Leto IL P ulinli!* piše*** «v gDfoiifnl. Lfublfana, četrtek 21. oktobra 1920, Štev. 240. VEČERNI LIST Posamezna številka 60 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 60 vin« €•«• po poitlC zictloM« * R ir— a m! leti .1 ir— a otPt Mi. I IT— alniitt. .1 N* Za l]ibi]n8 mam TV blra»tioMNlM«Bw RnMHii k imi Ri|itBF}m Bffci k K Ondi teletu Rtu * Javno poštenje. Po vojni živimo v Evropi v talio okuženem ozračju, da je mogoče obupati. Marsikaj se da razumeti in opravičiti z razstrojstvom gospodarskega življenja vsled vojne. Ostane pa marsi- kar kaže na globoki padec individualnega in socialnega moralnega čustvovanja. Tudi tu so vzroki deloma gospodarski, deloma pa ima to druge korenine. Na vsak način tudi pri nas dan na dan pada čustvo potrebe poštenja v javnem življenju. Preje smo se zgražali nad ruskimi razmerami, kjer no-"®U občinski blagajnik na vasi ni naredil občinske bilance 10.000 rubljev, da bi pri tem ne ukradel 5000. Dočim s° pri nas izjemoma zakrivili nekorektnosti večjidel nižji funkcionarji, ki so bili v stiskali, so na Ruskem kradli en gros ravno šefi. Zdaj pa se je ta bolezen razširila na celo Evropo. Krade se na veliko načinov. Marsikatere kraje izglodajo nazunaj kakor naravnost krepostno dejanje. V °bče se mora reči, da je zdaj postala splošna navada v civiliziranem svetu, da tisti, kj se mu je poverilo važno javno mesto, svojo moč uporablja v to, da si kaj priveriži, v kar se poslužuje Davadno sredstev, ki so mu na razpolago kot poverjeniku ljudstva, oziroma države. Pri nas, kjer so hvala Bogu še ved-0° močne stare poštene tradicije in kjer jo tako pri javnih političnih funk-jU°Utu'jih kakor v uradništvu še globo-0 Ukoreninjena stara častna praksa, Se ta pojav še ni vseskozi razširil. So znaki, da. so nekatera mesta našega Javnega organizma že obolela. Je čud-bo, da danes skoro vsak, ki visoko zle-2e» obogati, medtem ko smo preje poznali zelo mogočne, gospode, ki so razmeroma skromno živeli in veliko iz Sv°jega žrtvovali. Takih svetnikov da-bes lahko z laterno iščeš. Ako se ta kuga pri nas razpase, bo vse naše. narodno telo postalo ena satua gnijoča rana. Narodu, kjer je pomika postala gšeft, ni pomagati. Naloga našega izobraženstva, duhovske-in laičnega, znanstvenikov in javnih delavcev, vzgojiteljev mladine in ^oidteljev mas je, da se bacili javnega ttePoštenja uničijo. narodno predstavništvo. EDU Belgrad. 20. okt. (ZNU) 135. “6dni sestanek začasnega narodnega Predstavništva (dvori predsednik • ob lo.lo. Po izvršenih formalnostih se bfečita vladni zakonski predlog o zagonskih uredbah, v katerih so zapo-Padene že izdane stare naredbe. Odse-, °Yo poročilo o tem zakonskem pred-i°8u omenja neke ugovore glede tega hačrta. Z ozirom na zelo majhno šte-vtlo navzočuih poslancev zaključi predsednik sejo in pozivlje narodne poslan-da se prihodnje seje udeleže v čim ličjem številu, da bi se moglo razprav-Jbti o navedenem načrtu. Seja se zabuči ob 16.20. Prihodnja seja pa je Pdrejena za jutri z dnevnim redom: rabuta o vladni predlogi glede zakoncih uredb. RUSKIH BEGUNCEV PRIDE V NAŠO DRŽAVO. LDU Belgrad, 20. okt. (ZNU) Okoli ' J(;0 ruskih beguncev, ki so bili nastanjeni po grških otokih, bo prišlo teliti tega meseca v našo državo ter jih bodo nastanili v notranjosti države, ^vi transport bo prišel 22. t. m. ^RAŠANJE POTNIH LISTOV IN CARIN Mednarodna konferenca, ki jo je sklici* zveza narodov, in ki je poklicana, a uredi vprašanje potnih listov in carin, J® enoglasno sklenila, predlagati, dja se u prtljago v tranzitnem prometu ge »me KtUesati cariu*, imamo li parlamentarno državo ali samo- držtvo? Belgrad. Vlada navzlic temu, da je parlamentarni odsek načrt ministra Dra-skoviča (demokrata) o redu i nradu« a j limine odklonil, na vse načine skuša uveljaviti ta naravnost barbarski zakon, ki daje oblasti pravo udušiti vsako delavsko gibanje z naravnost baljševiškimi sredstvi. Kar sc tiče linančnega zakona, »Narodne Novine« prosto proglašajo naredbo, s ko-jo se srbski monopolni zakon razširi na celo državo, dasi je vlada obljubila, da tozadevno ničesar ne ukrene brez parlamenta. Kdo vlada pravzaprav v naši državi? Iz lioliševfškega pekle. V Richspost* opisuje pobegli ruski znanstvenik strahotne razmere, v katere so pahnili Rusijo boljševiški diktatorji. Splošno se misli, da se v sedanji Rusiji vsaj enemu stanu prilično dobro godi: kmetom; saj so več ali manj varni pred boljševiki, ki sc jih boje in ne plačujejo nikakih davkov. Pa v deželi splošnega razdejanja se ne more nikomur dobro goditi. In res tudi ruski kmet vsak dan bolj tone v revščino in splošno nevzdržljiv položaj. Ob revoluciji so ruski kmetje uničili na veleposestvih vse sirojc in moderne naprave; sedaj morajo samo s svojimi rokami in primitivnimi sredstvi obdelovati zemljo. Na ta način pa morejo obdelati komaj četrtino tiste površine, ki so jo preje obdelovala veleposestva z modernimi stroji in napravami. Ker v deželi vsa industrija počiva ter je uvoz iz inozemstva nemogoč, kmet nima kje nadomestiti ali vsaj popraviti polomljenega in izrabljenega poljskega orodja. Razen tega tare kmeta najstrožja rekvizicija. Danes že tudi ruski kmet spoznava, da je prišel po revoluciji le iz dežia pod kap ter se je začel upirati. Neprimerno stVašneja je usoda mest, ki se z grozno hitrico praznijo in izumirajo, L. 1917. je imel Petrograd še 2 in pol milijona prebivalcev, danes jih ima komaj še 500.000. Hiše se ne popravljajo, vodovodi, električna razsvetljava, cestna železnica ne delujejo več. Za kurjavo podirajo hiše. Legar in jetika pustošita med sestradanim prebivalstvom neomejeno. Inteligenca je iztrebljena. Kdor ni pobegnil v inozemstvo, je podlegel lakoti ali boljševiški svinčenki. Na petrograjski elektrotehniki ni nobenega profesorja več. Profesorja Voroncev in Šatelen sta umrla za tifusom. Znamenitega slavista prof. T. Florin-skega in geologa prof. Armaševskga je revolucionarna komisija (čeresvičajka) 5. maja 1919 brez vsakega sodišča ustrelila s 44 drugimi nesrečniki: zdravniki, pedagogi, odvetniki itd. Prof. zoologije dr. S. Kušake-viča je boljševiški komisar v njegovem kabinetu, na vseučilišču oropal; nato so ga hoteli usmrtiti. Toda Kušakevič je pobegnil, v Pragi mu je bila ponudena vseučili- ška stolica za zoologijo. Na poti sc ga je lotil legar ter je v Carigradu umrl v cvetu svojih znanstvenih sil. Ravno tako je umrl na begu profesor agronomije Bogdanov. Velcuglednega in priljubljenega profesorja ruskega jezika W. Naumeka v Kijevu so boljševiki 15. avgusta 1919 s 127 druginu osebami brez vsakega zaslišanja ustrelili. Trupla umorjenih žrtev so boljševiki pokopavali na dvoriščih izredne komisije, njih imena pa priobčevali v svojih listih. Ko je Dcnjikin pregnal boljševike, so te žrtve izkopali in jih položili na oder, da so mogli svojci svoje sorodnike spoznati in jih krščansko pokopati. Pri tem se je dognal strahoten način, ki so se ga posluževali boljševiki pri morijah. Obsojenca so peljali v lopo na dvorišču komisije, ki ie imela betonirana tla in jarek za odtok vode. Tu se je moral obsoičnec sleči do na-zega in se po lastni volji ali vleči na tla z obrazom na zemljoali pa sesti na tnalo. V tem položaju je nato dobil kroglo iz revolverja v glavo, navadno za desno sence v smeri proti čelu, tako da je bil navadno ves obraz izpačen. Ko so boljševiki pregnali Denjikina in se zopet polastili Ukrajine, so zlasti zatirali konsumna društva, tudi socialdemokra-tična. Ti konsumi so imeli veliko zaslombo v ljudstvu in so iz vseh sil branili svoje pravice. Toda judovskim boljševiko mso bili prav ti začetniki ljudskih koristi trn v peti. Dali so vse odbornike konsumnih društev poloviti in so jih kot »protircvolu-eionarje« postrelili, Konsujnom so pa zaplenili celo premoženje. Ostalo ni niti eno konsumno društvo. Delavstvo je postalo odvisno od državne prehrane in s tem izdano nepopisnemu stradanju, pomanjkanju, umiranju. Končno ruski učenjak svari Evropo, da bi kje hotela poizkusiti z boljševiškim paradižem; to bi bila njena smrt. — Kakor vemo, so razmere v sovjetski Rusiji v po- {>olnoma enakem zmislu opisali tudi socia-istični delegati avstrijskega, angleškega in italijanskega delavstva in ne more biti več nobenega dvoma, da so boljševiki izpre-menili Rusijo v pravo peklo. Iz Ukrajine. List »Ukrajinska dumka« označuje položaj na Ukrajini tako-le: Ukrajina vre. Železniške zveze z mesti so zelo pomanjkljive. Gele pokrajine žive samo zase samostojno, neodvisno življenje. Z napetostjo so pričakovali Viničekovega prihoda, katerega ime je tesno združeno z ustanovitvijo ukrajinske ljudovlade. Pričakovali so, da se mu bo posrečilo doseči sporazu med sovjetsko vlado in ukrajinskim ljudstvom. Njegovo odločno stališče v narodnostnih vprašanjih pa ga je odtujilo pri boljševikih in zato* se je njegov poizkus ponesrečil. Vse sovjetske naprave v Ukrajini so prenapolnjene z Rusi, Poljaki in Židi. Wrangel, ki sc je pojavil na jugu, poizkuša postati priljubljen med Ukrajinci, toda množica mu nič kaj ne zaupa. Sovjetska vlada ima kmečke množice, ki skušajo na lastno pest ustvariti mir in red v deželi, za zelo nevarne. Pod vodstvom vaških izobražencev ustvarjajo kmetje lastne uprave, ki segajo daleč preko interesov posameznih vasi. Vasi se združujejo v okrožja, vso moč imajo od kmetov postavljene oblasti v rokah, ki imajo svojo posebno milico na razpolago. 1 o oblasti ne puste tujega vojaštva na njim podrejeno ozemlje. Levo od Dnje-pra pri Kijevu, Harkovu in Hersonu je popularnost Petljurova zelo velika, kmetje pričakujejo kot svojega rešitelja. V. tem ozemlju je 187 ustaških čet, ki se podpirajo med seboj. Boljševizem preživlja krizo. Celo v Moskvi so stavke na dnevnem redu V zadnjem času so že trikrat zamenjali vse delavce po tovarnah. Kljub temu se stavke ponavljajo. Rdeča armada je imela zelo velike izgube; najzvestejši in najhrabreiši, takozvani mednarodni bataljoni, so uničeni. Ostala vojska je nasproti komunizmu zelo indiferentna. Poglejmo, kaj pišejo Izvestja«- »Delavci sc že davnaj iztrebili meščanstvo iz mest, zdaj se je vgnezdilo v vasi. Voina proti posestnikom bo uničila še to zadnje gnezdo proth evolucije. Vaške delavce pozivljfejo na bo. na nož proti posestnikom. Za vojno proti posestnikom imajo posebne vojaške oddelke, kmete pa levijo in jih pošiljajo k prisilnemu delu. Vendar pa morajo priznati, da vaški reveži ne podpirajo te komunistične Kampanje proti poserinikom. Ti sami so se bili z bogatejšimi že pogodili glede zemlje la jim sovjetska vlada ne hodi na mar. Nekatera poročila zatrjujejo, da je bil vodja ukrajinskih komunistov, pisateii Viničenko, zelo razočaran, po je prišel v Rusijo. Dejal je, da je mosk. vlada najbolj imperijalistična na svetu, in da je komunistična politika v Rusiji potvorba socializma. Odpoveduje se predsedništvu ukrajinske IjudovladSp Zbor zaupnikov S. L. S. se vrši vponedeljek dne 25. okt. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim dnav* aim redom: 1. Poročilo o političnem položaju. Po* roča dr. Korošec. 2. Naš volivni program. Porog* dr# Gosar. 3. Naše gopodarske naloge. Poroča poslanec Brodar, 4. Sklepanje o kandidatih za volitve 4 ustavotvorno skupščino. Poživljamo vse zaupnike, ki dobe ti prihodnjih dneh pismena vabila, da se te« ga velevažnega zboro zanesljivo vdeleže, Načelstvo SLS. Notranji razpad ruskega komunizma. Doslej smo slišali mnenja o bolj še vi* kih večinoma od ljudi, ki so stali zunaj' komunističnih vrst. Danes pa moremo prinesti mnenjo pravega, pristnega bolj še vika in odličnega funkcionarja ruske komuni« stične stranke: tajnika osrednjega odbor-te stranke — PreobraŽenskega. Le-ta ja povodom strankine konference priobčil 4 moskovski »Pravdi« članek pod naslovomJ »Povprečni komunist«, v katerem opisuja razmere v komunistični stranki. Članek je v prevodu objavila dunajska »Arbeitei Zoitung«, po kateri ga posnemamo. Pre* obraženski piše: »Edinosti in tovariških vezi 1617, in 1918. leta v stranki ni več najti. Strankina disciplftia se je sicer zvišala, toda opira se bolj na zunanjo silo. Strankino življenje zamira ravno v širokih masah strankinih pristašev. Prejo je povprečni komunist vedel, da tudi on sodeluje pri ustvarjenju strankine volje; sedaj mora izvrševati samo sklepe strankinega odbora. Razlog taki centralizaciji je sicer v smrtnem boju, ki ga bije sovjetska republika, toda vendar se je pri tem potrebna in dopustna mera prekoračila. Strankino delo je prepojeno z birokratizmom in temu zlu se ue da od danes na jutri odpomoči, ker temelji v pomanjkanju moči za zmagovanje ogromnega strankinega dela. Povprečni komunist se je pa vodilnim članom stranke tudi duševno odtujil. To prihaja odtod, ker kažejo vodilni strankini člani malo zanimanja za izšolanje strankinih mas; toda tudi razlika v življenjskih pogojih obeh skupin, katera se je izprva premalo vopštevala, zelo vpliva na razpoloženje m poraja polagoma tudi razliko v notranjem čustvovanju in mišljenju. Kar masi stranko najbolj odtujuje, je to, da so se v njej ugnezdili Častihlepni in koristolovni elementi, ki so ji notranje tuji. Zaradi pomanjkanja delavnih moči se je bilo treba s takimi osebnostmi spo« prijazniti, toda če je treba voliti med njimi in delavci, so nam delavci ljubši. Celo med gotovim številom — ki je dosedaj na srečo Se majhno — starih komunistov te proletarski duh izgublja. Ako kdo na svojem vsakdanjem delu in v svojem zasebnem življenju ne občuje več z delavci, marveč z meščanskimi krogi in meščanskimi intelektualci, potem ne smemo tas jiti, ako hočemo ostati marksisti, da mora to sčasoma imeti svoje posledice. Vodilni člani stranke se morajo enkrat na loto za en mesec ali šest tednov posvetiti ročnemu delu navadnega delavca ali pa če so telesno oslabeli, oditi na deželo. Opisane razmere so zakrivile, da se mnogoštevilni delavci, ki so se bili tekom velikega propagandskega tedna že oglasili za pristop, končno vendar-le niso vpisali s stranko,« Kar tu z vso obzirnostjo odkriva Pre-obraženski, ni nič več in nič manj nego notranji razpad ruskega komunizma. Stranka, ki hoče veljati za zastopnico skrajnega proletarsko-razrednega boja, se pomeščanjuje od znotraj na zunaj in od zunaj na znotraj, To v veliki meri, tla je pGSt&io ftčitp že mip.ivsteittu atUsm ki» zato stranki odtujuje, V stranki se šopirijo častihlepni in sebični elementi, to se pravi, da se v stranki koti korupcija. Ruski komunizem je začel torej sam v sebi gniti, a na zunaj bije smrtni boj, kakor piše isti Preobraženski. Tretji intematio-nali je na krvavem čelu zapisana smrt. ARETACIJE ANARHISTOV IN KOMUNISTOV V ITALIJI. LDU Rim, 20. okt. (Stefani) »Epo-ca« javlja iz Neapolja: Policija je izvršila v stanovanjih 30 anarhistov hišno preiskavo in zaplenila v več jezikih natisnjene komunistično propagandne letake. Zaprla je več anarhistov. Inozemski anarhisti so dobili iz-gonska povelja, zlasti ruski in madžarski anarhisti, ki nimajo potnih listov, STATISTIKA ŽRTEV IRSKIH NEMIROV. LDU London, 20. oktobra(Wolff) V spod. zbornici je izjavil Hamar Grenwood kot odgovor na vprašanje glede dogodkov na Irskem, da je bilo od 1. januarja 1920 usmrčenih 100 stražnikov in 18 vojakov, 160 Stražnikov in 60 vojakov pa ranjenih. Gronwood je povedal, da ne ve, kaj je vlada storila proti tej moritvi in kaj namerava storiti; vlada je samo dala zego-tovilo, da neprestano izboljšuje naredbe •na varstvo siužabnikov države, DEFICIT FRANCOSKIH ŽELEZNIC. LDU Pariz, 20, oktobra. (Wolff) »Malin« meni, da e treba računati s tem, da bodo dosegle francoske železnice deficit v vsoti 2 milijard. NEIZOGIBNA. MISS PANRHURST. LDU Amsterdam, 20 .oktobra. (Duu. KU) »Telegraaf« javlja iz Londona, da so zaprli miss Pankhurst, ker je širila in priobčevala razburjajoče spise. Vrnila se je šele pred nekaj tedni iz Moskve, kjer ji je dal Ljenin pismo, naslovljeno na angleško delavstvo, v katerem menuje njo kot edino resnično zastopnico angleškega proletariata. Kompromis med socialisti in komunisti na češkem. LDU Praga, 20. okt. (DunKU) Kakor poroča »Pravo Lidu«, je imel poizkus strokovnih organizacij, posredo-. vati med desničarskimi socialisti in komunisti in zlasti varovati osnove strokovnih organizacij, ta-le uspeli: obe stranki se strinjata v tem, da se osnove strokovnih organizacij ne omenjajo v prepiru med socialnimi demokrati in komunisti. Mirovne pogodbe na Vzhodu. LDU Moskva, 20. okt. (Brezžično) Osrednji izvrševalni odbor je za 23. oktober sklican k izredni seji, da se ratificirata obe mirovni pogodbi s Poljsko in Finsko, Vprašanje cesarja Viljema. LDU London, 20. okt. (Reuter) V spodnji zbornici je Bonar Law v odgovoru na interpelacijo izjavil, da se izvedba mirovnih pogojev vrši zadovoljivo in da britanska vlada ne namerava ukreniti, da bi bivšega cesarja Viljema v Londonu obsodili in contit-maciam. Konec vojnih operacij med Rus? in Poljaki. ■ LDU Varšava, 20. okt. (PBA) Poročilo poljskega generalnega štaba z dne 20. t. m.: 18. okt. opolnoči so se ustavile vojne operacije na vsej fronti. Črta premirja gre skozi Sluzk—Grabo-wo —Kapcewicze—01ewsk—Deremijo ; ti kraji so v naših rokah. Zdravje grškega kralja. LDU Rim, 20. okt. (Stefani) V Atene odposlani posebni poročevalec agencije Stefani javlja dne 19. t. m. ob 22., da je stanje helenskega kralja jako resno. Politline novice. -f Strašno obtožbo proti slovenski upravi v coni A izreka belgrajski dopisnik »Jutra«, ki telegrahra svojemu listu sledeče: »Bivši predsednik jugoslovanske delegacije v koroški plebiscitni komisiji, Jovan Jovanovič, je predložil vladi podrobno poročilo o koroškem plebiscitu. V njem poroča o zlorabah, ki so se zgodile s slovenske strani. Ker spada Koroška med pasivne kraje, je vlada dopustila, da se Koroška Erehranjuje od ljubljanske deželne vlade, i je delovala potom raznih organizacij. Gospodarska zadruga v Velikovcu in Kmetijska zadiuga v Borovljah sta imeli organizacijo koroške prehrane, iztihotapili pa sta s s* vantem nekaterih nastavljen-cev pletlscilne komisije velikanske množina i.ruru:- na i>:n-?i in \ nekatere druge avstrijske iit - ■ V iada je vsled tega poročila takoj sef.ta> ;h eri-etnp komisijo, ki pride v Ljubljano preiskovat zadevo.< »Jutro« ristavlja k iefpu; vesti, ki smo jo prejeli , pezui! mah ni«1 no mogli kontrolirati gle-ie avtentičnosti. Priznavamo, da se nara di gorosUsna. Ako je bila res izrečena ta« ko huda obtožba, potem pozdravljamo, da se je vlada odločila za takojšnjo najstrožjo preiskavo.« — Tudi nam se to zdi goro-, stasno in je slejkoprej intriga od strani tistih, ki si imajo glede koroškega plebiscita marsikaj očitati, kakor n. pr. gospodi Jovan Jovanovič. Res, da živimo po vojni v vseskozi korumpiranem ozračju, toda kaj takega pa je le nemogoče. Sicer bi bilo vtihotapljanje živil v Avstrijo imelo na izid plebiscita malo dejanskega vpliva, ker so volivci z obeh strani imeli za čas plebiscitnega boja vsega blaga dovolj in še zastonj in povrh, toda bil bi to primer take propalosti, da bi ljudje, ki bi bili to zakrivili, ne zaslužili nič drugega, nego da se jih po ruskem primeru postavi pred steno in razstreli. Upamo, da je vse skup zlobni manever od strani dejanjskih krivcev koroške nesreče, če pa bi bila res preiskava, naj se le natančno preišče! 4- Skupščina Saveza težačkih viječa v Dalmaciji (Zveza kmetijskih svetov — ljudska stranka) se je prejšnji ponedeljek vršila v Splitu. Sprejeli so rezolucije, v katerih zahtevajo pravično rešitev agrarnega vprašanja in pokrajinsko samoupravo, protestirajo proti sedanjemu neustavnemu, ko-misarsko-policijskemu sestavu in zahtevajo, da se po volitvah v konstituanto nemudoma izvedejo občinske volitve. Na skupščini se je konstituiral novi odbor Saveza tež, viječa ter je bil za predsednika izvoljen Marin Bilič. -f- Odpadniška prizadevanja v Zagrebu. Kakor poroča »Nar. Politika«, hodi odpadli duhovnik Miloševič s svojimi tovariši po Zagrebu in nagovarja posameznike, da podpišejo izjavo za ustanovitev hrvatske narodne župnije v Zagrebu, Pri tem po-vdarja, da gre le za hrvatski bogoslužni jezik in odpravo celibata, zamolčuje pa, da znači samostojna hrvatska narodna cerkev odpad od Rima. Kakor povsodi, podpirajo odpadniško gibanje na Hrvatskem vse svo-bodomiselnne struje in stranke, predvsem pa je njihov pokrovitelj Pribičevič s svojim glasilom »Riječ«, Že ta okolnost gibanje samo dovolj označuje, -r Komunisti v Tržiču. V nedeljo je bil v gostilni pri Krvinu komunističen shod, ki ga je sklical tajnik komunistične stranke za Gorenjsko Mlakar iz Jesenic. Shod je bil slabo obiskan. Nekaj delavcev iz Tržiča in Doline ter par naših somišljenikov. Govornik je priporočal z vso zgovornostjo svojo stranko kot najboljšo in naslikal tisti zlati čas, ki ga pripravljajo komunisti, ko ne bo več revežev, temveč bo zavladala popolna enakost. G. Mlakar najbrže sam ne veruje tega, kar je kvasil svojim poslušalcem, toda nekaj tolažilnega mora povedati, saj je za to plačan, -h Samostojna kmečke stranka lovi tudi po Tržič u volivce. Poslala je v vo-livni boj agitatorja Ogriča iz Novega mesta in Rebolja iz Kranja. Obljubovak sta obrtnikom enega poslanca. Obljubiti in dati sta dve reči. Zato ne bodo tržiški obrtniki, ki so v taboru Slovenske Ljudske stranke, in teh je večina, oddali svoj glas liberalnim samostojnežem, pač pa bodo glasovali s S. L. S., v kateri bo imel tudi obrtni stan svojega zastopnika. + Iz Kovorja se nam poroča: Komunisti so tudi pri nas poskusili svoio srečo. Na shodu je govoril v nedeljo 17. t, m. nek Mlakar z Jeenic. Poslušalcev je imel okrog dvajset. Agitiral je za komunistično stranko. -f- BoJjševiške metede italijanskih komunistov. »Corriere della Sera« poroča: »23. septembra t. 1. so našli v Turinu v bližini »Corsa Novarra« dve mrtvi trupli drugo poleg di*ugega: nekega Marija Sonzini, delavca v podjetju Fiat, in jetniškega paznika Konstantina Scimula. Iz položaja trupel se je dalo sklepati, da sta bila oba usmrčena s streli v hrbet, pri čemer jih je moralo držati več ljudi. Uvedena preiskava je dognala, da je prišel Mario Sonzi, ki je bil navdušen pristaš fašistov, na ovadbo iz osebnega maščevanja nekega Boggia pred revolucionarno sodišče tovarne Nebiolo, ki ga je obsodilo na smrt. Scimala pa niti ni prišel pred celotni tovarniški svet, marveč ga je sodilo »ad hoc« sestavljeno sodišče, v katerem so bile tri delavke, katerih najstarejša še ni dopolnila 21. leta in nekaj delavcev v povprečni starosti 18 let. To sodišče je Scimalo obsodilo na smrt, nakar so ga ustrelili. Istina pa je, da je sovjet odklonil Bog-giov predlog, da bi obe žrtvi vrgli enostavno v — peč. -r Vladne predvollvne pripravo. Državni odbor je včeraj končal delo glede določitve predsednikov volivnih odboi’ov v Sloveniji. Danes bo nadaljeval delo glede določitve predsednikov volivnih odborov v zapadni Bosni. + Pučka stranka v Hercegovini pojde v volivni boj sama, ker so se pogajanja s Težnčko stranko (Hrv. zaj.) razbila. Težačka stranka je namreč zahtevala zase, dasi nima nikogar za seboj, tri mandate, a Pučki stranki je milostno prepuščala samo en mandat. -f Demokrati med muslimani, Kakor poročajo hrvatski listi, skušajo de- mokrati osnovati med muslimani V 1 Bosni novo stranko, ki bi jo vodil bivši minister Šefkija Gluhič, Stranka bi imela tudi svoje lastno glasilo, katero bi urejeval dobrovoljec dr, Hasanbe-govič. -J- Kandidatne liste srbske radikalne stranke. Nosilci kandidatnih list srbske radikalne stranke bodo ti-le; Za Bosno: V travniškem okrožju Miroslav Spalajkovič, v bihaškem Milan Pečanac, v sarajevskem dr. Milan Srškič, v mostarskem dr. Laza Markovič, v tuzlanskem Stojan Protičj v Sremu Nikola Pasič, v kruševskem okrožju Stojan Protič, v užiškem Miša Trifunovič, v belgrajskem Aleksa Žujevič, v Vojvodini dr, Ninčič. + Obupni nemški finančni načrti. Nemčija je neposredno pred finančnim polomom, pred državnim bankrotom. Papirnatega denarja je v prometu za 75 milijard mark, primanjkljaj letošnjega pro-i'ačuna znaša 67.7 milijarde. V tej stiski se porajajo vsi mogoči načrti, kako rešiti državno gospodarstvo poloma. Da je stiska na vrhuncu, priča načrt drugače resnega finančnega politika desničarskega socialista Riharda Calwerja. Načrt predlaga med drugim: Plače vseh državnih in občinskih uradnikov se znižajo za polovico; vsi odvisni nameščenci se odpuste in uporabijo v kmetijstvu, narodnem gospodarstvu, rudarstvu itd., in sicer, če bo treba, prisilnim potom. Uvede naj se tudi splošna delovna dolžnost. Obresti državnih, pokrajinskih in občinskih posojil naj se znižajo na 2 odstotka; ustavi naj se tiskanje nadaljnih novčanic. Odpravi naj se zavarovanje brezposelnih, delavni čas naj se zviša od 8 na U ur dnevno na ta način, da se tri dodatne tire računajo in plačajo kot nadure, a 10 odstotne nadurne mezde morajo delodajalci odšteti državi. Železniške tovorne tarife se zvišajo za 50 odstotkov, — Dasi noben človek ne verjame v izpeljivost tega načrta, se vendar vsa nemška javnost peča z njim — potapljajoči se pač oprijema vsake biljke, da bi se rešil. Sodrtigi pa se kar spogledujejo nad tem načrtom svojega sodruga Cal-werja, ki obeta veliko dela a malo plače. Dnevne novice. — čisto dosledno, 9. oktobra je naznanil vodja socijalnih demokratov in komunistov v Kropi, dacar Josip Piškur svoj izstop iz katoliške cerkve. Ta gospod je bil 18, oktobra pri okrajnem sodišču v Radovljici obsojen radi obrekovanja in žaljenja časti g, župnika v Kropi na 2 dni zapora oziroma 50 kron kazni in sicer so bile olajševalne okoliščine, »ker je to on priznal«. Seveda bodo stroški skoro enoletne pravde nekoliko večji. — Društvo sv. Jožefa v Tržiču priredi v nedeljo 24. t. m. v Našem doinu prvo igro v letošnji sezoni. Igralo se bo »Za pravdo in srce«. Vabimo. Pričetek ob pol 8, mi zvečer. — Lep policijski uradnik. Srbski in hrvatski listi se obširno pečajo z nezaslišanim zločinom belgrajskega policijskega uradnika Miloša Kneževiča. Ta človek je bil že večkrat kaznovan radi tatvine, in sicer enkrat na dve leti, drugič pa na deset let ječe. Dasi je bilo to znano, se mu je posrečilo doseči imenovanje za policijskega uradnika v Belgradu. Da je to rojen zločinec, je dokazal z naslednjim zločinom: Spo-/,ačel je za obema laziti in ju nadlegovati, jič in Jovanko Gruričič, obe iz Pančeva. Začel je z obema laziti in ju, nadlegovati, toda obe sta ga odločno zavrnili. Iz maščevanja ju je dal zato odvesti pred zdravnika kot vlačugi. Zdravnik je pa ugotovil, da sta obe nedolžni. Par dni nato je vdrl Kneže-vič v spremstvu enega orožnika v stanovanje obeh deklet in ju odvedel na policijski urad, kjer je obe posilil, nato ju pa dal odpraviti v Pančevo. Tu sta se dekleti poizkusili iz obupa zastrupiti, a jih je zdravnik rešil. Ena obeh deklet je imela v Belgradu ženina — natakarja v Grand Hotelu, Ta je proti Kneževiču vložil ovadbo. Kneževiča so sedaj odpustili iz službe in uvedli proti njemu preiskavo. Skušal je pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. Preiskava je dognala, da je bila ovadba proti Kneževiču popolnoma utemeljena in so Kneževiča zaprli. Ko je bil predstvljen eni izmed žrtev — Nat, Grujičevi je najprej 6kušal tajiti, nato je pa izpremenil taktiko in rekel skesano: »Prosim, ne mučite me več; tu je prstan in vas bom poročil.« Dekle se je i.a njegovo ponudbo seveda ne ravno prepri-jazno zahvalilo. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. oktobra 1920 dela 210 moških in 76 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 173 moških in 82 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 450. — Promet od 1. januarja do 16. oktobra 1920 izkazuje 23.576 strank in sicer 10.590 delodajalcev in 12.988 delojemalcev, Posredovanj se je izvršilo v tem času 6410. — Deia iščejo: pisarniške moči, stavb, in stroj, ključavničarji, kolarji, krojači, šivilje, kovači, soboslikarji, kurja-či, knjigovezi, sluge, vratarji, natakarji! natakarice, služkinje, dninarice, dninarji, vajenci, vajenke, hotelske sobarice, Fe!'j mesarji šoferji itd. — Vdelosesprej- mejo: hlapci, poljski delavci, dekle, dr* varji, zidarji, tesarji, železostrugarji, livarji! navadni ključavničarji, koti. kovači, p°' hištv., model, in stroj, mizarji, pletarji, te 4 ničarji, betonski dplavci, šivilje, kuharic , postrežnice, vajenci, vajenke itd. . — Slovani v Ameriki. Po amerisu statistiki je v Ameriki 3,240.476 k vanov. Poljakov je 1,707.640, ten 538.392, Slovakov 284.444, LitvjMj 211.233, Slovencev 183.431, Rusov 9o 11 soč 137, Hrvatov 93.036, Malorusov M tisofi 359, Srbov 26.752, Bolgarov Dalmatincev 5505, Črnogorcev drugih Slovanov 35.196. Vseh vanov (brez Bolgarov) je 312.68o. J* vedli smo številke tako, kakor jm vaja ameriška statistika. sR -- Uniforma za orožnike. Ker » vedno pogosteje dogaja, da Posa.^enin< ki, preoblečeni v orožniško vrše razbojništva in plenjenje, Je nistrstvo za notranje stvari sPora,zTxj, no z orožniškim poveljništvom oj*1 ^ lo, da se izdela komplicirana uniform za orožnike. v ^ — Spor v zagrebškem Sokolu. Ka ^ poročajo zagrebški listi, je glasovalo redni skupščini zagrebškega Sokola z*, upnico odboru 396, za nezaupnico 448 c nov. — Dejanja domžalskih neniJ&d* Neznani zlikovci so minulo noč v U Žalah podžagali narodno drevo — Up°> tero je tukajšnje šolsko vodstvo ^aU“ j, leto slovesno usadilo v šolskem vrtu navzočnosti šolske mladine, Ker i^ šolski vrt še obilo drugega sadnega dr J: na razpolago, in ker je vse drugo ostalo nepoškodovano, je očividen dre’0® clofca2' da je zlobna roka ravno nalašč seS*ajj. narodni lipi — zlikovci so bili skoro :F\. tovo naši sovražniki nemčurji, katerii^, v Domžalah žal precejšnje število m terih nadutost raste od dne do dne v® bolj, odkar so zmagali na Koroškem, žalski nemčurji, pijani od prigolj0j ^ zmage na Koroškem, so pričeli ^ ^ naše potrpežljivo ljudstvo na vseli k011 in krajih. Ne znajo nobene slovenske sede več in po gostilnah so pravcati J naki, kjer prepevajo izzivajoče pesmi. Merodajni domžalski faktorji, nite sc vendar malo, ne prekljajnio se Iiko med seboj — ampak obrnimo vso v, zornost na izkoreninjenje neinškutarsj nevarnosti. -v Somišljeniki! Som«' Ijeniee SLS! Volilni odbor S. L. S. za Ljub'1 13 sklicuje W v nedeljo 24. okiobra 1920 VOLIVNI SHOD somišljenikov in somišijenic S. L, ?a Ljubljano. Dnevni red: Političen položaj, 2. Slučajnosti. , Shod se bo pričel točno ob pol l^,u dopoldne. Vstop na shod bo dovoljen le vstopnicam, katere bodo delili naši ljeniki in somišljenice pri svojh kraj®v odborih, V tajništvu S. L. S, za Ljublj3 ^ Jugoslovanska tiskarna, II .nadstropjc< ^ bodo dobile vstopnice za shod vsak dao 8.—12. opoldne in zvečer od 7.—-9., v deljo dne 24. t. m. pa od 8.— Vsi naši somišljeniki in naj si preskrbe vstopnice. Častna dolžnost veleva vsakemu °a mu somišljeniku in somišljenici: V nedeljo dne 24. oktobra 1920 ob 11. uri v veliko dvorano Uniona! Volivni odbor S. L. S. v Ljublj*0^ tie* 10. dopo1^' somišljclU LlufeUanske novEa Vodmatski okraj sklicuje svoj scS*anC_ro* jutri petek 22. t. m. ob 8, uri zvečer vP,jj( store Šentpeterskega prosv, društva. * te vsi in pripeljite še druge! t \ lj Somišljeniki! Somišljenice SLS _^a-0 čiškanskega okraja se vabijo, da P^ ju, danes ob 8. uri zvečer na sestanek Qt gosi. tiskarno (III. nadstropje). je važen in navzočnost vseh somis»1e in somišijenic je nujna. Pridite vsli*c lj Somišljeniki in somišljenice■ & vSj Jakobskega okraja! Nocoj ob pol 8-( ^0je, na sestanek v dvorani »Prosvete«-važna zadeva! _ „ L, lj Somišljeniki in somišljenice zV2« šolskega okraja imajo danes ob 8. ,aneU. čer v Jugoslovanski tiskarni evot sC~ Pridite vsi' lj Imenovani so: £a poštnega tajnika poštni komisar dr. Fran R a p o t e c pri postnem in brzojavnem ravnateljstvu v nubljani (št. p. m, 26.716 od 5. avgusta 1920), — a računskega oficijala poštni asistent Ivan R u s in poštni praktikant Vinko Slamič, oba pri računskem oddelku poštnega ravnateljstva (št. p .m. 20.353 od 20- septembra 1920). lj Umrli so v Ljubljani; S. Petrina Marjeta Klasinc, usmilehka, 37 let. — Elizabeta Nahtigal, hči žel. klu,čavničarja, 7 mesecev. — Marija Frlc, posestnikova liči, 2 ®eseca. — Jera Trtnik, tob. delavka, 48 i— Ivan Tičar, varnostni nadstražnik, 51 let. — Anton Šušteršič, kovač, 36 let, Franc Plevelj, žel, kurjač, 42 let, — Vinko Cvetko, rejenec, 2 meesca. — Fran knaieljc, sin kočarice, 21 let, — Ema Žur-*af hČ{ utnir. žel, premikača, 10 let. -— Lovro Prosenc, posestnik, 75 let, — Jera Drc-5?cl)i kočarjeva hči, 30 let. — Alojzija franc, zasebnica, 54 let. — Karel Ven-Sajz, davčni nadupravitelj v p., 77 let. ^ Proda se hiša na Glineaii (Vič) ’ Opozarjamo vso podružnice, 'da nam poročajo, ali se bodo tovarnarji držali tega poziva ali ne, .g-:\ .-#1^ Rudar. j? VABILO :f. ,v ■■; ■ * na SHOD RUDARJEV ki se vrši Jugoslovanska Stro-* kovna Zveza. ‘■ Tržič, V ponedeljek je govoril na sc-nku v Domu g, kaplan Vavpotič o n«-rocnem plebiscitu na Koroškem in njega 1*r°kih. — Prihodnji ponedeljek zopet se-.»tanek ob 8. uri. Govori član jugoslovan-strokovne organizacie tržiške, Proti militarizaciji * dela. ^OTESTNI SHOD TRŽIŠKEGA DE- ) LAVSTVA. jh V soboto bo ob pol 8. uri zvečer v .“»u delavstvo protestiralo proti name-^ ajii militarizaciji tovarniških obratov in j. sirnemu čezurnemu delu. Govori doma-Pridite polnoštevilno! Tržič. V soboto 23. t. m. ob pol 8. v*1 Zvečer so vrši protestni shod us-S^-fekega in testilnega delavstva. Pro-w®thi shod se vrši proti nameravane* j.zakonu o redu in delu in proti mi-warizaciji, ki jo nameravajo uvesti v j®hjarskih in tekstilnih obratih. Tem •'“tortt so vabljeni vsi tovariši in tova-„7ce, da se shoda v obilnem številu deleže. 1p..Ljubljana. V petek 17. t. m. se je skupen protesten shod usnjarske-delavstva tovarne »Indus d. d.« č; **• organizacij. -siv ^e*a usnjarjev je poslala ministr-^JtjV/Belgrad sledečo resolucijo: Resolucija. • " • • ’ ^»Usnjarsko in čevljarsko delav-č,v°> kakor tudi tekstilno delavstvo v l bveniji najodločneje protestira proti ^eravani militarizaciji usnjarskih, ^Vljarskih in tekstilnih obratov, v ' Brezposelnost vlada v celotni in-C^rijL Iz tega sledi, ako bi se uvedla l^itarizacija, da bi se brezposelnost j. Zhatno povečala. Naloga države je, L* °lajša bedno stanje delavstva,, ne da bi ga še globlje pahnila v po-^^hjkanje. ^ . Ako se misli produkcija zvišati, te* ■ haj se vzamejo v delo vsi brezpotju. od prizadete industrije. 4 Delavstvo, sito militarizacije že iz-a starega avstrijskega režima, se bo ^odločneje uprlo nameravani nared* ,j». Iz te belgrajske moke ne bo kruha. je okusil blaženo militarizacijo to.®tari Avstriji, ta že ve, kaj se pravi ^hitarizacija. Zato tovariši, bodimo a straži, veter iz Belgrada za delav-^J^zelo neugodno piha. Usnfar. n Zveze industrijalcev smo dobi-j. srodeči dopis: Dodatno k tumestne-i d.°Pl8u št. 2814 z dne 8. oktobra 1.1. aPisano tajništvo vljudno obvešča, lG.na2olnik Odseka gospod I. B. Pol* k v smislu predišlih dogovorov od-\s c> izjav članov Odseka poživlja (j ® P* n. člane odseka, naj izplačajo sk *Vcem, zaposlenim v njih usnjar-oflfif p°djetjih, mezde s 15 % (petnajst jLotnim) poviškom naknadno od 1. * Ptetnbra t. 1. Ostale svojčas prigla-s zahteve delavstva odpadejo. V, sk‘.ls\u zadevnega sporazuma z delav- ihii zastopniki ostane v splošnem do-Suv°f z dne 10. maja t. 1. v veljavi, pri-boi * °značeni 15 odstotni povišek. W lo B» ločka 4, naj sc razumeva V°’ odpade družinska doklada de-lje c®hr le tedaj, če imajo toliko zem-ti&t i morei° držati dvoje govedi. Do- 2 dne 20. julija t. 1. v dogovoru Ihdiis d. d. in delavstvom. Predla, spox’azum velja za nedoločen sm rt! 3*8 ■ Sl se M sx ^§f- v nedeljo, dne 24. t, m, ob 9, url dopoldne v prostorih »Društvenega doma«. Poročala bodeta poročevalca iz Ljubljane, —• Ker stojimo prod tako važnimi trenotkl, poživljamo vse k obilni udeležbi! f , Skupina J. S, Z, Trbovlje. * * V t-n RUDARSKA POGAJANJA. h .Danes so se vršila pogajana s Trboveljsko preinogokopno družbo, Zastopane so bile sledeče organizacije: »Savez rudarskih radnika«, »Jugoslovanska Strokovna Zveza«, »Unija rudarjev« in »Narodno socialna zveza«. Nad tri ure trajajoča pogajanja so se naposled razbila. Delavstvo je kategorično vztrajalo na svojih zahtevali, nasprotno je pa družba kategorično odklonila te zahteve, Odločitev je na vladi, kateri se je stavil rok 48 ur, da naj odgovori, kaj misli. Nato se bo videlo, kaj je ukreniti. Tovariši in tovarišice, to kratko poročilo naj Vam zaenkrat zadostuje. Ne vemo, kaj pride; treba samozavesti, odločnosti in zavednosti! Viničar. Viničarsko vprašanje. Dolgo, dolgo se že rešuje viničarsko vprašanje. Že začetkom tega leta je sklicalo poverjeništvo za socialno skrbstvo v Mariboru anketo, na kateri se je razpravljalo, kako rešiti viničarsko vprašanje. Na tej enketi so stavili viničarji po svojih organizacijah zahteve, oziroma predloge, v kakšnem smislu naj se reši viničarsko vprašanje, da bo zadovoljen tudi viničar in da mu bo možno izhajati in pošteno preživih sebe in svojo družino. Viničarji, organizirani v J. S. Z., oziroma v Zvezi viničarjev so bili v svojih zahtevah zelo zmerni ter so zahtevali to, kar jim po pravici pripada, ničesar pa, kar bi bilo krivično ali da bi bil vinogradnik ali kmet oškodovan. Napram zahtevam viničarjev pa so podali tudi zastopniki vinogradnikov svoje predloge ozir. mnenja, ki so pa bila zelo različna, Lahko pa se reče, da so imeli nekateri zelo malo umevanja za viničarske zahteve. Drugi bi zopet radi se ravnali po geslu, da bo volk sit in ovca cela. Najboljši so bili predlogi vinarskega in sadjarskega odseka slov. Kmetijske družbe v Mariboru, iz katerih se je razvidelo, da jih je sestavljal strokovnjak, ki pozna viničarja ne samo po imenu, temveč tudi po njegovem delu in ki ve, da je to delo tudi vredno poštenega plačila. Pri enketi, ki se je vršila en mesec pozneje, so se zgoraj omenjeni predlogi nekoliko zboljšali, a do kakšnega definitivnega rezultata ni prišlo. Pred kratkim so zborovale tudi krajevne komisije za rešitev viničarskega vprašanja, na katerih bi se naj ugotovila vrednost raznih dajatev, ki jih dobiva viničar od gospodarja, kakor vrednost donosov deputatne zemlje .naturalnih prejemkov, lesa, sena in slame za živino itd. Pa tudi te komisije niso privedle do nikakšnega pravega zaključka (na primer Ljutomer), to pa iz tega vzroka, ker so gospodarji svoje dajatve previsoko cenili ,in če bi moral viničar te kupovati ,po teh cenah, bi moral znašati dnevni zaslužek okrog K 50 za osebo. Da tudi gospodarji in kmetje, sicer n e v s i, niso imeli prave volje pri reševanju viničarske vprašanja, nam priča posebno to, da so cenili hrano, ki bi jo dobival viničar na dan najmanj K 24, a če bi pa viničar zahteval za svoje delo brez hrane K 15, pa bi se to smatralo kot da zahteva kaj krivičnega. Ker se potom predlogov vinič, organizacij, kakor tudi ne onih, ki so jih stavili zastopniki vinogradnikov in kmetov, ni možno pogajati in ni upanja, da bi prišlo do kakšnega zboljšanja, so se zastopniki viničarskih organizacij na seji krajevne komisije v Mariboru, zedinili, da sprejmejo predloge vinarskega in sadjarskega odseka slov. kmet, družbe v Mariboru, kakor so bili zboljšani in popravljeni v seji dne 21. 4. 1920 in da se naj vrše pogajanja na končni enketi, ki jo bo v kratkem sklicalo poverj. za soc. skrbstvo v Mariboru, le samo o predlogih zgoraj imenovanega odseka. Tudi mariborsko okrožje »Zveze viničarjev« je temu pritrdilo, oziroma sklenilo, da pri končni enketi sprejme predloge vin. in sadj odseka slov, kmet. družbe v Mariboru z nekaterimi spremembami in da se le o teh predlogih vrše pogajanja, ker drugače še viničarsko vpra-nje letos ne bo rešeno, kar bi viničarje spravilo še v večjo bedo in nezadovoljstvo, ki ne bo samo v škodo viničarjev, temveč tudi v škodo njih gospodarjev. Precejšnja krivda, da se viničarsko vprašanje tako dolgo rešuje, pa zadene iudi poverj. za soc. skrbstvo v Ljubljani, kef hi posvetilo tako važnemu in nujne rešitve potrebnemu vprašanju, kakor je viničarsko, tiste važnosti, ki bi jo moralo. Kajti če bi imeli merodajni krogi malo več zmisla za tako pereče viničarsko vprašanje ,bi se isto zdavnaj lahko uredilo, tako da bi bila zadovoljna oba, gospodar kakor njegov viničar. Upamo vsaj ,da se bo v kratkem to zgodilo, BoInlSki strežniki. ' Maribor. Bolniški strežniki in strežnice bolnišnice v Mariboru so pristopili v organizacijo J. S. Z. v Ljubljani. Vsled tega so povzročili grozno razburjenje pri upravitelju bolnice. Upravitelj bolnice je celo zagrozil, tla bode vse organizirano osobje »vun vrgel«.— Naj si zapomni g. upravitelj, da organizacijo bolniških strežnikov in strežnic pripozna tudi zdravstveni svet. deželne vlade za- Slovenijo in da se ne bo noben organizirani delavec, oziroma bolniški uslužbenec ustrašil njegove goržnje, ker solidarnost in disciplina bolniškega osobja stoji na močni podlagi. Organizirani strežniki bodo vedno ostali zvesti svoji krščanski socialni strokovni organizaciji. Služkinja. Novo mesto. Mesečno poročilo naše skupine. Dne 10. oktobra se je vršila seja, na kateri so se razpravljala notranja dela skupine. Tovarišica U. Komavli iz Gorice, katera je bila začasno v Novem mestu, je sedaj pri odhodu za slovo darovala skupini 40 K, za kar se ji tem potom najtopleje zahvaljujemo. Dne 17. t. m. se je vršil sestanek naše skupine. Udeležba je bila povoljna. Poročal je P. Fortunat: Pogodba pri vstopu v službo in prestopek, s katerim se lahko služkinja odpusti. Udeleženke so z zanimanjem sledile izvajanjem voditelja. Tov. B. V, razmotriva o delu, ki ga je dolžna opravljali služkinja, in katerega ni dolžna. Tajnica skupine pozivlje k pametnemu življenju, da ohrani skupina ugled, katerega sedaj uživa. Posredovalnica. Posredovalnica si je precej pridobila. Gospodinje so se začele zanimati za našo posredovalnico, češ: »Na dekleta, ki jih dobimo iz posredovalnice skupine »Zveze služkinj«, se lahko zanesemo.« To nam potrjuje že to, da imamo 20 služb na razpolago. — Tukaj se vidi, koliko pripomore dobra organizacija svojim članicam. Ljubljana skupina (B). V nedeljo dne 17. t. m, ob tričetrt na6. zvečer se je vršila seja skupine (B) v prostorih na porti. Izpopolnil se je odbor in določile so se zaupnice za ulice, katere še niso imele svoje zaupnice. Sestanek zveze služkinj vseh treh skupin se vrši danes ob pol 9. uri zvečer v dvorani Krekove prosvete. Pridite polnoštevilno! Plače ljubljanskih služkinj. Kako potrebna je naaš organizacija, kaže neurejenost naših plač. Za 14 in večurno delo na dan, dobi služkinja v Ljubljani do 250 kron mesečne plače poleg hrane in stanovanja. Mi pa vemo za družine, ki svoji zvesti, pridni služkinji, ki jim služi že po deset in več let, še danes z mirno vestjo dajejo — po 100, 80, 60, 40, da celo še vedno po 30 in 20 kron! Res, da so ji drugače dobri in darežljivi, da ji znabiti obetajo za čas starostne onemoglosti kot v hiši, vendar taka plača ni dopustna, ker poznamo več takih slučajev, ko je onemogla služkinja morala na cesto, kajti hči ni držala materine obljube in je občutila staro služkinjo kot nepotrebno breme ter jo pognala iz hiše. Kdo naj pomaga služkinjam v takih družinah? Same si ne znajo in ne morejo. Dobre, pohlevne duše so to, ponižne in boječe, ki ne odprejo svojih ust, ker jih je — sram. Boje se zamere, srce jim ne dopusti, da bi se puntale zoper gospodinjo, smili se jim gospa, ki ima že tako prevelike stroške, zanašajo se na previdnost gospodinje, ki bo sama iz-previdela smešno nizkost plače svoje služkinje in bo dodala. Toda le prevečkrat, zastonj čakamo; preje se smili revežu bogatin, kakor bogatinu revež. Zato prosimo in pozivamo vse gospodinje, naj takoj same urede plače svojih služkinj, da bodo vsaj približno odgovarjale današnjim razmeram. Naj nas ne silijo s svojim odlašanjem, da bi se morala Zveza služkinj s silo zavzeti za zatirane Članice ali tudi ne-včlanjene služkinje, ampak naj raje iz-lepa izravnajo plače s pravičnostjo. Sirite »Večerni list"! | Železničar. . ; Kako dela birokracija. Poslanec Gostinčar j"e pisal v zadnj‘em »Večernem listu«, da je g. ministrski predsednik Vesnič proti 8-urnemu delavniku, To za nas sicer ni prav nič novega, ker !c predobro poznamo birokratično mišljenje, ki prevladuje pri večini v stari šoli vzgojenih uradnikov. Pri nas železničarjih 8-ur-nik sploh ni prišel do veljave, izvzemši progovne delavce in par podobnih strok. Z ozirom na mišljenje, ki prevladuje v gotovih krogih, se pa ne bo prav nič čuditi, če se nekega lepega dne tudi tem zopet odvzame, Osemumik je sicer v Začasnem pravilniku za delavce priznan, a se razume, da je to že po imenu »začasno«. Pal tudi če bi bilo definitivno in zakonito odrejeno — pri nas je prišlo že v navado, d.4 predpise kratkomalo ignoriramo. Tega pa; ne delajo morda uslužbenci, ampak tam, kjer bi človek mislil, da se najstrožje varuje izvrševanje predpisov, namreč — zgo-raj. Službeni list št. 336 t. 1. je nam prinesel sliko teh razmer, v katerih sc nahajamo: to so ilustrirani nazori, ki prevladujejo v višjih krogih, Priobčujemo uaredbo iz omenjenega lista doslovno, ker uradnega lista, dasi je namenjen uslužbencem, vendar velika večina od njih ne dobi v roko. Po izvirniku sc naredba glasi: Naredba: Gospodin je Ministar Sao-bračaja svojom odlukom od 26. oktobra' 1919. br. M. S. 20,739/19 na osnovi ovla-štenja Ministarskog Saveta od 24, oktobra 1919 pod M. Br. 20-458 naredio,- Kazne nad osobljem izricače i (o: Šefovi, radionica* sekcija, slanica i ložionica kaznic ukora i oduzimanja plate do tri dana, načelnici od-delenja u oblasnimDirekcijama kaznu ukora i oduzimanja plate do 8 dana, a železni-čka Direkcija i načelnici odelenja Ministari stva Saobračaja kaznu ukora i oduzimanja plate do 15. dana, V savezu sa ovom naredbotn Miljenja se odnosna stavka u privremenim pravilni-cima Inšpektorata drž. želj, v Ljubljani i Željezničke Prometne Uprave v Splitu f to tako da Inšpektorat odnosno Prometna Uprava može izričati kaznu ukora i odu-zipianja plate do osam dana. Pod platom razujnijevaju sc sve pri* nadležnosti. Pozivam sve šefove da postupaju u smislu gornje naredbe jednolično prema svcukupnom osoblju brez obzira na razli-čite joŠ važeče pragmatike.« —* Franic, Pri nas imamo do zdaj še v veljavi stare avstrijske inštrukcije, po katerih sme vsak posamezni načelnik kaznovali uslužbenca največ do 10 K. Zda jpa imaš hudir-ja! Ravnateljstvo v Zagrebu se požvižga na vse »još važeče pragmatike« in zaukaže uslužbence kaznovati od ukora do 300 kron globe. In sicer: uslužbenec se pregreši proti stari, »još važeči pragmatiki« —- kaznuje sc po sodobni birokratični maniri. Priznamo, da disciplina in red mora biti, a gospodje birokratje, po tej poti ga ne bo! Danes se menda uporabljajo vsi mogoči predpisi: srbski, ogrski, avstrijski, in če treba, se pa tudi na vse požvižga, To pa povzročuje tisti kaos, v katerem se bodo gg. birokratje vtopili. Danes se uslužbenec bori za življenje. Stojimo neposredno pred zimo, Današnje plače so — baje visoke, a denar, ki ga dobimo, zadostuje komaj za skrajno silo za življenje, a nc za res pošteno življenje; toda gospodje birokratje, mi sami kakor tudi naše družine rabimo tudi obleko, brez kitCie se mnra nehati tudi služba. Da pri današnjih razmerah ni mogoče nabavljati potrebne obleke, je čisto jasno, le gospodje pri zelenih mizah menda tega ne razumejo oziroma nočejo razumeti. Drugače si pač tega ne moremo tolmačiti, da nam dolguje železniška uprava že od štirih let službeno obleko. In to je dolg za vsakega posameznika na tisočake. Kdo se za to zmeni? O pač, izborno se skrbi, da se neti nezadovoljnost med uslužbenci: Vrtoglava premeščanja, naredbe o visokih kaznih in podobne »reformacije« povzročajo med uslužbenci tisto nezadovoljnost, o kateri trde gotovi gospodje, da jo netijo organizacije. Mi smo prepričani, da je nujno potrebno, da se izvrši reformacija mišljenja po raznih uradih, katere zasedajo birokratični uradniki, ki so mnenja, da se dajo naše železnice finančno rešiti le na ta način, da se uslužbence do skrajnosti izmozga in da jc osem-urnik pri železnici nemogoč. Vse kaže, da nas čakajo — morda že v prihodnjih dneh — težki boji in vsa mogoča presenečenja, A železničarji imamo srečo, da nas vodita dve svetli zvezdi; Petrič in Deržič, bodoči poslanec in minister saobračaja, od katerih pričakujemo, da nas bosta rešila in odrešila vseh pijavk, verižnikov, kapitalistov, birokratov in podobne golazni; v prvi vrsti še vseh reakcionarcev in obsebi umevno, da črne internacionale nc bo pozabil. —• Kdor pa nima te nade in upanja, naj pristopi v našo organizacijo, da sc bojujemo tudi proti notranjemu birokratizmu in absolutizmu, ker od političnih egoistov nam ni pičusa.r pričakovati* *— Železničar. MfauilH. i Pot do uspehov, železničarji že skoro od početka naše države bijemo boj za. svoje pravice. Dejstvo pa je, da ravno mi, ki smo najvplivnejši in najmogočnejši -faktor v državnem življenju, ne moremo doseči tega, kar zahtevamo in kar nam Uidi gre. Nujno vstane vprašanje: kaj je krivo, da si ne moremo izvojevati vspehov, kot bi si jih po svoji zunanji moči mogli? Saj je dejstvo, da še nobenega pravega vspeha nismo dosegli razen edinega — zvišanja plače. Vedno še so železničarji igrača v rokah svojih uprav; ta jih odstavlja, premešča v vse kraje države itd. Organizacije nimajo ravno pri železničarjih, ki ne samo po življenjski važnosti za državo, nego po svoji inteligenci prekašajo vse druge stroke, nobenih povoljnih vspehov. Kaj je krivo? -— Enostaven odgovor; organizacije niso zdrave, niso stanovske, nimajo smotra, da pomagajo železničarju, nego so le bojne organizacije — raznih Deržičev, Petričev, Vcncajzov itd. To se pravi: vse te organizacijo, komunistične in narodno-,socialistične« in socialpatriolične nimajo drugega dela, nego da kujejo politični kapital nekaterim osebam, ki bi potom železničarskih organizacij radi prišli do — korit. Krivo je to, da se v ZJŽ in pri komunistih uganja v stanovski organizaciji politika. Železničarji tako dolgo ne bodo dosegli ničesar, dokler ne pometejo z raznimi Der-žiči, Petriči in Vencajzi, tako dolgo- aok'-hr se ne organizirajo v strogo stanovski organizaciji. Nasprotniki predbacivajo Prometni Zvezi, da je sploh ni ne, da je samo na papirju; seve, o Prometni Zvezi nihče ne kriči, ker se kriči in čuje le o političnih organizacijah, ker namen strogo stanovskih organizacij sploh ni ta, da bi vpila in se producirala in delala reklamo: reklamo potrebujejo le Deržiči in Vencajzi. O nobeni strogo stanovski organizaciji ne boste slišali vpitja, ker delo je — tiho. Zato Prometna Zveza raste, ker je njena privlačna sila ravno njena baza, ki je stanovska in nima naloge, producirati svojih predsednikov in tajnikov. Železničarji se razočarani obračajo od vseh organizacij, danes vre vse v Prometno Zvezo. Vemo, da ne moremo nuditi vsem vsega onega, kar je v naš ivolji. Mi smo navezan ile zgolj sami nase, mi tudi ne lovimo nobenega: pridile, če ste prepričani, da je le brez politike mogoče uspeti v naših železničarskih zadevah! Pridite: ko bodo naše vrste polne, bomo z delom iz lastne moči dosegli — vspehe. Zato proč s politikujočimi »stanovskimi« organizacijami, ki samo izigravajo železničarje! Proč s politično ZJŽ in komunistično in socialpatriotično organizacijo! Železničarji spadamo v stanovsko organizacijo! Naše mesto je v Prometni Zvezi«! • ..,. . Železničar. -*'• t -yv<» u, v Tobačno delavstvo. TOBAČNI VPOKOJENCI. Shod tobačnih vpokojcncv in vpoko-jenk. V torek dne 19. oktobra 1920 popoldne ob 2. uri se je vršil v prostorih Ljudskega doma« v Ljubljani zelo dobro obiskan shod tobačnih vpokojencev in vpo-kojenk. Shod je otvorila vpokojenka tovarišica Simončič in je dala besedo tov. Ga-rapiču, ki je sporočil popolen uspeh njihovih zahtev, kar so udeleženci z velikim veseljem in navdušenjem sprejeli. — Za njim se je oglasil tov. Komljanec, ki je poudarjal, naj delavstvo vedno tako kot sedaj vstrajno in skupno sodeluje v prid sebi in svoji organizaciji. Nato je bil splošno pozdravljen naš prvoboritelj za delavske pravice poslanec Gostinčar, kateri je v svojem govoru na kratko ^očrtal splošni položaj našega delavstva. Shod se je končal z velikim zadovoljstvom udeležencev. Živilski delavci. Odsek mlinarjev. Dne 20. t. m. so se pri Zvezi industrijcev vršila pogajanja za zvišanje mezde. Mlinarji so danes primero ma najslabše plačana stroka; najvišja mezda je znašala doslej 36 kron dnevno. Zveza industrijcev se je postavila na nesocialno stališče, ker se je izgovarjala z maksimirano mlevnino po viadni naredbi z dne 13. aprila, s katero se določa za parne mline 50 K, za vodne 45 K mlevnina. S tem stoji Zveza industrijcev odločno na stališču profita, nikdar pa na stališču eksistenčne možnosti svojega delavstva. Zveza industrijcev je v novo pogodbo tudi vsilila klavzulo, s katero se pogodba samo pod tem pogojem uveljavi, da vlada ukine omenjeno naredbo. To se pravi, da Zveza izigra delavstvo za korist — podjetnikov. Jugoslovanska Strokovna Zveza je v svo^ jih zahtevah za mlinarje zahtevala za I. kategorijo 86 K, za II. 80 K in 70 K, za mladoletne po 60 K dnevno. Približno ena- ko je zahtevalo tudj Osrednje društvo. — Podjetniki pa so dovolili po štiriurnih pogajanjih na dosedanje mezde, ki se gibljejo 'med '18 in 39 kronami, 40% povišek, vse dosedanje ugodnosti ter . enkratni nabavni prispevek za moža 250 K, za ženo 200 K, ■za vsakega otroka po 100 K. Delavstvo nikakor ni zadovoljno z. dovoljenimi poviški, ker ne dajejo eksistenčnega minimuma. Podjetnike obsojamo radi njihovega liberalnega stališča, ki na eni strani ne vpošteva faktične potrebe delavstva — govorilo se je o slabem obratovanju, kalkulacija da kaže pasivno! — na drugi strani pa bi podjetniki gotovo nasprotovali delavski kontroli v obratu in dobičku. Pogodba se je sklenila za dobo treh mesecev do 31. januarja, kljubtemu, da obe zastopani delavski organizaciji ne moreta biti in nista zadovoljni z uspehom, SSsmnikar. Zaželjeni 17. oktober je minul. Po celo uro in še več oddaljeni so sc pričeli zastopniki slamnikarskega delavstva že pred 8. uro zjutraj zbirati v mengeškem društvenem domu. Ob pol ‘J. uri je otvoril zborovanje tov. Kogej, predsedoval je tov. Kompare, ki je zbrane zastopnike delavstva pozdravil v nadi, da bo današnje zborovanje rodilo tudi uspehe. Tov. Kogej je v kratkih besedah orisal dolžnosti slam-nikarskega delavstva in sorodnih strok. Po svojem referatu je prebral nova pravila in poslovnik za Zvezo slamnikarske-ga delavstva. Pravila so se sprejela enoglasno, v poslovniku pa se je glede plačilnih razredov in par manj pomembnejših točk nekoliko popravilo. V splošnem pa je bil tudi predlagani poslovnik sprejet. (Pravila in poslovnik se priobčijo po novem letu v strokovnem glasilu, da bo vsak elan natančno poučen). Tov. Cvikel, zastopnik J SZ je povdarjal, da mora biti vsaka organizacija zgrajena na trdni ii-nanČnt podlagi in ne sme nikdar slu/,iti namenom bolniške blagajne. Za vzor si lahko vzamemo strokovne organizacije drugih uržav, pri katerih sc polaga največ] a važnost iia to. do delavstvo samo drži svojo organizacijo pokonci v gmotnem in moralnem oziru. Organizacija ns sme biti podobna invalidu, 'ta hi jo vsaka sapica podrla na tla, mora hiti močna, da bo lahko odbijala vse njej namerjene udarce. V razgovoru o bodočem delu in nastopu se je oglasilo več tovarišev k besedi, i ki pa so s svojimi izvajanji stremili vsi j za tem, da se razmere slamnikarskega de-| lavstva vendar enkrat urede. Ustanovni občni zbor Zveze naj se vrši v najkrajšem času. Storilo se je več važnih oklepov, o katerih bo obveščeno delavstvo po svojih sestankih. II koncu zborovanja je predlagal tov. Kogej resolucije, katere naj .bi dale smernice pokretu slamnikarskega delavstva, Resolucije se glase: 1, Za organizirano slamnikarsko delavstvo velja celoten program Jugoslovanske Strokovne Zveze, kol, je bil sprejet ob mariborskem taboru na delavskemu zborovanju dne 31. julija, t. 1. — 2. Zveza slanini k&rskega delavstva in sorodnih strok je strokovna organizacia in sc ima potom Jugoslovanske Strokovne Zveze razširiti tudi na sorodne stroke po celi Jugoslaviji. — 3. Nje naloga je: da uredi vse nered* nosti, ki se vrše po obratih na račun delavstva, da ščiti delavce svojo stroke proti samovoljnemu postopanju delodajalcev v primerih odpustov, nastavljanja nG'viii moči, pri plačah, pri ureditvi sežnne in sploh v vseh stvareh, tičočih se koristi delavstva. — L Skrbeti mora za strokovno izšolanje mlajših delavnih moči ter si osamosvojiti v slamnikarskih obratih vsa nižja, kakor tudi višja mesta. — 5 Slam-nikarska obrt je domača obrt, ob kateri naj tu stanujoče delavstvo najde svoj zaslužek, Domače delavstvo no sme nikakor dopustiti, da bi zavzemali vsa važna mesta tujci, kakor tudi ne sme dopuščati nikakih dohodov tujerodnih delavcev, ki sla umika rs k e, stroke niti ne poznaio, a so potom protekcije od strani delodajalcev najhujši škodljivci domačemu delavstvu in njego-vemu gibanju. Tujci odjedajo domačinom kruh a domače delavstvo si mora istega iskati leto za letom v tujini. — t>. Svarimo delavstvo pred nepremišljenimi čini, s k;-- J terimi hočejo služiti svoji sebičnosti. Vsak j tak čin sebičnosti, ki bi škodovat res po- j trebnemu in samo od slamnikarstva se y.\- i večemu delavstvu, bo organizirano delav- j stvo strogo obsodilo. — i. Slamnikarsko j j delavstvo vidi svojo edino rešitev v čim tesnejše sklenjeni organizaciji iu i : • •).- ; v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru. — Gospodarsko se bo osamosvojilo, ko si bo ustanovilo lastne slamnikarsko zadruge. Slamnik'ar - ali - slamnika rica, ki stoji na čelu družine, naj bo član D elav-s k e g a k o n z u m n e g a društva. — V dosego svojih namenov pa mora imeti slamnikarsko' delavstvo tudi svojega zastopnika v ustavodajnem zboru, ki bo podpiral njega težnje na najmerodajnejšik mestih in v zakonodaji. Kadi tega naj se organizira v politični delavski organizaciji, v »'.Delavski zvezi«, potom katero bo dobilo svojega zastopnika. — V svrlio boljšega spoznanja in tesnejše združitve potrebujemo vezi. ki nas bo k temu navajala, V vsakem kraju, pri slamriikar-jili-v Domžalah in v Mengšu, naj so ustanovi izobraževalni odsek po navodilih Jugoslovanske strokovne zveze. Ime naj nosi po očetu Kreku. Odseka naj si ustanovita čitalnice, naj služita za redno zbirališče delavstva, prirejajo naj se predavanja, govori, goji naj se petje, igre in druga poštena in korist na zabava. Izobraževalni odsek naj bo gonilna sila vsemu delu v boju za, dosego slamnikarskih zahtev. 8. Zastopniki in zaupniki skupin slamnikarskega delavstva iz Domžal in Mengša zbrani na enketi, poživljamo vse tovariše in tovarišice, da se čim tesneje oklenejo naše organizacije, da sledijo njenim navodilom, ker le tako nam bo mogoče doseči iu izpolniti vse naloge in tudi le tako bo naša zmaga mogoča. Resolucije so bilo enoglasno sprejete. Storjeni sklepi so naša naloga. Pojdimo sedaj s podvojeno marljivostjo na delo. Sklepi naj ne ostanejo samo na papirju, postati morajo dejstva. Pri vsem tem delu naj nas spremlja božji blagoslov. Ustanovni občni zbor Zveze slamnikarskega delavstva in sorodnih strok se vrši v nedeljo dne 7. novembra ob 3. uri popoldne v društveni sobi J. S, Z. Društveni dom, Domžale z dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju slamnikarskih organizacij od ustanovitve, pa do 1. oktobra t. 1. Volitev načelstvo, nadzorstva in namestnikov. 3. Poročilo skupin, i. Določilo k § 5. poslovnika, razna druga določila v smislu pravil in poslovnika 6. O prenosu prejšnjega skupnega premoženja na nove skupine. 7. Slučajnosti. K občnemu zboru morejo f>riti odbori vseh šest skupin ter po, odborih pooblaščeni zaupniki. — Okrožno tajništvo J. S. Z. v Kamniku. Domžale, Dne 13. oktobra so se izvolili na sestanku odlmri vseh domžalskih skupin. Skupine so štiri iu sicer razdeljene po obratih. Za tovarne Ladstatter, Jakob Oborvvalder in Kurzthaler so vsaka skupina, posebej, za ostale manjše tovarne in obrate je skupno ena skupina. Tako se je dovršilo v glavnem predpripravljalno delo za ustanovitev našo Zveze, ki jo že težko pričakujemo. Držimo tudi s«daj naprej trdno skupaj, da. priporemo zvezi in nam samim do uspehov. Nevesele gospodarske razmere v češkoslovaški republiki. Te dni je govoril Irgov. minister dr. Ho io v/c t z na shodu zaupnikov nipravsko- dstravskega delavstva in je dejal med drugim tudi tole: »V naši republiki imamo 80 do 90 odstotkov obrtov bivše avstroogr- ske monarhije, a konsumno prebivalstvo naše države ne doseže niti 14 milijonov proti 50 milijonom bivše Avstro-Ogrske. S tem je dan izvoz ter pomen naše indu- strije, ki pa trpi vsled carinskih zaprtij Poljske, Avstrijske, Madžarske', Jugosla- \ije in Rumunske. Na drugi strani moramo uvažati živež. Moke imamo samo še za tri mesece in se moramo požuriti z nakupom v tujini, da bi ne nastala prehranjevalna kriza. Tujih valut nimamo in si moramo preskrbeti kredit, da jih bomo nakupili. Imeli smo že preje v Parizu kredita za 150 milijonov frankov ter v Ameriki za 5 •milijonov dolarjev, ali oba rečena kredita sta nam bila v zadnjem času pred podpisom odklonjena z razlogom, da so Rusi blizu naših mej in da so pri nas nezanesljivi odnošaji. Amcrikanci so nam povedali v obraz, da dogedki v srednji Evropi ne opravičujejo nade na mirni razvoj položaja in da zato ne dajo kredita. Kesneje so nam ponudili kredita za milijon dolarjev proti iamščini sladkorja, ki leži v Hamburgu; ko pride tja drugi sladkor, bodo dovolili tudi več kredita, a na sladkor, ki leži pri nas, ne morejo ničesar posoditi. Torej je položaj vlade v tem pogledu prav nevesel. Fi-nnncieine pomoči tujih držav potrebujemo, da si zagotovimo prehrano pa tudi za uvoz sirovin, ki jih potrebujemo za naše obrti: potrebujemo bombaževino, volno, judo, svilo itd., zakaj v predilne obrti je zapo-ilenih več ko 350.000 delavcev, ki žive čez milijon ljudi. Bombaževine potrebujemo za leto za 5 milijard, volne pa za 4 milijarde. Tako je torej tudi glede drugih s ker ne moremo plačati v denarju, mor„, . gledati, da poravnamo dolg z blagom, tega jc inozemska trgovina najvažnejši našega gospodarskega življenja, steber naše valute. Naša valuta oma.1] V mesecu juniju 1. 1. je plačala naSa. ..J na 35 ctm, v prosincu t. 1. 5 in PpL v' 13 in danes 8 ctm. To omahovanje P?v,e^ či v tujini posebno po špekulantih, Kj ® . nje socialno in politično gibanje me _ y izrabljajo, tako razpoloženje v,tujim. , napravi padanje naše valut«, ni'1*1 P*^ nese milijone, ki jih moramo mi P a Pri nizki valuti cvete izvoz, ali P1} valuti nastane nes v obrti in kolizija, kakršna je ž njo nezaposlenost. ^ vse. Na Nemškem se plačuje 396.69'^ jjjj podpor nezaposlenim, od katerih l® : na na Saksonskem, ki je v gospodar oziru nam jako sorodno. Naša gosp' ska situacija sicer ni brezupna. samo nevarno« svojih » hombaževinarski obrti preti doma se proda jedva 20',« delkov. Ta kriza bo prenehala šele -- ^ ko se bodo uredile razmere na * ^ial' bo kupovalo naše izdelke in nam jj°'ava svoje sirovine. Ruska je agrarna dr majhno industrijo, kakor agrarna lahko zdrži večletno vojno indovO'1.^ more politične, socialne eksperinic» ■ ^ zakaj vse to ničesar nc predrugaC1. _ ^ želi, ki je podlaga njenega bogastva rodnega imetja. n orfl#! r Socializacija — smokev. ‘^jsf zadnjega gibanja italijanskih *• jgH so hodili po Lombardiji komuio- ‘lCl^ ^ tatorji, in obešali po smokvah stave, češ, da so smokve sedaj ^ last. No, kmetje za tako socalizacij imeli nobenega zmisla. Sli s°> ^ rdeče zastave z drevja iri na njihov ^ slo postavili kose in vile. Pri tem J poni«' po ostalo smokve se niso socializira'1' r Vzhodna Galicija — stepa. skem parlamentu je konstatiral P0,, Lj Mcraczewski, da je šestletnem vojnem opustosenju enaka r Kolera v Ukrajini. V pokraiiij1^^ leov in Jekaterihoslav je izbruhni-a ' ^ ki so jo zanesli od Dona. Dosr -jLJj i. tembra so ugotovili 430 slučajev. Podolju so se že pojavili slučaji k°'cl l?sti so na nogah, da preprečijo nf,;oV i# okuženje, a jim primanjkuje zdravili' ^ zdravstvenega materijala. Položaj i ,^ težak. Boljševiki so ob umiku vse ki so mKe v Podolju vzeli s seboj. i- Za dva centimetra. Tisti, strahom in nevoljo opazovali, kako P jajo ženska krila od sezone do krajša, si smejo oddahniti. Vrh'-1'1^^ prekoračen: moda se je obrnila zO.^)0tetf dol. Ne v skokih — zaboga, kaj 1)1 l jji* napravilo ženstvo s svojimi kratki^^t if li — ampak lepo polagoma. velja, da morajo biti krila za dva ^ metra daljša nego doslej. Za toliko ^ pa dalo podaljšati skoro vsako krilt*'^ ^ spomladi bo moda zahtevala ^ * daljna dva centimetra, ako ne '■t' g sv ' &0 Nedelja, 24. oktobra: »Od ba bajke«. Izven, , Ponedeljek, 25. oktobra: Zapr JDrama: » Četrtek, 21. okt,: -Pygmalion«- 'jjjfe* Petek, 22. okt.: »Anfisa«, ura° predstava. Izven. . p, Sobota, 23. okt.: »Ljubimka01®*'v Nedelja, 24 .okt.: »Pohujšanj® lini Šentllorijanski, Izven. . - .Ljubnuk^!; Pcjnedeljek, 25. okt.'^1 Odgovorni urednik Jože Ru » Izdajatelj konzorcij »Večernega ‘ Tiska »Jugoslovanska tiskarna* v Frvivrstni sitrišBi • v 4 vseh vrst po iiainižjih cenah dobavi tvrdka Centrala Ljubija«3’ Mestni trg št. 2&