PnItiiliM nhAiM t cuCotMi Leto XI., št« 265 Ljubljana, petek 14« novembra 1930 Cena 2 Din Upra vmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Telefon it 3122. 3123, 3124. 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul - Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi Dri pošt ček zavodih: Ljub* ljana St 11 842 Praha čislo • 78 180 VV-en št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122, 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Likvidacija revolucije v Braziliji Vlada ima diktatorsko polnomočje do sklicanja ustavo- tvorne skupščine Rlo de Janeiro, 13. novembra, d. Objav« Ijena je bila naredba predsednika Vargasa, glasom katere ima provizorna vlada abso« lutno zakonodajno in izvršno oblast, dok« ler ne bo izvoljena nova Narodna skup« ščina, ki bo sklepala o novi ustavi države Naredba razpušča obenem vse provinci« ja'.ne parlamente in mestne občniske odbo« re. V veljavi ostane še samo »habeas cor« pus« za obtožbe občega prava, razen za državne uradnike in prestopke, ki spadajo pod kompetenco izjemnih sodišč Zvezne države obdržijo še v naprej svojo financ« no avtonomijo. Revolucionarna vlada ;e tudi prevzela vse obveze preišnje zvezne vlade iz raznih posojil. V dekretu je dalje rečeno, da bo nova državna ustava repu« blikanska in postavljeno je izjemno so« dišče za vse politične prestopke. Včeraj so se ukrcali prvi izgnanci Var« gasove vlade, med njimi tudi bivši senator v Rio de Janeiro, Machado, ki je bil do predsedniških volitev zaradi svojega izred« nega govorniškega daru ljubljenec ljud« stva. Med izgnanci se nahajajo dalje še direktorja prejšnjih vladnih listov in rav« nateljii nekih severo«amerrških podjetij. Danes so zasedle senatno palaoo revo« lucijonarne čete iz Rio Grande do Sul, par« lamentarna avla izgleda kakor vojaško ta« borišče. Bivša predsednika Prestes in Luis sta izgnana za deset let iz Brazilije Nova v'a« da je ukinila ameriško in francosko vojno misijo češ da sta preveliko finančno bre« me za državo. Akcija nemške vlade za znižanje cen Vlada je poverila to nalogo posebnemu odbora — Borba proti karte- lom skušal z njimi sporazumno urediti zadevo. V slučaju, če pa se bodo protivili zniža« nju cen, potem jih bo vlada k temu pri« silila Javnost bo obveščena o stanju te akcije s pomočjo radija tn časopisja. Od« bor bo naperil predvsem svojo akcijo proti kartelom, ki so g'.avni krivci za to, da so cene za vse žrvljenske potrebščine daleko višje, kakor bi bilo sicer pričako« vati. Berlin. 13. novembra, d. Državni kabi« net nadaljuje razprave o uvedbi široko* potezne akcije za sistematično znižanje cen živil in predmetov potrebnih za vsaK« danje življenje V ta namen je bil sestav« Ijen poseben odbor kateremu predseduje državni kance',ar dr. Briinmg Člani tega Jbora so državni finančni minister Diet« r ch, državni minister za delo Stegerwald, minister za prehrano Schiele. predsednik državne banke Luther in kot zastopnik ministrstva za narodno gospodarstvo dr« žavni tajnik Trendeilenburg in pruski tr« govski miirster dr Schreiber. Odbor je že izdelal natančen načrt za potek akcije za znižanje cen. Stopil bo v pogajanja z v poštev prihajajočimi indu« strijskimi in gospodarskimi krogi ter po« Posebno obširne odredbe se pripravlja« jo za znižanje cen živil in pa premoga, dalje tekstilnega blaga m vseh drugih življenskih potrebščin Odbor se bo opi« ral tudi na pomoč zveze nemških mest, ki bodo stavile na razpolago vse potreb« ni statistični materija! Preprečen državni udar v Moskvi Aretacije številnih višjih častnikov aretirati Stalina in Varšava. 13. novembra, d. Varšavski listi objavljajo daljša poročila o načinu ln vzrokih aretacije številnih častnikov v sovjetski rdeči vojski. Med drugim so bili aretirani oficirji, ki so zavzemali razne visokfe položaje v vojnem komisarijatu, med njimi tudi vg', častniki proslule udarne divizije »Rdeča zastava« Vsi aretiranci so obtoženi, da so pripravljali drža-vni udar ter hoteli aretirati Stalina o priliki 11. obletnice oktoberske revolucije. Pri. aretirancih so zaklenili agenti GPU številne dokumente, te katerih je razvidno, da so pripravljali rdeče vojske — Zarotniki so hoteli oklicati diktaturo državni udar in hoteli proglasiti za dlkta torja Rikova Zarotnike j« Izdala neka višja balerina velikega moskovskega gledališča, ki je živela z enim od aretiranih boljševiških visokih častnikov v zelo. tesnih odnošajib ter uživala njegovo popolno zaupanje. Bila pa Je sočasno tudi v službi politične policije ter je isti Izdala vse zarotnike. Zaradi te zarote je bil tudi aretiran bivši predsednik sovjetskih komisarjev Rikov ter pregnan v Suhum. V zvezi z njo je bil ustreljen tudi član vojno-revolueionarnega sveta Tanasov. Omejitev nabave vojnega materijala Zastopniki Male antante predlagajo nadzorstvo nad vojnimi proračuni Nemške in sovjetske zahteve 2©neva, 13. novembra d. Pripravljalna razorožitvena konferenca se je bavila na ▼čerajšnoi seji pred vsem z vprašanjem omejitve nabave vojnega materijala. To vprašanje sta načela zastopnika Nemčije in sovjetske Rusiie. Kot prvi je govoril Japonski delegat Sat-tn, ki je govoril proti neposrednemu omejevanju zalog vojnega materijala, ker je pri sedanjih prilikah skoro nemosoče izvesti kake mere, ki bi bile v resnici uspešne v tem pogledu. Pač pa je za indirekt.no omejitev oboroževanja in vojnega materijala s tem. da se uvede kontrola vojnih proračunov posameznih držav V sličnem smislu so govorili tudi zastopnik Male antante. in sicer Antoniades za Rumunijo. Fierlinger za češkoslovaško in Markovič za Jueosla vijo. K temu stališču se je pridružil pozne Je tudi belgijski delegat Bonrauit. Zastopniki skandinavskih držav pa so predlagali kombinacijo obeb metod Dele gati sovjetske Rusije in Nemčije pa so odločno vztrajali pri svolib zahtevah, da se sa vsako državo posebej določi najvišji kontingent orožja in vojnega materijala. ki ga sme imeti v njenih skladiščih Francoski delegat Mas3igli se je obširno pečal z mnenjem nemškega generala Seeckta. ki zatrjuje, da bodo igrale v bodočih vojskah glavno vlogo male toda tehnično taborno opremljene ln Izvežbane armade, ki bodo izvedle z velikim elanom prvi sunek po napovedi vojne. Omenil je v zvezi s tem, da goji baš ta način vojaške vzgoje Nemčija, ki Ima skoro vso mladino organizirano v raznih športnih la bojnih organizacijah, kjer se neutrudno pripravlja za morebitno vojsko. ženeva, 13. novembra a. Prvi del lord Cecilovega sklepa, ki se Izreka v splošnem deln za metodo omejitve vojnega materijala preko suplicitete oborožitve, Je bil pri glasovanju sprejet Danes Je pripravljalni razorožltvenl odbor nadaljeval razpravo o vojnem materijala ter še poostril dosedanji utis. da večina odbora noče spremeniti svojega prejšnjega negativnega stališča. Italijanski delegat de Marini je glede tega ravno pred nekaj dne vi poudarjal, da se je ta materijal v zadnjih letih Izredno povečal. Spričo takšnega položaja Je grof Bera- sdorff ponovno obrazložil načelno stališče nemške vlade v odboru in Izjavil, da obravnava vprašanje oborožitve z moraličnega, zgodovinskega in politlčn. vidika Konvencija za razorožitveno pogodbo je brez Izravnave oborožitve brez pomena ZEMELJSKI PLAZ ZASUL 100 OSEB Velika katastrofa v Lyonu — Zemeljski plazovi so porušili več hiš in pokopali nad sto oseb — Tragična usoda reševalcev Parts, 13. novembra, s. Strašna in nenavadna katastrofa je zadela daines ponoči mesto Lvon. Ob 1.14 ponoči se je zrušil obronek griča, okoli katerega teče zelo narastla reka Saone, na mestni del San Jean ter zasula tamošnje ceste c. več tisoč kubičnimi metri zemlje. Zemeljske plasti so zasule več hiš. v katerih ie bilo nastanjenih deset rodbin. Na prva poročila o katastrofi sta odhitela na kraj nesreče dva oddelka ognjegascev. ki so takoj pričeli reševalna dela. Jedva pa so pričeli z reševanjem zasutih rodbin, ko se je okoli dveh zjutraj ponovno odtrgala plast zemlje, ki je bila še mnogo večja kot prva ter pokopala pod seboj vse gasilce ter stražnike, ki so prihiteli na kraj katastrofe, da bi zaprla dohode do njega. Sedaj že ni več nade, da bi bili zasuti prebivalci ali gasilci še živi Kakor poroča »Pariš Midi«, se ie zemlja v času od 1.15 do 4. zjutraj pod-sula nič manj kot petkrat ter pokopala pod seboj dvanajst, deloma sedem do osem nadstropnih poslopij s stanovalci ter neko bolnico z vsemi bolniki. Razen tega je bilo zasutih 24 gasilcev in policijskih uradnikov, ki so takej po katastrofi prihiteli na pomoč ter pričeli v luči ognjemetov reševati in že spravili 30 ponesrečencev še živih izpod razvalin. Lyonska katastrofa se je pričela s plazom s tristo metrov visokega griča Fouvrie-re, s katerega se je najprej odtrgala dvesto metrov široka plast zemlje. Na griču Fouvriere, ki ga obkroža reka Saone v polkrogu, stoji znana romarska cerkev Notre Dame de Fouvriere in razgledni stolp. Najboli razdejani sta cesti in hiše ob Ch črnin Neuve in Rue Framassac. Obe cesti, ki tečeta pod gričem, sta sedai več metrov visoko zasuti s kamenjem in zemljo. Ob Rue Neuve je nagromadenega nad 20 metrov visoko zemlje. Na drugem mestu je nastalo ogromno žrelo, ki je približno 270 m široko in meri 50 metrov v premeru, v katerem je izginilo več štiri do pet nadstropnih hiš. Bolnico v Chastzenuxu, ki je že včeraj kazala več razpok, je bilo treba izprazniti, kakor tudi v bliži ležeči dom sionskih sester. Vzrok ogromnega plazu je .iaj-brže ta, da so nekateri studenci, ki izvirajo pod gričem Fouvriere, zaradi nalivov zadnjih tednov močno narastli. ker pa se voda ni mogla odtakati. je izpodkopala pod zemljo ogromne votline. ki so se sedaj porušile. Slika, ki jo nudi te kraj katastrofe, je strašna. Na dolžino 400 metrov in širino 200 m se je podsul Fouvrierski grič v ogromem kup zemeljske mase. iz katere se vidijo razvaline posameznih šest do osem nadstropnih hiš. Kakor cenijo, 9e je podsulo okoli 20.0500 kubičnih metrov zemlje. Iz tega ogromnega kupa molijo razvaline hiš. ki se zdijo, kakor da bi bile presekane z ogromno sekiro po sredini na dva dela. Zaradi tega se vidijo povsod notranjosti stanovanj. Prva trupla, ki so iih spravili na dan, so strahovito razme-sariena in jih skoraj ni mogoče spoznati. Do sedaj so agnoscirali samo nekaj gasilcev po uniformah. Po mestu krožijo najrazličnejše govorice o številu žrtev. Govori se o več sto mrtvih. Lyon, 13. novembra, g. Strašna katastrofa. ki je zadela lyonski mestni del San Jean. je po zadnjih policijskih ugotovitvah zahtevala okoli 100 žrtev, izmed katerih pa je bilo mogoče do sedaj spraviti le nekatere na dan. Med mrtvimi je tudi 20 gasilcev, ki so prihiteli. ko se je podrla prva hiša. na pomoč. Pod razvalinami je najbrže tudi še večje število težko ranjenih, katerih stokanje in ječanje je mogoče še vedno čuti. Reševalna dela so morali a.-radi nevarnosti, ki grozi rešiteljem, začasno ustaviti. V krogih strokovnjakov domnevajo, da je katastrofa naspala zaardi tega. ker so se podsule ogromne podzemeljske votline. Očividci pripovedujejo strašne podrobnosti o uso-depolnih trenutkih, ki so jih preživeli nesrečni stanovalci zasutih hiš. Večino je katastrofa zalotila sredi spanja. Najprej je bilo slišati votlo bobnenje, ki ie trajalo več minut, nakar je sledila oo-polna tišina. Prebivalstvo se boji. da se bo serija plazov še ponovila. Samo katedrala, ki je zidana na skali, bo morda ostala ohranjena. Ostali mestni del je popolnoma izgubljen ter so ga a mrzlično naglico izpraznili še tekom nočnih ur. Prebivalstvo, ki je moralo zapustiti svoje domove, je začasno nastanjeno v bolnicah in vojašnicah. Katastrofa, ki se je pričela nekako ob 2. zjutraj, je trajala s kratkimi presledKi skoraj dve uri. Kako hitro so se vrstili plazovi drug za drugim, dokazuje iudi dejstvo, da je presenetil tretji plaz sanitetni avtomobil, ki je hitel na kraj nesreče, da bi odpeljal ranjence. Plaz je ujel avtomobil sredi ceste ter ga popolnoma razbil, osobje pa, ki se je vozilo z njim, je bilo ubito. V Madridu se rušijo hiše Madrid, 13. novembra s. V Madridu s« Je podrl velik dem 8-nadstropne nove hiše. Do sedaj so izkopali štiri trupla. Nadaljnje žrtve katastrofe leže najbrž še pod razvalinami. Porušena beograjska kavarna Beograd, 13. novembra p. Danes se j« porušila stara beogTajska kavarna Lesko-vac. Ulico, v kateri je ta kavama, namreč nivelirajo in so pri tem delu izpodkopaH tudi temelje kavarne, ki se je zato poru-šila. K sreči v tem času v kavarni ni bilo nikogar, tako da človeških žrtev ni bila Priprave za povratek Otona Habsburga Senzacionalne informacije berlinskega lista - Oton baje namerava priti v Avstrijo 21. novembra Berlin, 13. novembra, g. Kakor kažejo vsi znaki, se razpravlja o vprašanju po« vratka nadvojvode Otona na Madžarsko že popolnoma oficielno. Ženevski dopisnik »Vossische Zeitung« je baje izvedel iz za* nesljivega vira, da sta te dni obiskala dva gospoda iz Avstrije, ki sta v najožjih sti« kih s Heimwehrom, merodajna mesta švi« carskih železnic, da bi izvedela, kaj bi sto« rila švicarska vlada, če bi nadvojvoda Oton potoval preko švicarskega ozemlja ter bi ga v Buchsu na švicarsko«avstrijski ob« mejni postaji oficielno sprejeli. Železniška oblastva so odgovorila, da zanima poto« vanje Otona, ako bo potoval kot običajni potnik v običajnem vlaku, samo pregle« dovalca voznih listkov. Če pa bi namera« val Oton potovati oficielno in s posebnim vlakom, bi se morala gospoda obrniti za pojasnila na politični oddelek zveznega sveta Tega koraka gospoda iz Avstrije nista storila. Po vsem tem se domneva, da bo nadvojvoda Oton potoval skozi švi« co v noči od 20. na 21. novembra z ari« berškim ekspresnim vlakom. Razumljivo je, da v Ženevi ne vedo ničesar o tem, kakšen nalog sta imela oba gospoda iz Avstrije. Dejstvo, da sta vprašala za po« jasnila, dokazuje, da gre za popolnoma do« ločeni načrt. »Vossische eZitung« zatrjuje, da so njene informacije absolutno zanes« ljive. Razkrita zarota v severni Italiji Italijanske oblasti so baje odkrile protifašistično zaroto, ki je bila razpredena po vseh severnoitalijanskih mestih Dogodki v Nemčiji omajali zaupanje v mir Briandov odgovor na kritike njegove zunanje politike — Francija hoče samo mir Pariz, 13. novembra AA. V poslanski jfcornici je minster za zunanje zadeve Bri-and odgovoril na govor, ki ga je imel poslanec Marin. V tem govoru je poslanec Marin zahteval politiko odločne roke. Bri-and je odvrnil, da je vedno naglašal, da je treba v pričo sedanjega stanja Evrope pričakovati močnih valov reakcijonarnih sil in da bo organizacija miru trčila na hude ovire. Zatem Je Briand navajal, da so zadnji dogodki v Nemčiji omajali zaupanje v mir. Francija pa Je dovolj močna, da more mirne duše računati z vsakim iznenadenjem. Ako hoče Francija rešiti vprašanje svojega razmerja do Nemčije, se mora postaviti na stališče odločnega zagovornika miru. »Zbornica«, je nadaljeval Briand, »se mora odločiti, ali naj vlada nadaljuje politiko, ki jo zagovarjata večini obeb zbornic. Politiko, ki jo pobijajo neki govorniki, ni moja, marveč je to politika vlade. Zatem Je Briand zavrnil čitke In klevete. Nanosled je Briand opozoril na uspehe kf jih je dosegla Francija na raznih področjih, zlasti v vprašanju manjšin. Svoj ?ovor je Briand zaključil s tem, da je bila r Locarau Franciji dana formalna obljuba, da Nemčija nikoli ne bo segla po sili, da bi izpremenila poljsko mejo. ★ Mussolini sprejel Stahlhelmovce Rim, 13. nov. AA. Havas poroča, da je Mussolini sprejel voditelja in odposlance Stahlhelma. Voditelj Heinke se je'zahvalil predsedniku italijanske vlade za prijazen sprejem v Italiji. Pristavil je, da se StahI* helm dobro zaveda, da se mora v svoji bor« bi proti liberalizmu in marksizmu nasloniti na idejo fašizma. Podjarmljeni narodi de« le isto usodo in bodo morali zato vzpore» diti svoje delovanje. Mussolini se je zahva« lil za pozdrav in dejal, da se raduje priho« da nemškega odposlanstva. Svojo zahvalo je zaključil s tem, da ie izrekel odwoslan> cem svoje simpatije za Stahlhelm. Nato je bil med Mussolinijem in odposlanci daljši razgovor. Zagreb, 13. novembra, č. »Novosti« poročajo iz Milana, da se v tamošnjib krogih govori o odkritju široko razpredene protifašistične organizacije, ki se je raztezala po vsej severni Italiji. Dasi fašistični listi o tem ničesar ne poročajo tvori ta zadeva vendar predmet vseh debat in razgovorov v Italiji. V zvezi z odkritjem te zarote je bil aretiran tudi sin znanega italijanskega nacijonalista Batistija. Tudi aretacija v zaporu umrlega univerzitetnega profesorja Rensija se spravlja v zvezo s temi razkritji. Rensi je bil dober Mussolinijev znanec in nekdanji socijalistični tovariš. Skupno sta svoječasno pobegnila v Švico in skupno sta so zopet vmila v Italijo. Rensi je slm-patiziral z Mussolinijevim fašističnim po-kretom, toda v zadnji dobi se je ločil od njega in prešel v tabor antifašistov. Aretirani Batisti je bil takoj prepeljan v Rim. V zadnjih dneh so bile izvršene številne aretacije tudi v Milanu, Parmi in Reggio Emiliji. Skrivnostna nesreča v Vidmu Trst, 13. novembra č. V Vidmu se je pripetila včeraj nenavadna nesreča. Neki 28-letni Noacco Luiggi je šel po neki ozki poti, kjer se je spodmaknil in padel. Takoj nato je sledila strašna eksplozija, ki je nesrečneža popolnoma raztrgala. Ugotovilo se je, da je Imel pri. sebi več ročnih bemb, ki so pri padcu eksplodirale. Novi inšpektorji fašistične stranke Rim, 13. novembra AA. Uradni list objavlja odlok predsednika vlade, ki z njim imenuje poslance Trista. Bianchija, Rema Ranierija, Josipa Steinerja to Alberta Verdia za inšpektorje fašistične s'.ra*jkc za dobo prihodnjih treh let. Konfinacija ocfJičnepa fašista Grosseto, 13. novembra AA. Vodstvo rasistične stranke Je odstavilo dr. Fr. De- ciji v Orbetellu, kjer je Izdal fašizem. Razen tega je bil dr. Depalma obsojen od provinčne komisije pod predsedstvom pre-fekta na petletno konfinacijo zaradi zločinske akcije proti režimu. Potres v Bofogn! Rim, 13. novembra h. Včeraj so Čutili v Bologni nekaj lahkih potresnih sunkov. Pariz, 13. novembra h. Kakor poroča »Matin«, so čutili na Gotlandu to v okolici Skowbya močne potresne sunke, ki pa so na srečo povzročili le neznatno škodo. London, 13. novembra h. Včeraj malo pred 18 uro so čutili v Erseyu dva močna potresna sunka. Zapozneli volilni teror v Bolgariji Sofija, 13. nov. AA. Narodni poslaneo Kozmicki je predal ministru notranjih za* dev interpelacijo, zakaj se v obmejnih kra« jih ne ukine preki sod, ki obstoji tam 2o n4 leta 1925. Interpelacija zahteva vsaj olajšave pri sojenju. Sofija, 13. nov. AA. List »Zarja« poroča, da sta bila zemljoradniška poslanca Mar« kov in Daskalov pri predsednika vlade Ljapčevu in ga opozorila, da vlada v kraju Pasardžfka še vedno volilni teror. Imperialna konferenca London, 13. novembra AA. Poučeni k roki sodijo, da imperialna konferenca ne bo rešila vprašanja gospodarske politike med dominioni ta da bo to vprašanje pridržano konferenci, ki bo prihodnje leto v OttawL Nemiri v Peru Newyork, 13. novembra AA. Pri izgredih v Malpasu v Peruju so ubili dva Asr.e-i-icsna. eres"a Avstrijca to 15 Perij-".cv. 350 Angležev in Američanov je dobilo za- palme, ki je pripadal fašistični orgaolza- poved, da morajo zapustiti Peru. Francoski gostje v Zagrebu Zagreb, 13. novembra, č. Davi so prispe, H iz Beograda v Zagreb člani francoske delegacije, ki se je udeležila svečanosti od. kritja spomenika hvaležnosti Franciji. V Zaorebn so bili svečano sprejeti. Opoldne jim je bil v hotelu Esplanade prirejen ban« ket. Popoldne so položili venec na grob francoskih vojakov, nakar so si ogledali mesto, zvečer pa so odpotovali ▼ damo. vino. Dr. Korošec v Zagrebu Zagreb, 13. novembra 6. Iz Splita je prispel danes semkaj dr. Korošec, ki ostane tu nekaj dni, nakar se bržkone odpelje v Ljubljano. Dr. Gospodnetič nevarno obolel Beograd, 13. novembra č. Pomočnik finančnega ministra dr. Gospodnetič je nenadoma težko obolel. Nameraval se je podvreči neki lažji operaciji, zaradi nenadnega poslabšanja stanja pa je moral to namero opustiti. Njegovo stanje je dokaj kritično. Konferenca produktnih borz Novi Sad, 13. nov. p. V veliki dvorani produktne borze se je pričela danes kon« ferenca produktnih borz iz Beograda, Za» greba, Novega Sada, Skoplja in Sombora. Na konferenci razpravljajo o sanaciji po« Ijedelske krize, o izenačenju borznih uzane in taks in o vprašanjih, ki so na dnevnem redu prihodnje konference srednjeevrop« skih produktnih borz, ki se bo vršila 14. t m. v Budimpešti Bolgarsko - jugoslovenska mešana komisija Beograd, 13. novembra č. Člani glavne mešane bolgarsko-jugoslovenske komisije so prispeli danes v Caribrod. kjer bodo proučili elaborate terenske obmejne komisije. Nato odpotujejo v Sofijo, kjer se bo vršilo zadnje letošnje zasedanje te komisije. Prihodnji sestanek se bo vršil šele spomladi. Na Dunaju aretiran ubijalec iz Zagreba Dunaj, 13. novembra s. Pred nekaj dnevi Je bil varnostni urad obveščen od zagrebške policije, da je iz Zagreba pobegnil trgovski nameščenec Mihael Radišič, ki ga policija zasleduje zaradi uboja ključavničarja Zorine v-Kustošiji pri Zagrebu. Radišič je po dejanju pobegnil v Gradec, od tam pa na Dunaj. Danes dopoldne so ga prijeli v četrtem okraju, ko je skušal izvršiti žepno tatvino. Radišič je na policiji deloma priznal svoje dejanje v Zagrebu. Pripovedoval je, da je bil dne 23. oktobra v neki gostilni v Kustošijl priča, ko je neki gost tepe' natakarico. Radišič je nato potegnft nož ter sunil ž njim neznanega gosta, šele pozneje Je Izvedel, da Je gost zaradi poškodbe umrL / Kooperacija agrarnih držav pri izvozu žita Važni sklepi beograjske konference državnih izvoznih družb — Skupna kontrola izvoza — Sporazum o enotnih cenah anketa lesnih trgovcev v Celju Važne zahteve lesnih trgovcev v obrtno-pravnem, železniško-tarii- nem in davčnem pogledu Beograd, 13. novembra. M. Skupna konferenca zastopnikov izvoznih družb in ekspertov agrarnih držav, ki je tri dni zasedala v Beogradu, je snoči zaključila svoje delo in sprejela naslednjo resolucijo: Skupna konferenca izvoznih družb Bolgarije, Madžarske. Poljske. Rumunije tn Jugoslavije smatra za primerno, da v cilju organizacije izvoza pšenice, koruze in ovsa stavi naslednje predloge: 1.) Vsaka država, zastopana na tej konferenci, ima najprvo ustvariti organizacijo, ki bo kontrolirala vso količino proizvodov, namenjenih za izvoz, in ki bo garantirala, da bo blago iz njene države prodano inozemstvu samo pod pogoji, določenimi po centralnem uradu, ki se bo osnoval v smislu druge točke te resolucije. Modalitete te kontrole bodo sporočili posamezni nacijo-nalni zavodi centralnemu uradu. 2.) Predlaga se osnovanje centralnega nrada posebej za vsak predmet, v prvi vrsti za pšenico, koruzo in oves. Sedež urada naj bo tam, kjer bo najbolj odgovarjal važnosti proizvodov in trgovskim potrebam glede kupovanja in prodaje. 3.) Vsak teh uradov lahko vrši kontrolo tudi nad večimi proizvodi. 4.) Vsaka nacionalna organizacija pošlje v te urade svoje zastopnike, ki tvorijo skupno odbor z nalogo, da določi cene ta prodajne pogoje. 5.) Za države, ki prihajajo v poštev za skupno operacijo, sklepajo kupčije le državne avtonomne organizacije, pooblaščene od dotične nacijonalne organizacije (s.iidi-kati itd.), na svoj lastni račun, toda samo po ceni in pod pogoji, določenimi po cen- Beograd. 13. novembra, p. Po uspeli konferenci, ki so jo imeli ministri dr. Kuma-nudi, Uzunovič, Maksimovič in Preka v Ja-sodini, so danes odpotovali v Stalac in od tam v Kruševac, kjer jim je bil prirejen zelo svečan sprejem. V navzočnosti ogromne množice naroda je pozdravil gg. ministre župan Drenovec, nakar se je vršila konferenca ministrov z zastopniki naroda, ki so obrazložili želje in predloge glede raznih lokalnih potreb. Minister dr. Frangeš je v svojem govoru med drugim naglasil. da bo urejeno plačevanje davčnih zaostankov tako, da se bo vršilo odplačilo v petih letnih obrokih. Kraji, ki so bili prizadeti od elementarnih nezgod, bodo oproščeni davkov. Zgradari-oa bo primerno znižana. Dr. Kumanndi je Razveseljiv dogodek Sofija, v novembru. Ni še dolgo temu, ko se je mogla čitati v bolgarskih listih bolj ali manj ostra pri' tožba proti jugoslovenskemu poslaništvu v Sofiji, češ da se je v neki stvari obrnilo na sofijsko mestno objino z dopisom v srb» skem jeziku. Bolgarski listi so pisali, da je to proti mednarodnim običajem in da bi bilo naše poslaništvo, če že ni pisalo bol« farski, moralo sestaviti svoj dopis vsaj v rancoskem jeziku. Stvar je sama na sebi gotovo malenkost« na, a če pomislimo, da se je dogodila med dvema tako sorodnima narodoma, kakor st2 bolgarski in naš, mora v resnici zabo« leti v dno srca vsakega poštenega Slovenca. Brat brata nagovori v svojem jeziku, pa se čuti nagovorjenec užaljen, ker ga brat ni nagovoril v jeziku, ki je obema tuj. Pred par dnevi pa je kralj Boris sprejel v svečani avdijenci novoimenovanega ju« gosi venskega poslanika. Sprejem se je r» ši! v prisotnosti zunanjega ministra Buro« va. Jugoslovenski poslanik Vukčevič je. Iz« ročajoč svoie povenlne listine, nagovoril bolgarskega kralja v srbsko=hrvatskem je« ziku in kralj Boris mu je odgovoril boU garski. Tako se je torej to za vsakega pa> metno mislečega človeka popolnoma jasno vprašanje rešilo na najvišjem bolgarskem mestu tako. kakor se je edino moglo in moralo rešiti. In prijx>mniti je treba, da sedaj ni bilo čuti niti enega bolgarskega glasu, ki bi bil nezadovoljen s tako rešitvi« jo, ki je pač tudi merodajiia za vse bodoče občevanje med obema bratskima narodo« ma in njunima državama. Dogodek je tem bolj značilen, ker se je izvršil prav kratek čas po uvodoma ome« njenem izpadu bolgarskega tiska in v pri« sotnosti zunanjega ministra. Zato se ga more mirno smatrati za odgovor bolgar* ske vlade na ta izpad in za njegovo služ« beno korekturo Jugoslovenski poslanik in bolgarski vla« dar sta govorila vsak v svojem jeziku, v jezikih dveh bratskih narodov. Prevelik op» timizem bi bil, ako bi hoteli temu dejstvu pripisovati bogve kako politično važnost Kljub temu pa ie bil to za vse iskrene Slo« ~*ne razveseljiv dogodek. Vihar nad Jadranom Split, 13. nov. č. Včeraj je divjalo v Spli« tu in okolici hudo neurje. Temperatura je naglo padala in v dinarskem pogorju je zapadel sneg. Morje je bilo zelo razburka« do. Več ribiških čolnov se je ponesrečilo. Neko jadrnico je zalotilo neurje na odpr= tem morju, ji polomilo jambore in raztr« galo jadra, nato pa jo je vihar treščil ob skalo, kjer se je občutno poškodovala. K sreči je v kritičnem trenutku privozil mt> mo mali parnik »Doket«, ki je rešil po« sadko in potegni! poškodovano jadrnico v luko. Rim, 13. novembra, s. Jadransko obalo pri Anioni fn tudi odprto morje Je prizadel včeraj silen vihar Po vesteh iz Benetk se je med viharjem na Jadranu potonilo reč ribiških ladij Šest ribičev pogrešajo Na severnem Jadranskem morju Je ležala go-' ■ mesla, tako da je bil vsak promet nemogoč. Tržaški poStnl parnik «e je moral zasidrati na odprtem morjn In čakati, da se je megla dvignila. tralnem uradu. 6. Izvozni zavodi obdrže pravico, da nadzirajo izvršenje sklenjenih konvencij. 7.) Delegati bodo priporočili svojim vladam, da se te nacionalne organizacije osnujejo najdalje do 31. marca 1931. v formi, k, jim bo omogočala, da neomejeno kontrolirajo vso izvozno trgovino proizvodov, ki se smatrajo kot predmet kooperacije. 8.) Kooperacija se mora pričeti najkasneje do 1. julija 1931. 9.) Delegacije so soglasnega mnenja, da se mora prožiti dovoljna garancija za izvršitev konvencij in si zaradi tega pridržujejo pravico, da stavijo svoje predloge o priliki osnovanja centralnih kontrolnih uradov. 10.) Druge države, ki niso članice te konvencije, bodo sprejete samo s soglasnim sklepom. Ta predlog tvori samo etapo na potu k bodoči ustvaritvi skupnega prodajnega urada agrarnih proizvodov zainteresiranih držav. Četudi ta konferenca zastopnikov izvoznih uradov ni bila službenega značaja, kakor so bile konference v Sinaji, Bukarešti in Varšavi, je njeno delo vendarle velike važnosti. Predvsem je konferenca rešila eno najtežavnejših vprašanj, vprašanje določitve skupnih cen, kar se je zdelo doslej glede na specijalna regionalne interese posameznih držav skoro nemosroče. Ni dvoma, da bodo zainteresirane države odobrile stavljene predloge, s čemer bo akcija agrarnih držav za rešitev agrarne krize napravila velik korak naprej. v svojem govoru pozval k sodelovanju vse. ki žele močno državo in zadovoljni narod. Minister Maksimovič je govoril o prosvetnih vprašanjih, minister Uzunovid je pa priporočal srbijanskim seljakom, naj poseSajo prečanske kraje, da spoznajo ta mošnje ljudi in običaje. Ministri v Varaždinu Koprivnica, 13. novembra č. Ministri, ki so se te dni mudili v Sloveniji, so danes dopoldne posetili Varaždin popoldne pa Koprivnico. Povsod jim je bil prirejen navdušen sprejem. Na konferencah, ki so re vršile v obeh mestih, so zastopniki raznih korporacij in društev obrazložili želje in zahteve prebivalstva. Beograd, 13. novembra. AA. Pri striktnem in doslednem Izvajanju programa pospeševanja živinoreje v državi je ministrstvo za poljedelstvo nedavno tega poslalo strokovno komisijo v Avstrijo v svrho nabave plemenskih junic in mladih krav ter nekaj bikov montavonske pasme. Za to nabavo je dalo ministrstvo kredit 400.000 Din. Kupcem so se pridružili uprava dvora Nj. Vel. kralja z vsoto 30.000 Din, kraljevska banska uprava vrbaske banovine z vsoto 250.000 Din. S temi krediti je nabavila komisija v Vorarlbergu v Montavonu na račun ministrstva za poljedelstvo- 34 brejih ,'nnic in krav, na račun dvora Nj. VeL kralja tri breje mlade krave in na račun vrbaske banovine 17 bikov in 16 junic. Vsa nabavljena živina Je v odlični plemenski sondiciji in ima mleko Izborne kvalitete in v veliki količini. Z vso živino je komisija izvršila poskus s tuberkulinom in vzela samo tisto živino, ki se je izkazala za popolnoma zdravo. Glede na kakovost kupljene živine je cena jako zmerna. Smrt pod zagrebškim tramvajem Zagreb, 13. nov. č. Na Maksimkskl cesti je danes opoldne tramvaj povozil 42Ietno delavko Štefanijo Kukec. Voznik tramvaja je bil aretiran in je izjavil, da sploh ne ve, kako je nesrečnica prišla pod tramvaj. On ie sploh ni opazil in je šele iz ropotanja koles spoznal, da se je nekaj zgodilo, na« kar je tramvaj takoj ustavil. Bilo pa je že prepozno. Izpod koles so potegnili nesreč« no žensko v strašno razmesarjenem sta« nju. Lobanjo ji je popolnoma zdrobilo. Samomor v beograjskem gledališču Beograd, 13. novembra p. V minuli noči se je obesil na dvorišču gledališča med starimi kulisami gledališki vratar Dragu-tin Teodosijevič, ki je bil že 20 let pri gledališču. Kaj ga Je gnalo v smrt, ni znano. Škrlatinka v Beogradu Beograd, 13. novembra č. V Beogradu se je v zadnjem času zelo razširila škrla-tinka med šolsko deco. če se bodo pojavila še nadaljnja obolenja, bodo bržkone vse šole za nekaj časa zaprte. Preiskava v Bovcu Trst, 13. nov. č. Preiskava o poskušenern požigu šole v Bovcu je ostala do sedaj Se brezuspešna. Fašistični listi še vedno ob« širno razpravljajo o tem dogodku in do« kazujejo, da je požig delo protifašisl;:nc organizacije. Policijski psi, ki so jih o-U peljali iz Gorice, niso mogli najti nobe .:h sledov. Dasiravno so preiskali vso okolico, niso mogli odkriti ničesar, kar bi olajšalo zasledovanje storilcev. Letalska nesreča v Ameriki Newyork, 13. nevembra AA. Neko lo, na katerem sta dva letalca hotela i zvršiti vztrajnostni polet, je strmug: : • i!o na zemljo in zgorelo. Nesreča se je ■■ dila včeraj blizu Brooklyna. Avstrija po volitvah Dunaj, 11. novembra. »ZmagaM« so kajpada vsi! Vsak časopis najde besede, ki naj ohrabre bralce in jih prepriča, da je vse v najboljšem redu. Celo krščinsko-socialna »Reichspost« piše z debelimi črkami: »Zmaga vlade! Socialna demokracija je zgubila boj za oblast, večina protimarksistov se je obdržala v Narodnem svetu!« Še predvčerajšnjim so se razlegale drugače mogočne besede. Gospodje, ki so v septembru zagrabili za avstrijsko krmilo, bodo težko, težko koga prepričali o tem, da so dosegli s temi volitvami, kar so hoteli Ali je g. Vaugoin zato razgnal prejšnji parlament in razpisal nove volitve, da Izgubi njegova stranka štiri sto tisoč glasov ln sedem mandatov, da se vrnejo socialisti močnejši v parlament, da se Schober v glavnem obdrži in da se ojačijo fašistični elementi zgolj na račun krščanskih social-cev? Za tak uspeh se niso izplačale neštete parade, bakljade, obhodi, izjemni ukrepi in vse razburjenje. Kakor je bilo pričakovati, je izgubila socialna demokracija nekaj glasov, vendar premalo, da bi se zmanjšali njeni mandati. Na Dunaju je celo, pridobila en mandat ln 10.000 glasov, kar pomeni, da se z demokratičnimi sredstvi ne bo dala segnati z dunajskega rotovža socialistična večina. Socialisti so poslej relativno najmočnejša stranka v parlamentu. Stopili so torel na tisto mesto, ki je deset let pripadalo krščanskim socialcem. Vaugoin-Starhembergova vlada je nedvomno utrpela poraz. Ostala Je v manjšin l Brez Schobrovih mandatov se parlamentarnim potom v Avstriji ne mo moglo vladati. Ce pa bodo krščanski socialci hoteli obnoviti staro meščansko koalicijo, bodo morali prillti precej vode v svoje ekstremno desničarsko vino. S tem pa spet riskirajo, da odbijejo heimwehrovce, brez katerih zopet ni meščanske večine... Dr. Seipel in njegov izvršilni mož z• Vaugoin bosta imela z novim parlamentom še večje težave kakor s starim. In končno kaj bo z Dunajem, velikim ciljem vseh meščanskih koalicijskih stremljenj? Tudi če se vse protisocijalistič-ne stranke in frakcije združijo, ga ne morejo zavojevati z ustavnimi in zakonitimi sredstvi. Seitz in toliko napadani Breitner bosta tudi po eventualnih novih občinskih volitvah neomejeno gospodarila na dunajskem rotovžu. Razpustiti komaj izvoljeni parlament in poskusiti z novimi volitvami? Ni treba biti prerok, da se da napovedati, da bi se le-te še slabše končale za sedanji kurz v Avstrija. Kaj bo storil dr. Seipel, tisti mož, ki je bffl ves čas po vojni glava krščanskih soci-alcev in ki dejansko tudi danes vodi avstrijsko politiko? O njegovih končnih namerah se je mnogo pisalo in dosti demanti-ralo. Socijalisti mu očitajo, da hoče restav-rirati habsburško dinastijo in združdti Dunaj in Budimpešto v novo katoliško dvoglavo monarhijo. Trdijo, da šo vsi njegovi napori zadnjih let usmerjenfi v ta cilj. Dokler je socialna demokracija v Avstriji močna, se ta načrt ne da izvesti. Da to moč zruši, se je zvezal s fašističnimi hedmwehrovci. Volitve pa so pokazale, da se tudi na ta način socialistični odpor ne da streti. Še drug moment je v dogodkih zadnjih mesecev velike važnosti, čeprav se o njem še ni govorilo in pisalo v javnosti. Kdo bo bodoči predsednik avstrijske republike? Volitve se morajo vršiti že v februarju L 1931. Dr. Seipel je zadnja tri leta vodil energično borbo za revizijo ustave. Dosegel je končno, da se je oblast predsednika republike znatno pojačala. Dočim je ta prej bil le vrhovni predstavnik države, posahmal postavlja ln odstavlja vlade ter razpušča parlament Dana mu je možnost odločilnega upliva na notranjo in zunanjo politiko. Socijalisti trdijo, da hoče dr. Seipel sam postati predsednik republike in da je vse to v zvezi z njegovimi zgoraj omenjenimi dale-kosežnimi načrti. Predsednika republike bo odslej volilo ljudstvo neposredno. Socialisti s svojim kandidatom ne bi prodrli. Pač pa je gotovo, da bodo ukrenili vse, da propade dr. Seipel. Ce bi kandidira! dr. Schober, bi se pri drugem glasovanju odločili zanj. In s tem b! bil dr. Schober tudi izvoljen! Tako se tudi ta Seiplov namen ne bi dal doseči z ustavnimi demokratičnimi sredstvi. Dr. Seipel in krščansko^socijalna stran« ka stojita torej pred dilemo: ali priznati neuspeh Seiplove politike in se vrniti k demokratičnim tradicijam, kakor zahteva najzvestejši Luegerjev učenec, ljudski tris bun Kunschak, s tem pa seveda zavreči vse restavracijske namere in otresti se heimwehrovske druščine, ali pa poskušati doseči z izvenparlameotarnfimi sredstvi, s silo, kar drugače ni izvedljivo. V znamenju izbire med tema alternativama bo stala Avstrija prihodnje mesece. Fabius. V Pragi zopet ivrajo nemške zvočne Rime Praga, 13. novembra d. Vprašanje zo-petnega vprizarjanja nemških zvočnih filmov v praških kinih je bilo predmet dolgotrajne seje zveze lastnikov kinopodj;. tij. Končno je bilo sklenjeno, da se do v najkrajšem času pričelo zopet s predvajanjem nemških zvočnih filmov. Prve predstave nemških zvočnih filmov se bodo vršile že jutri. Na ta način je bil rešen spor, ki je toliko razburil češko javnost in zbudil tako velik odmev v Nemčiji, da se je čutil celo nemški zunanji minister poklicanega posredovati v tem sporu. Ciklon opustošfl Burmo Rangoon, 13. novembra AA. Po poročilu iz Burme je 10. novembra nenavadno močan ciklon razdejal spodnje meeto. Vladna palača je bila porušena. Zdi ae, ua ni bilo človeških žrtev. Telefonske in železniške zveze so prekinjene. Hmeljski trg žateo, 13. novembra h. Stanje na hmelj-skem trgu neizpremenjeno. Cene od 350 do 550 Kč. Velika Danes popoldne ob 14. se je pričela v mali dvorani Celjskega doma anketa lesnih trgovcev iz dravske banovine, ki jo je sklicala Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani. Udeležba je bila ogromna, kakor je bilo tudi pričakovati. Zborovanju je predsedoval veletrgovec gosp. A. Elsbaeher iz Laškega, ki je uvodoma pozdravil vladnega svetnika dr. Vidica. načelnika meščanske korporacije v Kamniku; gosp. Ernesta Ma-rinca, predsednika lesnih trgovcev iz sreza celjskega, nadalje Konrada Gologranca, člana Zbornice za TOI in Ivana Malinarja. šefurednika Jugoslovenskega Lloyda< iz Zagreba. Po uvodnem govoru predsednika je podal tajnik gosp. Kaiser izčrpno poročilo o splošnem položaju lesne trgovine na svetovnih trgih in je nato podprl svoja izvajanja z izredno zanimivimi statističnimi podatki o gibanju tu- in inozemskega lesnega prometa. Orisal je tudi vpliv inozemske konkurence na našem lesnem trgu, zlasti znani ruski dumping. H koncu svojesa poročila je naglasil veliko važnost in potrebo stanovske organizacije lesnih trgovcev, ki bi se naj osnovala pri Zvezi trgovskih gremijev v obliki odseka. Nato je bila predložena v razpravo naslednja resolucija: 1.) Lesna trgovina je v našem narodnem gospodarstvu ena najvažnejših panog in je zaradi tega nujno potrebno, da ji državna uprava v interesu njenega razvoja v obrtno - pravnem oziru posveča vso pažnjo. Po določilih v dravski banovimi še vedno veljavnega avstrijskega obrtnega reda je nastop trgovine z lesom vezan le na prijavo pri obrtnih oblastvih. ne da bi bila potrebna za to strokovna vzposobljenost. Ta določba povzroča, da prihajajo v lesno trgovino tudi taki, ki nimajo za to kvalitativne podlage in ki v znatni meri škodujejo njenemu ugledu tudi na zunanjih tržiščih. Glede na velik pomen lesne trgovine v naši zunanji trgovini, pa je neobhodno potrebno, da je ta trgovina v rokah strokovnjakov, ki imajo za njeno izvrševanje vse strokovne in moralne posfoje. Lesni trgovci zato apelirajo na ministrstvo trgovine, da s novim obrtnim zakonom srede kot pogoj za izvrševanje trgovine z lesom strokovno vzposobljenost, ki jo je treba dokazati a najmanj šestletno izključno zaposlitvijo v lesni trgovini. 2.) Trgovstvo dravske banovine je že ponovno stavilo utemeljene zahteve po reviziji predpisov glede dostave vagonov in le-žarinskih pristojbin. Pogosto se dogajajo nrimeri, da se naročeni vagoni ne dostavijo pravočasno, kar neupravičeno povzroča trgovcem visoke ležarinske stroške za les, ki je bil ob naročitvi vasonov zvožen na železniško postajo, in to kliub temu, da se zakasnitev dostave ni izvršila po krivdi trgovca. Lesni trgovci zato apelirajo na generalno direkcijo železnic, da revidira predpise glede ležarine v tem smisla, da je na železniško postajo dovoženi les ka čas od naročitve do dostave vagonov prost le-žarine. Nadalje je bilo že opetovano naglašeno, da so ležarinske pristojbine odločno previsoke in ob današnji težki situaciji povzročajo režijske stroške, ki občutno obremenjujejo prodajne cene in v zvezi z drugimi visokimi pristojbinami, tarifami in taksami zožujejo konkurenčno zmožnost naših izvoznikov. Lesni trgovci ponovno apelirajo na generalno direkcijo državnih zelezmc, da nnjno izvede revizijo železniških leia-rinskih pristojbin. Pogosto se dostavljajo tudi vagoni, ki ne odgovarjajo vrsti lesa, ki ga treba natovo-riti. Generalna direkcija državnih železnic naj odredi zaradi tega da se v bodoče dostavljajo vedno ie taki vagoni, kakršni so bili naročeni. Generalna direkcija naj tud; ponovno uvede reekspedicijski postopek za kompletirane vagone. Za razvoj lesne trgovine dravske banovine je življenske važnosti čim krajša železniška zveza z morjem. Lesni trgovci polagajo zato vso važnost na čim prejšnjo zgradbo železniške proge Kočevje - Sušak. ki naj z dograditvijo proge Sevnica - St. Janž spoji dravsko banovino neposredno s sušaško luko. Da bi mogla sušaška luka ustrezati vedno bolj naraščajočemu prometu, naj se tehnično izpopolni in preuredi. Lesni trgovci apelirajo zaradi tega na me-rodajne činistelje. da postavijo zgraditev te proge, ki je za izvoz iz dravske banovine izredne važnosti, v železniško - gradbenem programu na prvo mesto. 3.) Našemu izvozu lesa povzročajo težko-če tudi naše prevozne tarife, bi so odločno previsoke in tudi njih razdelitev ne odgovarja potrebam lesne trgovine. Zlasti pa ▼ sedanji krizi se občuti to breme, ki znatno otežkoča konkurenco napram inozemskim državam - izvoznicam lesa, v katerih lesna trgovina uživa glede tarif mnogo večje ugodnosti. Lesno trgovstvo dravske banovine apelira na merodajne faktorje, da podrobno prouče tarifne ugodnosti, ki jih za izvoz lesa uživajo lesni trgovci v sosednih državah ter da sedanje lokalne ter izvozne in luške tarife znižajo za najmanj 30 do 40 %. 4. Veliko nazadovanje izvoza našega »esa je že v dokajšnji meri posledica povečane» ga izvoza ruskega lesa, ki prihaja v velikfb količinah in po najnižjih cenah na svetov« na lesna tržišča. Lesni trgovci opozarjajo ministrstvo za trgovino na zle posledice ruskega pritiska na trg s prošnjo, da ukrc ne vse, kar je potrebno za omejitev s tem povzročenih težkih posledic. 5. Zaradi nenadnega velikega padca cen lesa in zaradi ostre inozemske konkurence je naše lesno trgovstvo utrpelo velike tz* gube tako, da je zašlo v nadvse težavno situacijo. Glede na ta neugodni položaj, apelirajo lesni trgovci na davčno uprava, da pri bodoči sestavi predlogov za določi« tev čistega dohodka zadostno uvažujejo se» danje kritično stanje te stroke. O teh predlogih se je vršila nato kratKa razprava, v katero so posegli razni govor« niki, med njimi vladni svetnik Vidic, ki je s stvarnim govorom dokazoval, kako tr» pi naša lesna trgovina zaradi prevelikih bremen javnih dajatev. Podčrtal je tudi ve!T*o breme socialnih dajatev. Resolucija je bik z velikim odobravanjem soglasno sprejeta, nakar je bilo še sklenjeno, da zveza trgovskih gremijev organizira pri vseh g remijih posebne sekcije lesnih trgovcev, ki bodo odposlale svoje zastopnike v sekcijo pri zvezi. Ubijalec prijet po tridnevnem tavanju Aretacija mladeniča Jožeta Rozmana, ki je v nedeljo zvečer v La-hovčah ustrelil posestnika Dežmana — Ne spominja se zločina Kamnik, 13. novembra. Kakor smo poročali, je v nedeljo zvečer v Lahovčah ustrelil Rozman Jože posestnika Janeza Dežmana in nato zbežal v smeri proti Mostam in Mengšu. Sinoči pa je orožnikom uspelo, da so morilca vlovili. O tragediji, ki je vzbudila veliko pozornost med tukajšnjim prebivalstvom, so dognane naslednje podrobnosti: Usodnega večera je Dežman pred svojo hišo po kratkem prerekanju dejal Rozmanovemu Janezu, ki se je ravno vračal vasi, naj ne nastopa proti njegovi ženi, nakar mu je Rožman odvrnil: »Prej boš ti poginil, kakor jaz!« »Sevedafbom prej!« je mirno odvrnil Dežman, tisti hip pa je Rožman tudi že naperil proti njemu karabinko, ki jo je nosil s seboj, sprožil in ustrelil proti Dežmanu v razdalji enega metra. Dežman se je zgrudi! brez glasu, krogla je prodrla pod srcem :n izstopila zadaj na desni v isti višini. Po umoru je Rožmanov Janez urnih korakov stopfl proti hiši posestnice Katarine Zavrlove, ker mu je bilo znano, da se tam nahaja Dežmanov sin Janez. Odprl je vrata in pozval Janeza, naj pride ven, ker da se hoče z njim nekaj pogoditi. Domača dekleta pa so Janezu odločno branila, nakar je Rožman pričel razsajati in je razbil par šip. Po tem činu se je morilec podal v vas Klanec, kjer se je oglasil v hiši Frančiške Kernove. Po lestvi je splezal v njeno sobo, toda posestnice ni našel doma. V gostilri pri Kramarju je zahteval četrt vina, ki pa mu ga niso dali, ker so videli, da je vinjen. Vprašali pa so ga, zakaj hodi nezadostno oblečen okrog odnosno, zakaj je navzlic mrazu brez suknje. Rožman je odvrnil: »Nocoj sem prišel ob vse!« Iz gostilne se je nato podal naprej po vasi in srečal gruče ljudi ter je nekatere izmed njih nagovarjal, naj ga spremijo domov po suknjič. Neki Koželj je bi! pripravljen spremiti Rozmana. Spotoma mu je Rožman priznal zločin in povedal, da Je hotel ustreliti tudi Dežmanovega sina in sestro Maričko, nadalje nekega Josipa Globočnika in Fran-čiško Kernovo, — vse to pa zaradi neke prodaje lesa. Koželj se je ob ubijalčevem pripovedovanju zgrozil m ni hotel dalje z Rožmanom. Ta pa mu je zapretil: »Ce ne greš z menoj, boš crknil! Enega sem že, pa je vseeno, če še koga!« V Mostah sta se Koželj in Rožman ločila. — m' b;lo več. sledu. S:-noči ob 23.55 pa so ga orožnfki vendarle pripeljali v Kamniške sodne zapore. Jože Ri/žman se je rodil 3. marca 1905. je samski kmečki sin tz Lahovč in je bi? enkrat predkaznovan. Orožniki so ra našli tu domu, ko je spal lo, kakor pravi, tako pričakoval orožnike. Izpoveduje, da se sploh ne zaveda, da je. ustrelil Dežmana, - % c«.*« ia je t o izvedel šele včeraj, ko je i št* l domov. Prvo noč po zločinu je sp~ v slami na neKem kozolcu, drugo noč pod smreko v hosti blizu Podgorja, tretjo noč pa je nameraval spati pod nekim kozolcem v Podgorju, a ga je glad prisilil, da se le podal domov. Ves čas s seboj nosil francosko karabinko, ki ima pri koncu lesa odžagano cev. Ko je prišel domov, so ga domači sicer prijazno sprejeli, vendar pa so ga takoj opozorili, da ga bo prijela roka pravice. Izprva je ubijalec spravil puško v ajdovico, kmalu nato pa jo je izročil bratu Francetu, ki jo je s tremi neizstreljenimi naboji zakopal na domači njivi, kjer so jo našli orožniki. Ubijalec ne kaže nikakega kesanja ln vse njegovo zadržanje razodeva, da ni popolnoma normalen. Neposredni vzrok zločh-pa bo mogoče šele dognati, ko bo zaslišanih okrog 30 prič, nakar bodo Rozmana odvedl' v Ljubljano, kjer ga bodo pregledali psihjatri. Pri obdukciji pokojnega Dežmana so zdravnik' ugotovili, da je projektil prodr? kožo nad sedmim rebrom med aksilarno ta mamilarno črto, šel skozi spodnjo krpo leve strani pljuč, raztrgal dvanajsto vreteno in mozeg hrbtenice ter izstopil na hrbtu dva prsta desno od dvanajstega prsnega vretenca. Smrt je zaradi razdejanja in otrp-nienja mozga morala biti takojšnja. Žrebanje državne razredne loterije Pri včerajšnjem žrebanju so bili izžrebani med drugimi tndi sledeč) dobitki: 40.000 Din srečka št 35.319. 30.000 Din srečka št. 37.689. 20.000 Din srečki št. 14.261, 79.919. 10.000 Din srečka št 71.506. 4.000 Din srečke št. 14.314, 20.052, 33.519, 39.024, 39.668, 43.876, 67.704, 72.833, 85.322. Manjši izžrebani dobitki so priobčeni na 4. strani v oglasu Zadružne hranilnice, Sv. Petra cesta 19. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za danes: Stalno, večinoma vedro, le ponekod aelo« ma oblačno. Temperatura zmerna, noč hladna. Situacija: Velika barometerska de« presija je šla preko severnovzhodnega dela kontinenta, istočasno pa je z Oceana pri« hajal velik atlantski ciklon, pod čegar vpli« vom je pritisk splošno narasel. Temperitu« ra je padla za 1 do 5 stopinj. Nebo }e bi' lo večinoma vedro ali pa ponekod delno oblačno z visokimi oblaki. Morje je bile zjutraj v gornjem Primorju mirno, v juž> nem pa nemirno. Dunajska vremenska napoved za petek: Bolj oblačno iD bolj toplo. V severnih Alpah sem in tja deževno, v prostih legah viharno. Ministri med narodom v Srbiji Prisrčen sprejem in lep sestanek v Kruševcu — Govori ministrov Frangeša, Kumanudija, Maksimoviča in Uzunoviča Nakup izborne plemenske živine Naši kraji in ljudje Veleindustrijec Peler Majdič f Celje, 13. novembra. Snoči ob 21. je zatisnil trudne oči v vsej Sloveniji in državi ter izven njenih mej splošno znam velemdustrijec in veleposest« nik g. Peter Majdič. Več mesecev trajajo« ča težka bolezen ga je spravila na smrtno posteljo in v mnogo prerani grob. Zivljen« ska sila, kakor jo je redkokdaj med sodob« niki najti, je ugasnila, zavratna bolezen je razdejala telo, v katerem je živel in delo« ▼al izreden duh podjetnosti dela in jug>> slovenskega nacionalizma. Umrl je mož, ki ga bo ves narod težko pogrešaL Pokojni Peter Majdič se je rodil 1. 1862. * Jaršah pri Mengšu v kamniškem okraju. Bo absolviranih študijah na realki in Mah« to vi trgovski šoli je deloval v tedaj po "rsej državi slovečem umetnem mlinu svojega očeta v Jaršah. Zelja za novim, ve« Kkopoteznejšim ustvarjanjem mu ni pusti« Ja, da bi ostal doma. Že leta 1888. je kupil parni mlin, združen na pogon z vodno tur« bino v Sp. Hudmji pri Celju. Tedaj je zna« šala dnevna kapaciteta mlina 10.000 kg mlevskih izdelkov. Sčasom pa je pokojnik ta mlin moderniziral, ga razširil in ga pre« uredil na popolnoma avtomatsko fabrika« cijo s 70.000 kg dnevne produkcije. Razen tega je še kupil drugi mlin v Škofji vasi, ki ga je p^ pred leti opustil zaradi težke Jcrize in ustanovil tamkaj tovarno za pod« kove in druge železninske izdelke. Da ta nova tovarna še ni pričela z delom, leži k /da v novem toku Hudinje, ki si ga Je rek- izbrala. Poškodbe zadevnih vodnih naprav ob priliki zadnje katastrofalne po« vodni so preprečile uresničenje velikega pr1 ojnikovega načrta. Ko je mlinska industrija ▼ naših krajih pričela hirati, je p. Majdič preuredil mlin v Škofji vasi v tovarno volnenih izdelkov, v kateri se specijalno izdelujejo konjske in postelne odeje. Leta 1901. je osnoval veletrgovino železnine »Merkur« v Celju, pet let pozneje pa njeno podružnico v Kranju. L. 1924 je kupil »šamotno tovar« no v Štorah«, ki edina v državi izdeluje vse vrste ognjestalnega materijala. V zad« njih letih je pokojnik tovarno modernizi« ral in znatno razširil, tako da današnji njeni izdelki lahko tekmujejo z najbolj; žimi tnozemskemi izdelki. Od svojega brata je prevzel in moderniziral bivši mlin v Jaršah, kjer je po potrebni prede« lavi ustanovil veliko »Industrijo platne« nih izdelkov«. Posvetil se je poleg velikega dela ▼ na« Štetih podjetjih tudi z vso intenzivnostjo poljedelstvu. Prekrasna z vso skrobjo in ljubeznijo obdelovana zemlja v raznih krajih naše ožje domovine priča o pokoj« nikovem trdem delu za njen procvit in napredek. Zajokale so prostrane njive in košati gozdovi za skrbno in ljubečo oče« tovsko roko. Vsestransko in obširno izvrševanje pre« napornega dela v raznih panogah narod« nega gospodarstva, je Petru Majdiču do« pustilo le malo dragocenega časa za jav« no udejstvovanje. Toda navzlic pomanj« kan ju časa je Peter Majdič v mejah mož« nosti deloval v javnem življenju bodisi z delom, bodisi s preudarnim nasvetom. Nikdar se ni silil v ospredje, a tudi na najvišjih mestih so znali ceniti plodovito )»jegovo podjetnost in miselnost, o čemur pričajo številna visoka odlikovanja. V vakem poklicu in stroki je bil kot skraj« \z>o uvideven, delaven in previden mož na svojem mestu. Ni ga bilo poklica, v ka« terem se ne bi pokojnik spoznal kot prvo« vrsten strokovnjak. Ime Petra Majdiča pomeni ▼ javnosti poosebljeno delo m pokojnost. Od rane« ga jutra do pozne noči je delal v dobro uaroda in države. Poznal ni ne praznika, ne nedelje. Zlasti ga bodo težko pogre« šale naše sokolske vrste, med katerimi je bil on eden izmed najagilnejših članov že v časih, ko sokolsko članstvo tn udejstvo« vanje ni bilo lahko, da, združeno celo s smrtno nevarnostjo. Naprednjak je ostal do svoje prerane smrti. Svojemu uradni« štvu in nameščencem je bil strog, toda pravičen in ljubezniv šef. Vedno pa je rad podprl vsakogar, ki je bil pomoči po* treben, najsi že je bilo to kako narodno društvo ali posameznik. Med vojno ga je hotela avstrijska vojaška justica zapreti kot neomajnega Sokola in srbofila. Pokojnik se je zlasti v zadnjem času posvetil tudi krasoti naših planinskih krajev in je z vsemi sredstvi pri podrobnem delu podpiral tujsko prometno gibanje v Celju, Savinjski m Logarski dolini. V Tillerjevi koči je imel lastno opremljeno sobo. Bil je tudi ustanovitelj avtomobilskega kluba, njegov podpredsednik in častni član. Nadalje je bil predsednik celjske podružnice Prve hrvatske štedionice. Velja omeniti, njegovo veliko zaslugo, da je svoječasno izdal obširen in podroben cenik vseh železninskih predmetov v slovenskem jeziku. Na tem imeniku in ceniku so sodelovali naši naj-odličnejši jezikoslovci in je bilo delo res prvovrstna 2e od poletja je slutil železni in neupogljivi mož, da sega smrt po njegovi življenjski sili. Nihče pa ni pričakoval, da mu ne bo usojeno dočakati 70. rojstnega dne. Užaloščeni in težko prizadeti rodbini izrekamo najgloblje sožalje, pokojnika pa bomo ohranili v trajnem, neizbrisnem spominu! Iz seje jeseniškega mestnega zastopa Jesenice, 13. novembra. V torek zvečer se je vršila na mestnem magistratu seja mestnega zastopa, ki je v prvi vrsti razpravljala o podporah onim trem hišnim posestnikom, katerim je pred mesci plazovje popolnoma uničilo doma« čije. Socialni čut zahteva od mestnega za« stopa, da priskoči oškodovancem na po« moč. Občina sicer sama ne nosi krivde na tej katastrofi in ker nima sredstev na razpolago, bo skušala sedaj s soudeleže« nimi gradbenimi podjetji rešiti to nujno in težko zadevo. Po predlogu občinskega svetnika g. dr. Obersnela se je sklenilo oškodovancem pomagati s podporami in brezobrestnimi posoj'li. Višina in način podpor naj se določi, ko bo enkrat skle« njen sporazum z interesenti. Če ne bi prišlo do sporazuma pa bo moralo dokaz« no postopanje ugotoviti, koga zadene krivda na tej katastrofi Po nasvetu sod« nega svetnika g. dr. Kotnika je predvide« na tudi poravnalna razprava med občino ter gradbenimi podjetji Slograd in Dedek. Na seji se je prečitalo pismo tvrdke Slograd, ki pravi, da je geolog g. dr. Hin« teriechner izjavil napram tvrdki Slograd, da zapisnik občinske seje od 22. avgusta t. 1. ni bil točen. Geolog trdi, da se ni nikdar izrazil, da bi zamogla krivda na« stalega plazovja zadeti tudi tvrdko Slo« grad. Občinski odbor je napram tej iz« javi sklenil, da bo po potrebi pravilnost svojega zapisnika potrdil tudi pred sodi« ščem. G. Rudolfu Kočarju se je dovolila od občine garancija za najetje posojila v znesku 36.000 Din za zgradbo nove hiše. Tudi drugim graditeljem novih hiš se bo dalo oziroma zajamčilo posojilo iz občin« ske gradbene akcije. Po rešitvi raznih prošenj za domovin« stvo in podpore je g. župan zaključil se« jo, ka je potekla izredno mirno in stvarno. Zadnja pot Antona Bnrgerja Novo mesto, 13. novembra. Včeraj je meščanstvo v velikem številu spremilo na kraj zadnjega počitka g. An« tona Burgerja, ki je v svojem 67. letu navr« dez svež in čil nenadoma preminul od srč« ne kapi. Pred mestno hišo, kjer je pokoj* nik prebival, je po blagoslovitvi krste spre« govoril poslovilne besede sokolski župni starosta dr. Ivan Vasic in pevci so zapeli žalostinko. Žalni sprevod so otvorili Sokoli s tremi prapori. V prvih vrstah so bili župni sta« rosta dr. Vasič. starosta novomeškega so« kolskega društva Marinček, župni načelnik Papež, za njima pa veliko število članstva in naraščaja v kroju. Zastopana so bila vsa s<"kolska društva iz okolice. Pokojniku so izkazali zadnjo čast tudi delegacija mini« strstva financ in Kreditne banke, mestni župan g. dr. Režek, sreski načelnik vladni svetnik g. Logar in g. Krajšek, orožniški kapetan g. Grozdanič, sodniki okrožnega sodišča, profesorski zbor, šef davčne upra« ve g. Novak in mnogoštevilno občinstvo. Na grobu so se v čast in slovo nagnili sokolski prapori, pevci so zapeli, potem pa se je velika množica razšla v mislih na blagega pokojnika. Junaški rešitelji Solin, 12. novembra. Ko so popravljali električni daljnovod visoke napetosti med tovarno Split v Maj« danu in tovarno Salonit v Vranjicu, se je dogodila v nedeljo nesreča, ki bi bila skoro zahtevala smrtno žrtev. Elektromonter« ji so odstranjevali električne žice raz ste« bre in je pri tem delavec Ivan PerišiC Iz Bosne, ki je bil privezan na 9 metrov vi« sok steber, padel s stebrom vTed v zaradi zadnjega deževja močno narastlo reko Ja« dro. Steber, na katerem je bil nesrečni Pe» rišič, je stal na obali reke in je imel težak betonski temelj, ki je takoj potegnil zve« zanega Perišiča pod vodo. Nobeden od to« varišev se ni upal skočiti ponesrečencu na pomoč. Na obupne klice gledalcev so pritekli lz pisarn uradniki in brez obotavljanja so se kar oblečeni vrgli v vodo inž. Anžlovar in tehnični uradnik Dobnikar, oba ljubljan« ska rojaka, potem inž. Graf in neki elefc« trik. Izpostavili so se vsi smrti nevarnosti in končno z velikim naporom oteli Perišiču življenje. Reševanje je bilo zelo težko, ker je bil, kakor že rečeno, Perišič privezan k stebru in ker je bila voda motna in zelo deroča. Perišiča so z umetnim dihanjem Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jose-ve« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgič-nih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. •pravO! k »vesti in ko je Ml pregleda« od zdravnika dr. Behavca, so ga z avtomo* bilom odpeljali v pokrajinsko bolnišnico v Split Ponesrečenec je bil okrog 5 minut pod vodo in so ga v zadnjih trenotnik re« šili junaški rešitelji. Krvav zaključek pravde Bohinj, 13. novembra. V Srednji vasi pri Bohinju je včeraj po« poldne razburil prebivalstvo drzen zločin, ki se je odigral na cesti sredi vasi in kate« rega žrtev je postal trgovec Janez Sodja. Imenovani trgovec in sovaščan Peter Arfi sta se zaradi nekih kupčij nedavno sprla. Ker nikakor ni moglo priti med njima do poravnave, je nastala zaradi tega naposled tožba in sta bila oba v sredo povabljena na okrajno sodišče v Radovljici. Vršila so je razprava, pri kateri sta se oba obnašala zelo pomirljivo. Ob koncu razprave je bil Arh obsojen na plačilo vseh stroškov pro« cesa. Arh je vzei tožbo popolnoma mirno na znanje in sta po končani razsodbi od« šla skupaj s Sodjo v popolnoma mirnem razgovoru na cesto. Skupaj sta odšla tudi pozneje na vlak, nato pa sta korakala pro«-ti domači vasi. Med potoma je padlo sa* mo nekaj ostrejših besed, nakar je postal pogovor s tem znošnejši in sta prišla v vas, kakor najboljša prijatelja. Pred Sodje« vo hišo sta se za trenutek ustavila, izme« njala še par besd, nato pa je Sodja Arhu ponudil roko v slovo. V tistem trenutku pa se je Arh okrenil, posegel v žep in pri« vlekel na dan nož, s katerim je divje za« mahnil proti Sodji in ga sunil v prša. Ta« koj nato se je Sodja kropeč zgrudil na tla in iz prsi pa je bruhnila kri. Arh, ki je za trenutek postal na mestu in se oziral ves zmešan naokrog, je nato pustil svojo žrtev na tleh, sam pa pobegnil iz vasi. Okrvaljenega Sodjo so takoj nato prenesli v hišo in poklicali zdravnika. Zvečer so ga naložili na vlak in ga prepeljali v sploš« no bolnico v Ljubljani. Njegova rana je sicer precej težka, vendar ni smrtno ne« varna, kakor se je mislilo prvotno. Napa« dalca Arha zasledujejo orožniki. Usoda Antona Štangla Novo mesto, 13. novembra. Anton Stangel. ki se je pri znanem spo* padu z novomeškimi orožniki sam ustrelil v glavo, še vedno lezi v bolnici usmiljenih bratov v Kandiii. Njegova usoda je bridka, zaradi prizadetih očesnih živcev ni mnogo nade, da bi se mu vrnil vid. Glavo Ima nrevezano. Kakor hitro začuti nri svoii no« stelii navzočnost kake osebe, globoko vzdihne, a nikakor ne mara govoriti, naj« manj pa. da bi izdal kakega svoiega po* m*gača. A dognano ie, da je imel zavez« nika. čigar ime ?e oblastvom znano. Doslej snloh še ni maral ničesar izpovedati oro-2« nikom in še manj preiskovalnemu sodniku. Po vsestranskih nnizvedbah na je doslej dognano. da je Stangel izvršil tudi vlom v Zagrebu, in sicer v trgovini z ornžtem. ki ie last Josipa Pavlineka na Linblionski cesti št. 3 Tam je oobral 11 renetirnih pi» stol, 3 krasne loveke puške, nekaj munl« ciie ter moško kolo. Kakor se čuje. se oaida? Antona StangJa piše kakor on: — Josip Stangel. ki je po poklicu čevliarski Pomočnik ir na eno no« 00 nrecei šena. Doma ie iz Rejnuš, fara Šmihel pri Novem mestu. NftVlVo ?7 ^ncfničl 5r« Pri našem rudniku se zopet dobi premog kosovec na vo^Ske. ne samo na vagone, kar se Je sedal praktlciralo kratek čas. Na to onozarfnrno nosebno naSe sosede. ki so se morali zadnje čase vračati praznih voz domov. Dela. nri rasršlrienlu ceste med Hrastnikom In Zidanim mostom so se te dni končala. Do sedal so delavci večinoma odkopavali 2elezni§ld svet. V bodoče se pa KULTURNI PREGLED Repertoarfi LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Petek. 14. ob 15.: Razbojniki. — Ob pol 21.: Gospa ministrica. Gostovanje v Kranju. Sobota. 15.: Sveti plamen. D. Neaelja, 16. ob 15.: Snegu lčica in Škratje. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Moč usode. E. Gostuje gospa Juraničeva. Nedelja, 16. ob 15.: Prodana nevesta. Gostuje gosp. Marij Šimenc. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: La Mascotte. Izven. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20. Sobota, 15.: Križni pajek. Nedelja. 16.: Križni pajek. Nova številka »Naše dobe« V soboto izide 19. številka revije »Naša doba« z naslednjo vsebino: V uvodniku »Produkcija in komun V nagi kulturi« premotriva B. Borko nekatere nove pojave na našem kulturnem trgu. Pisec ugotavlja, da produkcija knjig, časopisov in časnikov lahko doseže pri nas še znatno večjo višino, če si bodo producentl kulture pravilno organizirali konzum. Na znotraj je še precej možnosti kulturne pene-tracije. Avtor sodi, da so naši imovitejšl sloji premalo udeleženi pri kulturnem kon-zumu ter da samo slabše plačani stanovi drže pokonci n. pr. našo knjižno produkcijo. Leti pa so že preveč obremenjeni, medtem ko »višja inteligenca«, t j. boljše plačani, premalo konsumira produkte naše kulture! Prof. dr. M. Robič se s svojo obsežno ln temeljito kritiko novih filozofskih nazorov univ. prof. 'dr. Vebra bliža h koncu. V tej številki obravnava Vebrovo metafizično stališče in presoja njegove dokaze o obstoju osebnega Boga. Razprava je izmed vseh dosedanjih kritik Vebrove »Filozofije« najdaljša in najbolj podrobna analiza nove usmeritve največjega slovenskega filozofa, zato imajo članki dr. Robiča trajno vrednost Povsem novi svet odpira preteiai večini čitateljev dr. Stanko Jng v Članku »Burja nad užno Ameriko«. Opisuje mogočni boj Zedinjenib držav severnoameriških za gospodarsko in politično premoč v Južni Amt-riki. Pisec dokazuje, da južnoameriške države postajajo čedalje bolj kolonija Severne Amerike in da s finančno odvisnostjo nastopa tudi politična. Latinska Amerika se upira gospodovalnemu prodiranju tujega kapitala z gorečim nacijonalizmom. Nacijo-nalizem in kapitalizem sta tu v odločnem boiu. »R«zvii» se nov svet ki lomi okove zastarelih tradicij. £>onrš£ajo novi narodi, ki uporno zahtevajo svojo politično fct gospodarsko neodvisnost.« Prof. dr. P. Breinik razpravlja o vprašanju, ki se menda pri nas prvič obširneje obravnava: »Šola in radio«. O njem se na zapadu vodijo dolge diskusije. Ker si radio tudi pri nas pridobiva vedno več tal, utegne to ražmotrivanje najmodernejšega šolskega vprašanja zanimati i šolnike i nešol-nike. V »Kulturnem obzorniku« je dr. L. Cer-melj zastopan 8 člankom »Kopernik ali Ptolemej«; tu se ob priliki 3001etnice smrti astronoma Keplerja dotika starih in modernih nazorov o zgradbi vsemirja in o zakonih vsemirskega gibanja. Dr Božo Škerlj zaključuje svojo kritiko spisa dr. Chlapec-Djordjevideve »Kriza seksualne etike«, in sicer predvsem v zvezi s problemom prostitucije. B. Borko obravnava v članku »Pisatelji, kultura in javno življenje« kompleks perečih vprašanj, in sicer z ozirom na Tho-masa Manna najnovejši spis »Deutsche An-spracbe. Ein Appell an die Vernunft«, ki poziva k večjemu intemacijonalizmu fn na dekla raci jo skupine čeških pisateljev in javnih delavcev, ki poziva k večjemu nacionalizmu. — Zanimiv je referat o najnovejši knjigi R. Lewinsohna, ki razpravlja o moči denarja v politiki. Kaj ve naS po- vprečen človek, koliko stane n. pr. nemška demokracija, kako si pomagajo razne stranke, kdo financira avstrijsko Heimwehr in Hitlerja, čigar denar stoji za velikimi evropskimi listi, ki vplivajo na milijone ljudi, koliko stanejo volitve v Ameriki itd. Referent je iz navedene knjige citiral marsikatero politično pikanterijo. Številko zaključujeta Politični pregled (o revizijonističnem pokretu) in Zapiski. Uredništvo je v beležki »Našim prijateljem« naslovilo na čitatelje »Naše dobe« apel, v katerem jih poziva, da zasigurajo nadaljnje izhajanje »Naše dobe« s tem, da vsak pridobi vsaj enega plačujočega naročnika. To je dokaj preprosto sredstvo, toda ob primerni agitaciji bi bilo učinkovito. Slovenski reviji ni obstoja, če nima zainteresira nih, vnetih, agilnih naročnikov. »Naša doba« je v dosedanjih 19. številkah obravnavala toliko aktualnih in nujnih vprašanj, da je treba v interesu naše miselnosti, broz katere tudi v bodoče ne bomo smeli biti, zasigurati za daljEo dobo njen obstoj. 80 Din četrtletno je znesek, ki ga lahko utrpi tudi 6labše situiran izobraženec. Uprava »Naše dobe« je v Ljubljani, Knal-Ijeva ulica 5. Nova Bmeknerjava drama. Eden najzanimivejših mladih nemških dramatikov Ferdinand Bruckner, avtor »Zločincev« in »Mladostnih bolezni«, je dovršil novo dramo z naslovom »Elisabeth von Englandi. Premijera bo pri Pitojevu v Parizu. cisti kofein izločen iz kave, je zmes nežnih, belih kristalov. Vsak kilogram kave vsebuje 10 do 20 gramov kofeina. Že 0.2 do 0.5 gr (to so 2 do 3 skodelice navadne kave) more neprijetno učinkovati radi povišanja krvnega pritiska, draženja živcev in ledvic. Zdravniku je vse to najbolje znano in on mora večkrat prepoved.ti kavo s kofeinom. Vedno pa dovoljuje kavo Hag brez kofeina. Po kavi Hag ni nobenih škodljivih dražilnih učinkov kofeina, užitek je popoln, neomejen, ker je kava Hag najboljše kvalitete. Pamet veleva, da je za zdrave in bolne najboljša kava Hag. Poizkus Vas bo uveril! Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobiva se pa Irudi v kavarnah in hotelih. mora cestni odbor še pogoditi s posestniki radi odkupa obcestnega sveta in delo Se bo pomladi nadaljevalo. Pokopali so v sredo hčerko Slavko bivšemu oskrbniku Hausenbichlerjeve koča na Mrzlici in posestniku g. Ivanu Draks-lerju, ki ga zadnje čase preganja neusmiljena usoda. V čvrstih mladih letih je lansko jesen nenadoma skoraj popolnoma oslepel. Iskal je že leka pri prvovrstnih naših in inozemskih specijalistih. Nekateri od teh mu dajejo upanje, da se mu bo vid za silo še povrnil. Bog daj, da bi se to uresničilo. - Dr. Windischer: Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani ima za seboj dobrih 30 let stva« rilnega dela. Od početka svojega mnogo« stranskega delovanja si je stavilo za po« glavitni cilj svojega dela skrb za povzdigo splošne in strokovne izobrazbe ter je vsa leta zvesto sledilo svojemu izobraževalne« nemu cilju s predavanji, publikacijami, strokovnimi knjigami, časopisi, koledarji ter poučnimi tečaji. V pravilih začrtano delo je društvu v novih gospodarsko in narodno politično ugodnejših prilikah jako olajšano. Posebne organizacije so prevzele besedo in zagovor stanovskih potreb tn gospodarskih zahtev v vsakdanjem trenju praktičnega življenja. Društvu »Merkur« sedaj preostajajo v prvi vrsti izobraževal« ne naloge in družabne prireditve, pa bo Trgovsko društvo »Merkur« v letošnji jesenski in zimski dobi nadaljevalo s pri« rejanjem pred leti začetih družabnih veče« rov. Te večere zveže z rednimi predavanji iz najrazličnejših strok tako, da bodo ude« ležniki imeli priliko slišati od odličnih na« ših strokovnjakov res zanimive in koristne stvari. Poljudnost in mnogostranost bo vodilo za ta predavanja. Lepa vrsta naših mož, ki so vidni delavci na najrazličnejših poljih, se je odzvala z vzgledno ljubezni« vostjo našemu vabilu in obljubila svoje dragoceno sodelovanje. Društvo »Merkur« si je izbralo lep in koristen cilj in smo prepričani, da ga dosežemo, kar nam je zagotovljeno tako ponosno število zanimi* vih predavalnih predmetov. Družabni ve« čeri so pričeli oktobra meseca. Udeležba je brezplačna in so gostje iskreno dobro« d osli. Niz predavanj je pester in vabljiv. Grešna zamuda bi bila na strani tistih na« ših ljudi, katerim so predavanja namenje« na, ako bi to lepo priliko zamudili. Predavanja so nam doslej obljubljena od naslednjih gospodov predavateljev: 1. Agnola Anton: Steklo in keramika v naši državi. 2. Prof dr. Bohm Ludvik: Naša po« morska organizacija. 3. Dr. Dobrila Mario: Važnost borze v gospodarstvu in njena uredba. 4. Direktor drame Golia Pavel: O gledališču. 5. Ing. Gulič Gvido: Izraba pri« rodnih energij in napredek človeštva. 6. Podžupan prof. Jarc Evgen: Nova Ljub« Ijana, 7. Predsednik Zveze trgovskih gre« mijev Kavčič Josip J.: Psihotehnika v go« spodarstvu. 8. Koče Jure: Trgovina in tr* govinska politika. 9. Dr. Lilleg Milan: Za« konska stabilizacija dinarja. 10. Ravnatelj Lovšin Evgen: Kovine in kovinarska obrt« nost v naši domovini. 11. Načelnik dr Marn Rudolf: Tujski promet in naše delo za pospeševanje tujskega prometa. 12. Zbornični tajnik Mohorič Ivan: Carina in carinska politika. 13. Dr. Obersnel Maks: Železo in naša železarska obrtnost. 14. Dr. Pless Ivan: Spomini na Sibirijo. 15. Dr. Pretnar Josip: O naši domači obrtnosti v Sloveniji. 16. Prof. Sič Franjo: Zakaj knji« žimo in po kakšnih načinih? 17. Dr. Štele France: Kaj nam pričajo naši spomeniki? 18. Ing. Šivic Anton: Naši gozdovi in naše gozdno gospodarstvo. 19. Ing. Šuklje Mi« lan: Tvorniški in trgovinski žigi ter njih zaščita v državi. 20. Monsignore prof. dr. Josip A. Ujčič: Socialne gospodarske raz« mere ob času apostola Pavla. 21. Akadem« ski slikar Vavpotič Ivan: O slovenskem modernem slikarstvu. 22. Upravnik Narod« ne galerije Zorman Ivan: Umetnost in na* ša Narodna galerija. 23. Zbornični konzu« lent Žagar Fran: Viri državnih dohodkov. 24. Dr. Dular Milan: Gospodarske in soci* alne prilike v današnji Belgiji. so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Okolica bolnikova se izogne bolezni vratu in grla, uporabljajoča okusne ANACOT-PASTDLE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. 350 žrebanje v drž. raz. loteriji Zadnji (milijonski) razred Dne 11. t m. so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 2000 št. 59*547« 87.817, 89.18*. Din 500 St. 1.890, 8.023, 9.703, 9.759, 9.770, 16.021, 16.023, 17.958, 17.989, 37.720, 42.984, 48.319, 57.398, 75.070, , 78.032, 86.945, 98.109, 17.998, 37.760, 42.986, 49.402. 58.820, 76.148, 78.037, 87.207, 98.114, 19.179, 19.193, 27.702, 29.247, 29.272, 33.797, 34.165, 34.166, 36.622, 37.785, 38.115, 39.503, 39.511, 39.544, 39.545, 39.552, 42.956, 42.980, 42.999, 44.135, 46.617, 46.645, 46.682, 46.691, 47.458, 47.482, 48.311, 49.403, 49-404, 49.406, 56.017, 56.027, 56.041, 56.055, 56.062, 57.309, 58.853, 58.877, 59.514, 66.421, 66.437, 68.769, 68.787, 69.119, 72.054, 76.616, 76.647, 76.683, 77.250, 77,256, 77.285, 77.291, 77.358, 77.899, 78.026 78.042, 78.071, 82.467, 84.153, 84.167, 84.168, 84.183, 86.919, 86.922, 87.899, 89.116, 89.120, 89.141, 89.198, 96.687, 96.823, 96.846, 96.873, 98.125, 98.144, 98.958, 98.962, 98.965, 98.997. „ Komur je bila sreča izžrebana za manjši dobitek, aaj nam jo vpošlje, da mu pošljemo neizžrebano srečko, da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjava srečk je neobvezna za nas in jih bomo zamenjavali Ic kratek čas, ker je le malo neizžrebanih oziroma neprodanih srečk na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 omace * Vojaške vesti. Pehotni polkovnik Milan Majcen je trajno upokojen. Po službeni potrebi so prideljeni na službovanje: arti-Ijeriiski podporočnik Fran Lužar tečaju za artiijerijske oficirje kot vodnik rovovske baterije; pehotni kapetan 2. razreda Stanislav Kajfež 52. pehotnemu polku kot komandant 1. čete; pehotni kapetan 1. razreda Milko Vizjak generalštabnemu oddelku ministrstva vojske in mornarice za mobilizacijske posle in statistiko; inženjerski podporočnik Celestin Krajšek inženjerski komandi II. armijske oblasti kot referent; zra-koplovni kapetan 1. razreda Ivan Mrak kot komandir 3. oddelku pilotske šole 7. zrako-plovnega polka; artiljerijski poročnik Lju-devit Kos kot pilot 2. zrakoplovnemu polku; artiljerijski poročnik Ciril Peče kot pilot 4. zrakoplovnemu polku; poročnik bojnega broda 1. razreda Anton Debevec štabu rečne obalne komande, poročnik korvete Franc Zmrziekar pa mornariškemu odredu v Ohridu. * Imenovanje v državni službi. Ministrstvo za zunanje zadeve je v Port Saidu {Egipt) ustanovilo konzularno agencijo. Za tamkajšnjega honorarnega konzula je imenovan Gjorgje Voj vodič. * Spomenik kralju Petru v Parizu. Pod predsedstvom bivšega min. Louisa Marina se je v Parizu konstituiral odbor, ki si je stavi! nalogo, da v Parizu postavi spomenik blagopokojnsmu kralju Petru Osvoboditelju. Prispevki za spomenik se bodo zbirali po vsej Franciji. To bo prvi spomenik, ki se v Franciji postavi inozemskemu vladarju. * »Službeni lisi banske uprave Dravske banovine« objavlja v 36. številki med drugim: pravilnik za vršenje službe čuvajskega osebja pri upravi državnih gozdov; pravilnik o zaščitenih gozdih; pravilnik o puščanju koz v gozde; pravilnik o prirejanju in orogramu tečajev za šolske zdravnike; iz-iremembo pravilnika o izvrševanju zakona o državni trošarini ter pravilnika o zdravilih in zdravilnih specijalitetah; pravilnik o kontroli svežega grozdja. * Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje mesto pravnega referenta ter eno mesto uradnika knjigovpd-stvene stroke. Za pravnega referenta je določena letna plača 12.000 Din, položajna plača 21.000 Din ter pripadajoči dodatki. Kandidati ne smejo biti stari nad 40 let ter morajo imeti popolno fakultetno kvalifikacijo. Za razpisano mesto uradnika knjigovod-stvene stroke je določena letna plača 10.800 Din, položajna plača 15.000 Din ter pripadajoči dodatki. Zahteva se dovršena srednja šola z maturo, oziroma sposobnost za vršenje strokovnega posla, popolno znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev. Lastnoročno pisane prošnje, 5 posebnimi dokazili naj se do 27. t m. vlože pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. * Opozorilo živinskim zadrugam! Živinorejskim zadrugam, zlasti tistim, ki še niso pregledovale živine za sprejem v rodovnik, se nuino priporoča, da pošljejo člane ro--:jvne komisije na enodneven poučen tečaj presojanje goveje živine v Kranju. Tečat -? bo vršil v Ljudskem domu že v ponede- k 17. t m. s pričetkom ob 9. dopoldne. / druge naj v lastnem interesu ne zamudi-io Drilike. Tečaja se lahko udeležijo tudi drugi živinoreici. * Hrvatski kmetje na posetn v Srbiji. Pretekli torek je prispela v Beograd depu-:.iCiia kmetov iz Savske banovine, ki obišče Niš, Skoplje in Kumanovo. V Beogradu je deputaciia prisostvovala odkritju spomenika hvaležnosti Franciji, potem pa je nadaljevala potovanje v Niš. * Zobotehniška koncesija za Ljubljano Je bite podeljena g. Milanu Virantu, zoboteh-niku OUZD. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v UubllanJ 13. novembra 1930. Številke za enačbo traia pomenijo'. 1. čas opazovanja, 2 stanie barometra 3. temperaturo. 4. relativno vlago v % 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost i—tO. 7 vrsfa nadavn »>a že poročali, se je admiral Ciril Metod Kocb na Povratku iz Prage, kjer je skupno s tal-nikom Jadranske straže Nikom Bartulovi-čem imel obširna posvetovanja s tamošnji-mi prijatelji Adrije, ustavil tudi v Mariboru, kamor jc prispel v sredo popoldne. Člani oblastnega odbora Jadranske straže so ga pri prihod,y na mariborskem kolodvoru prisrčno pozdravili. Naš odlični pomorščak namerava ostati v Mariboru dalj časa, predvidoma mesec dni a— Iz gledališča. Zanimivo operetno gostovanje bo v soboto v opereti »Škrjanč-kov gaj«, ko bo gostovala bivša diva in subreta raznih jugoslovenskih gledaliSč gdč. Milka Michlova kot Marica. • — V nedeljo ob 15. moderna opereta »Aleksandra«, ki je zaradi svoje zelo vesele vsebine in temperamentne muzike vselej zelo ugajala. Kuponi. Zvečer se bo pela A'jdm-nova opereta »Lutka«, pri kateri pride zlasti smeha željno občinstvo na svoj vacun. a— Himen. V Limbušu sta se poročila včeraj mariborski trgovec g. Fran Grobel-šek in gdč. Mira Robičeva, hčerka gostilničarja in posestnika Julija Robiča. — V Bo-lzanu sta se poročila te dni poslovodja tukajšnje urarske tvrdke Ferenbach, Josip Vidovič in gdčna Ana Egger iz Bolzana. a— Novi most čez Dravo pri Zg. Duple-ku ie že popolnoma dograjen in sposoben za promet, pač pa dovršujejo še cesti na obeh straneh mostu. Zato je most zaenkrat odprt samo za osebni promet, dočim bo za vozni promet izročen javnosti šele tekom kratkega časa. Ko bo promet čez most možen v polnem obsegu, bodo ustavil; vožnji z bredom. v a— Marijonetno gledališče. V nedeljo 16. t. m. se ob 15. (3.) ponovi v Narod* nem domu igra »Faust«. Le, če bo soln» čen dan, ne bo predstave. a— Sokol — matica vabi vse letos pri-, stopivše člane in članice kakor tudi ostalo članstvo, da se polnoštevilno udeleže dru* gega obveznega predavanja, ki se bo vr» lilo v soboto, 15. t. m. točno ob 20 uri v mali dvorani Narodnega doma. Preda, val bo br. Julče Novak o sokolski ideji. a— Sprememba posesti. Tovarno »Metra« na Meljski ulici je kupi! te dni liubliansk'. odvetnik dr. Benkovič. a— Sprememba obrti. Gostilno Medvec? na Meljski cesti ie prevzel te dni Franc Trafenik, ki bo otvoril podjetje v soboto 15. t m Imenovani je v Mariboru splošno znani dosedanji plačilni natakar kavarne »Asto-ria«. Že dalj časa je iskal prilike za samostojno eksistenco. »Naš Franček« ima v Mariboru ogromno prijateljev in je znan do svoji visoki inteligenci, prijaznosti in po-strežljlvosti. Trafenik je že od vsega počet-ka zvest naročnik »Jutra«. Ne dvomimo, da bo tudi na svojem novem torišču zbral okoli sebe številne prijatelje dobre slovenske kapljice in pa kuhinje. a— Mariborski zastopnik autorja knji. gc »Pomen in razvoj alpinizma« je po« oblaščen izjaviti, da stane knjiga vezana 120, broširana 100 Din in ne, kakor so li» sti pomotoma navedli, druge cene. a— Dr. Kamilo Morocutti se preseli v Gradec. Te dni je znani prvoboriteli tako-zvane nemške manjšine v Sloveniji šentviški zdravnik dr. Kamilo Mcrocutti prodal svoje tamožnje posestvo Viljemu Eberlu, sinu šentiljskega posestnika za pol milijona Din in se za stalno preselil v Gradec. Na meji ustreljen. V sredo zjutraj so organi finančne kontrole opazili v Svečinl sumljivega Človeka in ga izročili orožnikom. Pri zaslišanju ob meji se je neznanec iztrgal in zbežal proti meji. Ker se na poziv nI ustavil, so orožniki streljali za niim in je bit smrtno zadet Izkazalo se je, da gre za 34 letnega ključavničarskega pomočnika B020-mira Lazara. Oblasti domnevajo, da je bil rnož naibrž komunist cn: kurir. Zadeva ie v preiskavi- a— tz policijske kronike. V noči od torka na sre/o 90 neznani storilci z vrtne ogtaje šolskih seeter v Meljti ob Drava odtrgali 13 desk, dolgih po 2.50 m, in jih odnesli Sumijo, da sp izginile za kurjavo. — V sredo pop. krog 17. so delavcu Iv3» nu Ferku iz Košakov izpred trgovine Schm dinger na Aleksandrovi cesti ukrad« li koto. Iz Kranja r— Jugoslovensko t češkoslovaška figa. V nedeljo 16. t. m. ob 11. dopoldne bo občrs, zbor Jugoslovenske « češkoslovaške lige v Narodnem domu v gledališki dvo« rani z običajn;m dnevnim redom. Vljudno vab':cn> vsi člani in nečtani brez izjeme, ki čutijo potrebo po poglobitvi stikov med jugoslovanskim to češkoslovaškim narodom. it Novega mesta n_ »Cherlejevo teto« vprizori r sobo« to v Sokolskem domu dijaško društvo »Prosvefa« v režiji g. Josipa Pavčiča. Pri« dite. Iz &©cavfa kč— Drairski odsek Sokola v Kočevju priredi v soboto 15. t. m. ob 2G. hotelu e Trs ni c vaško »Vozel«. Prodaja vstovnic pri br. Lovšinu. Vabljeni! ka— Koncert kamniškega salonskega on kestra bo v soboto v dvorani Čitalnice. Iz Skoffe Loke 51— Sokolska čet« t Sovodnji nad Škofjo Loko priredi y nedeljo ob 15. otvoritveno predstavo »Mlinar tn njegova hei». Podprite naše delo fa) pridite. Po igri prosta zabava. Z Jeseni« s— Sokolski dramski odsek priredi v soboto 15. t. m. zvečer in v nedeljo 16. t. m. ob 3. popoldne narodno igro »Des&ti brat«. Režiser brat Potrato. Sodeloval bo društveni orkester! Nova scenerija. Vstopniee v predprodaji pri bratu Me« žiku. Z Bleda bi— Osebna vest. Gospa Olga Potokar« Fodra.nspergova, učiteljica v Ribnem pri Bledu, je nastopila 12. t. m. dvomesečni bolezenski dopust. Za nadomestek še ni preskrbljeno. bi— Kino na Bledu. Otvoritvena pred« stava bo v soboto zvečer v prenovljeni dvorani nekdanjega Sokolskega doma. bi— Sokolski dom so začeli te dni po« krivati in bo še ta teden pod streho. Iz Ormoža or— Ormoška podružnica CMD priredi 16. t. m. ob pol 20. Martinov večer v ko« rist CMD v prostorih restavracije Grivec. Nova poostritev agrarnega pSotefccElcsstizsssa v češkoslovaški Kakor poročajo iz Prage je bil v torek proglašen in objavljen zakon od 7. t. m.. s katerim se uvaja prisilno mletje doinafe pšenice (75%) m rži (95%) z inozemsko, kakor tudi prisilno mešanje uvožene inozemske moke z domačo (v istem razmerju;. Nove prisilne določbe stopijo v veljavo 20. t. m. in se bodo uporabljale zaenkrat do prihodnje letine (do 31. avgusta 1931). Uveljavijenje tega zakona je tudi v češkoslovaških trgovskih krogih izzvalo ogorčenje, ki je prišlo do izraza v prolest--em zborovanju centralnega sveta vseh če oslovaških trgovskih gremijev, ki se je v)-ilo v torek v dvorani praške produktm-borze. V ostri resoluciji protestirajo češko -lovaški zastopniki trgovstva proti brezpri-mernemu prenagljenju v razpravi o tem zakonu in zahtevajo, da se pri zakonih,^ ki tako globoko posegajo v gospodarsko živ Ijenje. upoštevajo zivlienski interesi prizadetih gospodarskih panog. Zlasti^ pa se obrača " protest trgovcev proti določbi, da se morajo nred uveljavjjenjem zakona sklenjene pogodbe o dobavi moke izvršiti v moki, ki odgovarja novim predpisom. Ta drakonska določba mora omajati zaupanje \ stabilnost pravnih razmer v Ceskos.ova šk' Pri tem poudarja češkoslovaško trgov stvo da s takimi zakoni ni mogoče odpra viti aerarpe krize, pač pa je lanko mogoče d d bo zakon izzval retorzijške ukrep* inozemstva in trgovinsko - politične komplikacije, ker z določbo o možnosti razve-liavljenja dobavnib pogodb se lahko znatno oškodujejo inozemski trgovci. Kfkšne nosledice bo imela uvedba prisilnega mletja pšenice v Češkoslovaški na naš izvoz žita v to državo, bo najbrž ze pokazala najbližja bodočnost. Z vso upravičenostjo pa lahko izrazimo bojazen, da Do ti nova poostritev agrarnega protekcijoniz-ma težko prizadela baš naš izvoz žita. PrisUno mletje domače z inozemsko pšenico. je, kakor znano, uvedla že Nemčija, in sicer v razmerju SO % domače m 20 /ž inozemske. Ta ukrep nemške vlade pa je imel za posledico, da se je povečal uvoz naiboliše kanadske pšenice, ki je potrebna za poboljšanje domače slabe kakovosti pšenice pri mletju v predpisanem razmerju. Dejansko je po uvedbi prisilnega mletja domače pšenice naš izvoz pšenice v ivem-čiio padel na minimum. Prenapeti agrarni protekcijonizem evropskih industrijski j držav ie letos zavzel že take oblike, ki_ izzivajo odločne protiukrepe agrarnih držav, katerih izvozni interesi so že rto skrajnosti ogroženi. Evropske industrijske države bodo morale končno vendar spoznati da z nadaljevanjem sedanje politike dviganja uvoznih carin in uvajanja drugih uvoznih omejitev ni mosoče rešiti svetovne agrarne krize, kaiti taki ukrepi le se do skrajnosti poostruiejo krizo v agrarnih državah; decimirana kupna moč gospodarsko uničenih agrarnih držav pa mora končno le se poostriiji krizo industrijske produkcije in povečati brezposelnost v industrijskih državah. Ze nedavno povišanje nemške uvodne carine za pšenico na 25 mark ali Ato Din na 100 ka, torej na več kakor dvojno višino svetovne cene za pšenico, bi moralo dati agrarnim državam povod za razmišljanje o primernih protiukrepih. Serija pretiranih agrarnih zaščitnih ukrepov ^namreč še ni zaključena in je iz raznih držav pričakovati še novih presenečenj. — Zasedanje tarifnega odbora. Tajni« štvo tarifnega odbora pri prometnem mi« nistrstvu je te dni obvestilo vse člane od« bora, da se bo tretje letošnje zasedanje pričelo 24. t. m. v Beogradu. Na dnev« nem redu je predložitev poročila o do« slej izraženih zaključkih glede na izvoz« ne tarife. Sekcije tarifnega odbora so predloge, izdelane na sejah v septembru in oktobru, še predložile prometnemu mi« nistrstvu in ministrom gospodarskih reso« rov V teh predlogih prihaja tarifni od« bor kakor zr.ano do zaključka, da je iz« vedba nujnih tarifnih olajšav mogoča le s pomočjo finančno«pol;itičnih ukrepov. Zato odbor predlaga, da se znesek trans« portne takse, ki pripada državnim do« nodkom in znaša okrog 290 milijonov Din letno, porabi za pormetne in tarifno«po« litiene potrebe državnih železnic in v to svrho stavi na razpolago drž. železnicam potom refundacije iz splošnih državnih dohodkov. (Podrobnosti iz pred^gov smo že objavili v »Jutru* od 10. okt. t. 1.). = Iz seje zagrebškega Saveza industrijcev. V torek se je vršila v Zagrebu seja uprave Saveza industrijcev. na kateri je generalni tajnik gosp. Marko Bauer podal daljši referat o stanju naše industrije. Razpravljal je o krizi našega kmetijstva, ki je zajela tudi našo industrijo. Najtežja depresija vlada v lesni industriji Poročal je tudi o po'avih ruskesa dumpinga ter o konferencah glede uveljavljenja skupnega davka na poslovni promet. Glede revizije zakona o zavarovanju delavcev je obvestil ?lane uprave, da ie špecijalna komisija v ministrstvu že končala svoje delo glede te revizij" in izdelala nov zakonski predlog. Pre kratkim pa je bila objavljena »o** tabli?« nevarnosti, s katero se v številnih primarib povišuj« odstotek nevarnosti r posameznih podjetjih, kar pomeni povišanje bremen. Sklenjeno je bilo, da Savez v tem pogledu predloži ministru za socijalno politiko posebno predstavko. Na seji se je razpravljalo tudi o predlog« zakona v Privilegirani industrijski banki Savezu predlog tega zakonskega načrta še ni bil predložen V izjavo. Kolikor so časopisne vesti o tem zakonskem predlogu točne, smatra Savez, da ta zakonski predlog ne more odgovarjati pravilni rešitvi vprašanja cenenih industrijskih kreditov. — Povečanje državnih dohodkov od neposrednih davkov. V času od L januarja do konca septembra t. L je znašal skupni donos državnih neposrednih davkov lwS milijonov Din, od tega 217 milijonov v obliki kronskih bonov ob priliki letošnje likvidacije. tako da je efektivni donos znašal 1891 milijonov Diw nasproti 1092 milijonom v istem razdobju pret. leta, torej skoro 300 milijonov Din več kakor lani. Končna sodba o letošnjem donosu neposrednih davkov pa bo seveda mogoča šele. ko b-o znan tudi donos v zadnjem četrtletju, ki bo menda zaradi gospodarske depresije za ostajal za rekordnim lanskim donosom -e- Razširjenje interesov lesnega koncer« na »Ofa« v Jugoslaviji Ob prilik: občne« ga zbora družbe »Ofa«, Holzindustrie A G. v ženevi, je bilo izdano zanimivo po* ročilo, v katerem se poudarja, da je »Ofa« v preteklem letu nadalje razširila svoje ■nterese v jugoslovenski lesn1 industriji, s tem da je kupila večino delnic Narodne šumske industrije d d, v Zasrebu. ki ima 14.5 milij Din glavnice, velike obrate v Okučanih :n gozdne železnice v dolžini 52 km. Narodna šumska d d. predela letno 60.000 kub metrov trdega lesa m ima za dolgo vrsto let zasigurane sirovi« ne. Glede »Varde«. lesne industrije d d v Sarajevu, ki je tudi šele pred dobrim letom prišla v interesno sfreo »Ofe« ome« nja poročilo, da organizacijska dela naglo napredujejo. V kratkem bf zgrajena nova 24 km dolga gozdna železnica družbe. V ostalem ima »Ofa« v svojem koncemu druga velika podjetja lesne industrije v Rumuniji, češkoslovaški in Madžarski. = Bata na Švedskem. Znani češki in-dustriiec čevljev Bat'a ie te dni ustanovil svojo delniško družbo za Švedsko v Stock-holmu s pomočjo katere bo organiziral svo jo prodajno organizacijo za ves švedski trg. BORZE 13. oktobra. Na ljubljanski borzj je bil danes devizni promet srednji. Večja potreba je bila v 0g< po 340 - 345 + Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 7 vagonov pšenice, 46 vagonov koruze, 4 vagone moke in 2 vagona otrobov. — Pšenica: baška in južnobanaška 79/80 kg 130 do 132.5: baška. Tisa. šlep. 79/80 kg 180 do 145. gornjebdška. 79/80 kg 137.5 — 142.5. sremska, 7& kg 130 - 132. Oves: baški. sremski 135 — 140. Ječmen: baški, sremski. «1/64 kg 102.5 - 105 Kornza: baška, sremska. stara 90 — 95; nova 60 — 62.5; za december - januai 65 — 67.5; za marc - maj 80 — 82.5; sremska. nova. umetno sušena 75 _ 80. Moka: baška *flg« in jOgg? 240 do 250; >2< 210 - 220; >ot 180 - 190; »6: 150 - 155; »7« !05 - 110; 77.5—82.5 -f BHdirapeštnnska terminska borza (13. t. m ) Tendenca prijazna, promet majhen. Pšenica: za mire to.16 — 15.17 (obračun ski tečaj 15.20). za maj 15.26 - 15.27 (15.80); rž: za marc 9.07 — 9.08 (9.10) kormta: za maj 11.76 - 11.77 (11.80). 1L§ MlEUi Mestni trs; t« Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- DEVICA MARIJA V POLJU. Dokaj pozno smo izvedeli, da se ustavi vlak g. ministrskim predsednikom tudi pri Devici Mariji v Polju. Vendar pa smo se ta koj potrudili, da bi ga sprejeli čim slo-vesneje. Mobilizirali smo aaše Sokole, gasilce in šolsko mladino, ki so v velikem številu prihiteli na kolodvor, že zgodaj zjutraj v nedeljo smo opazili prihod zreškega načelnika g. dr. Andrejke, ki je stopil takoj v stik s šolskim upraviteljem g. Miheličem, ostalim učiteljstvom, županom g. Gartrožo in načelnikom Sokola učiteljem g. Trofitom. V najkrajšem času so bili zbrani na lepo okrašenem kolodvoru Sokoli, ki jih je bilo impozantno število. šolske mladine pa je kar mrgolelo. Bili so tu ves občinski odbor, župnik g. Mtiller, gasilci in množica občinstva. Ko je prispel vlak, je zaoril trikratni sokol ski »Zdravo!« pomešan s kiici »Živioc. Smehljajočega obraza je izstopil g. predsednik general Peter živkovič v spremstvu vršilca dolžnosti bana g. Pirkmajer ja, ki je visokemu gostu predstavil sre-skega načelnika g. dr. Andrejko. Nadalje je bil g. predsedniku predstavljen župan g. Ivan Gartroža, ki ga je predsednik vlade vprašal, koliko let že županuje. Zelo se je visoki dostojanstvenik zanimal tudi za šolstvo in si je dal predstaviti Šolskega upravitelja g. Miheliča, ki ga je povpraševal o številu učencev, učnih moči, o uspehih v Soli m se posebno zanimal za narodno petje. Ljubeznivo je govoril g. general tudi z ostalim učiteljstvom, posebno z učiteljem g. Troštom, ki ga je g. predsednik takoj vprašal, ali je Sokol. Na odgovor, da je načelnik drufitva, se je predsednik zanimal za število vežbačev članov, za telovadno orodje ln drugo. G. predsedniku so bili predstavljeni tudi pod-starosta društva g. Kuhar, župnik g. MU1-ler in nekateri občinski odborniki, že so dajali sprevodniki znamenje za odhod, naš dragi gost pa je še vedno stal med ljudstvom in šolsko mladino ter je šele v zadnjem hipu skočil v svoj vagon. Burni pozdravni klici so mu doneli v slovo. Z g. predsednikom je odpotoval tudi sreski načelnik g. dr. Andrejka, ki ga je visoki dostojanstvenik povabil v svoj voz. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Dne 7. tega meseca se je prvič sestal novoizvolje« ni krajevni šolski odbor pri Sv Jederti. Za načelnika je bil izvoljen g. Golob Ka« rel, za blagajnika pa g Knez Martin. Čla« ni odbora 90 gg.: Selič Jakob. Povše Mar. tm in Bantan Karel. Po prevzetju poslov od prejšnjega odbora se ie učitelj g. Vid« mar na kratko poslovil od župnika g. Lon« čarida, poudarjajoč velike zasluge, ki si jih je g. župnik v 16 letih srojega neumor« nega dela pridobil ▼ odbor« za šolsko mladino. ŠMARTNO PRI LITIJI. V nedeljo ob 15. priredi dramski odsek Društva »Narod« ni dom« prvo otvoritveno predstavo, ve« seloigro ▼ treh dejanjih »Ljubezen in !ju» booumnoftt«. Vabljeni! Šport ASK PrimorJerSK Ilirija SK Svoboda :SK Jadran LNP nam sporoča: V nedeljo 16. t. m. se bo končno le od' igrala prijateljska tekma med našima vo« ailnima kluboma. Ta gesta — upajmo — bo pripomogla, da se odstranijo napadi, ki niso v dobrobit našemu nogometu. Tu na zelenem polju naj se pomerijo moči obeh moštev v plemenitem boju. Pustimo jih. aa ona govore s svojo igro. Brezdvomno bo« mo potem z zadovoljstvom zapuščali igri« šče m z veseljem se bomo udeležili bodo« čih lepih tekem. To naj bo pouk naSIma kluboma, a v nedeljo želimo srečo boliši enajstoricL V predtekmi bosta merila moči v pokat« ni tekmi Svoboda in Jadran. Oba kluba 6ta se kvalificirala za nadaljnje tekmova« nje po težki borbi. Svoboda je morala pre« magati žilave Hermežane, Jadran pa agitno Grafiko Pričakovati je, da bosta kluba tu« di v tej tekmi predvedla lepo in predvsem fair igro. Dekadenca... G. Sevniku Milošu na njegov drugi članek: Moj namen, ki sem ga imel, ko sem se na vaš prvi članek »Dekadenca slov. nogometa,« oglasil v »Jutru«, je bil, da vas opozorim na dejstva katera ste vi spregledali ali pa jih niste poznali. Potrebno pa je, da vsakdo, ki piše članke o spremembah prv. sistema ali pledira za iačin saniranja razmer v našem ljubljanskem nogometnem življenju, ve in pozna dejstva, ki se ne dado zanikati niti z očitkom klubske pristranosti. Ta dejstva govore: 1.) ds. se je nogometno prvenstvo pri nas — v območju LNP — že i-r/r.]aio po sistemu enotnega prvega razreda, 2.) da ta sistem ni pomogel finančno klubom, ki so igrali v tem razredu, niti ostalim klubom, niti niso klubi profitirali v tehničnem pogledu. Nadalje sem poudarjal, da je čudno, če se sedaj po porazu nekega kluba iznaša tak predlog, ki bi b-i mogoče umesten le pred obdržanjem glavne skupščine LNP, na kateri imajo pravico odločevanja vsi klubi in ne LNP, od nosno konkretno: delegati klubov in ne podsavezni odborniki. Ce hočete, da obvelja Vaša, g. Sevnik, tedaj si dovolim zastaviti Vam vprašanje: Zakaj niso tega vprašanja rešili Vaši bližnji kolegi, ko o ■ do tako rekoč nedavnega sedeli v LNP7 Vaša trditev, da se L 1925 ni mogel ob-uesti sistem prvenstvenega tekmovanja po enotnem L razredu zaradi razlike kvaliteti klubov, ne drži. Tudi danes niso podcenjevanja vredni I. razredni ljubljanski klubi, kar dokazujejo lepi rezultati, ki jih je dosegla v lokalnem prvenstvenem tek movanju n. pr. predzadnje plasirani v L ra.zredu SK Grafika, pa tudi v prijateljskih tekmah s prvorazrednim zagrebškim Ora-fičarjem, a Svoboda v Mariboru ob p»>fcet-ku letošnje jesenske sezone s prvaitoia Maribora. H koncu: Le če se bomo zavedali ,porl-nih osnov in po teh usmerili naše iclova-nje, smemo upati na zboljšanje ljubljanskih razmer. Provinca je, kakor je te g. Pivka zapisal, za enkrat — Bog daj, da oi bilo vedno tako.' — še neokužena po ljubljanskem ozračju. Da se doseže zboljšanje, ni samo dolžnost LNP. niti samih klubov ali športnih delavcev, temveč tudi in to v veliki meri onega foruma, ki odreja k tekmam osebe, ki bi morale pokazati in dokazati, kako Je v praksi razumeti eno od glavnih športnih osnov: fair plav. Kuret Marij. Službene objave LNP (Seja u. o. 12. A'/. 1930.) Prisotni gg.: Stanko, inž. Debelak, Ku> ret, Kovač, Kralj, Buljevič, Vospernik, Ma« lovrh, Marinič. Kemperle, Logar, Rostič. Na znanje se vzame dopis predsednika MO Trbovlje g. R. Pleskoviča z dne 6. XI. 1930. Dopis SK Slovana z dne 12. XI. 1930, s katerim javlja nov odbor (ppredsednik g. Dorčec, tajnik g. Grm Ivo) se vzame na znanje. SK Iliriji se sporoča na njen dopis od 9. XI. 1930. da bo LNP poravnal preosta« nek 180 Din, če bo JNS principijelno rešil zadevo za ves teritorij JNS v smislu pred« loga SK Ilirije. Dopis SK Ilirije z dne II XI. 1930 se m mogel vzeti na znanje, ker je podpisan po osebah, ki niso javljene LNP kot klubski funkcijonarji. Dovoli se igrati prij. mednarodno tekmo SK Iliriji z Grazer SK Sturm dne 26. t m. v Ljub»( Ijani v smislu njenega dopisa od 11. XI. 1930. Na znanje se vzame zapisnik 6. seje Mo Maribor. V zadevi dovoljenja nastopa igralcema Venko in Heller bo Mo prejel obvestilo, čim bo LNP zbral materijaL Zapisnik L seje Mo Trbovlje se vzame na znanje, enako konstituiranje odbora: predsednik g Pleskovič R., tajnik g. Mo« čivnikar, blagajnik g. Bevc, kapetan Mo g. Stepišnik. odborniki gg. Mahkovec, Pun« tar in Šuštar. Na znanje se vzameta do« pisa SK Amater štev. 196 od 8. XI. 1930 ter se bo klub o ukrenjenem pismeno ob« vestil. Sporoča se 2SK Hermesu na njegov do« pis št. 250 od 11. XL 1930. da bo LNP po« novno pismenim potom interveniral pri ONP. SK Korotan prejme na dopis z dne 29. X. 1930 pismen odgovor. SK Železničar Maribor, se sporoča, da je JNS glasom dop:sa št. 1399 od 28. X. 1930 odredil, da plača kot odškodnino SK Sturmu, Graz, vsoto 200 (dvesto) avstrij« skih šilingov. Dopis SK Železničar od 5. XI. 1930 bo LNP odposlal JNS s priporočilom, da ukre» ne potrebno glede likvidacije v zadevi slik pri Mo Sombor. Sprejme se na osnovi ČL V pravil JNS za začasnega člana SK Retje, Trbovlje, a JNS se bo predlaga! za spre« jem v redno članstvo, čim bodo ostale for» malnosti izvršene. Kaznuje se SK Ilirija na osnovi čl. 53 kaz. prav JNSa z ukorom, ker ni nastopi« la v pok. tekmi dne 9. 11. 1930 ter ▼ srni« slu propozicij za pokalne tekme LNP z globo 1000 (tisoč) Din. V nedeljo dne 16. XI. 1930 se odigra > Ljubljani prijateljska tekma r smislu skle« pa zadnje seje u. o. med ASK Primorjem in SK Ilirijo v dobrobit podsa veza, ker je Wl LNP zaradi neodigrane pokalne tekmo t m. oškodovan po krivdi SK Ilirije. Zcradi tega niso dovoljene ▼ nedelio 16. XL 1930 v Ljubljani, Maribora la THxm Ijah nobene nogometne prireditve Izven onih, Id jih priredi LNP, odnosno Mo. Na znanje se vzame dopis SK Slovan, da Želi Igrati v tekmah za pokal LNP ter s« mu sporoča, da je po žrebu določen z zma* govalcem tekme ASK Primorje : Ilirija. Zmagovalec te tekme igra z zmagovalcem iz tekme Svoboda : Jadran. Program za nedeljo 16. XI. 1930 s pr* četkom ob 13.15: prvi par SK Svoboda : SK Jadran, drugi par ASK Primorje : SK Ilirija. Službujoča odbornika LNP: za bla« gajno g. ravn. Setina. za rediteljski nadzor g. Vospernik. Blagajno ima SK Svoboda. SK Jadran in SK Svoboda postavita po tri re» ditelje, ASK Primorje in SK Ilirija po » rediteljev, ki imajo vršiti službo ves čas obeh tekem. Tajnik L • iz seje poslov, odbora z dne TZ. XI. 1930. Prisotni gg.: Stanko. Kovač P., Accetto, Zrnanc, Grošelj, Kačar. V Celju se vrši dne 16. XI. t. L prvenst« vena tekma Atletik SK : SK Olimp. Odobri se vrstni red pokalnih tekem v Celju ka« kor sledi: Dne 23. XI. t. 1. SK Olimp : SK Celje. Dne 30. XI. t. 1. Atletik SK : zmago« valcu tekme z dne 23. X!. t. L Mo Celje ima določiti termin za odigra« nje prekinjene prv. tekme SK Celje : SK Šoštanj, in sicer ima trajati tekma še 73 ri.inut na istem igrišču in pod vodstvom istega sodnika. Tekma se ima odigrati te« kom enega meseca. Odobri se prijateljska tekma SK Koro« tan : Športni odsek Sokola v Kranju dne 16. t m. Protest SK Rapida se preda Mo Maribo«. da zadevo preišče. Mo prejme v tej zadevi poseben Jopis. Dopis SK Amaterja in dopise SK Ilirije se oastopi upravnemu odboru. Poziva se SK Mura, naj dostavi tekom 8 dni odgovor na dopis P. o. z dne 6. X. t. L v zadevi odpovedane prv. tekme, ki *e H imela vršiti dne 28. IX. t. L Kazenskemu odboru se preda igr. Goli« nar (SK Rapid) zaradi incidenta pn tekmi SK Rapid : SK Svoboda dne 26. X. t. 1. v Mariboru. Nalaga se Mo. Maribor, da za« sliši omenjenega igralca ter dostavi zapis« nik nemudoma P. o. Dalje se predata K. o. igr. Straus (SK Šoštanj) in Zupane (SK Ce« lie) zaradi incidenta pri prv. tekmi SK Ce* Ije : SK Šoštanj, dne 9. XI. t L Mo. Celje naj zasliši igralca ter pošlje zapisnik P. o. Obvešča se TSK Slovan, da se bo izved« la verifikacija prijavljenih igralcev, čim »o predložene prijavnice, opremljene po pred« pisih, in sicer prijavnica igr. Toneta Žida« na s sliko, prijavnica igr. Dragota Smolni« karja z odjavnico prejšnjega kluba. Isto velja za igr. Ilija Popadiča. Poziva se SK Celje, naj javi tekom osmih dni, ako obstojajo kake zapreke proti verifikaciji igr. Milana Mešička za drug klub Tajnik 17 Smučarski klub Ljubljana. Zaradi ugodnih snežnih razmer se bo otvorila ko« ča v Planici v nedeljo 16. t. m. ter bo od tega dne vso zimsko sezijo otvorjena Ce« lokupnemu članstvu sporočamo, da je de* ležno v koči istih ugodnosti kot pretečeno leto pod pogojem, da se izkaže s klubsko legitimacijo za leto 1930«31. Ugodnosti so: znižana vstopnina m prenočnina. ŽSK Hermes. Danes seja pri Steplcu. SK Ilirija (table tenis). Danes ob 18. se vrši v klubskih prostorih izredno važen se« stanek. Do danes mora biti poravnana sefc« cijska mesečna članarina. LTde!ežba je za vse izredno važna zaradi sobotnega tur« nirja. TSK Slovan. Danes točno ob 20. v krv« ski sobi gostilne »pri Sokolu« redna odbo« rova seja. na katero se naprošajo gg.: Dor* čec. Bucik, Skalar, Legat, Kramar, Felber. Detela, Laznik, Gluhak, Anko, Strehovec. Rebec, Jean in kapetan moštva Globelnik. SK Korotan. Jutri ob pol 20. redna od« borova seja. Po seji kratek obvezen se« stanek prvega in rezervnega moštva. V nedeljo igramo v Kranju. Postava v klubo« vem lokalu. — Ustanovljeni je tudi šahov« ski odsek, v katerega imajo dostop vsi čla« ni kluba. SK Jadran. Danes v petek ob 20. se« stanek vseh nogometašev v restavraciji Mrak, Rimska cesta. Važno zaradi nedelj« ske pokalne in prijateljske tekme. Vsi in točno. Smučarski klub Celje. Ker so bjla na« ša društvena pravila sedaj od politične oblasti odobrena, se bo vršil ustanovni obč» ni zbor dne 28. novembra ob 20. v gostilni k »Zelenem travniku«. Vsi dosedaj pri* javljeni člani se naprošajo, da se ga ude> leže polnoštevilno. Dnevni red: poročilo o dosedanjem delu, prečitanje pravil, voli« tev rednega odbora, delovni program za sezijo 1930«31. slučajno^. ASK Primnrje, lahkoatletska sekcija. Danes ob 18.15 seja novoizvoljenega od« bora. Vsi odborniki naj sigurno prisostvu« jejo. — Predsednik. Iz uradnih in dragih Banska uprava razpisuje drugo javno pismeno ofertalno licitacijo za prevzem ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih in slikarskih del ter montaže centralne kur« jave in dvigala pri preureditvi posestva Novo Celje v hiralnico za umobolne. Li« citacija bo v torek 25. nov. ob 11. v pisar« ni tehničnega oddelka banske uprave * Ljubljani Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodišču v Kostanjevici dne 15. dec. ob 9. zemlj. knj. Sv. Križ, vi št. 25 in 26. Ce' nilna vrednost Din 106.105.39. Najmanjši ponudek dinarjev 70.736.92. — Pri okraj« nem sodišču Vransko dne 19. dec ob 9.30 dražbe nepremičnin, poslopja in zemljišča, zemlj. knj. k. o. Vransko*trg. vL št 19 Cenilna vrednost Din 322.858.25. Najmanj« ši ponudek Din 215.240. Novi vpisi v trgovinski register: »Miner« va« Arhar & Kosem v Ljubljani, trgovska agentura. nakup in prodaja blaga. Javna tr« govska družba. — »A. Žlendar«. trgovina z manufakturo v Ljubljani. — »F. Blatnik«, trgovina z žganjem na debelo in drobno v Lukovici. — »A. Durjava«. tvornica pe« rila v Mariboru. Uvedeno je poravnalno postopanie o imovini Krika Franceta, trgovca v Celiu, registriranega pod firmo Pos. II 109. Po« ravnalni 9odnik Triler France, poravnalni upravnik dr. Hodžar. oba v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodi« šču v Celju, soba 5t. 2 dne 15. dec. ob 9. Rok za oglasi tev do 8. dec. Razšlo se je tamburaško društvo »Sava« ▼ Ložah. Iz življenja in sveta Ameriška vojna tehnika Nova pridobitev ameriške vojne tehnike je letalo, ki nosi bombo, težko 2000 kg. Desno vidimo ogromno letalo in strelica kaže pritrjeno bombo. Na njem se zdi bomba čisto majhna, kakšna pa je v resnici, nam kaže leva slika. Pri poskusih je bomba na živi skali napravila 4 m globoko in 10 m dolgo jamo; razen tega je opustošila kraj na poldrugi kilometer okoli sebe. Ludendorff napoveduje novo svetovno vojno V Monakovem je nedavno izšla bro-žura izpod peresa znanega nemškega vojskovodje Ludendorffa, ki napoveduje izbruh nove svetovne vojne in nov še groznejši poraz Nemčije in njenih zaveznikov. Knjiga ima naslov »Svetovna vojna grozic in v nji razpostavi Ludendorff vojujoče sile takole: Nemčija in Italija napadeta Francijo. Z Nemčijo potegneta še Avstrija in Madžarska, na francoski strani pa se bojujejo Belgija, Češkoslovaška, Poljska, Rumunija in Jugoslavija. Prvotno sta v protifrancoski zvezi tudi Anglija in Rusija, ki jih pa nasprotna diplomacija kmalu pridobi za nevtralnost. Vojna se začne 1. maja 1. 1932. ponoči in že naslednje jutro prispo preko Brennerja prva italijanske čete v Južno Bavarsko, ki se podredi poveljniku italijanskega generalnega štaba. V Monakovem stoluje italijanski <}• neral in upravlja vso Južno Nemčijo. Bavarska vlada prisili vse svoje ljudstvo k gradnji ogromne obrambne črte, ki se vleče od Bodenskega jezera globoko v Solnograško. Globoko zaledje postane etapa tujih, dasi zavezniških čet, ki kruto gospodarijo na nemških tleh. Vse ljudstvo je na no gah: za boj sposobni se odpeljejo v Italijo in v Anglijo — dokler jc i še nemški zaveznik —, kjer jih sformi-rajo v bojne edinice, ostali pa morajo služiti vojski. Peti dan po mobilizaciji pritisnejo Francozi 8 silnimi vojskami ob Menu in prodirajo polagoma proti Dunavu. Po vsej Bavarski se razvije orjaška bitka, ki jo Nemci in njih zavezniki izgube, kajti razen francoske vojske pritisneta z dveh strani na nemško silo še Češkoslovaška in Jugoslavija. Poraz Nemčije j*e tako grozen, kakrš nega še ni doživela nobena vojujoča se država na svetu. Nemške čete in čete njih zaveznikov so razpršene in pognane ločene v globoke alpske doline, kjer jih zasledovalci drugo za drugo uničijo. Ta za Nemce neugodni izid utemeljuje Ludendorff takole: Na francoski strani je znatna številčna premoč in osobito boljša tehnična priprava in oprema. Francija in nje zavezniki imajo izvrstno topništvo ter silno mnc žico strojnih pušk. Razen tega so nemški zavezniki priznano slab vojaški materijal, ki ne vzdrže pritiska češko slovaških in jugoslovenskih vojsk, ko ima gros nemške vojske posla s Francozi. Tudi imajo italijanske čete preko Alp silno neugodno zvezo s sv> jim zaledjem, zato zastaja dovoz čet, orožja, municije in hrane. Nemška vojska ima prvi čas le proti Poljakom nekoliko uspeha, dokler veže Rusija znatne poljske sile na vzhodu, zaradi splošnega poraza pa so tudi ti uspehi brez vrednosti. Temu težavnemu poio-žaju nemških zaveznikov nasproti ima Francija na razpolago izvrstno nemško železniško omrežje, njeni zaveznici pa že zavoljo bližine silno olajšan učinkovit vpad. Po porazu se nad Nemčijo zgrne n« zaslutena groza. Ludendorff z naslada grozi, kako bodo češkoslovaški polki oblegali Berlin in tirali nazaj v pogin sestradano ljudstvo, kajti čete, ki hite na pomoč Poljakom, morajo računati z vsakim grižljajem in ne morejo pomagati lačnemu nemškemu ljudstvu. V Berlinu in po sosednjih mestih se razvije prava roparska vojna za grižljaj kruha. Berlin izumre popolnoma, vse delo nemške kulture je uničeno, redki preostali objokujejo narodno nesrečo, ki je Nemčijo opustošila hujše nego tridesetletna vojna. Tako je napovedovanje Ludendorf-fovo in nemški listi pravijo, da se je hotel s to črno sliko bodočnosti maščevati nad svojim prejšnjimi prijatelji, narodnimi socijalisti, ki vidijo »osvobojenje« Nemčije le v tesni zvezi z narodom na oni strani Brennerja. Američani zračnim ladjam niso nikoli posebno zaupali. Sedaj je vrsta aa letalih, da pokažejo svojo sposobnost Ce bo »Do X< gladko preletel začrtano pot, lahko pričakujemo, da bodo v nekaj letih slična letala redno vsak din križarila med Evropo in Ameriko. O tem važnem poletu poroča (s slikami) članek »Do X« leti v Ameriko« v pravkar izišli številki tedenske revije »Življenje in svet«. Trgovina z ločitvenimi zakoni Zelo značilno za preobrat in negotovost turškega družinskega življenja je to, da prodajajo krošnjarji po Carigradu in drugih tamošnjih mestih knjižice, ki vsebujejo določbe o ločitvah zakonov. Posamezna knjižica velja prilično dinar. Po tem bi se zdelo, da ne zanima turških zakoncev nič bolj nego ločitev. To dokazuje tudi neprestano naraščanje tostvarnih sodnih obravnav. Posebno ženske vlagajo telo veliko ločitvenih tožb. Vsak najmanjši prestopek njihovih slabših polovic jih užali in spravi h kadiju, zlasti če delujejo v kakšnem poklicu in so gospodarsko neodvisne Svet se suče. V stari Turčiji so imeli izključno možje pravico ločiti se od lastnih žen. Sto pijanih vran V občini Albertfalva na Madžarskem je našel neki kmet na ovojem polju kakšnih sto navidezno poginulih vran. Izkopal je jamo, da bi jih zagie-bel. Med delom pa so se začele vra».e gibati in so polagoma odletele di uga za drugo. Ugotovili so, da so se morale ptice nekje napiti alkohola, ki jih je omamiL Hidravlična steklenica bre? b?*^ Iz Moskve poročajo, da je tam neki Tatarinov izumil hidravlično steklenico brez bata, ki jo je izpopolnil še v toliko, da zmore ž njo orjaške pritiske do 10.000.000 kg. Poročilo pa ne pove, na kakšno površino deluje ta pritisk. Radio Ameriško - indijska poroka Indijski maharadža Gopal Sing K asa s svojo novoporočeno ženo, bivšo ameriško dijakinjo Ireno Hallovo iz Denverja. Poročil ju »Do X« leti v Ameriko Ves svet pozorno sledi poletu orjaškega vodnega letala »Do X« v Ameriko. To pot ne gre za športno senzacijo ampak za ureditev rednega zračnega prometa med Evropo in Ameriko. Po zadnji katastrofi angleškega zrakoplova »R 101« se je ohladilo navdušenje za zračne ladje tudi v Evropi je duhovnik episkopalne cerkve, v Indiji pa bo zakonsko zvezo še enkrat blagoslovil bramanski svečenik. Izvleček iz programov Petek. 14. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio orkestra. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Koncert delavske godbe >Zarja< — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 15. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, ploiče, borza. — 17-30: Plošče. — 17.30: V dolini gradov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Angleščina. — 20: Nemi. barvm in zvočni film. — 20.30: Gosp. Jug poje samospeve. — 21: Jugoslovenska glasba (radio - orkester). — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Hawai jazz. BEOGRAD 12.45. Koncert radio-kvarteta. — 17.15: Godba za ples. — 20: Orkestralen koncert — 20.30: Prenos ljudskega programa iz Subotice. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra. — 20: Prenos programa iz Beograda. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert _ 17.50: Koncert solistov. — 19.20: Koncert kvarteta. — 20.30: Prenos programa iz Brna — 22.25: Mešan program iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30:' Popoldanski koncert — 17.30: Glasba za mladino. — 18.20: Arije in pesmt — 19.20: Koncert orkestra. — 21: Koncert vojaške godbe. — 22.25: ProgTam iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 18.15: Mladinski koncert. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 15.05: Plošče. — 19.40: Pevski večer. — 20.20: Kalmanova opereta »Jesenski manevri«. — BERLIN 19: Pevski koncert. — 20: Ork«v stralen koncert — 21.10: Zabaven program. — Prenos plesa filmske industrije. — FRANKFURT 19.30: Koncert Wagnerje>-ve glasbe. — 21: Mešan program. — 22.30: Prenos opernega plesa. — LANGENBERG 17.30: Koncert orkestra mandolin. — 20: Zabaven večer. — 22.40: Nočni koncert in ples. — 0.30: Opereta. _ STUTTGART 19.30: Prenos vsega proerama iz Frankfur-ta. — BUDIMPEŠTA 18: Orkestralen koncert — 20: Pevski večer. — 21.15: Humor v operni glasbi. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.32: Godba za ples. Galoše ln snežni čevljf s znamko »TRETORN« io nenadkriljlvi ▼ pogledu trpežnosti ln elegance Kupujte samo vrhnje lo snežne čevlje »TRETORN«, ker so ti kot je dosedaj dokazano, naj-bolJSL n Oglasi v „Jutru" imajo imajo siguren uspeh f PROMETHI ZAVOD ZA PREMOG d. d. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PREMOG mmmm domači tn inozemski, za domačo kurjavo m industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst WZ ffc tht UvarntSki, plavžarskl Hvlll)3 In plinskL t>i BRIKETE Prometni zavod za premog, d. ' £> . • Jj- N Oj* 2> . • N & N fs, . JS v godn • v 4 ej&e! Antika i$8ira ptetemn, tctGlc, dežnikov in modernih €£ut v Sterk na&C. Hmnienik, IjuUjaHa, Stari itg 78 CENE MALIM OGLASOM; Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifre je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 hoče da •• mu peš/;« po posti naslov aR fiafio drugo informacijo tieoco mo malih oglasov nap priloii v »namieah a /^K • sicer ne bo prejel odgovora I « CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je aposla-ti 'obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. ftla&tom maiifi ogiasov bi druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi r podružnicah *JUTRAc v flovem mestu m na ^esenieaft Ljubljanska cesta št. 42 pri leolodvoru it. 100 Male oglase tn inserate naročajte v naših podružnicah. C l »i Manufakturist ] Katera I Trg. poslovodja I Blagalničarka matinfaktlirtetinia ' starejfta ženska, pridna in ! 3eJi prem en iti služb«. — ! mJajSa gospodična, želi na-uidnuidliiunsunjd , bi žla T jiaJr4$ bi prevzel kako meščenje Tkaki kavami „ in zeieznlnar 1» kuharico. Ponudbe na podružnico na deželi. Po- aH trgovini, kjer bi ob- Naviialko in učenko i v>ri prvovrstne moči. z vet- ! oddelek »Jutra, pod nudbe na oglasni oddelek enem tudi pomagala kot spretni, sprejmem v pletil- i letno prakso, vešči obenem nioo. Na-slov v oglasnem \ tudi mešane stroke, zdravi oddelku »Jutra«. 47914-1 (vojaščine prosta), dobijo s _______| 1. januarjem 1931 namešče- I nje v večjem podjetju v Trg. pomočnica mestu na dežeii. Ponudbe s dobro izvohana v trgovt- prepisispričevalm naved-ni mešanega blaga, poseb- ™ Plačil m b "htevkov poro v mauufakturi, postav- : hrane m stapovanja pod . tsa in poltena dobi takoj ' »Perfektni v tej stroku na | oMeke -fa dam,ke plai6t| , Mesto. Ponudbe na oglas, o^sm oddelek »Jutr^ , VMm0;n T d6]() M d(Kn j »Kuharica 15«. 48018 1 »Jutra« pod •Poslovodja«, prodajalka. Ccoj. ponudbe 47965-2 na podružnico »Jutra | Celjn pod znafiko »Marlji- Krolaški pomočnik j dobro irvežban, išče dela. i Naslov pove oglas, oddelek Trgovci, pozor! , »Jutra«. 47952-2 Vsakovrstne konfekcijske oddelek »Jutra« pod šifro »Izvežbana«. 47877-1 47763-'. Bivši trgovec ; po zelo konkurenčni ceni. ' s kavcijo BO—80.000 Din i Naslov v oglasnem oddelku išče službo skladiščnika ali »Jutra«. 47950-8 va gospodična«. 48032-2 »1» f« Učenca r primerno šolsko izobrazbo. zdravega in močuega, r>oštenih staršev, iz mari- ' "Orskega ali ptuj. okraja • 'prejme takoj s hrano in Vpokojenca _________ sprejmem takoj kot Inka- i santa. Naslov v oglasnem ŠlirtISo oddelku »Jutra«. 45750-1 ^ • 3,.Vli!d . . , . , dobro izurjena v izdelavi : firih oblek in plaščev, gre Šteoarico :šh'at na df,m' Nas!fKT Klavir dobro ohranjen (Konzert- kaj slitooga - najraje v flflgel) tnamke »Rainbold« okolici Maribora ih Cd p. : dalje veliko Evont. pnstopi tudi kot j družabnik k dobro idoče- i kredenCO si pridobi trgovec, če kupi PLETB NINE iz zaloge po partijskih cenal v tovarni 34? VAJT, Celje Pisalna miza } Gostilniški pribor 1 Hišo z gostilno Trgovino Dvosob. stanovanft ta orehovega lesa, ie no- j (Beateefc) dobro ohranjen ' pripravno tudi za trgovin« i s meSar-tm blagom, t pro- s predsobe Vnbinio in bal v. kupim. NaJdov t oglasnem ter nekaj zemljišča, na metnern kraju vzamem v knnmn, r solnčno legi oj oddelku »Jutra«. 47990-7 prometnem kraju ob glav- ! najom. Ponudbe a navenbe flam tab»j boljši «tTank' -------„--I ai c»sti proge Dobrna. Ve- i stanja prometa ma ogla-ni Sb«1ot v oglasnem oddelki 1 lsnje, Celje takoj ugodno ,' oddelek »Jutra« |M>d Jifre , »Jutra«. nrMism Vi«!/vv rvn' nn/lm?. %T natMa ilRd* »7 kakor tudi navadna miza ii mehkega lesa poeeni naprodaj v Celju. Aleksandrova ulfea 7, dvorišče. 48066-6 Stenice i 11 zalego in <»taJo ' uniči »VULKAN« golazen plin za- mu podjetju __ali trgovini.., marmornato ploSčo, za ! jamčeno. 1 kg 30 'Din za . t. I. 1 jedilnico — kakor tndi i 30 kub. TTfttrrtV nrfl.tnra «tanovanjem v hiši Vinko ! vajeno nekoliko kuhe. z Zorko. trgovec. Sv. Bene- vso oskrbo v bSi in pla- ; dikt. Slov. gorice. 47875-1 čo po dogovoru sprejme ! takoj Všdic Milan, čevljar. ozlasnem oddelku »Jutra« 47988-3 Lubno-Podnart. Gorenjsko. 47949-1 u8pm Postrežnieo Ponudbe do & na<- 4TO'7'- j prodam do 20. nov. t. L I Zagreb, Hatzova 12. Poizve se v Ljnbljani, Miklošičeva cesta 28/1, levo. 47807-28 Elektromotor vrtilni tok, 9Sn volt, 0.50 K«, kirpim. Ponndbe na: »Biwpodplata«, Maribor. 47959-T prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« t Celju. 4S0M-9A Dekle - učenka Odvetniškega kandidata | ."rWt«Wa s.irejmem s 1. januarjem 17 1931. Ponudbe na ogla_-ai Ponudbe na: Teh- oddelek »Jutra« pod šifro C!gr,a Pisarna, Ljubljana, »Vastr.ost in marljivost«. predal 307. 4S0a3-l 47798-1 !------------- ; „ j PlačHni natakar SlllZkinjO : s kavcij«, trezen, zanesljiv ki ima veselje do gostilne in delaven, dobi mesto v sprejme takoj Ivaj Ceme, dobro vpeljanem hotelu, gostilna. Vrhnika št. 95. Ponudbe s sliko na podr. 47872-1 »Jutra« v Celju pod šifro »Zanpna moč«. 47958-1 sa 2 uri dr»po!d,ne. želi v prostah urab zapo- Naslov v oglasnem oddelku slitve za hrano in sta.no-»Jutra«. 47994-S vanje, nvent. tudi nekaj ' Radi selitve prodam psibo s trodelnim brušenim ogledalom, skoro »T naj«« 77«. 47MT-17 48075J* Gostilne ... iS sob. kubini«, pritiklin ■ detrro vdoio, na pnmtt- j vrta Oddam tafroj V okoli sem kraju oddam t naj 8 " " «a mesta Celja-. C-e-na pt Dr. G. Piccoli Mizar, valenca pridnega' in poltenega, z plača. Naslov v oglasnem ' lekarnar v Ljnbljani prlpo oddelku »Jutra«. 48005-2 Prva oblast, koncesllontrans šoferska šola Camernik. Ljubljana Donalska cesta Štev M - „.„„ „„„, m .Jug^atO) teletoi) It. 22St : stanovanja. Naslov v ori. Prink »rv nvabtiAm. um * - ___T? _ Dekle - sirota ki se kratek ?a« uči šiv. obrti v Ljubljani, nima sredstev, vsled česar bi morala učno dobo prekini- roča prt zaprtja ln drugih težkočah želodca svoje pre izkušene želodčno tinkturo 829 Hiso ali vilo , „ 41753-6 dvostanovanjsko, z vrtom no'-"c- štedilnik (Tisehherd) I kupim v oddaljenosti do 20 lesen kovče« ra ovalno minut iz mesu. Ponudbe t i sobno mizo. Naslov r ogl. natančnim o^som. .etnico odmiku »Jutra«. 48010-12 gradnje in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dom«. 47761-20 Essex limuzina petsedožen, 28^29. malo rabljem, v zelo dobrem stanju ugodn-o naprodaj, j Puhasto perje ... ,..41510. čohano kg po 48 Dic I ti. zato prosi dobro obitelj : ,iras» vrsta p0 Dic 38 kg usmiljenja, da j« v prof.tih ; jisto bele gosje kg po 1» nrah zaposla proti hrani in Stavbno parcelo » Izmeri 7000 m' prodam t _____bližini kolodvora Vižmarje Poiasnila "daje L. Sušter- ! St- vid Parcela Je priprav 5ič. Ljubljana. Dunajska 1 Da tovarniško podjetje, ! njen .P? costa 41. 47884-10 i aH 5-6 manjših st»vb,šč. : Damski avto-kožuh (Schoppen) prav dobro ohra-pocei-i (18.000 Din) na Sv. Petra e. vsem feventarjsm ter 4 dogovoru. Našfov pri po opremljmlmi sobami r» družnioi -T-*— - — tnjee. Pr«ti kavriji takoj j ali z novim letom. Natlov j __ v oglasnem eddelku Jutra ! 48928-17 In »Jutra« v" Ceij» 4T953-« Lokal stanovame s^i>e in kuhinj«, v tutei* nu takoj oddam na Mirja, Vretovškova sika it. 14 pmt-s Stanovanje i izložbenim pertala*. suh ' ali Bno^-oJ«.«, s priti- in svetel takoj oddam za ' kiinaini, v eentrn. odnoeT* pisarn«. Poizve m v Ke i v bližini eastra išče z» menskega ulici štev. M. I takoj mirna stranka brer 47932-lfl otrok. Ve« se izve v ogl " Selen- Točilnico Poizve .. v St. Vido J!« - Ogledi # oddelku ».Tutra« burgovi ulitx štev. S. 48047-41 Dekle Poni lt> oraktičnf »ifnj. «1 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola oddelku »Jutra«. 4800C-2 Za hiš. strežnika i aji pomivalca ▼ hoteJu dobrim šolskim spričeva- ; ki zna kuhati in opravlja- sprejmem s hrano in ti va domača dela, dobi i ... -, ----- 6'anovanjem v hiši. Na- takoj službo. Ponudbe na I Gofko PfDenfeacher i fe. 4 , mh4 pove oglasni oddelek naslov: Inž. Homan. Laško 1 Genetika 12 ' ' oglasnem »Jutra«. 47975-1 47954-1 T^lja ^ ! ^ ^^ p;osje kg po l»i | » . Din in čioti puh kg po Din j AVtO 25»i ftazpošiljam po pošt štiritoraki, znamke Praga, : _ «-«*_ nem povzetja. L. Brozovtč j 36 Ks, poceni prodam — I 1 rROVSKO niSO Vižmarje It. 100. 44987-20 i nizki ceni oddam G. Th. Rotman: Zagreb, niča 82 kemična j event. zamenjam za bolj prometni točk! ▼ Ljub- čistilniea oerja. 282 i lahek avto. Naslov v ogl. 'jani kupim. Ponudbe z i oddelku »Jutra«. 47957-10 natančnim opisom in cea-o P™®1 -----------I na oglatni oddelek Jutra 4een®- pod šifro »Posredovalec iz- ............. ključen«. 47974-20 4 izložbena okna, 1.76 X med 2. In 5. uro popoldne 47^1-tS _. _ _ i pom inventarja. Pelvve m* i aa Jernejev! cesti št. 8,1, črno zimsko suknio j Lj,ibIj*n* mtu'a dobro ohranjeno poceni prodam r Prisojni ul. 3/1, 47806-18 Poceni naprodaj: ; ,, . , , zloibena okna, 1.76 X ' .^^f0!""0 k°!o. ,. , ___ )• 4 lesana kril« 1 CT dvocilindersko, T na;uoli- i _ _ . . VJr&^^f ft S-?ežefko_gostllnn S V^č "iMenibT^t Turna.' Olinee. | 14 orali poseotra za Din ■» najboljšem stanju. Po- : COTts 1 St' 47960-101 145.000 proda Poeredoval- jasnila daj« tvrdka A. I-------!V'ica v Mariboru, Sodna nI. ' št. 30. 4799B-J8 Vesela tevja zgodba. Francoščino I Kmetski hlapec temeljito in pralno po- i m ] a d ta po«teo. vajen ucujem. Dopise na oglasil 1 v s e h domačih del, išče Verbaje. Ljubljana. Oospo-j oddelek »Jutra« pod šifro slnžbo. Naslov v oglasnem »»etika cesta 10. 48013-6 j »Diplomče«. 47»89-4 ; oddelku »Jutra«. "48017-5 j _ _____________ : OHV, 850 «em, v zelo d. ____________.......... I-------— -- ---I----------- --- ! e i j brem stanju ugodno proda oddaljeno 20 minut od po- -T-. ,, . ... I spalno opravo . Golebiow!ki, 0o«po»vetska staje Medvode prrdam. — 1 ehnik srednje sole ! kompletno za I osebo In ; casti m- 48060-10 Poleg hiše je majhen vrt. 48t^-6! Harley Davidson Hfšo, gozd in r*??vo Akademik I daje instmkcije nižjeiol-eern. Uspeh siguren! Naslov' pove oglasni oddelek »Jutra«. 48031-4 10«. Mesto je kmalu za naSima prijateljema dospela sta v okolico. »Hitro, hitro nSe," odvezi vrv!« pravi Saml.o svojemu tovariši. Jflkn. In res se zvesti opici T nekaj mi nuinh posreči da osvobodi tem gobec (»lavne skrbi sta rešena... zdaj pa urno na pot! Tkalski mojster 37 let star, aDsoivent tekstilne šole, vešč vseh del na tkal6klh strojih kakor tudi montaže. Išče mesta. Poleg češet-ne Je vešč tudi nemščine Id nekoliko srbohrvaščine. Ponudbe na naslov; B Adam, tkacov-sky mlstr, Homi Koste-lec — CSR. 47638-2 Mesarski pomočnik s prav dobrimi fiprlčerali pisalni stroj »Adler« »e!o in mietov prakso v ino- ugodno prodam. Naslov r zemstm, v pisarni ln na oglasnem oddelkn »Jutra« stavbiščo, prosi sa stalno • 48009-6 službo. Zna več jezikov. ' ____ _ Službo v kadru je odslutii I . ~ Ponudbe na ogla«, oddelek i • Moško kolo »Jutra« pod šifro »V, " ' Kot družabnik pod in gozd, malo vstran pa njiva. Ponudbe aa. ogl. oddelek »Jutra« pod šifre »Medvode«. 47951-20 Parcelo ali hišo Vsak petek dobite priznano dobre, namočeno polenovko prt L Bnzzolinl, Ungarjeva illea 44784 14 Trgoviiio Gospodična s 40.000 Din gotovine, želi mesto gospodinje pri bolj-šem starejšem gospodu — event. tndi v gostilni. Stara 35 let, zane*ljiva in poštena. — Cenj. oferte na oglas, oddelek »Jutra« pod »Laiko nastopim takoj«. 48026-9 »V. c.« i pifto..nt.i»n tn ; S 100.000 Din pristopim po ^^ DOVem ^ k ds«fa«. Sv. Petra eest« 8. Vrtnarsko nnrlfatrp 1Vprašanja na »glasni orlas. oddelek »Jutse« pod 47892-88 47996-51 Trgovino leteče na krasnem kraju | »Trgovina Kranj«.' 44756-IT v zelo prometnem mestu, ° _ obstoječe iz 3 velikih ste- j klemih hiš, vse betonirane, ! 6500 m! velikega vrta in enonadstropne stanovanjske staro in dobro vpeljano, v novozidane hiše z vsem in- prometnem mestu na Do-vetarjem. vse najmoderne- lenjskrm oddam r najam, je urejeno s eentr. kurja- event. tudi prodam. Potre vo. radi bolezni tgodno ben kapital 200.(100 Din. — prodam. Trg. lokal cvetli- Vprašanja na oglas, oddo- i -----~ - — 1 ju - ,. , jn-oiam. iTg. inKai cvetu- vprašanja na oglas, ouoe- namočeno ali suho, mlade, I ,?„,„. , „■ se nahaja na zelo lek »Jutra« pod zna&s najboljšo kakovosti vedno I V OTa prometni točki, z dobro »Trgovina - Dolenjsko«. .... _________________, _. „_ „,,„„„ v zalogi ter vse špecerij ' " ^ vpeljanimi odjemalri. Cenj. pozneje. Naslov v oglas, pod Šifro »Liubliani 1 trn. blaS° P° "ajniiji ceni ---------- ponndbe na podr. »Jutra« . T..»___ mio a M.uuijnua p p K-n^.Ai* - .. - _ - 4T964-17 oddelkn »Jutra« 47948-2 nudi F. R. Kovačič. pala i ___ . ! v Oelju ood šiTro ' " zavoda majlinO ZeleZnO pec ' idoča cvetličama« Dekle staro 20 let, vajeno vseh ' vojaščine prost, teli zwpo-hišnih del, ki roa tndi ku- slitve prt kakrSnemkoii bati. išče službo za takoj, podjetju. Dopise na Cfflm. Ponudbe na naslov: C. Ta- oddelek »Jutra« pod šifro dfha. Trbovlje štev. 2'86. »Soliden in po&ten«. _ 48045-2 43 p^ojniMkeg, ---- t . „ --------. I v Ljubljani, Miklošičeva «.. kupim. Ponudbe na oglas. ! Tnmvctl __- ., i »t. Sfi. 360-6 , oddelek »Jutra« pod šifro I rgOVSKl pomoemk »Dobro greje«. 47998-7 47979-2 Več čednega pohištva la drug« reči proda R«4h, Dobro i Razpis gostilne iisa.v™ Hranflniea in posojilnicii i pri 9v. Jurjn ob SJavniei, Solidno gospodično . , , . . . i sprejmem 15. t. m. kot so-bobo in knhinrO | Stanovalko k f?ai gtrspodii-e 1. decembrom stranki 3i n'adniea, r lepo sobo v brez otrok odds Dr>hr#ek. eBBfru niejta. Naslov pev« Flor'jan«ka ulica ?t. 21/1. oddelek »Jutra«. 479*3-31 1 477W-» 2 stanovanji ' Premije,v,» štirisobn« in tr!s»in», z M^h.,. vsem komfortom takoj »i- " "ddam. Naslov v oc . dam. Naslov pi»ve »glasni •'^elku »Jtrtra«. 47947-oddeiek »Jutra«. 47996-»! •tf>neki*. H!?n t z odd* 1 n'°.','im 2 « kuhinje. oddelku »Jutra«. 4«nns..'3 I niso Z VrTOm ; letom gos talno r najem, gtfe E kopalnic« iJče . 1-------- _„ j eoo ali dvodrntinako, r ali na račun z inventarjem dwembrom mirna dv*-č'«.»' ! .....z.a VOZ Ljubljani ali bližnji okoli- vred. Pismene ponndbe je ska ofritelj en-di »".ta Pr37flf> <5.»Jvi aapravljivček kupim. Na- 1 d kupim. Ponudbe na ogl. do 10. decembra t. L oa- Plača dobr. pZnvdČ.ll Slov pove oglasna oddelek oddelek »Jutra« pod šift. sloviti na načelstva. _ SSm odddi J2 ~ 4&JOI-7 . »Solidna zidava«. 48ČK&-ii) Karol Kreft. 47*70-17 Sr, »M^no.l« ^^ ^^ Sf»eho pied nakupom dl ^ * V'tff t»Ceet> in ištp! Sobo t posebnim vhodom, » ta-tro tnešt*. i rt« oskrbo oddam i 15. aoveaibroei » aglasnem oddelku »Jutra«. 44953-23 Za pisarno oddam sredi mosta 2 iobl t telefonom. Naslov pot« oglasni oddelek »Jutra«. UMi 23 Sostanovalko z vso oskrbo sprejmem takoj v Beethovnovi uliei 4. pritličje, lesno. Kopaln'ca na razpolago. 4TO83-23 2 prazni sobi a popolnoma separiranini ▼boaoro takoj oddam. Naslov pove oglastvi oddelek »Jutra«. 47087-23 Gospoda airrejmetn s hraoo k«* sostanovalca. Naslor r ogl. »ddelka »Jutra«. 40007-23 Prijazen kabinet z elektr razsvetljavo, ire-di meaf* c>ddaia i 15. novembrom ali 1 deeeanbroffl Ki'lov pore oglas. oddelek •Jutra«. 4S019-23 Onromlfeno cobf) takoj oddam t Roilni u!i c! it. 10. 48040-23 Opremlleno sobo * h r a a « Bče gospod — najraje ▼ bliiini irediLe me*ta. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod 4ifre »Zadnji november«. 48058-28 Sobo t S posteljama, svetin la snažno, s pečjo is elektriko oddam tudi a bran« ali brez. Naslov r oglas, oddelka »Jutra«. 48054-23 Sestanek t petek ob 4 7. pred kino Tivoli. Poljub. 47944-34 Novoporočencenia oddam i 1. decembrom suho, lepe in veliko sob« ter kuhinjo * podnajem. — Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 48067-23 Vroča srca t r e b mladih Metličaoov iščejo enakih are vrožii mladenk. Dopise aa ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Metlika«. 47984-24 Dva gospoda sprejmem na stanovanje * Cigaletovi ulici. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra« 43050 23 Solnčno sobo elegantno fa) moderno, » centru menta takoj oddam find to solidni osebi. Na »!ov pove oglasi oddelek »Jutra«. 48034-2S Sohn Sistc !a prijazno oddam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 4S038-23 Dve gospodični a lastno odejo to postelj r.'m perilom sprejmem » veliko in zrači.« sobo. — Naslov r »slasnem oddelka »Jutra«. ~ 48TI3-V2S Mirno sobico prazno ali opremljeno, » I. nadstr., parketirat« ia s elektr. razsvetljavo »d-d-im takoj ali po dogovoru v Grablovičevl ali« SO/I (pri Jenkovi ulici). 48033-» Gospoda sprejmem kot sostanovalca t zajtrkom oa Poljanski e. It. 54/m. 48061-23 Sobo krasno spremljano, ■ kopalnico oddam. Jfaalov f »glasnem oddelku »Jutra« 45039-23 Proti izpadanju las in bolezni laeišča je »Ines« ediao uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Ines«, Ljubljana, Meroeodna ulica si. 1. 373-34 Mlada dama išče dobrosrčnega go«>oda, ki bi ji takoj posodil Dia 10.000. Ponudbe aa ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Visok« obresti 22«. 48049 84 Simpatija »m« Kam odgovorim? Jairite pod šifro »Neroden in nie feš«. 48004-24 Večer! Jat titotakol V daljav« nemogoče! Ura lahko polnejša. Pokloni F. K. 48037-84 Gospodična lope zunanjosti, Ml dopisovati z inteligentnim gospodom, starim 22—30 let. Ponudbe s slik« ta podr. »Jutra« r Mariboru pod »Jesenski dnevi«. 48074-34 V oglas, oddelku »Jutra« rtvljjnfte sledeča o>sma Boži«, Eicikl 555, Bakren kotel. Brez razkošja, Bret hibe«. Bodočnost 3805. Cel dajj odsoten, Crnola&ka a rinU atal, Dia 800, bobra služba. Dva mirna. Dobro »hranjen. Denar takoj, Doi, December 200. Din 820. Dajna s kamelja-jai, Donosna. Dobrosrčna, Delaven ia zanesljiv. Din 200, Do 350, Erotika, Flet no, l. februar Gospodinja 43756, Gospodična uradnica Blpolit. Hiter easlužek 10. Inteligemt, Joni 1930. Indus 3000, Jreen, Jupiter Iskrenost. J. M. 80. Jamar 1931, Ing. Fric Kirschner, Korespondentinja, Knjigo ; vodja-bilancist. Kavcija po-, trebna. Koli, Ljubljansko 1 predmestje, Lefanje. Lepe sobe. Miljoaarke. Mlada Gorenjka. Mirna sostanovalka, Mirna stranka, 14. november. Narava, Nekaj plače. Nekadilka, Nizka najemnina. Odstrel 3—4 močnih gamsov, Ohrajijen, Originalen prodajalec. Ope ra, Obrttiška sreča. Prima gramofon. Pridna in poštena, Plodonosno, Primorka ITI. Pekarna 901. Predivo, Pisalna miza. Prilika, Provizija 22, Plača 100—200, Pošten 200, Potnik sarao-vozač, Pogled. Primorska šivilja 12 Potnik 45149. Pekarna. Polovica poeoji la. Plačam točno. Poitena Preprosta. Resno 22. Rn-nega, Razumen, Resnost 38. SnaSna soba 22. Svoji k svojim Sigurna eksistenca, Stalnost io napredek. Stroj 400. Stara vpeljana trgovina. Skromen, SeparSe, S. Z.. Samost-oj-na šivilja. Stanovanje, Sim- Sprotaa fMtflnKtr* ka. Siguren uspeh 25, Sigurnost 74, Stroga diskretnost 185, Soliden gospod, Svetla, Solidu gospodična Štajersko Krapjsko. Točnost 3305. Tajnost diskret-i na 47790. Tajna zajamčena 45375. Tra>na hvaleš-nost 17. Taji n? t vena. Takoj 44805. Takoj 44819. Tajnost 100. Trgovina aH gostilna. Takoj 300. Takojšen prevzem. Uspeh 45, Ugodno naprodaj. Učenka, j Vestna delavka. Visoke i obresti. Večer, V novembru. Zanesljiv ia trezen. Zaslužek 3000. Z. V.. Zimski šport Zračno zdravilišče. Zagotovljena eksistenca 110.000. Zelezninar 228. 3005 L., 30.000. 234, 1930. 1294. X 31304. 500— 600. 56636. Trg. fn posestnik star 38 let. Seli znanja g trg. iiobražeto gdč., i primerno gotovino, t svt ho takojšnje Senitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ljubezen 18356«. 47981-25 šivalni strol starejši, dobro ohranjen kopalno banjo aelo poceni prodam. Na ogled pri Alex. Slov. Ja-vornik as Gorenjskem. 47969-2» Entlanje 1 ■ po 1 Din. izdelovanji Jamskega parila stroja« lf rjiao vezenj« castaro«. po •leijntt arepro( predtlska nja it vanj? pletenin tu «ati ttruj po konkurenčnih cenah M. Sedovoik Fl.-. rUanska «. 858 SC Sivflja sprejema obleke v popravilo na dom. Bleivrelsova cesta št. 9/m. 48061-30 francoska kolesa Cjeucffcot najstarejše evropske tvornice 12 mesečnih obrokov (od 010129 do 200 »ese-snoi. 114 48 tedenskih obrokov (od Wn32^do50 t«1«1-' IVAN ŠRIBAR, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 13 Opomba. Ta ugodnost je v veljavi samo čez zimo, zato zrhte- vajte nemudoma cenike in prospekte brezplačno. SdL* jlLLU' Gramofon za 600 Dit naprodaj Pred škofijo l/I, levo. Ogledati med 8. in 13. ter 3. in 6. uro. 48037-26 čitajte knjigo čitajte knjigo NAPOLEON BONAPARTE O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavnejše razkriva njegove Jobre in slabe lastnosti, njegove javne in zasebne afere in doživljaje Conan DoyIov roman Napoleon Bonaparte. Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga je izdala v Levstikovem prevodu Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. Pavi naorodaj mlad par za 250 Din ta 2 samca po 150 Din. Pojasnila daje Dragotin Hribar, Ljubljana. Zaloška e. 14. 47962-27 2 avto kolesa In ročico ten taguMl od Ljnbljane »ko«l Domžale lo Dob. — Pošten najditelj naj preti nagradi odda v trgovini It. Rahne. Moste. 47911 28 Ilustr. cenik znamk ta leto 1931. j« izšel. Cena 3 Din. Trgovina mara-ka »Filatelija«, Beograd, Terazije 5. 47689-39 majvvufa, * Vsem aa 9« m« sponaiH «b priliki mojega odhoda 't Gornjega grada, Ktrena zahvala. — Ton« j., sod. ■lu{., Val. Lašč«. 48048-37 Zapestna urica (srebrtA) sa Je Izgubila t sredo med 6. hi % 7. nra od sodnije po Dunajski e., Selenburgovf ulici, skoti Zvezdo, po Wolfovi tn Stritarjevi ulici do Škofije — PoSten najditelj naj )e proti nagradi odda v ogl. oddelka Jutra«. 46030-28 2 čevllar. stroja levoročni Pfaff In veliki Adler (cilinderca) nova poceni prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. ia rabljen« vseh vrst ter lato za embalažo trna vedno v zalogi Mirko Mlakar Llabljana. BMmlkora allca It (ZVANSEn*A TOLIKA 2eic«aa tluiiaika palcu, Toitclja iloiliiva. « ta-3cciraaom madracom, u-o praktičM ta Taakr lito. hotele, modne slui potaptč« o«ob tao« «a«w Dia 9M,— * ki po D 1»—, la (<« ,: ivft, r Urejuje Davorin Ravtjen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii Rib nikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Prane JezerSedu Za toseratni de je odgovoren Aioozij Novak. Vsi v i^Hhfanii,