italijanskega združenja ski rolk v Vi-cenzi. Na sestanku je bila prisotna tudi delegacija SK Devin. Poleg reševanja administrativnih problemov je odbor začrtal program za letošnjo' «ški-rol» sezono. Pri tem je seveda posvetil najvpčjo pozornost državnemu prvenstvu. Državno prvenstvo bo še vedno vsebovalo pet tekem, ki se bodo pričela 22. maja v Mestrah in se končala 25. oktobra v Marostici. Ostale tri tekme pa bodo 13. in 27. septembra ter
11.	oktobra.
Veselo je bilo presenečenje, ko so predstavniki raznih društev predlagali, naj bi eno od teh tekmovanj dodelili SK Devin. Naši delegati so ponudbo sprejeli v pretres in zagotovili vodstvu združenja, da jim bodo dali točen odgovor v roku petnajstih dni, to je nekaj dni pred novo sejo, ki jo bo združenje imelo v mesecu aprilu v Mestrah.
Š. F.
NOGOMET
Inter in «mun>. I baby»:
včeraj razsodba
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je včeraj objavila razsodbo glede znane afere o zamenjavi nekega Interje-vega igralca na mladinskem svetovnem prvenstvu v Buenos Aires. Za dve leti je bil izključen spremljevalec Rodio Migliazza, za eno leto voditelj Mario Fiore in trener Mario Mereghetti. za šest mesecev pa igralec Massimo Pellegrini. Poleg tega so Interju naložili pet milijonov lir kazni. Docela pa so oprostili Sandra Mazzolo, Giancarla Beltramija, Giorgia Della Giovanno ter igralca Massima Ottolenehija.
OBVESTILA
SK Devin
prireja v nedeljo, 29. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Na razpolago je še nekaj mest. Intc resenti naj čimprej telefonirajo od 20. do 21. ure Lucijanu Sosiču, telefon 208-551.
# * »
ŠK Kras, KD Kraški dom in KD Rdeča zvezda
organizirajo za otroke od 4. do 12. leta starosti ((Pomladanski sprehod v naravo* v nedeljo, 5. aprila. Zbirališče v Zagradcu ob 8.50; zaključek ob 12. uri. V primeru slabega vremena »sprehod* od pade.
#	* 4»
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
Predstavniki šol naj prinesejo s seboj izpolnjene anketne pole in seznam doslej vplačanih prispevkov.
*	o *
ŠZ Bor
sklicuje v petek, 27. marca 1981, svoj redni
OBČNI ZBOR
na stadionu «1. maj* v Trstu, Vr-delska cesta 7, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	22. marca 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., vlš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
Član ItalijanskejZN-ad zveze časopisnih založnikov FIEG
, ‘ -"'Pl
s	||


P!®«:	'
< 'J tv?
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
Namesto cvetja na grob Emila Regenta darujejo Justina in Pieri-na Bogateč 10.000 ter Luigi Erman 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Antonie Dobrila Urlini daruje Pierina Sedmak (Križ 56) 10.000 lir.
V	spomin na Karla in Franca Sedmaka daruje Josip Maganja Čišk 30.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ BRIŠČIKOV
Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Briščikov 30.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
Z OPČIN
Ob priliki mednarodnega praznika 8. marca daruje ZŽI - Opčine 20 tisoč lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE
ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S
FINŽGARJU
V	spomin na Marija Martelanca daruje Zora Nardin 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Maria Martellanija arujeta Luciana in Karlo Pertot 10.000 lir.
V	počastitev spomina dragega strica Maria Martellanijf darujejo nečakinje 40.000 lir.
V	počastitev sjx>mina bivšega pevca Marija Martelanca darujejo starejši člani barkovljanskega cerkvenega pevskega zbora 30.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
V	spomin na pok. Bruna Jelušiča darujeta teta Pepka in Milko (Dolina 52) 10.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Bruna Jelušiča darujejo sestra Zofka z družino 20.000 ter brata Franc in Zoro 20.000 lil
Namesto cvetja na grob Umberta Jordana daruje družina Tagliapie-tra 10.000 lir.
V spomin na Josipa Rebulo in Pepino Sedmak daruje Ivanka Križman (Repen j0) 10.000 lir.
Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo repentabrske žene 25 tisoč lir.
Ob priliki mednarodnega praznika 8. marca daruje ZŽI - Opčine 50 tisoč lir.
• * *
Namesto cvetja na grob Emila Regenta daruje Marica Ukmar (Slovenec) 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob priliki 8. marca darujejo za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zvezo vojnih invalidov: Olga Zobec 3COO, Tončka Klun 2000, Matilda Gregori 1000. Marija Birsa 3000. I-i-ena Furlan 5000, Notburga Sancin 26C0. Ema Tomažič 10.000, Mariia Mijot 2000, Angel Žerjal 10.000, E-milija Furlan 10 000, Albina Bavčar 10 000 in N N. 5000 Ur.
Ob 10. obletnici smrti sestre Ide in v spomin na >vaka Jožeta daruje Angel Rebula 15.000 Ur za Center za rakasta obolenja.
V	spomin -a hčerko Dragico, ki bi te dni praznovala 60 let, daruje mama Karla Tence 10.000 za KD Vesna in 10.000 Ur za ŠD Vesna. V isti namen daruje teta Francka
10.000	Ur za KD Vesna.
V	spomin na nono in nonota darujeta vnuka Aleksander in Alfredo Zudek 15.000 lir za ŠD Adria.
Namesto	cvetja	na	grob	Ivana
Bersende daruje Zora Sancin 10 tisoč Ur za KD F. Venturini Dom jo.
Josip Pertot (Boršt) daruje 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto	cvetja	na	-grob	strica
Danila Možine darujeta Maja in Pavel Fonda 50.000 Ur za ŠD Polet.
V	spomin na Vladija Luxo daruje Bogdan Nardin 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Marijo Valič jsor. Cattonaro darujejo Marija, Ernesta in Dragica 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 17	obletnici smrti dragega
Klavdija se ga z ljubeznijo spominjata teta	Marta	in	stric	Rafael
ter darujeta 5000 za KD Lipa. 50C0 za Sklad narodnih noš in 5000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob 5. obletnici smrt1' drage ma me darujejo Riko, Gir. a. Nardo in Dragica Kralj 20.000 It za ŠD Primorec.
Namesto cvetja na grob Francke Parovel darujeta Silva Sancin 5000 in Stojan Sancin z družino 15.000 Ur za KD Primorsko Mačkolje.
V	spomin na Francko Parovel da-rueta Nev ja in Germano Švara
10.000	lir za KD Primorsko - Mačkone.
V	spomin na svoje pokojne starše darujeta Alojzija in Josip Tul 20 tisoč lir za KD Primorsko - Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Francke Parovel darujejo za KD Primorsko Mačkolie: Alojzija in Josip Tul 10 tisoč. Nadja in Giorgio Zonta 10.000, Drago Ota (Boljunec) 10.000 ter Ni-vea in Ude Tul 15.000 lir.
V	spomin na pok. Francko Parovel daruje Aleksander Smotlak z družino 10.000 lir za KD Primorsko -Mačkolje.
V	počastitev spomina ob 10. obletnici smrti dragega moža in o-četa Edvarda Trobca darujejo žena Tončka, hčeri Alma in Gabrijela, sin Boris, zetje in nečaki 100 tisoč lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina Emila Regenta darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Družina Gabrovec (Cerovlje 42) daruje 50.000 Ur za SK Devin.
Ob smrti strica Alojza Kralja daruje Atilij Kralj 10.000 za KD Primorec, 10.000 za ŠD Primorec in
10.000	lir za Godbo na pihala V. Parma iz Trebč.
Za izgradnjo novih slačilnic ŠD Primorec daruje KD Primorec 200 tisoč Ur.
Ob 36. obletnici smrti moža in o-čpta Apdreja Pertota in ob 20. obletnici smrti stare mame Marije Pertot darujejo žena Santina in o-troci 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja, 10.000 za ŠD A-dria in 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič.	1
Boris Košuta daruje 20.000 Ur za izgraditev Doma partizanov v Bo-ljuncu.
Ob priliki družabnega srečanja v Lipici daruje Germano Švara 10 tisoč Ur za Zvezo borcev Boljunec.
Ob 1. obletnici smrti moža in o-četa Karla Sancina daruje družina
20.000	Ur za moški pevski zbor Va lentin Vodnik.
V	počastitev spomina pok. prijatelja Štefana Lovrečiča daruje Nada Okroglič Škrap 5.000 Ur za Dru štvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na pok. očeta Silve Sedmak iz Križa darujejo družine Mi slej, Maligoj in Grassi ter prijateljice Zora, Milena in Danica 30.000 lir za Dom Albert Sirk.
Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo repentabrske žene 25.000 lir za KD Kraški dom.
V	počastitev spomina soseda Marija Martelanca darujejo družina Prašelj ter Milka in Marta 30.000 lir za TPK Sirena.
Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Ricmanj in Loga 30.000 za KD Slavec, 50.000 za ansambel Pomlad,
60.000	za Vido Grobati iz Ricmanj ter 30.000 Ur za godbo na pihala iz Ricmanj.
Ob priliki praznika žena daruje Ada Rojc 5.000 Ur za KD Slavec.
Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine « Doberdob* daruje 100.000 Ur za ŠD Primorec -Trebče.
Ob 1. obletnici smrti pok. Ferdi-ja Giorgettija — zaslužnega športnega sodnika, darujeta Eugenija Furlani in družina Žezlina 10.000 za TPK Sirena in 10.000 Ur za FC Cave - Nabrežina.
Namesto cvetja na grob tete Dore in strica Danila darujeta Alekseja in Primož Možina 50.000 Ur za TPK Sirena.
Ob priliki mednarodnega praznika 8. marca daruje ZŽI - Opčine 200 tisoč za osrednjo organizacijo UDI -ZŽI v Trstu, 25.000 za ženski in 25 tisoč Ur za moški pevski zbor Tabor.
Žene s Padrič darujejo 10.000 za Skupnost družina Opčine, 10.000 za ŠZ Sloga, 10.000 za PD Slovan, 10 tisoč za osnovno šolo K.D. Kajuh,
10.000	za ŠZ Gaja in 10.000 Ur za spomenik padlim v NOB s Padrič.
V	počastitev spomina ljubljene mame Emilije Rustja daruieta družini Rustja in Polduzzi 10.000 Ur za Dijaško matico in 5.000 lir za spomenik NOB v Gabrovcu.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
Mali oglasi
ZAPOSLIMO uradnico/ka, ki obvlada slovenščino in italijanščino z izkušnjami v prodaji in stikih z občinstvom. Telefon 0481-81372.
KUPIM hišico — največ 100 kv. m na kraški planoti ali v Miljah. Telefonirati v opoldanskih urah na št. 772-986.
PRODAM zazidalno zemjjišče v Dolu ob državni cesti. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 0481 5728.
PRODAM fiat 500 L - letnik 1972 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na štev. 225-320.
PRODAM dovoljenje za mlekarno.
Telefon 829-955.
16 LETNA hitra strojepiska išče ka kršnokoli zaposlitev. Telefon šte vilka 228 318
PRODAM dober goveji gnoj. Mirko Batistič, Rupa 8 Sovodnje ob Soči. Telefon 882-048.
URADNIKA/CO z obvladanjem knjigovodstva in davčnega sistema IVA sprejmemo takoj v službo. Informacije na telefonsko številko 51239 vsak delavnik od 8.30 do 10. ure
PODJETJE z Opčin nujno potrebuje delavca - šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije. Telefon 211 336 ali 213-592.
PRODAM garažna vrata. Telefonirati na štev. 209 457.
PRODAM dežni plašč, primeren za deklico staro od 7 do 9 let. Telefon 713 22.
MIZARJA OBRTNIKA za dobavo in namestitev pohištva išče podjetje s pohištvom. Ponudbe posla ti na upravo Primorskega dnev nika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Pohištvo».
OSMICO je odprl Lovrenc žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
pam železnina
STROJI TEHNIČNI ARTIKLI
za industrij kmetijstvo In id dom
TRSI (Industiijsko cono)
D O M JO, 13? . Tol. 824-979,
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel. 20 03-71
mmm---mmm
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
telefon (040) 7946 72
POHIŠTVO po ugodni ceni prodam. Spalnico za eno osebo, kuhinjo in več posameznih kosov. Telefon 54 390.
ŠD POLET nudi svojim članom in prijateljem društva mopede tomos z 12 odst. popustom in možnostjo šestmesečnega obročnega odplačevanja. Naročila v društvenih prostorih v Prosvetnem domu na Opčinah vsak četrtek od 20. do 21. ure.
OS1VJJCO je odprl Anto. Grdina v Ricmanjih št. 139. Toči belo in črno vino.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino
kontaktne leče
Ulica Buonarott) 6 (prečna Ul. Rossetti)
TRST	Telefon 77-29-96
Cuccie &
Trg S.Giacomo 3

7>
jnie.BOlnodrug^	J ^
°s^ih artiklcN,
RI.AR. - S. n. c.
(A. KRIŽNIČ & c.)
VAM NUDI
rekonstrukcijo in opremo stanovanj, poslovnih prostorov itd. projektiranje in strokovno pomoč
Ul. Imbriani št. 4 - 34122 TRST - Telefon 040/60926
bor
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRT!
CESTA
NABREŽINA-ŠEMPOLAJ 100 m PO ŽELEŽNIŠKEM PREHODU TEL. 200282
Avtoagencija Q j. AUDIO
TRST - Ul. Geppa 8 - Tel. 62640
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK V TRSTU
MOTOR JAWA 350
Ključi v roke 1.300.000 lir
MOTOBECANE
Ključi v roke od 377.000 do 610.00 lir
razni modeli
TAKOJ
NA RAZPOLAGO

PRIMO ROVIS
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
Za oblikovanje svojega stanovanja potrebujete:
r
•	praktično, solidno, izbrano,
•	kakovostno in poceni pohištvo
EHMOMI
TDCT Ul- Baiamonti 3 — telefon: 820766 IKOI Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301
Zastopnik kuhinj fefejfe mOnZTUZSO
MARIO BEVILACOUA
TRST — Ul. Contl 9 — tel. 793071
VSI SPECIALNI IN TRADICIONALNI STROJI ZA MIZARSTVO IN MEHANIKO
V našem skladišču Imamo tudi veliko Izbiro rabl|enlh strojev In nadomestnih delov.
08 SOBOTAH ZAPRTOI
@sem

V	LJUBLJANI
od 23, do 29, marca
ALPE-ADRIA
t
V	tednu mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria je Gospodarsko razstavišče
v Ljubljani spet gostitelj zanimive prireditve, 20. jubilejnega mednarodnega sejma Alpe-Adria in razstave Človek in prosti čas.
Alpe-Adria je sejem z najdaljšo tradicijo povezave sejemske prireditve in obmejnega sejemskega sporazuma v Jugoslaviji. Na italijanski strani dopolnjujeta sejemski sporazum Alpe-Adria regionalni tržaški in goriški sporazum. Najvišji jubilej — 20-letnico sodelovanja na sejmu beleži regija. Furlanija - Julijska krajina, od posameznih razstavljavcev pa Paolo Melingo iz Trsta.
Prvič nastopa v Ljubljani regija Veneto.
Ta pomembna prireditev, na kateri sodeluje 500 razstavljavcev iz 16 držav, dobiva zanimivo novo dimenzijo s svojo usmeritvijo na temo «človek in prosti čas*.
Med zanimivimi proizvodi, ki so namenjeni prostemu času je letos posebno predstavljena ponudba plovil in opreme z geslom «Navtika za vsakogar*.
Poudarek je na turistični ponudbi. Alpe-Adria |e enoten gospodarski in turistični prostor, ki nudi številne možnosti za počitek in rekreacijo od Alp do Jadrana.
V	paviljonu B na Gospodarskem razstavišču si bomo ^gledali kakšne predloge imajo za izlete in počitnice jugoslovanske turistične agencije. Zanimivo predstavljajo svoje naravne lepote in kulturne spomenike tudi Turistične zveze. Turistična zveza Hrvatske obljublja, da nam bo predstavila naše najpomembnejše marine, Reka pa bo to predstavitev posebej dopolnila.
Srbija vabi v Beograd s predlogi
za prijeten weekend ali pa koristen oddih v svo|e toplice.
Pa še predstavitev Čapljine, San Marina, možnosti Izletov v ZSSR, sodelovanje Karl - Marx - Stadta, Leverkusna in mnogi drugi programi, ki že presegajo mejo Alpe-Jadran; vendar povezujejo med seboj ljudi in nacije, kot najavlja svoj nastop v Ljubljani VViesbaden: VViesbaden - Ljubljana - prijateljstvo brez meja,
Ljubljana pričakuje goste: Poleg obogatenega kulturnega programa
nudi jugoslovanske kulinarične specialitete, v Hotelu Ilirija gostuje soška kuhinja,
v hotelu Mantova na Vrhniki pa mojstri kulinarike
iz madžarskega Sombathelya in nenazadnje
izbor jugoslovanskih vin v Vinoteki Gospodarskega razstavišča.