Stev. 104.
O Ljubljani, a ponedeljek, dne J. majo 1906.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti
za celo leto naprej K za pol leta „ „ za četrt leta „ „ za en mesec „ „
V upravništvu:
za celo leto naprej K za pol leta „ „ za ietrt leta „ „ za en mesec ,, ,,
26-— 13' — 6-50 220
20'-10' — 5'— 170
Za pošilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
UredniŠtVO i? u Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta žl 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—1- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, llpravniškega telefona štev. 188.
Shodi Slovenske Ljudske Stranke.
Javni ljudski shod v Uobrepoljah.
D o b r e p o I j e , 6. maja.
Današnji dan ostane z zlatimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega kmečkega stanu .Na prijazni dobrepoljski ravani med slikovitimi zelenimi griči, v kraju, kjer se je prvič slovenski kmet združil v gospodarsko kmetijsko društvo samopomoči pod spretnim vodstvom dičnega deželnega poslanca Jakliča, vršil sc je včeraj prvi občni zbor »Kmetske zveze« za tamošnji okraj. Zavedno kmečko ljudstvo v okraju je dokazalo z obilno udeležbo kljub deževnemu dnevu, da sc zaveda važnosti nove zveze za kmeta, in je prihitelo v obilnem številu ua shod. Nad 800 zavednih kmetov, samo iz Ribnice 100, je bilo na zborovanju.
Občni zbor »Kmetske zveze«.
Otvoril je shod poslanec Fr. Jaklič, ki pravi, da se je sklenila ustanovitev Kmetske zveze« na shodu v Ribnici. Namen »Zveze« je, da dobe kmetje več pravic. Zdaj je tako, da imajo kmetje pač veliko za plačevati, odločujejo pa v deželnem in državnem zboru drugi. Jc pa med kmeti tudi vse razbito. Vsak vleče na svojo stran. »Kmečke zveze« imajo pa namen, da združijo kmete in mu izvojujejo pravice. Kmečki stan čakajo važne naloge. Sedanjega krivičnega volilnega reda bo kmalu konec. Po preosnovi volilnega reda bo dobil kmet pravice in zato moramo iti združeni in edini v boj, da si jih priborimo.
Nato je bil izvoljen za načelnika »Kmetijske zveze« deželni poslane Frančišek Jaklič, načelnikova namestnika sta Frančišek Bar-tol, župan v Sodražici, in Frančišek M u-star, župan v Kompoljah, za tajnika Anton S k u b i c , kapelan v Ribnici, za blagajnika Anton S k r 1 j, posestnik na Griču, občina Lu-žarje; odborniki so: Jakob Mu star, župan in posestnik na Rašici, Matevž Oblak, posestnik in župan pri Sv. Gregorju, Frančišek D e b c 1 j a k , posestnik v občini Loški potok, Janez G raj n ar, posestnik v Dolenjivasi, Anton Lesar, posestnik v Jurjevici, Hočevar, župan v Strugali. Kot društveno glasilo sc določi »Domoljub«.
Poslanec Jaklič o delovanju deželnega zbora.
Po občnem zboru se je vršil javni ljudski shod. Deželni poslanec J a k I i č jc govoril nekako tako-le: Pred petimi leti so bile razpisane volitve za kranjski deželni zbor. Kato-liško-narodna stranka je postavila mene za kandidata nasproti vplivni osebi deželnosod-nega svetnika Višnikarja. Kot kandidat nisem delal nobenih obljub. Poslanci katoliško-narod-
nc stranke smo le obljubili, da hočemo delati za pravice kmetov, za koristi volilcev. To svojo obljubo smo tudi izkušali izpolniti. Od 36 poslancev je v kranjskem deželnem zboru Ic 16 kmečkih poslancev, drugih 20 pa je zastopalo one grajščakc, one trgovce in uradnike. ki nc marajo kmetov. Vse podpore, ki so jih dali od časa do časa kmetu, so dali le zato, da so še dalje vodili kmete za nos. Zato smo pa začeli pred štirimi leti boj za izpremembo volilne pravice za kranjski deželni zbor v smislu splošne in enake volilne pravice. Štiri leta jc trajal ta boj. Oni, ki jc bil na čelu grajščakov, liberalnih trgovcev in uradnikov proti kmetu, deželni predsednik Hein (Živahno odobravanje) jc šel. Ko smo mi obstruirali za pravice kmeta, so vpili o nas, da obstrukcija žre in kako škodljiva je kmetu. Mi pa poznamo naše ljudi in vemo, da vedo, kako važen .ie bil ta boj za kmečke pravice. Zadnje jesensko zasedanje se je vršilo v lepem redu. Rešenih je bilo več nujnih stvarij. In liberalci so bili prisiljeni, da je sklenil deželni zbor resolucijo, da predloži vlada zakon za splošno in enako volilno pravico. Vlada je sklicala deželni zbor in mu predložila svojo predlogo o izpremembi deželnega volilnega reda za kranjski deželni zbor. Predloga ne ustreza našemu stališču, a vendar je vspre-jcmljiva, ker dobi po njej kmet večino v deželnem zboru. Pa to volilno preosnovo so hoteli preprečiti naši liberalci. Zastopniki nemških grajščakov so bili voljni, da dobe kmetje več pravic. A tega niso hoteli liberalni zastopniki trgovccv in uradnikov, ki žive ravno od kmeta in ne kmet od njih. Ce bi nc bilo kmetov, bi tudi njih nc bilo. Kmetje naj si zapomnijo, da so proti kmečkim pravicam šli v boj zastopniki uradnikov in liberalnih trgovcev, c. kr. sodni nadsvetnik, odvetniki in pa ljubljanski župan Ivan Hribar, ki pošilja svoje može po deželi, naj zavarujejo svoja poslopja pri banki »Slaviji«. Tega prijatelja kmetov si dobro zapomnite. Zapomnite si pa tudi liberalne odvetnike. Ne pravdajte sc, a kadar se kmetje pravdate, ne hodite k liberalnim odvetnikom. Boj proti liberalizmu bo trajal in mora trajati, ker je liberalizem protiverski. Trajal bo pa tudi boj za volilno preosnovo, ki ie kmečka najnujnejša zadeva. Boj za splošno volilno pravico je opravičen z verskega in opravičen z narodnega stališča. Najodloč-nejše obsoja gospod poslanec podtikanje o zvezi poslancev Slovenske Ljudske Stranke z Nemci, kar je liberalna laž in grdo obrekovanje. Kmetje morajo prenesti boj proti liberalcem tudi na gospodarsko polje. Liberalci morajo spoznati, da žive od nas in da se ne pusti več teptati in zaničevati. Drug boben kakor boben liberalne obstrukcije proti kmečkim pravicam bi pel, ko bi bili vsi kmetje popolnoma zavedni in bi skupaj držali Pel bi boben liberalcem, da bi jih enkrat srečala pamet.
Končno sc spominja gospod poslanec voditelja Slovenske Ljudske Stranke, ki vodi tako odločno boj proti liberalcem (Zivio-klici dr. Šusteršiču) in predlaga, naj ga shod pozdravi brzojavno, kar obvelja. Glasni živio-klici so pričali, da je govoril gospod poslanec zbranim kmetom iz srca.
Vera iu politika.
Tajnik novoustanovljene Kmetijske zveze A n t o n S k u b i c je v jako poljudnem deloma šaljivem govoru govoril o »Veri in politiki«. Ovrgel je predvsem ugovor onih ki pravijo iz nebrižnosti: »Brez mene bodo tudi že naredili« kar je vredno vse graje. Vsak naj izpolni danes svojo politično dolžnost. Pravijo, duhovnik se nc vtikaj v politiko. Pa kot državljan ima pravico, da se bavi tudi s politiko toliko, kolikor sme vsak pisar. Smoter vere jc večna, države pa časna sreča. Fna jc pa navezana na drugo. Gre se za človeško dušo iu telo. Cerkev nima v oblasti same duše, kakor tudi država ne same telesa. Obe oblasti sta torej združeni. A dasi sta navezani obe oblasti ena na drugo, nc smeta pa prevzemati posla druga drugi. Cerkev je pa pred državo po smotru, cerkev je ena za vse države in po svojem božjem izvoru. Mi ne mešamo politike in vere. V politiko sc moramo mešati kot katoličani. Cegav je zakon? Cerkven. Pa ga hočejo razdružiti. Cegava je šola? Saj je v sv. pismu: Učite vse narode. Pa se je skovala protiverska šolska postava, kar potrjujejo knjige za šole. V ribniškem občinskem odboru je predlagal nek učen liberalec, naj se denar, nabran pri ccrkvenih darovanjih in po puščicah odda v občinsko blagajno. Poglejmo na Francosko, kjer je vzela država katoličanom cclo cerkve. Zato smo pa kot katoličani pri-morani, da segamo v politiko. Slediti moramo volku v brlog, da mu iztrgamo plen. Torej: na volilno bojišče, na shode, v zbore, v predale političnih listov. Ko se dokaže, da ne vtika država svojih prstov v vero, da liberalci ne žalijo v listih vere, potem odloži tudi katoličan lahko svoje orožje. Tudi duhovnik se more iu mora vtikati v politiko, ker je državljan in ker je duhovnik. Razumništvo jc odtujeno veri, zato mora duhovnik braniti vero.
Tudi kmetje se morajo vtikati v politiko Imajo pravico kot volilci, ker sc prezira in zatira kmečki stan. Po volilni preosnovi pride kmet do večjih pravic, in da jih izkoristi, se mora družiti po kmečkih zvezah.
Pomen političnih stanovskih zvez.
Deželni poslanec dr. Janez Fv. Krek je govoril takole: Pomladanski mehki zrak uživamo. Spominja me ta zrak, da jc niinolo žc 40 let, kar so me nesli mati prvič na Slemenu vun, da sc nasrkam pomladanskega zraka. Nekaj domačega veje tu, dišejo pluča na domačem domači mehki zrak. V tej lepi pomladi ste ustanovili »Kmečko zvezo«, ki ni važna samo
iz vašega kmečkega stališča, ampak tudi s stališča delavskega, obrtnega, trgovskega in tudi z uradniškega stanu je važno in potrebno, da sc ustanove stanovske politične zveze po vsej Sloveniji in prepregajo vso Avstrijo. Tako bo v stanovskih političnih zvezah res delalo ljudstvo politiko in nc kake posamne osebe. Dozdaj jc bilo potrebno, da jc bilo nekaj oseb, ki so dajale navodila zgoraj, a ko sc ustanove stanovske ljudske zveze, ne bo več tako. Ljudstvo bo dajalo navodila onim, ki jih postavi na čelo, kaj in kako naj delajo za njegove koristi. Lc tako more delovati res za ljudstvo ljudska stranka. Nc smejo poveljevati kake posamne osebe, marveč združeno ljudstvo. Pri liberalcih zato vse propada, ker tu hoče koinandirati le nekaj ljudi in sc nezadovoljni liberalci boje tistega biča v svojem umazanem glasilu, ki ga vihti nad njimi brezozirni žurnalist. Zato so pa liberalci v javnosti mutasti. Vsak liberalec zabavlja čez dr. Tavčarja, da jc njegova politika ničvredna in propadla. A ker liberalci nimajo prostosti, da bi delali sami politiko, pa poginja stranka in bo zato tudi propadla. Ce tudi nam je žal, da propade stranka naših rojakov, vendar za umirajočo stranko ne bo nihče pretočil solzo.
So ljudje pri nas, ki pravijo, da ne smemo preveč povdarjati zahtev, ki bi morebiti spravile v prehudo nasprotje naš kmečki stan, obrtni stan, delavski stan itd. Vsa zmeda jc prišla ravno odtod, ker sc ni prav razvila politika. Na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in na Primorskem delajo politiko le nekateri. Nekoč v Mariboru pri nekem razgovoru o politiki je rekel neki gospod: Pustimo politiko gospodom, ki so izučeni zato. Mislil jc na odvetnike. Tako so delali prvake. Par ljudi, ki so mislili, da imajo poklic za prvake, je govorilo ob kaki priliki par lepili besed in njihovi prijatelji so jim pa ploskali. Hvalili so jih listi. Med ljudstvo niso prišli, ali kvečjemu ob kakih slavnostih. Tako so postali prvaki in politični voditelji. Narodnih prvakov nič nc potrebujemo. Zadnji volilec ima ravno tako pravico, da politikuje, kakor njegov poslanec ali voditelj. Volilcev zastopnik mora imeti to zavest, kakor dober odvetnik, da se nc gleda nato, če jc to njemu všeč ali ne, marveč naj sc zavzame zato. kar zahtevajo od njega oni, ki so ga poklicali na njegovo mesto. Prva stvar jc, da zastopa poslančev glas to, kar zahtevajo volilci.
Potrebno jc, da govorim jasno in odkrito besedo o Kmečkih zvezah, ker stojim tudi od-kiito v delavskem gibanju. Med zahtevami kmečkih zvez in pa med zahtevami zvez ostalih stanov sc bodo pojavila nasprotstva. Kmečke zveze kakor tudi delavske in druge zveze morajo odločno neglede na druge stanove zastopati koristi svojega stanu. Ni naloga stanovskih zvez, da poravnajo nasprotstva. V višjih zastopih naj poravnajo naspro-
LIKER.
Mod razvalinami San Frančiška.
Iz kalifornskih povesti Bret Harta.1) — Poslovenil Fr. K-
Proti koncu devetnajstega stoletja je potres San Francisko popolnoma uničil: Zemlja in morje sta pogoltnila cvetoče mesto.
Dasi je trpelo celo obrežje, vendar je ostala katastrofa lokalnega pomena; mestu Oakland jc potres popolnoma prizanesel.
Kdaj se je pripetila ta grozna nesreča, zgodovinarjem ni čisto natančno znano. — Neki zgodovin, iz Nove Zelandije, Tulit Krish, ki je imel pri raziskovanju razvalin cerkve Sankt Pavla največ zaslug — meni, da sc jc zgodila katastrofa leta 1880. — Ce je bilo mesto San Francisko sezidano okrog 1. 1850., kakor mnogi zatrjujejo, torej jc rabilo samo 30 let, da je doseglo ono višino, na kateri jc oh času potresa žc stalo.
Zanimalo bo naše čitatelje, če jim opišemo, kako in kakšne predmete so izgrebli izpod razvalin, potopljenih v morskih globinah.
Kako so dobili prve sledove, je znano. -
*) Amerikanski humorist Bret Harte je pred leti spisal to povest kot šalo. Kdo bi si mislil, da se bo šala izprenienila v grozno resnico!
Ob morskem obrežju San Frančiška so se dobivale najlepše in najokusnejše ostrige.
Pripetilo se je nekoč, da je ribič izvlekel v mreži iz globine zvon ; dognali so, da jc bil to zvon mestne hiše in tako prišli na sled temu potopljenemu poslopju.
Takoj je pričela vlada z deli, da odvede vodo in zraznimi tehničnimi pripomočki izsuši obrežje. Posrečilo se je in po dolgih desetletjih je vstalo potopljeno mesto iz morskega blatnega dna.
Najpopred so izgrebli mestno hišo, poštni urad, carinsko hišo in denarni zavod. Kmalu so dobili prvo človeško okostje takoj pri prvi plasti, iz česar se jc dalo sklepati, da se je ponesrečenec hotel rešiti s tem, da doseže morsko površino. Tudi več drugih okostij so našli takoj pri vrhu; bila so to brezdvomno okostja žensk, kar se jc sodilo po tem, da so imela na sebi neke vrste kletkam podobne jeklene oklepe, gotovo ostanki korzetov, ka-koršne so takrat nosile.
Neki poročevalec, po imenu Puffer, ki ic opisal San Francisko, trdi, da je bilo tisto jekleno ogrodje povod, da so se pri potapljanju dvignila hriba, vsled česar jc bil ženski spol v istem hipu, ko je voda poplavila mesto, šiloma ločen od moškega.
Njihova oblačila so jih namreč nalik plavalnim mehurjem zanašala vedno proti površju. Imenovani pisatelj pravi:
»Koliko žalosti je moral občutiti soprog v istem hipu, ko jc videl, da mu je voda soprogo šiloma dvignila proti površju in da mu ne bo mogoče niti skupno ž njo umreti.«
Le eno okostje se jc našlo, koic se je držalo oklenjcno drugega.
Z c več let pred to strahovito nesrečo sc ie ponavljal v Kaliforniji potres, ki pa ni bil takega značaja, da bi bil vzbujal poseben strah.
Prebivalci San Frančiška se za take pojave niso zmenili, ker so gledali Ic na to, kako bi si nagromadili več bogastva in zlata. Gotovo ic, da jih je zadela katastrofa nenadoma in povsem nepričakovano.
Neki drugi poročevalec, Schuappelfurt, opisuje dogodek sledeče:
»Brezdvomno jc bilo ravno tako kot sicer, zjutraj dotičnega usodnega dneva; iskalci zlata so odhajali na delo in polne so bile vse ulicc. Dame so sc šetali v svojih pisanih toaletah, ravno tako gospodje, slednji s pokrivali, ki so bili slični sedanjim cilindrom. Fdcn tak vzorec iz tiste dobe se šc danes nahaja v muzeju v Honolulu.
Trgovci so že porazstavili blago. Postopači pa, to so bili oni sloji »aristokracije«, ki so uživali edino veselje — brezdelja namreč — so lahkomiselno opazovali ob cestnih voglih ali ob vratih pivnic vrvečo množico. Kar pretrese mesto svarilni, lahni sunek . . .
Vse živahno gibanje neutrudne množice hipoma zastane. Prodajalec, ki jc obešal blago na primerno svetel prostor, obstal jc kot odrevenel. V kavarnah so utegnili pivci lc do polovica pota k ustom dvigniti čaše; šctalci na sprehodih so obstali kot pribiti.«
Šc eden sunek in mesto se jc jelo pogrezati; Ic najpogumnejši obiskovalci kavarn so hiteli še s poslednjim krepkim po-žirkom . . .
Nepopisna groza iu omotica se jc lotila množice, ki sc jc rinila po ulicah, ki pa celcga strahovite nesreče tačas niti ni slutila.
Morski valovi so sc še enkrat umaknili od središča v konkavni obliki ter sc nagromadili ob periferiji več tisoč čevljev visoko nad mesto. Šc eden poslednji sunek — in voda ima zopet ono navadno licc z gladko, vodoravno površino. Cvetoče mesto leži mirno na dnu morja v globočini nad devet-tisoč čevljev, valovi tihega oceana pa nadaljujejo enakomerno svoj tek nad ogromnim plenom.«
Sclnvappclfurt končuje svoje poročilo:
»Kakorkoli ic bila za prizadete nesreča strašna, vendar moramo občudovati njen nastop ter izid: razdelitev katastrofe v tri peri-jode, popolno poplavljenjc in potop.«
Naglost, s katero je katastrofa nastopila in obcdneiti končala, rešila jc prebivalstvo mučne smrtne borbe.	Fr, K
tstva. Združiti se morajo posamezni stanovi, to je glavna stvar. Vsak stan ima dolžnost, da skrbi, kako reši sebe. Tega duha pa danes šc ni. Tudi listov ne, ki bi na krščanskem načelu zastopali ne glede na kak drug stan le koristi enega stanu. Imamo samo eno tako glasilo, ki ne glede na druge stanove, zastopa le koristi svojega stanu, namreč delavsko glasilo »Naša Moč«. Zato moramo pa zahtevati, da dobe tudi kmetje tako glasilo in sicer naj piše »Domoljub« le, kar prija kmetom. Najžalost-nejše in najsmešnejše je, kdor hoče vse skupaj rešiti, vso vojsko s sveta spravit, Slovane v Avstriji združiti. V državnem zboru je zdaj, ko imajo oblast gospoda, mnogo pustega govorjenja, kar vem iz lastne izkušnje. S tem trenutkom je padla gostilniška politika v postavo-dajalnih zborih, ko bodo združeni stanovi po stanovskih zvezah, ki se morajo potegovati le za svoje stanovske koristi. V stranki sami bomo skušali poravnati nasprotstva, ampak vsak stan najprej zahtevaj združen v svoji zvezi svoje pravice.
Zakaj gre kmetu slabo?
Ce vprašamo, zakaj gre kmetu slabo, navajali nam bodo navadno le unanje stvari Kmetje opuščajo stare šege, ovsenega soka ne iedo več, marveč riž in kavo, ne oblačijo se v raševino, marveč v bombaževo volneno blago, preveč izdatkov imajo, preveč dot, hleve in svinjake nimajo prav urejene, živine ne izpreminjajo itd. Tako govore ljudje, ki ne vidijo nič naprej in ne poznajo prav nič ljudi. Na tem, kar se trdi, je strašno malo. Klicati ljudi nazaj v stare čase, je ravnotako, kakor da bi rekel kdo, ne vozite se po železnici, m?rveč na vozeh, ne hodite po cestah, marveč kar čez hribe. Kdor to trdi, ta je butast. Posebno, dote naj se omeje. Kako bo pa izplačal fant dote sestram in bratom, če dote ne priženi. In otrok ki ne dobe posestva, starši tudi ne morejo pognati brez vsega med svet. To kar se splošno trdi, tudi po časopisju, knjigah, je bedasto, ker se ne da izpeljati. Izboljšati gospodarstvo! Deni v strgan žep denar, padel ti bo skozi. Take vrste žep ima danes naš kmet. Ce izboljšate kmetu dohodke, bo prišlo samoobsebi da se dvigne kmečki stan.
Kmeta vidijo vselej, kadar je treba kaj plačevati. Vidi ga davkarija, vidi ga država. Kadar se pa kaj deli, ga ne vidi nihče. Davke plačujejo pred vsem kmetje. Nanje se pa ne gleda.
Država je v rokah kapitalistov in fabri-kantov. Zato pa sklepajo take trgovinske pogodbe, ki so kmetu v škodo. Železo je pri nas drago. Tovarne izvažajo železo v inozemstvo, nazaj uvažajo izdelano blago, orodje. Plačati se mora carina. Kmet plačaj dražje blago. Kako slabe so pogodbe z zunanjimi državami za naš les! Koliko so trpeli naši vinogradniki po trgovinski pogodbi z Italijo. Te trgovinske pogodbe so velikega pomena za kmeta, a kmeta vidijo kjer je treba plačati, vpliva pa nima. Pri trgovinskih pogodbah in davkih se pozna, kdo ima državo v rokah. Vodilno bi moralo biti: plačaj davek zato, kar dobiš od države. Pri nas pripada razmerno največ davka na priproste ljudi, ki imajo le malo od države, na bogate pa sorazmerno malo. In kaj da država priprostim ljudem? Šol nima od države. Kaj potrebuje priprosto ljudstvo okr. glavarstev, ministrstev in drugih uradov, ki kmeta večinoma le postrani gledajo. V korist .so le onim ki rabijo ljudstvo. Vsa oblast ie razdeljena pri nas na kapitaliste, dolžnost za vz-državanje vlade pa na ljudstvo. Carina ima značaj, da varuje koristi bogataša, ne pa kmeta. To vidimo tudi z ozirom na ogrske razmere. Kaj ima kmet od Ogrske? Ogrsko žito, ogrska živina, ogrska svinjska kuga more kmečki stan. Ogri sami hočejo proč od Avstrije. Zakaj jih pa ne puste? Zato, ker izvažajo naše predilnice in pivovarne blago na Ogrsko. Zato pa zahtevajo, da moramo skupaj biti. Nič se ne brigajo, da nas Ogri oskubejo: kjer nas le morejo. Ko se gre za carinska vprašanja, store vse tako, da imajo korist fabri-kantje, na kmete se pa ne ozirajo. Navidezno nasprostvo med kmečkim stanom in delavci sc pojavi tudi pri določitvi carin na potrebščine, ki jih rabijo delavci. Delavstvu ne more biti vse eno, po kakšni ceni dobi kruh, meso iu druge potrebščine. Zato pa soc. demokracija zahteva, naj šc odpravi carina na živila, ki jc nasprotna koristim delavskega stanu. Kmet mora pa nasprotno zahtevati, da varuje cene svojim pridelkom in zato trde soc. demokratje, da so kmetje nasprotni delavskim zahtevam, ker draže kruh. To je navidezno resnica. A oba stanova, kmečki in delavski sta navezana eden na drugega. In zato se da tudi tukaj doseči sporazumljenje. Ce je prisiljen kmet, da dražje prodaja živila, potem naj zahteva delavec višje plače. Delavske zveze morajo biti pač tako močne, da dosežejo od podjetnika, kar zahtevajo. Sploh je pa čudno, da so soc. demokratji proti carini v varstvo kmečkih pridelkov. Soc. demokratje, ki nasprotujejo kmetu, so sami po svojih načelih nasprotniki konkurence. To vidimo pri črkostavcih. Ti imajo pogodbo, ne imej nobena tiskarna več vajencev, kakor jih določa leta. To delajo zato, da se ne poveča preveč število črkostav-ccv. Ce pripoznajo varstvo svojega stanu samim sebi, priznajo naj ga tudi kmetom.To je res, da zahteva delavstvo, da pošteno izhaja, a zato pritisni tiste, ki imajo, kapitaliste. Ravno kapitalisti pa. ki imajo moč v državi, radi vidijo, da si nasprotujeta kmečki in delavski stan in da tako pade dobiček v njihove nikdar zadosti site železne blagajne. Neobhodno potrebno je zato, da nastopi za svoje pravice samostojno vsak stan. Carina naj se uredi tako, da se varujejo z zaprtimi mejami kmečke koristi. Postave morajo biti urejene tako, da res služijo kmetu. Na vsak način morajo biti urejene železnice, davki tako, da služijo kmetu. Kapitalisti, ki imajo vso oblast v državi, po-
skrijejo svoje dohodke. Kmet ne more niče-sai zakriti. Zato pa kmet, ki mora vse plačati, dobi od države le malo.
Kako pomoč! kmetu.
Da kmet kaj dobi od države, je potrebno, da dobi država novih dohodkov. Svoje dohodke dobi država iz pristojbin, iz svojih podjetij in po davkih. Nov vir dohodkov bi bil, naj bi bile pristojbine za velike stvari večje, kakor so danes. Velja načelo: Sproti plačaj s kolki, kar dobiš od države. Treba je novih dohodkov. Kmetu in nižjim stanovom se ne more naložiti več prispevkov za državo. Treba je novih dohodkov, a dobiti se morajo, kjer je kaj in ne kjer nič ni. Pametnega, razumnega gospodarstva je treba.
Vojaštvo.
Za vojaštvo se porabi velik del državnih dohodkov. Ena vojska mnogo stane. Koliko neumnih vojsk smo imeli v Evropi. Armado vzdržuje s svojimi ljudmi kmet, vzdržuje se z denarjem ljudstva, da varuje kapitaliste pred ljudstvom. Vojaško vprašanje je nujna potreba, da se reši v ljudsko korist. Nihče ne spravi zdaj s sveta armad, ki požro toliko ljudskega življenja. A da se z vojaki varujejo bogataši proti ljudstvu, to ni zdravo. Sedanje velikanske armade so znamenja ljudske bolezni. Cista vest, moč srca, ljubezen do vladarja države, zvestoba mora držati ljudstvo, ne pa sila armade in vojaštva. To so samo umetna sredstva za vzdrževanje reda. Take države so bolne na smrt. Način oborožene moči sc mora temeljito izpremeniti. Bramba države mora imeti izvor v ljubezni do nje. Ljubezen se pa ne kupi z denarjem in ne brani z bajoneti. Kmečki stan vzdržuje vojaštvo z denarjem in z ljudmi. Zato pa mora rešiti vojaško vprašanje samo ljudski parlament, ki naj tudi odločuje o vojskah.
Beg kmečkega ljudstva z dežele v mesto.
Mladi fant pride k vojakom v mesto in vidi novi svet, ki sc mu zdi tako lep. In ko pride nazai na deželo, se mu ne zdi več lepo. Vleče ga v mesto nazaj. Ne smemo mu zameriti mlademu fantu, da ga žene srce za svobodo. Ko pa pride v mesto in preda svoje moči kaki tovarni, ko se oženi, ko se potika s svojimi otroci in z jetično ženo po vlažnih podstrešnih ali podzemeljskih luknjah, potem pa ve, da bi živel srečnejše na deželi kot hlapec, kakor živi kot delavec v mestu. A zanj je že prepozno. Kdo ga je zapeljal, če ne država, da je zapustil svoj rodni kraj, ko je moral mlad neizkušen fant k vojakom, kjer se mu je odprl nov, dozdaj neznan svet. Grobovi tisočerih naših ljudi, grobovi njihovih jetičnih otrok, grobovi kmečkih hčera dokazujejo, kako živi in kako umira delavstvo. Ti grobovi kličejo v nebo.
Ljudsko zavarovanje.
Koristno je, da vzdržitno naše ljudi na deželi. Zato je pa potrebno, da so kmečki posli brez skrbi v starosti. Potrebno je, da se ustanovi ljudsko zavarovanje, h kateremu naj se priklopijo tudi kmečki posli in se zavarujejo tudi mali kmetie. Tako dobimo in vzdržimo več poslov na deželi.
Izseljevanje.
Poglavitna reč je, da obdržimo naše kmečko ljudstvo na deželi, da se povzdignejo kmečki dohodki. Znano je, da zapuščajo miši ladje, ko se potaplja. Iz ladje naše domovine hodi vedno vsako leto več ljudi po zaslužek v daljnjo Ameriko. Poglavitna reč, da se to prepreči je, da se zvišajo kmečki dohodki. Ce bo imel kmet večje dohodke, ne bo silil v Ameriko, tudi poslov bo imel dovolj, če jih bo mogel z zvišenimi dohodki plačevati. Silno nespametne in neresnične so trditve, ki primerjajo naše izseljcnce s kakimi Galičani. Naše ljudi žene na tuje razum in modrost, da si izboljša položaj, ki ga v domovini ne more. Zene ga naprej srce, da si pribori s svojimi žulji boljšo bodočnost. Kitajski kuli, ki gre v Ameriko, da prisluži pest riža, Poljak, da prisluži kozarec vodke, ni ga primerjati z našimi ljudmi. Razum in izobrazba ga žene na tuje in zavest, jaz nisem za knalo, da bi kovali drugi po meni. Kdor bi hotel iskati drugod vzroka izseljevanju naših ljudi, tisti ne pozna duše našega ljudstva. Izseljevanje je znamenje, da hoče naše ljudstvo napredka. Ce tudi obžalujemo izseljevanje, ki škoduje naši domovini, moramo hvaliti duh, ki vodi kmeta, da se izseli. Ta duh ie pravi kmečki duh, ki se ne da klofu-tati in zato preje išče pomoči, ko utone.
Poznamo kraje, kjer spoštujejo le tistega, ki jih klofuta. Taki ljudje se pa nc izseljujejo. Izgubili so že vso moč, da bi se borili za boljšo bodočnost.
Gospodarsko izboljšanje naše dežele.
Gospodarske razmere naj se izboljšajo. Imamo rodovitno zemljo, dovelj trgov za naše pridelke. A treba, da se povzdigne kmečki stan, da lahko porabi ugodno lego naše dežele. Morje iniamo pred nosom. Imamo Reko in Trst. Zveze bi bile lahko najugodnejše. Do Carigrada z Daljnimi Vzhodom smo zvezani zemljepisno in po jeziku. Da izrabi naše ljudstvo to ugodno lego, bi mu bila morala dati država pogojev za napredek. Tega napredka pa država ni hotela dati našemu ljudstvu, ker je slovensko. Država je menda hotela, da bi postali Nemci v naši deželi gospodarji, kmetje pa njihovi hlapci. In naši liberalci v svoji tra-pariji, ne hudobiji so pa to podpirali z vednim vpitjem, da je naše ljudstvo zabito in nezrelo. Dvigniti moramo kapital, ki ga imamo v naši zemlji, v naših gozdih, a vzdigniti tudi kapital, ki je v ljudstvu. Kdor hoče rešiti drugače kmečki stan, sc igra in ne pozna razmer.
Večja kmečka Izobrazba.
Kmečki stan potrebuje večje izobrazbe. Sedanje šolstvo ne nudi kmetu tega, kar potrebuje, dasi veliko stane. Po izobraževalnih društvih hočemo vzdržati med mladim ljudstvom
zanimanje za izobrazbo. A to so društva, h katerim je vstop prostovoljen. Potrebna je pre-osnova stanovskih nadaljevalnih šol. Z večjimi mlekarnami naj bi bile združene od dežele in države podpirane šole. Zimski tečaji za kmete bi se morali redno vpeljati. V zvezi z ljubljansko realko naj bi se pa ustanovil od oktobra do marca tečaj za kmečke fante, nekaka visoka kmečka šola. Potrebno je pri tem tudi splošne izobrazbe; politiško znanje, vpogled v tuja slovstva, zmisel za umetnost. Svet in življenje ni samo trpljenje, je tudi lepota.
Širše izobrazbe in širšega obzorja je potreba tudi kmetu. Kmet mora popolnoma spoznati sebe in svoje gospodarske razmere. Poznati mora rastline, zemljo, živino, pa tudi svoje politične pravice. Na realki ima na razpolago zbirke, vzorna živinoreja se vidi že v Marijanišču, ustanoviti bi se morala še vzorna mlekarna. »Zadružna zveza« v Ljubljani skrbi za zadružništvo. Neko zaokroženo obzorje bi dobili naši kmetje po primerni šolski izobrazbi ki jo lahko sklene deželni zbor. Dobili bi pa tudi drugačno kmečko slovstvo, kakor ga imamo danes. Ti gospodarski kmečki članki, ki jih prinašajo zdaj listi, malo koristijo. Ne berejo se, dasi so lepi po vsebini. Nerazrezane ostanejo kmečke knjige, ker niso izšle iz ljudstva. So ali preučene ali pa preotročje. Imamo Mohorjevo družbo in razširjeno ljudsko časopisje zlasti Domoljuba, kar večji narodi, ko naš, nimajo. Izrabiti ju moramo, da bo kmetu koristno!
Črne bukve kmečkega stanu.
Razgrnili smo črne bukve. Lepo je, da se jih nauči brati kmet. Do zdaj jih je kmet Ie pisal, brati jih pa ni znal. Bukve so zdaj odprte. In kmet naj lista in bere po njih. Posledica, da se je naučil brati črne bukve kmečkega stanu, so kmečke zveze, po katerih hočejo politično moč dobiti kmetje. S svojimi zvezami naj dokažejo, da z ttiuziko in vpitjem nihče ne prepreči kmetu uhoda v deželni zbor. Želimo, da odločujejo o svojih stvareh kmetje sami, delavci sami, obrtniki sami. Nič več ne veljaj načelo, da hodi kdo pred nami. Ce hočeš, pojdi z nami! Prisiljeno politično vodstvo ubija. Vodstvo mora priti iz ljudstva samega. Kdor ljudstvo ljubi, pa bo tudi priznal, da se ljudstvu ni treba klanjati. Kdor ima večjo izobrazbo, naj govori, kdor ima moč, naj pa udari.
Pomladni dih v naravi in politiki naj vzbudi vaša srca in jih ogreje v zavesti, da je naša zemlja lepa, in v trdni volji, da jo ohranimo potomcem našim svobodnejšo, razsod-nejšo, srečnejšo Dolgotrajni živio-klici so dokazali, da je razumelo ljudstvo govornika, in da njegove besede niso padle na trda tla.
Shod na Visokem.
Lep shod se je vršil na Visokem pri Bur-gerju (Majarju). Zborovalni prostor je jako pripraven: Velik, dvorani podoben pod v pritličju, odprt na obširno dvorišče. Tu se je zbralo čez 300 mož, večinoma iz šenčurske občine. »Gorenjec« je bil prej pozval liberalce, naj pridejo shod razbijat. Njegovemu vabilu se je odzvalo kakih osem mož, ki so se pa — bodi jim to v pohvalo izrečeno — obnašali popolnoma dostojno, kar pomenja vsekako napredek zanje.
Predsedoval je načelnik političnega društva gospod Z a b r e t, ki je povdarjal, da smo se prišli poučit o važnih političnih vprašanjih in da bo dal vsakomu besedo, da svobodno pove svoje misli.
Dr. L. a m p e je podal sliko političnih borb v avstrijski državi in v kranjskem deželnem zboru in pot do splošne in enake volilne pravice. Obstrucija liberalcev proti vladni predlogi v kranjskem deželnem zboru, ki bi dala slovenskemu ljudstvu večino v deželnem zboru, je bil udarec proti kmečkemu stanu. Liberalci so se pokazali bolj nasprotne našemu ljudstvu .nego celo veleposestniki, ki so se zadovoljili s tem, da pride kmet v našem deželnem zboru do večine.
Liberalci se izgovarjajo zdaj, da zato ne marajo vladne predloge, ker so za splošno in enako volilno pravico. A to je jalov izgovor, ker po splošni in en ki volilni pravici bi liberalci izgubili vse, po vladni predlogi pa jim je mogoče vsaj nekaj ohraniti. Nato odgovarja govornik na shod v Kranju. Kranjski liberalci se delajo večkrat kmetom prijazne, ker bi radi z neko »neodvisno« kmečko stranko razcepili sedanjo ljudsko stranko. A v Kranju so zborovali, da se naj prepreči kmetom ugodna volilna reforma. Dva kranjska liberalna odvetnika sta imela prvo besedo, in brzojavno jih je pozdravil škofjeloški notar — torej sami dobrotniki kmečkega stanu! (Smeh.) Tam se je trdilo, da hoče naša ljudska stranka zanesti sovraštvo med kmečki in meščanski stan. A to ni res, ker mi zahtevamo za kmeta le pravično zastopstvo, sovraštvo med stanove pa sejejo oni, ki hočejo vzdržati stare krivice.
»Gorenjec« je pisal, da imajo kmetje že sedaj dovolj poslancev, češ, da plačujejo mesta dve tretjini vsega davka, kmet pa samo eno tretjino. Ne preiskujemo danes resničnost njegovih številk, a reči moramo, da večina tega davka, ki se plačuje v mestih, ima svoj izvor v kmečkih žuljih. V mestih stanuje uradništvo, in to je plačano od cele dežele, korist od njih ima pa mesto. Trgovci po mestih žive od dežele; kaj bi počeli liberalni trgovci v Kranju, če bi okoličani rekli, da ne gredo več kupovat k onim, ki so njim nasprotni? Po mestih plačujejo precej davka denarni zavodi, a kmet je tisti, ki jim jc denar na kup znosil, da zdaj ravno ta denar rabijo za dokazilo, da kmet nima pravice do večjega političnega zastopstva. Z vrečo, ki jim jo je kmet napolnil z denarjem, bijejo zdaj kmeta po glavi. Majdič jc predlagal liberalno resolucijo, a mi vprašamo Majdiča, kaj bi on mlel, čc nc bi kmet oral?
Dalje pravijo liberalci, da se morajo oni potegovati za obrtnike. A obrtniki na deželi so vendar tudi obrtniki: Vsi gostilničarji, trgovci, mlinarji, Žagarji itd. na deželi so ravno tako obrtniki, kakor oni, ki stanujejo v mestih, in te hočejo liberalci s kmetom vred prikrajšati, samo zato, da se ohrani nadvlada liberalnega uradništva.
Z velikanskim veseljem so pozdravili liberalci vest, da je baron Gautsch odstopil, in pravijo, da je to hud udarec za »klerikalce«. A motijo se, ker zahteva splošne in enake volilne pravice se je pomaknila s sedanjo izpre-membo le za korak naprej. Baron Gautsch ni bil oseben pristaš splošne in enake volilne pravice, ampak jo je začel zagovarjati šele tedaj, ko mu je cesar sam to naročil. Princ Hohenlohe pa javno izjavlja, da je iz prepričanja vnet za splošno in enako volilno pravico, in da je oni, ki se ji ustavlja, podoben človeku, ki se vrže pod brzovlak, da bi ga ustavil.
Končno govornik še razloži liberalne težnje po civilnem, razdružnem zakonu, po svobodni šoli in po konfiskaciji cerkvenega premoženja. Ce bodo pri nas začeli po francoskih zgledih gospodariti, naj jim bo naprej povedano, da zadenejo ob najhujši odpor! (Odobravanje.)
Gospod B r e š a r govori nato o občinskih volitvah. Liberalizem je sovražnik, ki se ga moramo povsod iznebiti, in zato se morajo vsi občinski zastopi očistiti liberalcev. Priporoča zborovalcem, naj se po tem ravnajo pri občinskih volitvah. Notranjska je dala lep zgled, kako se občine iznebe liberalcev. Tudi gorenjske občine bodo delale čast kmečkemu stanu in ne bodo pustile liberalcev na krmilo.
Gospod K a 1 a n kaže na to, da so liberalci sovražniki kmečkega stanu v gospodarskem in verskem oziru. Zato je pa liberalen kmet dandanes nesmisel. Ce se kateri kmečki posestnik obeša liberalcem za škrice, dela s tem proti svojemu stanu, in s takimi proč!
K besedi se oglasi »neodvisni kandidat« gospod Koželj iz Viševka. Prinese s seboj dolg spisan govor in številko »Domoljuba«. Konstatira, da je tu zbranih 400 do 500 ljudi, ter pripoveduje, kako je naš Izveličar od smrti vstal in vedno pozdravljal: Mir vam bodi! Sedaj pa duhovniki delajo le prepir. (Mrmranje med poslušavci.) Nato začne naprej brati »Domoljuba«. Zdaj se pa zgodi nekaj izrednega, česar še nismo opazili pri nobenem shodu. Neki posestnik zakliče: »Krhlja nečemo poslušati!« In takoj zapuste vsi v popolnem redu zborovališče in gredo na dvorišče, kjer se med seboj pogovarjajo. Ostane le kakih pet liberalcev. ki stoje pred Koželjem in poslušajo branje »Domoljuba«. Predsednik nato prekine zbor, ker so zborovavci zunaj. Koželj neha.
Nato nastopi dr. Lampe, da odgovarja Koželju. Takoj pridejo vsi zborovavci zopet nazaj in v par trenutkih je zborovališče zopet napolnjeno. Dr. Lampe ožigosa najostreje liberalno gospodarstvo. Kako so izžemali kranjsko deželo privatni zakupniki pri d a c u , — naši poslanci imajo zaslugo, da se je zasebnim izkoriščevalcem to iztrgalo iz rok, in danes ima dežela samo od žganja 880.000 kron dohodka. Liberalci so pa nasprotovali, ker jim je le za koristi zasebnikov, ne pa za blagor ljudstva. Deželna zavarovalnica se le zato ni ustanovila, ker liberalci hočejo, da bi zasebna podjetja imela dobiček, nečejo pa, da bi se kmečkemu stanu breme olajšalo. Ce ne bi bilo liberalcev, bi bil mir v deželi, ker bi se lahko mirnim potom vpeljale potrebne izpremembe. Dokler pa obstoje krivice, je naše geslo: Boj krivicam! Kdor zdaj kmečkemu stanu priporoča mir, je kmetov sovražnik in liberalec! Zato pa pojde Slovenska Ljubska Stranka neustrašeno v boj za pravice ljudstva, in ta boj bo trajal do zmage!
Z gromovitim odobravanjem so bile sprejete te besede. Liberalci so tiho odšli, zbor se je pa zaključil z viharnimi živio-klici na Slovensko Ljudsko Stranko.
SPLOŠNA STAVKA V SARAJEVU.
Dne 5. maja zjutraj so se zbirale po cestah in ulicah Sarajeva velike gruče stavkujočih delavcev. Policiji in vojaštvu se jih je posrečilo razgnati brez odpora. Prodajalne po mestu so odprte. Razuii v tobačni tovarni v Sarajevu stavkajo delavci tudi po vseh drugih tovarnah po deželi. Opoldne je prišlo k deželni vladi odposlanstvo stavkujočih in predložilo zahteve, ki jih je sklenilo na shodu prejšnjega dne. Zjutraj se je tudi vršil pogreb tistih delavcev, ki so padli kot žrtve predvčerajšnjega spopada. Udeležba je bila zlasti od strani delavstva velikanska. Prodajalne so bile med tem zaprte. Vse se je vršilo mirno. Stavki so se pridrušili tudi delavci tvrdke Feltrinelli. Sploh sc stavka širi. Šole so zaprte in cestna železnica ne vozi. Danes je dospel na pozori-šče bataljon pešcev. Čete v Konjiči in Trnovem so pripravljene na pot. Boje se, da bi ne nastalo pomanjkanje živeža. Poročila od 6. maja trdijo, da je stavka vedno večja. Številu stavkujočih so se pridružili izključno vsi domačini. Uvoz jc zaprt. Hrana se draži. Po nekaterih prodajalnah se prodaja na skrivaj. Smodk in cigaret ni po trafikah več na prodaj. Javna poslopja in tovarne straže še vedno vojaštvo. Konjeniki in pešci krožijo po mestu, iz vseh bližnjih vojaških posadk je dospelo vojaštvo. Tudi vojaški zapovednik EZM. baron Albori je prišel. Vedenje vojaštva je taktno. Policije skoro ni videti na ulicah. Šole, banke in podobno je zaprto. Gruče stavkujočih hodijo pevajoč po mestu in zasmehujejo zlasti ulance. Izobraženstvo stoji na strani dclav-ccv. Na več delavskih shodih se je poudarjalo, da nc dobe kmetje skoro nič za tobak. Zato se upirajo, da bi ga šc v bodoče pridelovali. Pri zadnjih spopadih so bili trije mrtvi. Od ranjencev sc borita dva s smrtjo. Na shodih so sc povdarjale slabe zdravstvene razmere v tobačni tovarni. Reklo se je, da je tam dom tuber-
kuloze za vse Sarajevo. Za povzročitelja zadnjih krvavih spopadov navaja delavstvo vladnega komisarja viteza pl. Zarzickega, ki ni pravočasno odposlal vojaštva, ampak je pustil poseči vines orožništvu.
Po noči je bil po mestu mir. V nedeljo dopoldne je imelo mesto navadno lice. Prodajalne so odprte, o nemirih ni sledu. S pomočjo deželne vlade se vrše dogovori med delavci in delodajalci. Pričakovati je dobrih vspehov. 0 nemirih izvan Sarajeva poročajo, da je vse izmišljotina. Vojaštvo in orožništvo nima več posla. Po noči so zaprli samo dva pijana raz-grajalca. Danes pride najbrž do popolnega sporazuma.
HOHENLOHEJEVA POSVETOVANJA Z VODITELJI STRANK.
V	soboto je zaslišal Hohenlohe dr. Der-schatta, dr. Grossa in Sch\vegla. Ministerski predsednik je izjavil, da je odkrit pristaš splošne volilne pravice, ki jo hoče izvesti na vsak način, kar mu je tudi naročeno. Voditelji so dobili vtis, da misli Hohenlohe na parlamentarno vlado še le potem, ko izvede kompromis o volilni preosnovi in se izločijo razna sporna vprašanja. Glede položaja na Ogrskem je pa izjavil, da je pristaš nagodbe iz leta 1867 in da hoče varovati avstrijske koristi. Hohenlohe upa tudi na kompromis med Nemci in Cehi. Državni zbor se skliče 15. t. m. Včeraj je zaslišal Hohenlohe dr. Ebenhocha. Na Dunaj je povabljen voditelj čeških agrarcev Prašek.
KRVAVI POULIČNI BOJI V LVOVU.
V	Lvovu so imeli včeraj popoldne socialni demokratje shod, na katerem so protestirali proti poljskemu kolu zaradi nasprotnega stališča volilni preosnovi. Govoril je Daszinski, ki je grozil z revolucijo in uporom kmečkega stanu. Po shodu je korakalo kakih 8000 oseb po mestu. Policijski komisar Karabanovvski je ukazal zapleniti rdečo zastavo, nakar so se spopadli socialisti s policijo. Policisti so rabilT sablje in brezobzirno jezdili med množico. Konj je pogazil neko starko, neki ruski je smrt-nonevarno ranjen na roki, tako, da je nesposoben za nadaljne delo. Policija je zaprla vse dohode na ruski konzulat. Ranjenih je bilo tudi več policistov. Pred Mickievviczevim spomenikom je govoril Daszynski, ki je zagrozil z bombami in revolverji, če bo nastopila policija proti demonstracijam za volilno preosnovo.
PRETEP MED ČEŠKIMI NARODNIMI SOCIALISTI IN SOCIALNIMI DEMOKRATI.
Včeraj so imeli češki narodni socialisti majnikov praznik. Po shodu so priredili sprevod. ki se ga je udeležilo 3000 oseb. Nosili so zastavo z napisom: »Proč z rdečimi izdajalci.« Socialne demokrate je ta napis zelo razburil.
Prišlo je do pretepa, ki je trajal dolgo časa. Ko so razkropili pretepače, so ti zapazili nekaj nemških buršev, ki so pa pobegnili. Bilo je še več manjših spopadov med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati.
NAPAD NA RUSKEGA KONZULA.
(Izvirno poročilo.)
Belgrad, 3. maja.
Ruski konzul v Mitrovici O r I o v je šel v večjem društvu na sprehod po okolici. Neki fanatični Arnavt skoči ob tej priliki iz skrivališča, zgrabi konja, na katerem je sedel Orlov za uzdo in nameri na konzula samokres. A v tem je še pravočasno priskočilo oboroženo konzulovo spremstvo, pograbilo in zvezalo zločinca in ga izročilo oblastim. Malo je manjkalo, da se ni zgodilo z ruskim konzulom Or-lovom tako, kakor z njegovim prednikom Ščer-binom.
STAVKE.
R. Ditmar, lastnik tovarne za svetiljke in drugo kovinsko posodo na Dunaju je sklenil od sobote dalje vse delo v tovarni ustaviti. Vzrok je del delavcev, ki že več časa stavka. Delavstvo stavlja zahteve, katerim ni mogoče ugoditi. S tem, da se je delo ustavilo, je 700 delavcev brez posla. — Iz Opave poročajo, da je bilo pogajanje obrtnega nadzornika v Vitko-vici brezvspešno. Centralna direkcija je ustavila vse delo in tudi tiste delavce, ki so prišli na delo, odpustila. — V Inomostu so sklenili vsi delodajalci stavbenega obrta, da odpuste brez izjeme vse delavce, če stavkujoči mizarji in pleskarji do 12. t. m. ne prično z rednim delom. Kakor poročajo, mislijo socialni demokratje odgovoriti na to izjavo s splošno stavko. Obustavljenje dela bi namreč zadelo 6000 delavcev. — Stavka v Ašu traja dalje.
RUSKI NIHILISTI V PARIZU.
V	preiskavi onih dveh ruskih anarhistov, od katerih je enega ubila bomba, so prišli na sled celi prekucijski zvezi, ki ima svoje bivališče v Lansanni in šteje po Parizu mnogo članov. Drugo poročilo iz Pariza poroča popolnoma zanesljivo, da so prišli na sled nihilistov-ski zvezi, katere člani so ruski, romanski in avstroogrski dijaki, ki so imeli v načrtu polno napadov. Pet so jih prijeli, med njimi sta tudi dva zakonska Rubinstein.
PRED BELGIJSKIMI VOLITVAMI.
Dne 27. majnika so razpisane volitve v Uelgiji. Kakor znano, imajo katoličani v belgijskih zakonodajalnih zastopih večino. A ta večina ni tako velika, da bi je ne izpremenil nasproten vihar v manjšino. V poslaniški zbornici imajo katoličani 93 poslancev, združenih nasprotnih poslancev je 73, med njimi 43 liberalcev, 28 socialnih demokratov in pa 2 pristaša Daensa. V senatu pa stoji nasproti 60 katoličanom 42 liberalcev in 8 socialistov. Nasprotniki katoličanov delujejo z vso silo, da bi strmoglavili sedanjo belgijsko katoliško vlado. Lažejo seveda po svoji navadi tako, da se vse kadi. Očitajo katoliški vladi, da ne zna Rospodariti. Najbrže jih jezi, ker so napravili liberalci v Šestih letih 58,967.177 frankov deficita, a katoliška vlada izkaže vsako leto prebitek, ki znaša od leta 1884 sem 170,282.979
frankov. Lepo napreduje pod katoliškimi »na-zanjaki« tudi trgovina in izvoz. Pod liberalno vlado j eznašaia vrednost izvažanega blaga 2,700.000, zdaj pa 4,700.000 frankov. Katoličanom očitajo, da nasprotujejo ljudski izobrazbi po šolah. A kako je v resnici? Liberalci so zapustili 4810 ljudskih šol s 346.012 učenci, zdaj je pa 7032 ljudskih šol z 859.436 učenci, nadalje jc bilo leta 1884 po srednjih šolah 65.000, zdaj je pa že 237.000 dijakov, učiteljev so našteli leta 1879 8328, a zdaj jih je 17.976. Število analfabetov se je znižalo v tem času za polovico. Zato se pa katoličani tudi ne boje dajati odgovor od svojega gospodarstva in stopajo brez strahu pred svoje volilce. Lahko kažejo na liberalno gospodarstvo v marsikateri drugi državi, kjer se pasejo le sebičneži na stroške ljudstva.
RUSIJA.
Novi ministerski predsednik Goremykin se je mudil 4. maja cel dan v Carskem Selu, kjer je predložil imena novih ministrov in svoj program. Goretnykin ima baje vso svobodo v delovanju. Novi kabinet prične delovati še pred otvoritvijo dume, Neko poročilo trdi, da je odklonil Kokovcev finančno ministerstvo. Izvolsky je baje že imenovan za ministra zunanjih zadev. Pričakuje se imenovanje Schwa-nenbacha.
Na črnomorskem brodovju vre. Admiral Kaulbars je zapovedal brezobzirno postopanje. Mornarji v Kronštatu so skrajno nezadovoljni. V Odesi so reovlucionarji obkolili nekega policijskega častnika in ga na mestu ustrelili. Nekega drugega častnika se je namenila vstreliti neka gospa, a je pomotoma ubila z bombo nedolžnega meščana. Gospo so nato policaji posekali na mestu. Omenjena častnika sta bila skrajno brutalna. Šef kabinetske pisarne, knez Obolevski odpotuje na nemški cesarski dvor, kjer izroči nemškemu cesarju pismo ruskega carja. Ob otvoritvi dume se vrši v carjevi zimski palači slavnost, pri kateri bo car Nikolaj navzoč. Člani državnega sveta dobe vstopnice.
V	Kijevu je pomilostil generalni guberna-tor na smrt obsojene roparje. Kazen se spremeni v dosmrtno prisilno delo. Generalni gu-bernator okrajev po stepah, Suhotin, je pozvan v državni svet in odpuščen iz sedanjega mesta.
V	Moskvi se je izvršil atentat na generalnega gubernatorja Dubasova. Ranjen je na nogi. njegov pribočnik je ubit in istotako en vojak gubernatorjeve osebne straže. Napad se je izvršil na ulici in je ranjenih tudi več civilnih oseb. Napadalec sam je baje istotako ubit. Pravijo, da je bil častnik.
Kar se tiče delovanja v gosudarstveni dumi, se je sklenilo na kongresu konstitucio-nalne demokratske stranke v Peterburgu sledeče: Stranka zahteva, ne oziraje se na vero, narodnost, stan in spol, vse državljanske pravice, vpeljavo splošne in enake, direktne in tajne volilne pravice, tako za narodno zastopstvo, kakor za krajevno samoupravo; nadalje postavno uravnanje agrarskega vprašanja in istotako delavskega. Stranka je sklenila tako delati, da bo v slučaju konflikta padla vsa odgovornost na vlado.
Izpred sodišča.
Sodni avskultant zaprt. C. kr. avskultant, g. Gabrijel Germ, se je zglasil v našem uredništvu ter z ozirom na poročilo z dne 4. maja vložil sledeči popravek: Ni res, da je vprašal Ljubi: »Iščete mogoče prenočišča«, ampak je rekel napram Germu: »Kdo ste vi? Jaz vas ne poznam! Ali mene poznate?« Nato Grm: »Kakor zunanjost kaže, ste policaj.« Na to Ljubi: »Boste morali pa drugim povedati«, in ni Rozmanu povedal, zakaj je Grma pripeljal.« Stražnik Ljubi je v imenu zakona peljal Grma v zapor. Grm zaupije: »Ali veste, koga aretujete? C. kr. avskultanta! Škandal!« Grm ni zaklical: »Vi berič, ampak »gospod berič»!« Ni res, da bi bil gospod Grm bolan in nenormalen, ker so dr. Vavpotič, dr. Zupane in dr. Schtister oddali strokovnjaško mnenje, da je g. Germ popolnoma normalen in zdrav. Ni res, da je Grm neprostovoljno šel k Rozmanu, ampak je rekel stražniku: »Saj lahko grem k Rozmanu.« Skozi slepa okna pa ni mogoče gledati, in gospod Jeglič ni mogel poznati na očeh, da g. Grm ni pri zdravi pameti. Priči g. Vadnjal in g. Hladnik sta izjavila, da je Rozman Grma v kritičnem trenotku poznal. Pravilno pa je stališče državnega pravdništva, da je Grm imel pravico ustaviti se aretaciji. Res je, da je bil nasledek zapora žalostek, a ne za Grma. G. preiskovalni sodnik je brez mnenja strokovnjakov izjavil, da je Grm na umu bolan. Res je tudi, da so bili zapori dne 2. aprila jako nesnažni in da so Grma ščipale bolhe. Nesnago pa so pometli, predno jc prišla komisija od okrajnega glavarstva. Državni pravdnik je takoj vložil prijavo ničnostne pritožbe v smislu § 33. kaz. pravd. reda. Opozarjam še, da bom tožil zaradi razžaljenja časti vsakega, kdor bi trdil, da sem sploh bolan, vzlasti pa umobolen ali nenormalen. — Gabrijel Grm, c. kr. avskultant v Ljubljani.
Štajerske novice.
š Št. Lenart v Slov. Goricah. Pri nas smo
začeli odločen boj za dvojezične napise pri vseh javnih uradih, zlasti na poštah. Vse polno prošenj od javnih korporacij (okrajnega zastopa i. dr.) ter od odličnih zasebnikov je izročil gospod poslanec Robič trgovinskemu ministru in pričakujemo v kratkem ugodne rešitve. — Naprej za ljudske pravice!
š Porotne obravnave v Celiti se začno danes. Doslej so določeni sledeči slučaji: Dne
7.	maja: Marija Poj. zaradi detomora (predseduje predsednik sodišča dr. Wurmser); dne
8.	maja: Ervin K.ankovskv, zaradi poneverje-
nja (predsed. dež. sodn. svetnik Kotzian); dne 9. maja: Vekoslav Spindler, zaradi žaljenja časti in Jakob Belič, zaradi uboja (preds. dež. s. s. Gregorin); dne 10. in 11. maja: Franc Ga-beršek in drugi, zaradi goljufije (preds. d. s. s. dr. Schaflein); 12. maja: Pavel Arzenšek in Valentin Kurnik, zaradi umora (preds. d. s. s. Gregorin).
š V Trbovljah se vrši dne 13. t. m. shod z dnevnim redom: Volilna reforma in delavci.
š Iz Šoštanja. Boj, ki so ga nam vsilili tukajšnji nemškutarji z Govedičem na čelu, kaže lepe sadove: Nazori se bistrijo, ljudstvo se zaveda! Sijajen dokaz za to nam je bil prvi občni zbor »Bralnega društva za šoštanjsko okolico«, ki se je vršil 29. m. m. v sosednem Družmirji. Navzočih je bilo nad sto vrlih mož in fantov iz šoštanjske okolice ter zastopnikov sosednih bratskih društev. Pristopilo je k novemu društvu 73 članov. V odbor so bili voljeni soglasno gg.: Ivan Topolnik, Franc Raj-ster, Alojzij Trobej, Jožef Košan, Karol Košar, Jože Rotnik (ki je vodil pripravljalna dela), Miha Raven, Valentin Hriberšek in Ivan Koren.
š Cadramlje. Dne 1. maja letos je minilo trideset let, odkar je prečastiti gospod konzi-storialni svetnik Bezenšek prišel semkaj za župnika. Izredno tridesetletnico je imenovanec slavil v krogu svojih duhovnih sobratov-sose-dov. Obletnico slavil je natihoma, neumorno delovanje njegovo pa med ostalim glasno oznanuje nova cerkev s svojim krasnim zvonikom. Gospod ni opuščal dela, delo pa ni zapustilo njega, ter je vkljub priletnosti mlade-niški čil, duševno in telesno krepak. Dal Bog še mnoga leta!
š V škofovini mariborski sta samo dva duhovnika, ki na enem in istem mestu župni-kujeta po trideset let, to sta gg.: Bezenšek Jurij, konzistorialni svetnik in župnik v Ca-dramljah pri Konjicah, pa Simonič Fran, župnik pri Sv. Janžu na Dravskem polju, kjer deluje od leta 1869. Pred tridesetimi leti so že župniki bili na drugem, ne na sedanjem mestu, gg. NVufzer, tistokrat pri Sv. Kunigundi, sedaj v Rušah; Erjavec v Zrečah, sedaj v Trbovljah; msgr. Herg v Lembahu, sedaj prošt v Mariboru; Hajšek v Makolah, sedaj kanonik v Slov. Bistrici. V pokoju sedaj so tistokrtni župniki gg.: Kolednik, Bosina, Kragl, Simonič Josip.
š Trbovlje. Dne 1. maja se je razobesila na tukajšnji centrali frankfurtarica. Raditega se je pritožilo nekaj zavednih Slovencev na občinski urad, da se zastava odstrani. Gospod župan Roš je bil tedaj sam v uradu, a se ni potrudil k centrali in stvar uredil, ampak na lice mesta je samo svojega namestnika odposlal. Kdor je v resnici ponosen na slovensko srce, bi moral sam storiti svojo dolžnost. Vprašamo vas, kako zastopate slovenske interese v Gradcu kot poslanec, če so vam že domača izzivanja deveta briga! Sedaj pa bi še bili radi državni poslanec? Pri tej priložnosti vas tudi vprašamo, kako je bila stvar z meščansko šolo v Trbovljah? Ali je res, da ste jako veseli, ker je stvar propadla? Vendar se pa tako radi hvalite, kako velik prijatelj šole da ste.
š Poučna predavanja je prirejalo v mi-noli zimski sezoni pevsko in bralno društvo »Maribor«. Predavanj je bilo vsega skupaj 23. To lepo število nam je porok, da morajo priti na dan sadovi, če ne takoj, pa vsaj kmalu. Predavatelji so bili gg.: profesor dr. Poljanec, dr. Pipuš, dr. Korošec, dr. Medved, potovalni učitelj Goričan, notarski kandidat Marinšek, Feliks Robič, odvetniški kandidat dr. Dimnikar in dr. Rožman.
Dnevne noulce.
+ Več prav dobro obiskanih shodov »S.
L. S.« se je vršilo včeraj. Radi pomanjkanja prostora ne moremo daneš priobčiti vseh poročil. Poročilo shoda v Kamniku priobčimo jutri.
+ Nadvojvoda Rainer je daroval še 20.000 kron v ustanovni zaklad, iz katerega dobivajo podpore otroci aktivnih in dosluženih domobranskih častnikov.
+ Osebne vesti. Predsednik graškega nadsodišča dr. vitez P i t r e i c h je prišel v soboto v Ljubljano. — Vojvoda R a t i b o r je prišel v soboto z družino z avtomobilom iz Benetk in se nastanil v hotelu »Union«. — Premeščen jc poročnik Al. F i s c h e r od pešpolka št. 97 k orožništvu.
+ Hrvaške volitve. Združena opozicija je sijajno zmagala. To je vesel pojav za Hrvaško, ako bo ta opozicija tudi značajno delala. »Cista stranka prava« si je osvojila skoro ravno toliko mandatov. Mažarski listi se ra-dujejo te »zmage nad Dunajem«. Ljubljanski župan Ivan Hribar je navdušeno brzojavil Su-pilu, ki je prvi pokazal pot, kako naj hrvaški narod izvojujc zmago. Čudimo sc, da Hribar ni brzojavil tudi Košutu, kajti Supila je vendar komatidiral Košut! So drugi, ki imajo večje zasluge. Več o hrvaških volitvah priobčimo jutri.
—	Poročil se je danes gospod Ivo Sveti-n a , blagajnik kranjske stavbne družbe, z gospodično Mitnico Svetina, rojeno Entra iz Zagorja. — V Zagrebu se je poročila gdč. Blanka Partaš, hčerka vladnega svetnika, z g. Jos. T y k a č c in , ravnateljem kreditne banke v Ljubljani.
—	Zanimiv prizor kaže nam skupina treh' planetov na večernem nebu. Venera in Mart sta se približala drug drugemu, da sta navidezno manj, kot mesečni premer drug od drugega oddaljena. Najbližje sta si bila dne 6. maja, ko sta si bila lc 16 minut (polovica mese-
čevega premera) oddaljena. Venera se približuje sedaj vedno bolj Jupitru in bo okolu 11. maja njemu najbližja. Oddaljena bo približno dva mesečna premera. Okolu 18. maja se bosta Mart in Jupiter najbolj približala, dočim se bo Venera že precej od njih oddaljila.
—	Shod za litijsko dekanijo bo v četrtek 10. t. iti. ob pol 10. uri v Zagorju ob Savi.
—	Imenovanja v pravosodni stroki. Deželne sodnije svetovalec in voditelj sodišča v Podgradu Riliard P a u 1 i n je premeščen v Komen, okrajni sodnik Ivan G u z e I j iz Komna v Volosko, sodni tajnik Amadej M a 11 i o n i iz Gorice k deželnemu sodišču v Trst in sodni adjunkt Rudolf S t e r 1 e iz Buzeta v Gorico. Okrajni sodnik Viktor pl. F r o I i c h v Kanalu je imenovan sodnim tajnikom v Gorici, avskultant dr. Ščitomir Dolenc pa sodnim adjunk-tom v Buzetu.
—	Zanimiv sarkofag so našli v Spljetu v cerkvi sv. Dujuma. V njem je pet lobanj in več kostij. Na eni lobanji je še cela strjena koža in na dveh rokah tudi še koža z nohti nih rokovicah. Zraven so bili tudi še ostanki obleke.
—	Obilen lov. Puljska policija je aretirala zaradi tajne prostitucije namah kar 17 deklet.
—	Poroštvo za prtljago. Avstrijske železnice so doslej odklanjale vsako odgovornost za prtljago potnikov v kolodvorskih »garderobah«. Odškodnina se je mogla zahtevati le od osebe, kateri je bila prtljaga izročena. Vsled raznih pritožb je odredilo železniško ministrstvo za državne železnice, da se bode pričenši s 1. julijem povrnila vsaka dokazana škoda do 100 K.
—	Cesar pri polaganju cerkvenega temelja. V soboto so položili temeljni kamen za novo župnijsko cerkev sv. Jožefa »ob der Laimgrube«. Slovesnosti so se udeležili cesar, nadvojvoda Rainer in Friderik, mnogo dostojanstvenikov in mestnih zastopnikov
—	Strašno razmesaril je železniški stroj tovornega vlaka št. 64 54!etnega pastirja Rudolfa Remca iz Sv. Križa pri Trstu. Strojevodja tovornega vlaka je nedaleč od Nabre-žine zapazil tele, ki je ubežalo črez cestno zavoro proti vlaku. Za živaljo je tekel pastir Remec, da jo reši. Strojevodja je hitro jel ustavljati vlak, toda bilo je že prepozno. Stroj je podrl nesrečnega moža in kolesa so mu porezala obe nogi do kolen. Revček je v najhujših mukah bil pri zavesti in hotel videti odtrgane ude. V Trstu ga bodo zdravniki operirali, da se ga ne loti kankrena._
Ljubljanske novice.
lj V proslavo zmage hrvaške opozicije pri volitvah vršil se je včeraj zvečer v hotelu »Union« koncert, prirejen po tukajšnji hrvaški koloniji. Ker je svirala pri tem koncertu društvena godba, ni mogla obenem svirati pri napovedanem koncertu za člane v hotelu »Ilirija«, zato je pa dovolil g. polkovnik Vucetič, da .ie godba 27. pešpolka igrala v »Iliriji«.
Andrejčkovega Jožefa telesni ostanki. V četrtek 10. t. rn. preneso smrtne ostanke na sv. večer 1874. 1. umrlega slovenskega pisatelja, bivšega c. kr. telegrafskega uradnika Andrej-čkovega Jožeta-Podmilšeka v rakev »Pisateljskega podpornega društva«. Sprevod se vrši iz mrtvašnice pri sv. Krištofu ob 4. uri popoldne. Narode slovenski, spominjaj se tem pri-godom pozabljenega svojca pisatelja - trpina, ter pokaži s pričujočnostjo svojo, da ga čislaš, in da si mu hvaležen na njegovem rodoljubnem pisateljskem delovanju!
lj Na današnji semenj je prišlo toliko tujcev, da so bili že sinoči vsi hoteli prenapolnjeni.
Ij Panorama Kosmorama. Od včeraj do 13. maja se vidijo slike potovanja po slikovitem »Salzkammergutu«.
lj Belo zastavo so obesili danes opoldne na magistratu v znamenje, da ni bilo po 12. uri nobenega aretovanca v zaporu. Kaj takega se v Ljubljani težko kdo spominja. Zapore so naj-zadnji zapustili odgnanci.
Ij Skušnja mešanega zbora »Glasbene Matice« je danes, v pondeljek ob 8. uri zvečer.
lj Cirkus Buffalo Bili ki bo 16. t. m. v Ljubljani priredil dve predstavi bode kazal kot veliko privlačno silo bojevnike vseh važnih bojev zadnjega časa od I. 1861 naprej. Polkovnik Cody, o katerem smo že poročali, je veteran secesijske vojske ameriške. On je bil načelnik oglednikov za časa indijanskih uporov v Ameriki. Nastopil bo načelnik kozakov, ki ima red sv. Jurija, podeljen mu od carja po rusko-turško vojski za njegovo hrabrost v bitki pri Plevni. Med ameriškimi jezdeci sta dva ki sta se bojevala v nemško-francoski vojski 1. 1870. Med Angleži cirkusa so možje ki so služili v Indiji, Egiptu in v Afriki. Videti bodo še konjeniki in topničarji iz filipinske vojske, dalje oni Tom Isabelle, ki je pri bitkiSt. Juan Hi 11 oddal prvi strel na strani kubanskih patrijotov. Še nikoli se ni videlo v isti areni toliko ljudi, ki bi se bili tolikih bojev udeležili.
Ij Sv. maša za rajne deležnike sv. Detin-stva bo 10. maja ob osmih pri nunah.
Ij Mestna tehtnica ljubljanska čudno fuiik-cijonira. Danes ob uri jc tehtal posestnik par volov na dolenjski mitnici. Sprejel je tehtnični listek. Takoj potem jc tehtal iste vole na mestni klavnici in čujte: Tehtali so trideset kil manj. Oba lista in priče so na razpolago. Odkod ta velika razlika. Zakaj mešetarji Ic na mestno vago kupujejo? Ali ve mestna uprava za to; to tudi, tako trdijo ni edini slučaj.
lj Razpisana je služba. Pri mestnem magistratu ljubljanskem popolniti je službeno mesto računskega revidenta z letno plačo 2200 K, z dejalnostnb doklado letnih 400 K ter s pravico do dveh v pokojnino vštetih petletnic po 200 K. Prednost sc pa pri vspre-jemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višju realko z zrelostnim izpitom,
ali pa kako javno trirazrcilno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom. Pravilno opremljene, na občinski svet naslovljene prošnje vlagati je pri predsedstvu mestnega magistrata najpozneje do 15. maja 1906.
Ij Redni občni zbor delegatov okrajne bolniške blagajne ljubljanske bo dne 13. maj-nika t. I., ob pol 9. uri dopoldne v vrtnem salonu restavracije »Pri levu« na Marije Terezije cesti št. 16.
Ij Izgubljen je zlat poročni prstan s črkama F. F. in datumom I. 12. — 1900, vreden 20 kron.
I j Najden denar se dobi v Rožni dolini 16.
Razne stvari.
Odstavljen »prorok«. Pred prilično pol-tretjim letom se je mnogo govorilo o John Aleksandru Dovvieu, ki je ustanovil nekakšno novo versko občino. Imenoval jo je »Kršan-sko-katoliško apostolsko cerkev v Zionu«, katere glavni sedež jc bilo obenem njegovo bivališče v »Zion City« pri Chicagi. Odtod se jc napravil v spremstvu 3000 svojih privržencev na misijonsko potovanje v Ne\v York I. 1903 m. oktobra, da bi pridobil za svojo vero novih vernikov. A doživel je fiasko. Ne\vyor-čani so se smejali »Proroku Fliji III. in prvemu apostolu«, kakor se jc Do\vic sam imenoval, po vseh shodih, ki jih je prirejal in na katerih je skušal pridobiti za svojo vero novih ovčic. ln tako se jc moral vrniti v svoje staro bivališče popolnoma brez vspeha. V »Zion City« pa je znašalo število njegovih privržencev 10.000 vernikov. Vendar se sumi, da je to število malo visoko. — O prejšnjem življenju tega »proroka« je znano, da je živel svoj čas v Avstraliji popolnoma revno. Kapitan Mullet ga je odpeljal potem nekoč na svoji ladiji v Ameriko, kjer jc krpal črevlje. Ljudje so ga imeli tam zelo radi, ker je veljal za pobožnega moža. Osnovanje občine Zion se mu je zelo izplačalo. Živel jc namreč zelo razkošno in je imel temu primerno urejeno tudi svoje stanovanje. Po njegovih sobah je stalo krasno pohištvo in napravil si je bil silno veliko knjižnico. Na svojih »apostolskih potovanjih« je zapravil ogromne svote. L. 1904. je prepotoval Evropo in pripeljal iz Švice milijonarsko hči Ruto Hofer, katere seveda ni bogvekaj obrajtala njegova prava žena v Zionu. Do-\vieva omč je obstojala v njegovi valoviti sivi bradi: s to in s svojo mogočno plešo je zape-liaval mlado in staro. V Zionu ni bilo gledišča, nc zdravnikov, nc lekarn. Prepovedano je bilo svinjsko meso in tobak in celo božičnega drevesca si ni smel nihče o Božiču postaviti, »ker to ni nikjer zapisano v Sv. pismu.« Dovvie si je pridobil po zvitih kupčijah ogromno ozemlje med Chicago in Mihvaukeejem, kjer je nastalo novo mesto Zion City imenovano. Vsa last pa je bila zapisana na ime Do\via. — Početkom aprila pa je nastopila mahoma katastrofa. V palači »proroka« samega je nastal upor in uporniki so brezpogojno zahtevali, da se »propheta« odstavi. Na čelu tega burnega gibanja je stal dosedanji »generalni oskrbnik« cele občine Glenu Voliva. Na shodih Zionistov so padale največje obdolžitve na nekdanjega mojstra in njegova lastna žena Yana je pričala vsa ogorčena zoper njega. Tarnala je, da ie hotel vpeljati mno-goženstvo. Najbolj obtežujoče za proroka je to. da je zašpekuliral penzijski fond zionske občine — milijon dolarjev. Tudi je potrošil preveč denarja za svojo udobnost ,med tem, ko je živelo prebivalstvo občine v bedi. Gospodarstvo Dowia kaže v najboljši luči to. da je vsakega uradnika, ki se mu je drznil ugovarjati, takoj zapodil iz službe in da se je imenoval sam najvišjega gospoda cele občine. — Na nekem shodu je poročal Voliva, da je imel Dovvie v svoji palači sobico, ki je bila znotraj vsa od železa. Okno je imela samo eno in to na hodnik. Bilo pa je zaprto z železnimi žalu-zijami. Čudna je bila v tej izbi postelja, ki je bila tudi iz železa. Mislijo, da bo pokazala bodočnost marsikaj neproroškega, kar se je v tej sobi zgodilo. — Ko je Dovvie zvedel za upor v njegovi palači, se je mudil v Teksasu. Vest ga ie tako razburila, da je bil mahoma ves divji in je pretil z osveto. Rekel je, da bo nastopil, čc bo treba, z mečem v roki, kakor so to storili Izraelovi otroci, in bo branil s pomočjo svojih »vernih« svoje pravice. Takoj se je tudi napotil nazaj v Zion City in se je menda zdaj že vrnil. Privrženci Volive so se pripravili že na vsprejem in je mogoče, da pride ob pro-rokovem prihodu do burnih prizorov. O tem pozneje.
30.000 kron znaša glavni dobitek loterije za dom cesarice Elizabete. Na to opozarjamo cenjene čitatelje z dostavkom, da se vrši žrebanje nepreklicno 17. maja. Priporočamo to domorodno in humanitarno podjetje v podporo z nakupom srečk po 1 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
DR. ŠUSTERŠIČ O PRINCU HOHENLOHE.
Dunaj, 7. maja. Ministerski predsednik princ Hohenlohe se je posvetoval včeraj s po-
slanci iu dvornim svetnikom Marchet, grofom SyIva-Taronca, princem Alojzijem Llechten-steinom in z načelnikom »Slovanske zveze« dr. Š u s t e r š e č e in. Popoldne je sprejel ministerski predsednik predsedstvo poljskega kluba. Kakšen utis da je napravil ministerski predsednik na dr. Šusteršiča, se je izrazil dr. Šusteršič sledeče: Princ Hohenlohe je napravil name nad vse povoljen utis. On bo izvedel spi. in enako vol. pravico, ker je popolnoma prepričan o potrebi splošne in enake volilne pravice, in ker je to tudi krona za gotovo zahtevala. Princ Hohenlohe smatra volitve na podlagi starega volilnega reda za politično ne-mogočnost. Da hi se pa krona umaknila, je do cela izključeno. Iz besed princa Hohenlohe se razvidi in dobi trdno prepričanje, da je splošna iu enaka volilna pravica za Avstrijo kategoričen Imperativ. Da princ Hohenlohe pošteno namerava kar najhitreje izvesti splošno in enako volilno pravico in se hoče brezpogojno ustaviti vsakemu zavlačevanju, se jasno vidi tudi iz tega, da vzdržuje (iautscli-Bylaiidtovo predlogo. Princ Hohenlohe namerava najprej doseči kompromis med nasprotujočimi se interesi. Princ Hohenlohe je napravil name utis povsem modernega moža, ki goji popolnoma moderne, demokriatične nazore. Uverjem sem, da je baron Gautseh storil volilni reformi jako dobro uslugo s tem da je predložil kroni princa Hohenlohe svojim naslednikom. Državni zbor se skliče iznova IS. majnika. Do tistega časa se utegne skoraj govoto odločiti, ali je že najdena podlaga za kompromis. Danes ob pol 1. uri popoldne sprejme ministerski predsednik poslanca dvornega svetnika P I o j a, in nato predsedstvo češkega kluba, poslance dr. P a -čaka, dr. Stranskega, dr. Krainara, dr. H e r o 1 d a in dr. Z a č e k a.
DR. PLOJ IN HOHENLOHE.
Dunaj, 7. maja. Danes je bil sprejet od min. predsednika dvorni svetnik dr. P I o j, za njim predsedstvo češkega kluba.
HOHENLOHE IN WEKERLE.
D u n a j, 7. maja. Ministerski predsednik princ Hohenlohe pojde v četrtek v Budimpešto, da se posvetuje z VVekerlom.
ATENTAT NA NOVO ŽELEZNICO.
T r s t, 7. maja. Pod tirom nove železnice so zasledili celo zalogo dinamita tako pripravljeno, da bi se dalo ob ugodnem trenotku už-gati. Oblasti molče popolnoma o tem neprijetnem odkritju, a iz Trsta je že odposlana preiskovalna komisija.
ZMAGA HRVAŠKE OPOZICIJE.
Zagreb, 7. maja. Končni izid volitev je sledeči: Združena hrvatska in srbska koalicija 32, čista stranka prava 18, izven strank 4, narodna stranka 34. Skupna opozicija ima torej 54 poslancev, za 20 več od bivše vladne narodne stranke. Sabor se snide 9. t. m. _ _____OGRSKE VOLITVE.
S z a t m a r, 7. maja. Pri volitvah je prišlo do krvavega boja med Mažari in Rumuni. 3 Rumuni so ubiti, 6 težko ranjenih. Glavni na-padavci so zaprti.
STAVKA V SARAJEVU.
Sarajevo, 7. maja. (Kor. urad.) Stavka je končana, ker so ugodili zahtevam delavcev.
VOLITVE NA FRANCOSKEM.
P a r i z , 8. maja. Doslej je znanih 376 izvolitev. Izvoljenih je: 65 konservativcev, 26 nacionalistov, 50 progresistov, 56 levičarskih republikancev, 73 radikalcev, 65 socialističnih radikalcev, 30 zedinjenih radikalcev, 93 zmernih socialistov. Stranke večine so pridobile ie 23 mandatov. Potrebnih je 123 ožjih volitev.
Pariz, 7. maja. Udeležba pri volitvah je bila izredna. Glasovalo je do 80 odstotkov volivcev. Vlada je pritiskala z vso silo na izvolitev svojih pristašev. V Nizzi 'je kandidiral anarhist Lucian Israel, ki so ga zaprli, ko je nalepljal plakate.
Pariz, 7. maja. (Kor. urad.) Znanih je 421 volitev; ožjih volitev je 153, večina pridobi 35 in izgubi 11 mandatov.
GENERALNI GUBERNATOR UMORJEN.
Jekaterinoslav, 7. maja. Generalnega gubernatorja Pedarevskega je, ko se je peljal na kolodvor, napadlo šest revolucionarjev, ki so ga umorili s streli. Napadalci so ušli.
RUSKA REVOLUCIJA.
R i g a , 7. maja. 40 revolucionarjev je napadlo vojni brzojavni oddelek. Vzeli so 31 pušk.
SAMOUMOR BARONA.
Dunaj, 7. maja. Major baron Braf se je v svojem stanovanju ustrelil.
REPUBLIKANCI V LISBONI.
Lizbona, 7. maja. Republikanca Mo-habo je na kolodvoru pričakovala velika množica ljudstva, ki jo je policija razgnala z golimi sabljami.
ZAPRTI KNEZI.
Pariz, 7. maja. Knezi Wrede, ki so na sumu, da so pokradli mnogo srebrnine po hotelih, so bili v Parizu aretirani.
Poslano.
Z ozirom na insesat ,,Noben Buf-falo Bili v Ljubljani" oziroma otvoritev nove manu'akturne trgovine ,,pri Slonu" v današnji številki »Slovenca" naznanjam vljudno, da s tem o t v ar jam popolno novo trgovino, na kar že sedaj opozarjam velecenjene p. n. odjemalce, ter se priporočem njihovi veleč, pozornosti.
Velespoštovanjem
io s 3-3 FRID. HODSCHAR.
Kupujte
narodni l^alc^!
Takoj kupim dobro ohranjen izigrani
Planino
«• (klavir)
CD
gdhkscd;
Modre
angleške ševiot in kamgarn-obleke za gospode so sedaj v modi, od 14 gld. naprej. 1057 i P Največja izbera oblek 0 za gospode in dečke, ■ kakor tudi konfekcije za dame - in deklice po znižanih cenah.
O. Bernatovič
Angleško skladišče oblek
a Ljubljana, Mestni trg 5.
Ponudbe na upravništvo.
1055 1
Kuharica
dobro izvežbana v vsakovrstni najboljši kuhi in dobro vajena gospodinjstva, želi stalne, le boljše službe, najraje v mestu ali na deželi h kakemu g.
duhovnu.	1058 3-1
Nasloviti: Kuharica, poste restante št. IOO, Kostanjevica, Dolenjsko.
J{rtur Sedtok
c. kr. davčni pristav
JLeopoldina Sedlak roj. tfainz
Dunaj
poročena dne 6. majnika 1906 Jtfesto vsacega posebnega naznanila
1054 (1-1)
JLjubljana
v=

M
MI
IX IX IX IX IX IX IX IX IX IX IX IX IX
NAZNANILO.
Ljublj'anski kamnoseški mojstri uljudno naznanijo častitemu občinstvu, da bo, kot doslej imel vsakteri
^ ■ zalogo	.
nagrobnih spomenikov
edino le na svojem delavniškem prostoru v Ljubljani, torej se tam pri novem pokopališču ne bo prodajalo in dobilo nikakoršnih spomenikov in tudi ne sprejemalo naročil.
Opozarjamo, da se naj slavno občinstvo od nikogar na novem pokopališču ne da pregovoriti za kako naročilo, ker se edino le zanesljivo, dobro in trpežno blago dobi naravnost pri kamnoseških tvrdkah v Ljubljani, bodisi za napravo novih spomenikov in rakev ali za prestavljanje starih spomenikov in rakev na novo pokopališče.
Prosimo, naj se častite stranke kot do sedaj z zaupanjem obrnejo do nas in zagotovljene naj bodo točne, solidne in cene postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
ISnocij Čomernik Feliks Tomon Alojzij Uodnili.
Ljubljana, 1. maja 1906.
999 (3-1)
U
u u u
IU
u u
u
u u u u u u u
»291 129
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vne vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k* vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000'-
Zamenjava ln ek»komptuje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje sreftke proti kuranl tapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devinkuluje vojaške žonltnlnske kavcije.
Eskompt ln Inkasno menlo. tu
Bonna naroSUn,
Podruinioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet B čeki In nakaznicami.
Občni zbor »Podpornega druitva tobačne tvornlce" u Liubljani.
Predsednik Catar Alojzij poroča o društvenem delovanju sledeče:
Mnogokrat se čuje, da naše društvo ne deluje dovolj. Pa naglašati mi je, da smo lansko leto posredovali v mnogih slučajih za svoje člane, ne glede na to, da imajo naši člani lani skozi šestnajst tednov po 3 krone bolniške podpore. Lani smo odposlali meseca januarja prošnjo na glavno ravnateljstvo za zboljšanje plače. Naprosili smo gospoda državnega poslanca dr. Žitnika, da je posredoval za nas in res že meseca aprila so nam vsem nekoliko izboljšali plače. Hvala gospodu poslancu za njegovo posredovanje, (Zivio-klici dr. Žitniku.) Meseca februarja 1905 so izpo-znali zdravniki dva delavca za nezdrava in bi ne bila mogla postati stalna delavca. Pa smo posredovali in izposlovali, da sta postala le stalna delavca. Meseca oktobra 1905 so pa nameravali odposlati dva delavca na dopust. Odposlali smo takoj brzojavno prošnjo, ki smo jo utemeljevali še pozneje pismeno. Gospod dr. Žitnik je posredoval in veliko pripomogel, da delavcev niso poslali na dopust. Gospod predsednik navaja še druge slučaje, ko je posredovalo društvo za delavko Jakopič, delavca Ivana Belič, Ivano Krušič, Frančiško Ločnikar in Pavšnar. Končno omenja še zadnje številke »Tobačnega delavca«, ki trdi, da so le socialni demokratje izposlovali zagotovilo finančnega ministra, da se preosnuje starostna delavska preskrba. Dejstva ne utaje, da je dal finančni minister zagotovilo za izboljšanje delavske starostne preskrbe depu-taciji krščansko-socialnemu delavstvu, ki jo je vodil profesor Šturm. Sploh pa ni bilo še duha in sluha o socialno-deinokratični zvezi tobačnega delavstva, ko smo se že mi potegovali za izboljšanje delavske starostne preskrbe.
Dr. Krekov govor.
Dr. Krek je razvil sledeče misli: Na občen zbor sem prišel na povabilo, da govorim. In sicer smatram to vabilo tako, da nekoliko podrezam. Gre se zato, da se vaše društvo še bolj poživi, še bolj ojači. Vaše društvo ima vse predpogoje za lepo bodočnost. Člani so tu. In za vaše društvo se je toliko zgodilo, kakor še za malokatero drugo. V nebrojnih slučajih so posredovali poslanci za vaše zahteve in doseglo se je jako veliko. A nekaj je pa, kar se mora grajati. Namreč to, da se premalo skrbi za to, da bi se društvo tudi uživilo med člani in pa, da se čutijo vsi člani kot ena družina. Zdaj je pa tako, da pada vsa odgovornost na odbor, ki pa tudi ne more storiti vse. Vse nalagati le predsedniku, ne gre in potrebno je, da delujejo vsi odborniki, potrebno, da se porazdeli delo in če ne zadostuje odbor, naj pa pomagajo pri društvenih poslih tudi člani. Pred vsem je potrebno, da se vrše redni mesečni shodi. Tako društvo s tolikimi člani pa je imelo zadnji shod meseca septembra. Za zgled navaja .Jesenice. Tu se vrše shodi redno vsak mesec. In na teh shodih so se delavci izobrazili tako, da nastopajo sami za svoje koristi in število članov je naraslo na 800. Reklo se bo, kje dobiti govornikov. Kje so jih pa dobili na Jesenicah. In vendar so Jesenice daleč od Ljubljane. Pri rednih shodih se bodo že vzgojili med vami, ki bodo nastopili. Saj za nastop na delavskih shodih ni treba drugega, kakor da pove vsak, kje ga čevelj žuli. Ne straši naj vas in odbor, da bi ne bila začetkom udeležba velika. Sčasoma bo prišla potreba, da se udeleže člani shodov v meso in kri delavstva. Po shodih bo prišlo delavstvo tudi do edinosti in na shodih bo razpravljalo o svojih zahtevah in na ta način bo tudi jako olajšano delo odboru, ker bo stalo delavstvo za odborom. Nadalje želi dr. Krek, naj bi se vršile odborove seje v »Zvezinih« prostorih. Vabi tudi člane »Podpornega društva«, naj pridno zahajajo v »Zvezine« prostore »Slov. kršč. soc. zveze«, ki so ob enem tudi društveni prostori. V nadaljnem svojem govoru razpravlja govornik o soc. dem. zvezi, ki se hvali, koliko stori za tobačno delavstvo. Kaj pa pomenja zveza. Saj ima sorazmerno le malo članov. Pride jih komaj po sto na tovarno. To pač ne pomenja vsega delavstva in zato tudi zveza ni zastopnica vsega tobačnega delavstva. Za vas je največje važnosti, da imate močno svoje krajevno društvo. To društvo naj pa gleda, da je v zvezi z ljudskimi zastopniki. Zdaj ima naše društvo stik z zastopniki najmočnejše stranke, ki niso še nikdar odklonili, kadar ste kaj zahtevali. Zato pa skrbite po svoji moči in vplivajte, da se izvolijo res pravi ljudski zastopniki.
Vaše društvo šteje veliko članov. A tudi še tako ponosna zgradba lahko pade. Zato skrbite, da ne pade vaše društvo. In to ni nemogoče. Ce pade ta zgradba, pretekla bodo leta, da se zopet ustanovi tako močno delavsko društvo. In stali boste, kakor ste, ko društva še bilo ni in potiskali posamezniki kljuke po pisarnah. Preziranje in poniževanje bi bila posledica.
Vaše društvo ima lahko, če hočete sami lepo bodočnost. Najstarejše stanovsko društvo tobačnega delavstva jc tudi še najmočnejše. Za vašimi zahtevami stoje zastopniki najmočnejše stranke v deželi. Postane lahko središče tobačnega delavstva v Avstriji. In če se bo delalo, kakor sem obrazvil, se to lahko zvrši.
Navadno se končajo govori: Upam, da se v prihodnjem letu društvo šc lepše razvija in kakor je že običajen konec govorov na shodih. Končam pa svoj govor z besedo: Čakam!
Kako se bo razvilo delovanje vašega društva, tako se bodo vršili mesečni shodi, seje. Ca-(am! (Živahno odobravanje.)
Stik s tobačnim delavstvom drugod.
Po dr. Krekovem govoru pravi predsednik Catar, da odbor pač ni imel veselja sklicavati rednih shodov. Člani namreč premalo obiskujejo shode. Naznanja, da je odbor v pismeni zvezi tudi s »Krščansko zvezo tobačnega delavstva«. Obrnil se je pismeno na gosp. prof. Sturma, ki jc posredoval, da je obljubilo finančno ministrstvo izboljšanje delavske starostne oskrbe. Nato je govoril g. profesor, da je rad pripravljen zastopati tudi zahteve našega društva in sicer po »Državni zvezi kršč. tobačnega delavstva«. Priporoča naj se po »Drž. zvezi kršč. delavstva« društvo obrača nanj. Pridobili smo si tako poleg naših, za naše koristi vrlo delujočih drž. poslancev še vplivnega prijatelja na Dunaju. V ožji stik moramo pač stopiti z delavstvom po drugih tovarnah, a to se mora zgoditi tako, da ostanemo združeni doma v samostojnem krajevnem društvu.
Spomenica. — »Naša moč«.
Sporazumno s predsednikom Čatarjem nasvetu je Moškerc, naj odpošlje društvo novo spomenico glavnemu ravnateljstvu o zahtevah ljubljanskega tobačnega delavstva. Potrebno je, da se ponovi prošnja za prej ko mogočo preosnovo delavske starostne preskrbe. Nastopi naj se tudi za izboljšanje plač jako slabo plačanih moških delavcev. V spomenici naj se tudi prosi, da lahko dobi delavstvo premog v tovarni po znižanih cenah. Da bo pa obsegala spomenica vse težnje ljubljanskega tobačnega delavstva, nasvetuje, naj se zaslišijo želje in pritožbe delavstva iz posameznih oddelkov. Danes 14 dni pa sklepaj vse delavstvo o zahtevah na shodu. Nasvet je obveljal, kakor tudi predlog predsednikov, da imenuje društvo za svojega tajnika Moškerca, ki je izjavil, da sprejme to mesto, a le pod pogojem, da posluje brezplačno. Moškerc se nadalje zahvaljuje tob. delavstvu, ki je glede naročnikov na prvem mestu. Želel bi, da postane prav vsak član vašega društva tudi naročnik »Naše moči«. List bi se tako lahko zdatno povečal, kar je splošna želja našega delavstva. Imenoma se pa zahvaljuje delavkam Erženovi, Peterčevi, Rojčevi in Snojcvi, ki brezplačno izvršujejo ne baš prijetni posel ekspedicije lista »Naša moč«. Geslo bodi: Kar te boli, v list, vsi delujmo za list. Če delajo z vso silo nasprotniki za svoje liste, delujmo tudi mi.
Na predlog Simončičeve se sklene, da se razmotriva o uvedbi še enega plačilnega razreda v društvu in se o tem sklepa čez 14 dni na izrednem občnem zboru.
Reši se tudi neka pravovarstvena zadeva in se sklene, da v prihodnje določuje odbor o podelitvi pravnega varstva.
Odbor.
Novi odbor je sestavljen sledeče: načelnik Alojzij Č a t a r, podnačelnik Frančišek Ii u-č a r, podnačelnica Antonija Hočevar, tajnica Josipina L u k n a r, glavni blagajnik Jožef V o g r i č, kronistinja Ivanka Kosec. Odborniki in odbornice pa: Frančišek Verbič, Ivan Zaje, Marija Gotz, Nežika Zupan; namestniki: Bučar Frančišek I., Zupan, Žnideršič; pregledniki računov: Svetek, Kosec Marija, S e v e n c, N a r t n i k.
je obkolila turška vojska v vasi Vlahu pri Stru-mici, kjer se je mudil obenem s četami vojvod Stojča Bokalova in Rize Atanasova. In tu se jc zapričela krvava bitka, ki je trajala od jutra do večera. Poginili so v njej vsi četniki, katerih je bilo 46, razun vojvode Bakalova, ki se je srečno živ odtegnil. Tu je gotovo poginil Vanko, če se tudi misli, da se je ranjen rešil. Ta misel izhaja odtod, ker niso med padlimi mogli zaslediti Yankovega trupla. Mogoče je, da je zgorel živ v neki koči z nekaterimi drugimi četniki vred. A te zadnje so deloma rešili.Poškodovani so tako, da jih je komaj spoznati.
Yankov je bil eden najbolj idealnih makedonskih borilcev. Delal je samo za ideale in ni iskal za to nobene posebne koristi. Žrtoval je za domovino rodbinsko srečo in življenje in ostavil vdovo s šestimi otroki brez vsakili gmotnih sredstev.
Yankova in njegove čete je izdal Turkom bolgarski vojvoda Yane Sandonski, ki ima na Vesti že več podobnih zločinov. Sandonski misli s tem uničiti vrhovitiški komitet, kateremu načeluje Cončev in prej tudi pokojni Vankov.
Jaz sem polkovnika Yankova osebno poznal. Bil je velik Slovan in zlasti vnet za jugoslovansko idejo. Uprav gorel je za slogo med Bolgari in Srbi. (ire mu vsekakor zasluga, da se spominja nanj vsak iskren Slovan.
Pred smrtjo Yankova je padel v nekem prejšnjem spopadu s Turki v bližini Bitolja makedonski vstaš Djordje Sugarov. Vsega skupaj je padlo takrat pet četnikov. Turške izgube so bile silno velike. Sugarov je bil prej učitelj iu je pristopil makedonski notrašnji organizaciji že v prvih početkili. Za njo si je tekom časa pridobil ogromnih zaslug. Ime njegovo bo ostalo v spominu in Bolgari v Makedoniji so z njim mnogo izgubili.
Ravno ko sem to pismo končaval, sem prejel vest, da je zlikovec vojvoda Yane Sandonski padel pri Nevrakopu. Po poročilu se je boril Sandonski deset ur iu potem padel in junaško umrl. Obenem z njim je padlo 24 četnikov. Na turški časi iznašajo izgube 100 mož mrtvih in ranjenih. Vojvoda Sandolski je bil istotako sovražen Bolgarom kakor Turkom. Ropal je, koder je pač mogel in narodu je storil silno zla. Zato ga je ljudstvo sovražilo, in ne bo nihče žalil njegove smrti. Prej je bil narednik v bolgarski vojski. Brez discipline je bil in ni maral pokoriti se nobenim naredbam. Priznati se mu mora samo to, da je bil silno hraber v bojih.
Po svetu.
Pogibelj bolgarskih vojvod v Makedoniji.
Sofija, 2. maja.
Turška vojska je pričela z vso energijo preganjati bolgarske čete po Makedoniji. Zato se spopadi med bolgarskimi vstaškimičetami in turškimi vojaki vedno ponavljajo, če se tudi četniki pogosto tega ogibljejo. Izidi takih spopadov so za bolgarsko revolucionarno organizacijo vselej žalostni. Že to spomlad je poginilo 15 bolgarskih vojvod in je bilo uničenih ravno toliko bolgarskih čet. Med vojvodami, ki so padli, se nahajajo tudi najtaktnejši in najmočnejši revolucionarji, ki so provzro-čitelji gibanja in četovanja po Makedoniji.
Kako velike so izgube na bolgarski strani v zadnjem času, je razvidno po tem, da ni toliko vojvod poginilo ves čas četnikovanja, kakor jih je padlo v tem kratkem času.
Prav na Veliko noč je padle na daleč znani največji makedonski revolucionar Atanas Yankov, bivši bolgarski polkovnik. Yankov jc Makedonec, doma iz vasi Zagoričani. To selo so lansko leto do temelja razdejale grške čete in ubile do sto njegovih prebivalcev. Ko jc Srbija leta 1876 napovedala vojsko Turčiji za »oslobojcnje in nezavisnost«, je vstopil Vankov v srbsko armado kot dobrovoljec in se v več prilikah prav junaško izkazal. Po vojski je vstopil v bolgarsko vojaško šolo in postal potem častnik. Pred nekaj leti, ko se je pričenjal v Makedoniji razvijati vstanek, je hotel Yankov tudi sam v Makedonijo, da bi se boril za svobodo svoje domovine. A tega mu niso dovolili. Nato je odložil častniško čast in šel v Makedonijo, kjer se je neumorno boril za izvojevanje svobode. Njegova družina je ves ta čas živela v težkih gmotnih razmerah v Sofiji, ker je bil Yankov s tem, da je odložil oficirsko čast, izgubil tudi pokojnino. A to njega samega ni oviralo v boju za zboljšanje stanja svoje nesrečne domovine. Prejšnje leto se mu jc bila ponudila prilika, da sc vrne nazaj v armado, a ni tega maral. Delal je neumorno dalje skupno z generalom Cončevom, svojim ne-razdružljivim drugoni in prijateljem.
Meseca marca jc šel v Makedonijo, da da četam, ki so bile pod njegovim poveljstvom, potrebne naredbe. O Veliki noči, 16. aprila, ga
nik za mesto domorodcev. Plača 2000 rupiev ( okoli 2600 K), razun tega priboljški. Naslov »D ,11, Pioneer Press, Aliahabad«. Torej na noge, v Indijo! To je kakor nalašč za tiste, ki hočejo visoko! Naj ne zamude ugodnega trenotka! Take prilike so redke!
Olimpske igre. Iz Aten poročajo od srede o zmagah pri oliinpskih igrah sledeče: V dis-kuškem metanju je zmagal neki Unec, v skakanju neki Amerikancc. Izmed ciklistov so bili prvi na cilju trije Francozi. Zmagalci de-filirajo pred kraljem in prejemajo med burnim odobravanjem občinstva nagrade iz rok kralja samega. Dozdaj so dobili Nemci 10 nagrad, Avstrijci 4 (med temi eno Čeh),Ogri 4 in Finci dve.
Največja in najstarejša lekarna na svetu je v Moskvi. Lekarna je bila ustanovljena pred 200 leti, ima v službi 700 oseb iu dobiva za prodana zdavila povprečno na dau do pol milijona kron. Posebni kontrolorji preiskavajo natančno vsako naročeno zdravilo iu naročbe, ki prihajajo od zunaj po pošti, se odpošiljajo istega dne.
Ogenj je nastal v gledišču v Velikem Becskercku na Ogrskem. Požarni hrambi se je posrečilo ogenj zadušiti, vendar je škoda zelo velika.
Borzna poročila.
fKreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzl dunajsko borzo 5. maja 1906.
Umor v boju za nevesto. Iz Kotora poročajo: Pred nedavnim časom se jc zaročilo v neki bližnji vasi zelo lepo dekle z nekim Dulnetičem. Nato je sklenil neki drugi ljubimec Pribilovič, ki sc je tudi potegoval za dekle, zaročenko odpeljati. A Dulnetič je za načrt zvedel in ga naznanil sodniji. Orožništvo jc Pribiloviča prijelo. Baš ko so ga peljali orožniki v zapor, je pritekel za njim Dulnetič in ga ustrelil. Nato je zbežal, a so mu orožniki že na sledu.
Volilni dan — prost šole. Ker se bodo na 9. maja rabili za volitve v dunajski občinski svet šolski prostori in bo ta dan po ulicah tudi živahnejši promet, so sklenili okrajni šolski sveti oziraje se na varnost mladine ta dan napraviti prost rednega šolskega pouka. Isto se bo zgodilo najbrž tudi 11. maja, ko se bodo vršile ožje volitve.
250.000 dolarjev odškodnine za kihanje. V Chicagi je v neki kavarni neki Daj/idson prosil gospoda Folia za užigalico, a ko si jc hotel ž njo zažgati smodko, se je Foliu tako kihnilo, da je prišlo do burnih prepirov ter jc bil Folio celo aretovan. Zaradi tega toži sedaj Davidsona za odškodnino 250.000 dolarjev.
Življenjska zavarovanja ameriških miljar-derjev. Zanimivo je, kako visoko zavarujejo navadno ameriški trgovci svoje dragoceno življenje. Iz tega se da jasno sklepati na veliko premoženje, ki ga imajo ti ljudje. Samo premije, ki jih plačujejo društvom, so za marsikoga znatno premoženje. Tako je zavarovan n. pr. v New Jorku James L Colgate na pol-drug milijon dolarjev, August Belmont na 600.000 dolarjev, George W. Vandcrbilt na milijon dolarjev itd. Najvišje je zavarovana družina Wananaker v Filadelfiji nam reč na 3.855.000 dolarjev. Naposled je pa tem bogatašem tudi potrebno skrbeti za bodočnost. V svojem življenju namreč dobivajo z drznimi in ogromnimi špekulacijami milijone, a jili istotako tudi izgubljajo. In zato dajejo takemu modernemu Krezu misliti starinske besede: »Nihče se nc more pred smrtjo smatrati srečnega«.
Iznajditelj nove razstrelne snovi profesor VViirtenberger ponesrečil. V Fast Chesteru je iznašel profesor Wiirtenbergcr snov, ki eksplodira z dvajsetkrat večjo močjo, kakor dina-mit. To snov jc pokazal učenjakom, ki so bili nad njo vsi razočarani. Izplačati se mu je obljubilo za iznajdbo miljon dolarjev s pogojem, da ne bo treba snovi zažigati z užigalico, ampak potom elektrike. To je toraj moral šc iznajti Wiirtenberger in če je tudi vedel, da je stvar zelo nevarna, se je vendar lotil dela z vso vnemo. Ko jc približal iznajdeni snovi električno iskro, je ta nenadoma eksplodirala. Profesorju so zgoreli pri tem vsi lasje, a po obrazu ima tako nevarne poškodbe, da je njegovo življenje v nevarnosti. Zdravniki so izjavili, da če tudi ozdravi, nc bo nikdar več videl.
Ministra Iščejo. Neki indijski list prinaša sledeč inserat: »Išče sc — ministrski predsed
Saloibenl papirji.	Den.T	Blago
	99 95	10015
	9975	99-95
4*/, avstrijska kronska renta	99 90	10010
l*/, , zlata renta . .	117 85	118 06
1*/, ogrska kronska , . .	95 85	96 06
f/. , zlata , . .	114 40	114 60
4*/, posojilo dežele Kranjsko	99 60	101-
i'1%'1, posojila mesta Spljet . .	100-60	10150
t V/. , , Zader . .	100	
I1/,*/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	100 70	101-70
i*/, češka dež. banka k. o . .	99 85	100 45
f/. . , , ž. o. .	100-05	100-15
t'/«"/. zast. pisma gal. d. hip b. .	100 50	101 60
i V/, peš t. kom. k. o. z 10*/. pr.	10B 65	106 60
illt'l, zast. pisma Innerst. hr.	100'20	101-20
I1/.*/. • • ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 50
i1/,'/. , „ , hip. banko.	I00-—	100 50
4',',*/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	loo-—	101 —
1 '/,•/. obl. Češke ind. banko . .	100-50	101-50
4•/, prior. Trst-Poreč lok. .	99-90	
i'/, prior. dol. žel. ....	19-50	100 —
?•/. , Juž. žel. kup.'/, 7,	314 35	316 35
i1',*/, avstr. pos. za žel. p o	100-55	10155
Br 6 fi k e.		
Sroiko od 1. 1860'/, .....	1*8 -	200 —
, , 1864 .....	285 25	287 25
	158 -	160 -
„ zem. kreditne I. emisije	292 75	302 76
II , .	298 -	307-60
, ogr. hip. banke . . .	266 -	273--
„ srbske i frs. 100—	101 -	109 —
, turško ...	! 53 2"i	164 25
Basilika srečke	23 S5	25-85
Kreditne ,	»71 -	481-
Inomoške	78 --	84 -
Krakovsko ,	90	94
Ljubljanske	69	6f .50
Avstr. rud. križi ,	60	51 50
Ogr. ...	31 25	33 2»
Rudolfove ,	67 -	62 -
Salcburške ,	69 -	74" -
Dunajske kom. „ .	•>20	5 !0 60
D e 1 n 1 o e		
Južne železnice.....	131 -	132-
Državne železnico ...	681 75	68276
Avstr. ogrske banCne delnicc	1647-	1(57 —
Avstr. kreditne banke . .	693 -	694 —
Ogrske , , ...	821- ■	822 -
Zivnostenske , ■ •	2«2-—	214-
Premogokop v Mostu (Briix)	651-50	653 —
Alpinske montan.....	571-50	572-50
Praške žel. indr. družbe . .	2745	2765-—
Rima-Murdnyi . . . . .. .	681-25	682-25
Trbovljske premog, družbo	276 -	277 -
Avstr. orožne tovr družbo . .	600'- '	605--
Češke sladkorne družbo . .	'49 -	150" —
V a 1 n t a.		
C. kr. cekin ....	11-34	11 38
	1913	19-15
	23-47	23-53
SevereignB ..>....	23 96	24-04
Marke........	117-20	117 40
Laški bankovci......	95 55	9r, 75
Rublji.........	263 25	2.">4'—
Dolarji........	4* U	S .
Učen	ie	O'
se sprejme za trgovino z modnim blagom. — Karol Recknagel, Mestni trg 24.	1039 2 i
Kdor želi kupiti domačega sta-950 3 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
V delo sprejme
2 mizarska pomočnika
Anton Črnetič, mizarski mojster v Knežaku na Notranjskem. Plača po dogovoru. — Sprejme tudi mizarskega
učenca.
1042 3—1
pr* Žrebanje ,3-0 nepreklicno 8r,8 17. maja 1906	Glavni dobitek Kron 30*000 Kron
Srečke cesarice Elizabetlnejc doma po 1 krono priporom	i Ljubljansk. kreditna banka J. C. Mayer, u Ljubljani.
M kolesa
znamka poznavalcev
DUrkoDD-kolesa =
WMI nvr r predujočijovsem
WAFFEN- kolesa.
Oglejte si nove modele pri edinem zastopstvu za Kranjsko:	1005 3—1
IVAN JAX in SIN, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
Najboljše urejena delavnica za popravila v hiši.
Pater E. Leifner,
€ C
e
G
provincijal in nadzdravnik v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, je in še uporablja z najboljšim uspehom proti kataru © v želodcu in v črevih, pa tudi ^
proti obolelostim v jetrih ^
©
©
G. Piccolija, dvornega n založnika Nj. Svetosti in ^ lekarja v Ljubljani, Du- © najska cesta,	©
1 steklenica velja 20 vin. in se © vnanja naročila z obratno pošto © 2371 izvršujejo.	I 3 g
©o<3<jooo©©©©©eoooo<a®©©©©©eoooooo©
želodčno tinkturo
cv.
C/5
OJ >
v
>N
« S
a co
"3
3 '
O M J3
Rt
(U t/l
»O
o
Ui 18 as
co o
C >
o
35 |
B
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. .Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na
Dunaju, "VVippUngrer-strasse 2». 720 39-13
to
OJ
I
co
je najbo jše in najfinejše
čistilno sredstvo.
nasproti ene naj večjih postaj južne železnice na Slovenskem, z izvrstno upeljano restavracijo, re-nomirana prenočišča, domač vodovod, lastna razsvetljava, vrl in ena njiva, vse pohištvo in posodje se radi bolezni lastnika proda pod zelo ugodnimi pogoji. 1037 Naslov pove upravništvo tega lista.
^OOOOOOOOOOI04000000000
o
1
a 111
>0*
a o
A Usojam si uljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem oddal zastop*
stvo svojega mlina za Ljubljano in okolico gospodu
J. SPOLJARIČU
O
jO jn ostane moje skladišče nadalje še na starem prostoru v Vegovih O ulicah štev. 6 (tik realke). »
Jf	Priporočam ob tej priliki svojim cenj. odjemalcem svoje obče kot naj-
fl boljše pripoznane
® ^mlinske pridelke«* 9
in zagotavljani, da se bodo cenj. naročila izvršila kot preje točno in vestno.
Z odličnim spoštovanjem	Jf
Vinko Majdič. q
DOOOi
8
2
1016 3—3
OOOOOOOOOOIOIOOOOOOOO<

*tm
NOBERI
BUFFALO BILL v LJUBLJANI
nI vožnelSi kot otvoritev nove modne trgovine
„PRT SLONI !"
v soboto, 5. maja 1906 v Ljubljani, Prešernove ulice 50 ~ vis-a-vis pošte.
Več osebno prepričanje.
i +0*0
^Katoliška Bukvarna"
v Ljubljani
priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.:
Missale Romanum
a)	za kapele in manjše cerkve:	Kron
Oblika male četvorke. Velikost 30X22 1/2 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....25 80
isto z zlato „ „ „ „ ....	27 50 Oblika četvorke. Velikost 31X22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............32 40
isto z zlato „ .............34 80
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	42"—
isto v črešnjevo-rdeči aH olivkasto-zeleni teletnini . . .	49 20
isto z drugobarvanimi vložki..........54'—
b)	za večje cerkve:
Oblika velike četvorke. Velikost 34X25 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo...........35 50
» zlato „ ...........38-—
bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu	50'—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	53'—
isto z drugobarvanimi vložki...........54-—
Oblika male pole. Velikost 36X25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............43 20
isto z zlato „ .............44 40
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	52 80
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	57 60
isto z drugobarvanimi vložki...........60-—
Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel 271/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . 384
Ritus benedietionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae ex ponti-ficali romano depromptus. Vezano.........2 76
Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano excerptae. Vezano..............3'75
Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale
Romanum etc. 36X25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . 3360
Graduale de tempore et de Sanotis juxta ritum
sanetae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano . 5 28 Isto rdeč in črni tisek............768
Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine
cantu eleg. vezano..............9 72
Isto cum cantu eleg. vezano..........1560
Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39X241/2 cm (stranske 14x24 i/2 cm). Cena cele garniture 16 70 Isto v velikosti 40X27 1/2 cm (stranske 16x27 i/2 cm). Cena cele garniture..............16'—
Missae pro defunctis. Oblika četvorke 31X22i/2 cm
platno, rdeča obreza...........
usnje,
zlata „ . . . , .......
Isto. Večja oblika 26x25 cm. Platno, rdeča obreza
usnje,
826	„ zlata
3-48 6 — 696 456 7-20 840

Dannerbauer-Pugnet, Praktisches GeschSfts-buch fiir den Ourat-Clerus Oesterreichs. Vezano ... 24-
Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z jako ličnim Passe-partout robom, velikost 57X44i/2 cm, brez okvirja. .
z lepim lesenim okvirjem in šipo........
Slika njega Prevzvišenosti kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jeglič a v isti velikosti in slični
izvršitvi.................
z lepim lesenim okvirjem in šipo........
O