Edini slovenski dnevnik
▼ Zedinjenih državah. :-■ ■ ■
Velja za vse leto. T Z $3.00 Ima 10.000 fcarocnikov
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki
flkdbgaoBfrW-TsaiBffg=*y
| The only Slovenian dan> •: in the United States;
Issued every day except UJ Sundays and HolidaysT
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT
NO. 232. — ŠTEV. 232.	NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 2,JL915. — SOBOTA, 2. OKTOBRA, 1915.	VOLUME XXIII. — LETNIK XXIH.
PRVI SPOPADI MED SRBI IN BOLGARI.
SRBSKE ČETE SO SE MORALE UMAKNITI.
GfcŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE IZJAVIL, DA BO GR ŠKA TAKOJ NAPOVEDALA BOLGARSKI VOJNO, KAKORHI-TRO BO STOPIL PRVI BOLGARSKI VOJAK NA SRBSKO OZEMLJE. — AVSTRIJSKI IN NEMŠKI ZRAKOPLOVCI NAD KRA-GUJEVCEM. — BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK BO ODPOTOVAL V BERLIN. — VSE OPERACIJE BOLGARSKE ARMADE BODO VODILI NEMŠKI ČASTNIKI. - BOJI PRI ANA-
FORTI.
Položaj na Balkanu. London, Anglija, 1. oktobra. — Angleški zunanji minister je da-s izjavil, da mu je iz zanosi j i-
Govor Sir Edward Greya. London, Anglija, 1. oktobra. —
Grški ministrski predsednik Ve-nizelos, je izjavil, da niso v ino-
v«-ga vira znano, tla so dospeli zcmstvu razumeli njegovega go-iifinski častniki v Sofijo in da so vora. ki ga je imel v credo ob otve-I>r> vzeli vrhovno poveljstvo nad rit vi grškega parlan.enta. Grška i>olgarsko armado. Potemtakem I-., <stala zvesta Srbi.i: in bo ta-je torej tretja vojna na Balkanu koj napovedala Bolgarski vojno, neizogibna. Xemci sedaj ne bodo' kakorhitro bo stopil kuk bolgar-
Iz delavskega sveta.
V Clevelandu je zastavkalo sedemsto izdelovalcev municije. — "Cleveland Automatic Machine Co."
več odlašali, a mapa k bodo poskušali izvršiti svoj načrt. Enako je bilo pri Turkih. Dokler so bili sami in navezani nase, so bili ponižni, kakorhitro so pa zadobili v njihovi armadi glavno besedo nemški častniki, ni bilo več miru. ■—
Dolžnost zaveznikov je braniti Srbijo in ji v vseh ozlrih poma-g.iti. Te države se ne sme uničiti.
Stališče Anglije.
London, Anglija. 1. oktobra. — Še včeraj so skoraj vsi mislili, da se bo dalo odstraniti nevarnost tretje balkanske vojne, danes pa kaže. da tega ne bo mogoče storiti ter (ia je vojna neizogibna. Vsi so radovedni. komu se bo pridružila (irška. Za Srbijo bi bilo velikega pomena, če bi se njej pridružila, ker bi lahko zavezniki na grškem ozemlju izkrcali svoje čete in šli Srbom na pomoč. ( V se pridruži Bolgarom ali pa če !>o ostala na stališču stroge nevtralnosti, ho Srbija izgubljena. Nemčija ima sedaj ob srbski meji kakih 300,000 svojih vojakov. Ce ti ne bodo mogli ničesar opraviti, jih bo poslala nadaljnih Sto nli dvestotisoč.
Atensko poročilo.
London, Anglija. 1. oktobra. — Reuterjeva agentura je dobila dam's iz Aten sledečo brzojavko:
— I/ zadnjih poročil, ki prihajajo iz Bolgarske, je razvidno, da ima Nemčija vedno več upliva ra bolgarsko vlado in na bolgarski narod. Bo celi deželi se vrše de-mnnstraeije, pri katerih se prebivalstvo navdušuje za Nemčijo.
Za varstvo Srbije.
Pariz, Francija, 1. oktobra. — '4 Temps* naznanja: — Anglija in Francija sta storili vse potrebno. da bosta branili Srbijo in (Irsko pred Bolgarsko. Deželi bosta podpirali z denarjem, munieijo in živili.
Prvi spopad.
Turin, Italija. 1. oktobra. — Sem so dospele brzojavke, ki na znanja jo, da se je vršilo včeraj že več spopadov med Srbi in Bolgari. Neka bolgarska patrulja je napadla srbsko prednjo stražo, ki se je po kratkem ustavljanju u-maknila. Bolgari so prodrli na treh krajih v srbsko ozemlje ter so ostali tam več ur. Šele proti večeru so se umaknili. Bnlgari kopljejo ob meji strelne jarke in prepregajo zemljo z žičnatimi o-gra jami.
Radoslavov.
Dunaj, Avstrija, 1. oktobra. Iz Sofije poročajo, da namerava bolgarski ministrski predsednik. Radoslavov, v najkrajšem času odpotovati v Berlin. Pravi, da bo obiskal svojega sina. ki tam študira, toda to ni najbrže edini vzrok potovanja.
Samo proti Srbiji.
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. Dopisnik nekega tukajšnjega lista poroča iz Aten, da je izjavil bolgarski poslanik Pasarov, da Bolgarska ne bo napadla Grške ter da vladajo med obema deželama prijateljski odnošaji.
ski vojak na srbskj ozemlja.
Izpred Dardanel.
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Turški general^. Stab naznanja, la so turške barer?je pri Kere-vid Dere potopile neki sovražni ški torpedni čoln. Ce je posadka . čena ali je utonili, se še ni mog-t« dognati.
Pri Anaforti se vedno vrše vroči spopadi Sovražniki navalijo vsak dan po trikrat ali štirikrat na naše postojanke, toda mi jih vedno poženemo v beg. Pri Avi Burnu smo zavzeli v četrtek več angleških strelnih jarkov. — Angleži so se sicer hrabro borili, toda naši premoči se niso mogli ustavljati.
Indijske čete. Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Tukajšnje časopisje je dobilo iz Bagdada poročilo, da je izbruhnila med indijskimi četami ustaja. Osmi in deseti polk sta napadla nek o vojašnico, v kateri so bili i/ključno sami Angleži. V boju je padlo 1200 Angležev in več kot en tisoč Indijcev. Med mrtvimi angleškimi častniki se nahajata tudi majorja Ilvle in Coors.
Ruska duma. Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Ruski ministrski predsednik (>o-remkin je sprejel pred kratkim avdienci voditelja liberalne stranke in več ruskih finančnikov. Rekel jim je, da bi vlača vedno zavzemala isto stališče, kako ga je dosedaj in da ne bo niti za las izpremenila svoje politike. — ("isto prav je bilo, da je car razpustil dumo. Ce bi še naprej zborovala. bi se ljudstvo z vsakim dnem bolj razburjalo, kar bi imelo vsekakor slabe posledice. Vsi ministri so odločno na strani vlade.
Ustaja v Moskvi.
Moskva, Rusija. 1. oktobra. — Mestna uprava je izdala sedaj u-radno poročilo o nemirih, ki so se vršili meseea junija. Po mestu
se vršile velike demonstracije, in skoraj vsak dan je prišlo do dejanskih spopadov. Pri tej priliki je bilo ranjenih oziroma mrtvili 113 Nemcev in Avstrijcev ter 189 Rusov. Demonstranti s> zažgali 61 poslopij. Povzročena ?ko-da znaša 38.000,000 rabljev. — Vojaštvu se je le s težavo posrečilo napraviti mir in pregnati demonstrante.
Zrakoplovci nad glavnim stanom.
Niš, Srbija. 1. oktobra. — Nad Kragujevcem, kjer se nahaja srbski prestolonaslednik Aleksander in V.rbski generalni štab, so sc pojavili danes avstrijski in nemški zrakoplovei in motili bombe na hiše. Nekaj prebivalcev je bi lo ranjenih, v splošnem pi bombe niso napravile skoraj r*»kake škode. Kragujevac leži 59 milj vzhodno od Belgrada in ima 15 tisoč prebivalcev. V mestu je tovarna za munieijo.
Samomor ruskega častnika.
Berlin, Nemčija. 1. oktobra. — V Schillgallen se je ustrelil vojni jetnik, polkovnik Volker, ki je bil svoj čas prideljen 270. rus-
Cleveland, O., 1. oktobra. — Danes je morala tovarna "Cleveland Automatic Machine C'o.'\ ki je že več mesecev izdelovala munieijo za zaveznike, prenehati z obratovanjem, ker so zastavkali skoraj vsi njeni uslužbenci. Ce bo tovarna najela stavkokaze, bo zastavkalo po drugih tovarnah še kakih 20,000 delavcev.
Zastavkali so za to, ker je družba svojevoljno odslovila 15 uslužbencev.
Chicago, 111., 1. oktobra. — Standard Oil Co.. je zmanjšala svojim uslužbencem delavski čas od deset na osem ur: plačo bodo imeli isto. — Družba bo potrebovala v kratkem še 400 delavcev.
Millard Ellison.
Ker je pomožni državni pravd-nik A. De Ford prostovoljno odstopil iz štaba državnega pravd-ništva. je bil imenovan za pomožnega državnega pravdnika Millard H. Ellison.
Bankeroti v Nemčiji.
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Meseca julija, avgusta in septembra je bilo v eeli Nemčiji samo 981 bankerotov. — Lansko leto jih je bilo v istem času 1608.
Jubilej.
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — V Lipskem je praznoval včeraj profesor filozofije dr. Viljem "Wund 40-letnico svojega službovanja kot profesor na univerzi. Že večkrat je hotel stopiti v pokoj, pa so ga prijatelji vedno pregovorili, da je ostal.
Z zapadnih bojišč. Nemci uspešni pri Loos.
Nemci pravijo, da prodirajo naprej pri Loos kljub velikanskemu odporu Angležev.
FRANCOZI PRI NEUVILLE.
Iz Champagne poročajo tako Francozi kot Nemci, da se je odbilo naskoke.
Nesramnost Papena,
Nemški vojaški ataše j, kapitan Papen, se bo tudi moral posloviti radi svoje nemčurske nadutosti.
Washington, D. C.. 1. oktobra. Državni department je ofieijelno kot neresnične označil vesti, da se je našlo med listinami, katere se je odvzelo v Angliji ameriške mu poročevalcu Archibaldu, tudi šifrirane brzojavke, ki so nosile podpis nemškega poslanika Bern stortt'a. Nobenih takih brzojavk se ni našlo med dokumenti, kate re je dostavil tej vladi poslanik Page, pač pa se je našlo tri šifrirane brzojavke, kojih dve sta baje nosili podpis nemškega voja škega atašeja, kapitana Papena. in ena podpis avstrijskega poslanika Dum be. Papen o ve brzojavke so bile naslovljene na vlado v Berlinu, Dumbova pa na ono na Dunaju.
Z akcijo proti Papenu se bo pričelo najbrž v kratkem ter se splošno tukaj domneva, da ne bo še nadalje ostal na svojem mestu pri nemškem poslaništvu v Washington«. Tukaj se smatra za gotovo, da bosta njegovo odpotova-nje odredila poslanik Bernstorff in državni tajnik Lansing.
Predrzni roparji.
Philadelphia, Pa., 1. oktobra. — Pred izložbenim oknom neke tukajšnje velike trgovine z zlatnino sta.se ustavila dva neznanca, razbila steklo, vzela iz izložbe dve škatlji draguljev in pobegnila. — Ko so ju zaceli ljudje zasledovati, sta streljala nanje. Proti večeru so enega aretirali, ki je izjavil, da je Nathan Heller, doma iz New Yorka; njegov tovariš je ušel. — Ukradeni škatlji, v katerima je bilo za $16.000 draguljev, so dobili detektivi zopet nazaj.
kemu infanterijskemu polku. — Par minut pred smrtjo je ustrelil dva meščana in dva vojaka.
Novo vojno posojilo. Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Sredi tega meseca se bo razpisalo
Berlin, Nemčija, L oktobra. — Nemško armado vodstvo pravi v svojem današnjem poročilu, da so Angleži ustavili svoje naskoke ter da so Nemci napredovali severno od Loos. Glasom istega poročila se je odbilo vse naskoke Francozov. Poročilo se glasi:
"Sovražni monitorji so obstreljevali okolico pri Lombartzyde in Middelkerke v Belgiji, ne da bi dosegli kake uspehe.
Angleži niso vprizorili nobenega novega naskoka. S svojimi pro-tinaskoki smo severno od Loos nadalje napredovali, kljub trdovratnemu odporu nasprotnika. V naše roke je padlo par jetnikov, dva strojna topa in en metalec min.
Poskusi Francozov pridobiti iz-to< .*no od Souchez in severno od Neuville na ozemlju, so se izjalovili. V Champagne so vprizorili Francozi z močnimi oddelki iztočno od Auberive naskok, ki pa se je ponesreeil. Istotako so bili brezuspešni naskoki, katere so vprizorili Francozi severoiztočno od Massiges, katerega so se vdele-žile čgte, pripadajoče sedmim različnim divizijam. Število dosedaj Champagne ujetih -Francozov znaša 102 častnika in 7019 mož.
Uspešne minske eksplozije so poškodovale, francoske utrdbe pri Vauquois.
Francoski letalci so obstreljevali Henin-Lietard, 16 milj južno-iztočno od Bethune ter pri tem u-bili osem Francozov: Mi nismo imeli nikakih izgub.
Uspehi Francozov v Artois. Pariz, Francija, 1. oktobra. — današnjem popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se poroča o uspehih Francozov v Artois distriktu, katere se je doseglo z uporabo ročnih granate ter podzemskih hodnikov. Te uspehe se- je doseglo iztočno in južnoiztočno od Neu ville.
Severno od Aisne. v bližini Sou-pir, so vprizorili Nemci ostro ob streljevanje iz topov in pušk pro ti francoskim zakopom. Temu obstreljevanju pa ni sledil noben naskok infanterije. V Champagne se je potom uspešnega francoskega ognja ustavilo vse protinaskoke Nemcev v okolici Maisons de Champagne.
Severno od Massiges so ujeli Fi •ancozi tekom prodiranja včeraj zvečer 280 Nemcev, med njimi 8 častnikov.
Streli padajo v Verdun.
V svojem večernem poročilu poroča vojno ministrstvo o nadalj-nein napredovanju južno od Gi venehy ceste. Iztočno od Souchez se je ujelo 61 Nemcev, ki pripadajo gardi ter se je tudi oprostilo par ujetih Francozov,
V	Champagne so se polastili Francozi potom nenadnega napada med Auberive in L' Echine de Vedegrange par mitraljez ter so ujeli 30 mož.
Par nemških baterij je metalo iz velike daljave granate na Ver dun in Nomenv. Francozi so obstreljevali te nemške baterije ter istotako vlake na železniški postaji v Vigneulles. Posledica obstreljevanja sta bili dve močni eksploziji.
V	Vogezih so obstreljevali Francozi v okolici Violv s topovi francoske . postojanke, ne da bi vprizorili kak infanterijski naskok.
Francoski vodljivi zrakoplov
Alsaceje obstreljeval v noči 30. septembra na 1. oktober že lezniško križišče v Amagne-Lu couy ter tudi železniške postaje
postavljen obstreljevanju, se je brez resnih poškodb vrnil k svoji postojanki. Na stroju je bilo opaziti le par znakov strelov.
Nemci so prodrli pri Hulluch.
London, Anglija, 1. oktobra. — Maršal Sir -John French je danes sporočil, da so dne 29. septembra naskočili Nemci angleške postojanke severozapadno od Hulluch. Boji so trajali celi dan in Angležem se je posrečilo vstrajati v njih postojankah z izjemo neke točke na skrajni levici, kjer so zavzeli Nemci 160 jardov zakopov. Od tedaj so postali naskoki Nemcev bolj slabi.
V	bližini Hooge so razstrelili Nemci mino pod angleškimi utrdbami ter zasedli nato sprednjo črto. Tekom protinaskokov dne 30. septembra pa so dobili Angleži izgubljeno nazaj. Danes se ni zavr-šila na angleški fronti nobena iz-prememba.
Tekom zadnjih sedmih dni so bili angleški letalci zelo aktivni Poročalo se je o sedemnajstih bojih v zraku na različnih mestih. Pet ali šest železniških vlakov se je popolnoma razdejalo ter s tem zelo motilo železniški promet.
Angleške čete v Franciji se ee-ni na približno milijon mož ter se v kratkem pričakuje nadaljne polovice milijona.
Da so bile angleške izgube tekom zadnje ofenzive zelo velike, je razvidno iz londonskih listov, kjer zavzemajo poročila o smrti vsaki dan večji obseg.
Angleške izgube.
V	danes objavljenem seznamu izgub se navaja imena 41 častnikov in 1706 mož. Med temi jih je padlo 203.
Seznama o izgubah na zapadni fronti se ni še objavilo, a v listih se poroča o smrti številnih častnikov.
Nemške čete skozi Belgijo. Amsterdam, Holandsko, 1. okt. 38 vlakov s četami je šlo v pretekli noči skozi Belgijo proti zapadni fronti in glasom sem dospelih poročil se je poslalo veliko število topov iz Lille v železniško križišče Dona in. Vse železnice v Nemčiji in Belgiji se je rezerviralo za prevoz vojaštva.
Z iztočnih bojišč. j Italijani tepeni. Zavzete ruske pozicije.
Nemci poročajo, da se je zavzelo ruske pozicije, ki se nahajajo za-padno od Dvlnska.
RUSKI NASKOKI.
Nemci so ujeli v septembru 96,000 mož ter zaplenili 37 topov ter 29S
strojnih pušk.
Aretacija slavnega raziskovalca.
Bern, Švica. 1. oktobra. — Slavni ameriški hribolazec in raz iskovalec Henry Fairbanks Mon-tagnier iz Terre Haute, Ind., je bil v pretekli nedelji ob njegovem prihodu iz Nice v San Remo are tiran na povelje italijanskega ministra za notranje zadeve, in sicer v interesu "javne varnosti7*. Ko je prebil dve noči in en dan ječi, se mu je dovolilo obvestiti o aretaciji njegovo ženo in odvetnika. Pozneje mu je sporočil policijski načelnik, da je izgnan iz dežele in orožniki so ga pre vedli na švicarsko mejo.
K umoru Gaglija.
Včeraj smo poročali, da sta v New Yorku dva neznanca umorila Salvatora Gaglija, ki je ležal bolan na postelji. Ko sta prišla ne znanca v hišo in se izdala za dobra prijatelja bolnika, se je odpravila žena Marija v lekarno. — Na poti proti domu je slišala klice na pomoč. — Ko se je vrnila domov, je našla moža mrtvega. Policija se je začela z vso vnemo pečati s tem slučajem in je dognala, da ni bilo tisti večer razen žene Marije sploh nobenega človeka pri Ga-gliju. Najbrže ga je sama umorila, ker je zahrepenela po denarju, katerega bi imela dobiti po smrt; svojega moža od neke zavarovalne družbe. — Sodišče jo je pridržalo. ne da bo ji dovolilo položiti varščino.
Italijani so vprizorili brezuspešne naskoke pri Tolminu in Mrzlem Vrhu.
Angleške izgube na morju.
London, Anglija. 1. oktobra. — 29 angleških, parnikov in 7 jader-nic je bilo razdejanih v mesecu septembru ter je izgubilo pri tem 72 ljudi življenje. V kolikor je bilo mogoče ugotoviti, so nemški podmorski čolni potopili med temi 20 parnikov in vse jadernice, dočim so bili drugi parniki potop-
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Tekom meseca septembra so ujele nemške čete na ruskem vojnem pozorišču 421 častnikov in 96.0<l0 mož ter zaplenile 37 topov ter 2fJS strojnih pašk. V roke jim je padel tudi en areoplan. Te stev'lke so navedene v današnjem ofici-jelnem poročilu nemškega armad nega vodstva, ki poroča glede znd-njili operacij sledeče:
Armadna skupina Hindenburg: Zapadno od Dvinska, v bližini Grendsen, se je z naskokom zavzelo neko nadaljno sovražno postojanko. Tekom bojev iztočno od Miadzidol ter med Smorgonom in Višnevom. so se izjalovili vsi ruski naskoki z velikimi izgubami za slednje. Armadna skupina llin-Ilindenburjra je napravila 13(59 jetnikov.
Armadna skupina princ Leopold Bavarski: — Rusi so obnovili svoje brezuspešne neskoke, katere se je vse odbilo. Ujeli smo 6 častnikov ter 494 mož ter zaple nil i 6 strojnih pušk.
V	kolikor pride v poštev armadna skin ijia Mackeriseft je položaj neizpremenjeu dočim nadaljuje armada Linsingena z naskoki.
Rusi pravijo, da je položaj ugoden.
Petrograd, Kusi^a, 1. oktobra. Dasiravno so ruskemu generalne rtu štabu n.i razpolago ugodna poročila, je vendar izjavil v včeraj zvečer izdanem poročilu, da jiu noče objaviti, dokler ne prideja vse posameznosti.
V	poročilu se navaja celo vrsto spcpadr.v, ki se za vrši! i ugodno za Ruse. Tako so prodrli Rnsi južno od jezera Bogninski, nadalje južno od jezera Naroče, prepodili Nemce iz neke vasi ob reki Strij. odbili naskoke Nemcev piž no od Silno, v bližini Lutska ter zased'i tam par . zakopov. V par odsekih v tej okolici pa so bili Rusi prisiljeni umakniti se.
V	ofenzivi proti Rigi so vprizorili Nemci par slabih naskokov.
Nemško infanterijo ob jezeru Drisitjata se je ustavilo s kavale-rijskimi naskoki.
Francoski častniki na Ruskem.
Posebna vojaška misija francoskih častnikov pod vodstvom generala d* Amade je dospela v glavni stan carja na fronti.
Kuropatkin dobil komando.
London, Anglija, 1. oktobra. — Glasom neke brzojavke na Reu-terjev urad iz Petrograda je bil imenovan general Aleksij Kuropatkin poveljnikom nekega ar-madnega zbora ruskih grenadir-jev.
Kuropatkin se je proslavil v ru-sko-turški vojni leta 1S78. Ob izbruhu rusko-japonske vojne je bil vojni minister, a je zapustil to mesto, da prevzame poveljstvo nad armado. Na tem mestu se ni posebno izkazal ter je odstopil po bitki pri Mukdenu.
Avstrijci ujeli 2400 mož.
Dunaj, Avstrija, 1. oktobra. — Glede operacij v iztočni Galiciji poroča danes vojno ministrstvo sledeče:
Neka ruska ataka v bližini Novo Aleksijeviča se je izjalovila. Nemci in Avstrijci so pridobili na ozemlju ter odbili ruske protinaskoke.
Ujelo se je dva častnika in 400 mož ter zaplenilo en strojni top. SSteyilo jetnikov v zadnjih dveh dnevih je vsled tega naraslo na 2400 mož.
Dunaj, Avstrija. 1. oktobra. — Uradno se j<* danes sporočilo, da so vprizorili Italijani tri naskoke na Mrzli Vrh, da pa se jih je pognalo nazaj /. velikanskimi izgubami. Odbilo se je tudi naskok Italijanov na mostno pročelje pri Tolminu ter ponovne naskoke na utrjene avstrijske postojanke zapadno od liombaeh (."•.
Novi italijanski mornariški minister.
Rim, Italija. 1. oktobra. — Mornariškim ministrom je bil imenovan admiral <"orsi kot naslednik podadmirala Viale. ki je pred par dnevi resigniral. najbrž radi uničenja in potopa italijanske bojna ladije "Benedetto Brin", ki se jd potopila v vojnem pristanišču Brindisi.
Corsi je rojen Rimljan tetf eden najmlajših admiralov italijanske mornarice.
tretje vojno posojilo. Vlada bo	-T-____ —______________ _____—
plačala za vsako izposojeno svoto jAttigny in Vouziers. Kljub tembjljeni od nemških bojnih ladij ali po pet in pol odstotka obresti, 'da je bil zrakoplov na celi poti iz-'so pa zadeli na mine.
Nesreče.
National Highway Protective Society je izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da se je meseca septembra na newyorskih cestah smrtno ponesrečilo 35 otrok. —• Avtomobili so povozili 26 otrok, vozovi sedem, cestna železnica pa dva.
Sest mornariških kadetov odpuščenih.
Washington, I>. C., 1. oktobra. Mornariški tajnik Daniels je danes objavil, da se je na podlagi '"Ilazing" preiskave v mornariški akademiji v Annapolis odpustilo šest mornariških kadetov, suspendiralo nadaljne štiri za eno leto ter pomaknilo nadaljnih petnajst v nižji razred. "Hazing" je neke vrste mučenja za novodošle kadete.
Bolgarski general v nemškem glavnem stanu.
London, Anglija. 1. oktobra. — Poroča se. da se je bolgarski general Savov mudil nekaj dni v nemškem glavnem stanu.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarn® pošiljata ▼ Avstriji bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno prt ko HOLANDIJE in SKANDINA VIJE.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne iz-plačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za de) ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ftTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ras-merah.
Od tukaj m rojakom n« mori denarja pošiljati, ker jih vedna prestavljajo, lahko pa ee poiljc sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo n njegov naslov.
Denar nam pošljite po 4'Dome stie Postal Money Order", ter prt loiite natančni Vaš naslov in ob* osebe, kateri se Ima Izplačati
liilD
Potres v Californiji.
V San Francisco, San Jose in drugih mestih. Californije je bilo čutiti včeraj zjutraj potresni sunek.
K	$	K.	9
	.90 I	12f ..V«	19.80
10....	1.75 1	130....	21.45
15____	2.00	140....	2"».10
20...,	3.40	150....	24.75
25____	4.J5	160....	26.40
30....	5.05	170....	2S.C5
35....	5 90	180....	2i». 7iJ
40....	6.70	190....	31.:S5
45.	7.55	200....	S3. M
50....	8.2."»	250...	41.25
55....	9.10	300...»	4'-».£0
60....	9.90	350....	67.75
65..„	10.75	400....	66.00
70....	11.55		74.2."
75....	12.40	500....	82.5C
80....	13.20	600....	9*.».0C
85,...	14.05	700....	115.čl
90____	14.85	800....	132. C.
100.„«	16.60	900....	148.50
110....	18.15	1000____	163.00
Ker se cene sedaj j ako spremi njajo, naj rojaki vedno gledajo » naš oglas.
TVRDKA FBASK SAKIZSl SS Oortlaadt »t* m X«& & ft
GLAS NARODA, 2T OKTOBRA, 1915.
"SLAS NARODA"
(Slovenic Dally.)
Owu<-d «ixl published by tL«
Itovtiiic Publishing Co.
t* corporation.)	.
r"„» VK SAKSER, President. LOITIS BENEDIK, Treasurer. C
T*mrm of Business of the corporation and
atidressws of above officers : M Conlaiidt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
X« eeio ieto velja list za Ameriko in
Canado ........................(3.00
•*■ pol leta....................... 1-&0
* leto za mesto New York........ 4.00
f po! leta za mesto New York ... 2.00
" I vrjnoia v«e leto...........4.50
• " "pol leta.............2.55
t* " "Četrt lita............ 1-70
i '"GLAS NARODA" izhaja vsak dan k iivzemai nedelj in praznikov. <
•"C1I.AS NARODA'
("Voice of the People") v i e»ery 3sv except Sundays and
Holidays. ^ ibecription yearly $3.00.V_
Advartiaement or. xreaniwt.
Dopisi brez pcxipisa in osobnosti se ne pnobčujejo. —— \**i blago vo'i pošiljati "po ^^ Money Order. F-i Bprsmeml'i kraja naročnikov pro-•icio, de se nam tudi prejii^j* Vt/alii^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
1	f .... .	'	I
vzeti čez pol leta in neglede ua nanjo bolgarsko politiko je na- koalicijo, izzval je le hude spore stopa Bolgarija v sedanjem ev-drugo, ne zadostuje ta polovica vzlie energičnosti kralja in njego- j v lastni stranki, ki bodo najbrž ropskeln" konflikta, so si vse milijarde niti za plačilo tega. kar vega ministrskega predsednika povzročili secesijo Petkove skupi- stranke vendar glede cilja bol ga r-se je dobavilo dosedaj.	neoporečen.	I V koliko je omajana Radosla- ske politike edine: Bolgarija mo-
Glavna napaka posojila leži v y • Osterreiehisehe Rundschauvova večina vsled Genadijevega ra uresničiti ideal narodnega uje-
je napisal Oskar Baum pregleden nastopa, se še ne da presoditi. — dinjenja s kar najmanjšimi žrtva-članek o političnih strankah v Stambulcrvisti imajo dvoje glasil: mi. ja skupen program olajšuje ki sicer ni povsem to- '"Voljo" (Genadijev) in "Novi bolgarskemu kabinetu ono politi-i n forma t i
HHfflHHHlHHffl^
tem. da se je opustilo zahtevo varstva. Anglija bi to varstvo kaj lahko dala. V Angliji se nahaja za kaki d v
vrednostnih papirjev, katere bi se lahko pritegnilo za varstvo. To se pa ni zgodilo, ker so znali gotovi elementi to preprečiti.
Bolgariji.
milijardi ameriških čen. pa vendar precej ven.
Po nesrečni vojni leta 1913. jc nastala v Bolgariji reakcija proti
\ ek" (Petkov*).	ko hladnega in treznega preuda-
Tretji. najmanjši koalicijski renja. ki dela ententi (zavezni-stranki načelu je finančni mini- kom") toliko preglavice.
ster Tončev. ideolog bolgarskih_____________'
, liberalcev. IN, nje.u Je imennjejo LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. N., Primero, Celo. — A v-
Dopisi.
takrat vsemogočni koaliciji izra-1< " njem se imenuj /-itill rusofilov. narodnjakov (Ge-,1^liberalci tudi loneevisti.
• . ,	-Mohamedanska pomožna četa strnski zakon veli
sovcev) m progresistov (Dane- . .	1	w .	.	.
v . d i i ...	ministrskega nred-sednika stejelO vsak denarni zavod, bodisi hranii-
voveev). Ko je Radoslavovo mini-	1. . ;	.... .. , ,
. i	• 1(n.> 1 moz. Organizirana le v lastnem niea, posojilnica ali pa banka, sro-
strstvo razpisalo v jeseni 191.1 no-	,	, . , 1	, -
... .	,	. - , lw> klubu m zastopa tendence, ki so tovo svoto naloženo v
ve volitve. ]e smelo upati. d* on	i
da mora imeti
avstrijskih
Thomas, W. Va. — Akoravno se dela vsak dan. so delavske razmere tukaj slab«'. Zaslužimo komaj za hrano in za stanovanje. Nekateri so na malo boljšem stališču. toda zanje velja pregovor "Kjer se maže. tam teče." Roja ki, ne hodite sem za delom, dokler >e kaj m* izpremeni. Pri rojaku Ljiibeljšku je bila zadnji teden krstitku. Akoravno je ta dežela suha. je bih« dovolj mokrote za suha grla. kar je tndi povzročilo
- izzvale v sobranju že opetovano vrednostnih papirjih. V slučaju.
pogazilo rusofilske stranke ter si v.	_	.	. , . . t .. . ,	. . , •
To se živahen odpor. Načelnik te skupi- da bi Avstrija bankrotirala, tedaj
ne je Meh med paša iz Guinub bi vsaka hranilnica ali posojilnica
džine.	izgubila le oni denar, ki je bil na-
I Bolgarska opozicija sestoji iz ložen v avstrijskih vrednostnih
agrarcev, demokratov (Malinov- papirjih. Ako jo hranilnica ali po-j
'cev), socijalistov "široke" in sojilnica v dobrih denarnih raz-
,*4ozke" skupine. narodnjakov merit h, to izgubo lahko krije z re-
(Gešoveev). progresistov (Danev- zervnim zakladom. ako g;i ima
cev) in radikalcev.	kaj; ako ga nima nič. tedaj vla-
t Posebno zanimiva je agrarna gatelji vsekakor nekaj izgube
'stranka, ki ni. kakor po drugod, toda ne veTiko. ker je skoro ves
konservativna, temveč socijalno- denar razposojen le na posestva
priborilo odločno večmo zgodilo. Gešovovi in Danevovi pristaši so sicer izgubili večino
mandatov, toda ne v prilog "nacionalističnim". "rusofobskim (liberalcem in stambulovistom. temveč v prilog socijalnim dciuo-kaitom in novo razmaliajoči se agrarno-socijalistični stranki. Narod je pri jesenskih volitvah iztekel Gešovu in Danevu svojo nezaupnico. zaupal pa tudi ni novim
I>opis><m in pošiljatvam naredite ta caalov: "CiLAS NARODA"^
JI i .rUaadt St., New York CiLy.
Telefon 4*?*7-Cortiandt.
lil
Angleško-francosko posojilo.
dno pri velikih interesih, e se je šlo. je bilo vna-rakovati, da bo postalo francosko posojilo per-iu sicer kljub veliki opo-itero se je dvignilo, lo pa kljub temu ne po-tuiit'a zaveznikov. Že radi-k'-r niso dobili Angleži e o z i eele milijarde, tem-norali 'zadovoljiti s polo-svote in še to po daljšem jju in mešetarenju. To el«i je za ponosno Angli-ride pri tem v prvi vrsti poniževalno in še bolj po-i so težki pogoji, pod ka-* je posojilo udejstvilo. rest i o odstotkov so zelo To se pa zviša še s tem. e bo izdajalo obveznic po uenski vrednosti, kot je gotovo pričakovala, tem-i> mesto 100 ter po 96 za joče bankirje. S tem se obresti na pet in pol ter >d polovice milijarde
4S( UJ
avadna in ostra določba je da naj bo posojilo prosto davkov in da se sme celo
prepir in pretep. Tako malo nas je. pa še med nami ni sloge. Skoda! Pozdrav! — Naročnik.
Widen, W. Va. — Gotovo so ro-
i možem, ki so prijeli za krmilo di i zave. temveč je oddajal svoje gla-I sove kandidatom, ki so progla-l.šali revolucijonarno - republikan-
. i evolueijonarna. juitidinastična in in kmetije; tega denarja namreč
S
a
s
a
s
s
a
s
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
BOL V HRBTU
in v straneh se hitro prežene z rabo
S
evera s
Gothard Oil
C. Stefrm Plarko. iz Marietta. N. v., fium je pisal
t Leileče:
"Trpel sem vsleil bolečin v liTbt:i in straneh wč nc-Ku pet let ter sem nieil tem č:iscm p<iiskus;ll r:t7Ui zdravila tixla bre^ uspetia. Cit.il sem v Vašem Almanahu o Severc.ver.i Ontlj::r skem 0!ju ter setn ire-iskusil in so in i I »»letine kmalu izginile. Lahko trdi reJ'etn. ria je izborito zr>-per bolečine v noeah. l'ri-i"in g:i vsini. i:i tr;:i;o v<levi kr.ijevnih Uile. it:. '
(Severovega Gotharaskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper
revmatizem, nevrslgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe,
Je mazilo preiskusenc vrednosti. Gena 25 in 50 centov.
RANE,
etiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, o-pekiir.e in cžgar.ir.e se hitro zacelijo, ako se nadene
©EVERAVS
^ Healing Ointment
(Severcvo Zdravilno Mazilo). Cer.u 25c.
Peverove Pripravki so naprodaj v v; li lekarn:.h. 51:.!:tcv.:jta sata. tiite nadomcsiitve. Ako v;:s se more lek^iaar	i.-r «".
Se\emve. 7. i , r-;e jiii ■ <1 t:as.
,s\oto porabiti le za nakup blaga \ Združenih državah. Posojilo na i ima nadalje tudi značaj prve hipoteke, to je, da mora po preteku petih let priti pred drugimi iz-plaeili na vrsto.
(V m* upošteva, da sta posojilo jameili dve najbolj bogati deželi s v i ta, je treba smatrati pogoje I p isebno poniževalne. Glasom objav nekega lista, ki je zelo dobro poue- n v finančnih zadevah, so postajala poganja včasih tako ostra, da je bila cela zadeva več-1 t v nevarnosti, da se popolno-( inn izjalovi. Finančna stiska, po-sebno ona Anglije, ki pride pri 1'ni največ vpoštev, mora biti ]>recej velika, da se je sploh prišlo na to idejo.
Angleško časopisje je vsled te-v i tudi precej nezadovoljno ".Morning Post" pravi, da so znali Amerikanci na zvit način i/rabiti stisko zaveznikov, dočim so obenem preprečili polom ameriškega izvoza, ki bi se brez po sojila potovo pojavil. "Daily News" se pritožuje nad ostrimi pogoji vspričo drugega angleškega posojila v lastni deželi. Primera bi lahko vzbudila sum, da. je padel angleški kredit za vsaj en procent. Drugi listi se pritožujejo nad tem, da bodo dobili Amerikanci pet in pol odstotka obresti za posojilo ter ostali pri tem brez ob da cen ja, dočim dobijo domači le štiri in pol odstotka ter lnorajo vrliutega plačati še visoke davke.
Trditev, da bi doživel ameriški i/ voz brez posojila polom, je se-veda prazna grožnja. Zavezniki -o odvisni od Združenih držav, ne le glede mtmicije, temveč tudi gl> le /ivil. To tudi sami prav do-1 o vedo. Že sedaj se govori o na-UJj::eiu posojilu, katero bo treba
jaki že mislili, da nega Slovenca več. ker so dopisi i iz te naselbine zadnji čas tako redki. l*red kratkim je bilo v tej naselbini kakih ."><) Slovencev, pa so se izselili, ker je slab-zaslužek in ker je ta dežela suha. Pred kratkim so hodili nekateri v sosednjo državo po alkohol, sedaj je pa družba prepovedala "ini-portovanje" vsega, kar reže po grlu. Dela se tukaj vsak dan. pa tudi delo se dobi. Od kare, ki drži približno tri tone, plačajo Go centov. Premog je različne vrste. Za priboljšek imamo tudi dve žili kamenja; prva je poti stropom, druga pa čevelj in pol nižje. Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike! — T. Rudolph, Box 25, Widen, AY. Va.
Chicago, 111. — Zadnjič sem pisal iz Pen nsv Ivan i je, danes se pa oglašam iz središča Amerike, iz Chicaga. V Pennsvlvaniji sem videl in slišal marsikaj zanimivega. Rojaki imajo lepe farme, večina jih pa dela v premogorovih. Z društvi so prav dobro preskrbljeni, kar je vsekakor lepo in znamenje velikega napredka. — Dne 26. septembra so vprizorili naši vrli "Daničarji" v Chicagu dramatično predstavo "Domen". Lahko rečem, da so vsi izboru o igrali. Kdor je gledal igro. se je moral nehote zamisliti v težke čase. v katerih je živel naš narod. Krasen je bil prizor, ko je bil Domen pri svoji materi in ko so ga biriči ujeli. Koliko sinov se poslavlja sedaj od svojih mater in poslove se ponavadi za vedno. Vojna divja v naši lepi domovini in zahteva silne žrtve. — Z delom gre tukaj še precej dobro, posebno pa v South Chicagu, kjer imajo veliko železolivarno. Brezposelnih je še vedno veliko. — Tukajšnji rojaki se zelo zanimajo za razmere v Evropi. Ni mi treba skoraj omenjati, da sta tndi tukaj dva tabora. Eni se zavzemajo za Avstrijo in Turčijo, drugi pa za zaveznike. Vsi so radovedni, kdo bo zmagal. Meni je vseeno, naj zmaga ta ali oni, moja edina želja je le, da bi se našemu narodu po vojni malo boljše godilo, kakor se mu je dosedaj. Pozdrav! Matija Pogorele.
ipiuwi j .... .. - >1 n	K so se ih Lični i/.ii tu
. i , iski	program, soeijalisti m agrarci	.
tukai nobe-	1 .?,. , . . ,.„.,• šele	v lesenskih volitvah
. ..-so	prišli v sobranje (dr/.a\ni	■>
pris
zbor) kot najmočnejši skupini in
Imeli so nepričakovan uspeli, kaj- denar zaupa.
untimilitaristična. Soeijalistično- ni mogoče izgubiti. So pa tudi ln-agrama propaganda v Bolgariji ki denarni zavodi, kjer se denar je pričela že pred leti, toda kot lahko izgubi, ne da bi Avstrija tranka so se organizirali agrarci bankrotirala, zatorej se mora biti
1. 1!)i:l. dandanes jako previden, komu se
eveda tudi to se
ti izvojevali so si mandatov, mora jemati v poštev, da so zem-sobranju nastopajo kot ostri ijišča sedaj za dve tretjini cenej-' nasprotniki ministrskega pred- ša kot so pa bila pred vojno. IV-! 'sodnika, katerega proglašajo za m?rja lahko naložite, kolikor ga sovražnika bolgarskih kmetov, hočete, ker ni določene nikake
svote. Bodo li krone
l vsled tega. nastale kmečke nemire še ceneje ali dražje, vam ne mo-
se ce-) iz
program balkanske kon- preininjajo.
W. F. SEVERA CO., Cstiar Rapids, low*
S
Bi
S S3 S S S
a s s s
S3 S ES S
a s
H 3 S
S S3
g; s
S3 E2 S3
na mučne prizore, ki so se odigra-1 vali v prvih sejah bolgarskega parlamenta. Glavno je bilo to, da
vladna koalicija Radoslavovistov.	. . „	.. . 1	, .
i i - ♦ • rP	ker je svoj cas vpeljal desetino m maksnnalm
istambulovistov in loneevisto\ ni	1
imela večine. Kabinet bi bil moral demisijonirati, zlasti, kei bilo jasno, da bi tudi pri novih . .. . volitvah rezultat ne bil mnogo lstu'm
i i--- n* ■ n - i	federaeije, v okviru katere se da
bohsi. Tu se je odločil Radoslavovi	. J	.	,
.	i	^„1. • ,, po njihovem mnenju brez boja u-
k energičnemu koraku. Dal je o- *
i •• i • i . • i , resniciti bolgarski narodni pro-' svojemm trakijsknn okrajem. Ka-	. .	-
, -	• , - 'gram. .Med liiitnt se nana ja precej ('opem-iiiirli
terih aneksija prazaprav se ni bi- "	•	,	,	oi.enmugn.
,	i	! i-iisonJskih elementov, kar odgo- \i.
la ustavno, t. i. v sobranju potr-' .	...	" .uaiim -i.igii.
„ n'vavia tradicni preprostega bol-lena. volilno pravico, ra/-i)iistil *'	*'	,.?
garskega naroda. \ oditelji agrar-
•(> krvavo zatrl. Glede na zunajo po- remo vnajn-ej povedati
litiko zagovarjajo agrarci socija- He posebno zadnji čas vetln
DAROVI.
Za rojaka Metoda Cireja.
Mlt-OV
Pil. po 2."» < Ivan Zgon« Brezovic. Anton Kohr.*. Kr. Mar-
van
zbornico ter sklenil kompromis s	;."'"l'"1J11Uftl'V tinčič. Srečko Iladar. Martin Pe
trakijskimi mohamedanci. Tako'c^	SUimbnlijski, lorlakov m trir<> AIojzij Iievc ignacij Groz
se mu je posrečilo pri novih volitvah izvojevati večino, ki šteje
Bakalov. Njihovo glasilo je <Zem- „ik yincenc Sadar. Matija Pal-jedelsko znam je".	|N. Gorenc, Jakob Jane. Josip
z izvoljenimi IG trakijskimi mo-|	najmočnejša opozicijo-'r]e> Jakob Hren, Ivan Vičič. Jo-
hamedanci vred 2:1 mož. V nor- 1,alna stranka so demokrati, kate- si?) štrukelj. Jakob Dolenc. Josip mainih razmerah bi ta večina se-! "'» naceluje Malinov. Demokrat^ Dremtdj. Fran Fink, 1». Kolčne in
jso nisonli, istoeasno pa proglasa- [van škof.
1	" 11 in odposlali Me-
1'rednlšt vii.
veda ne mogla ''ne živeti, ne u-; .
mreti". toda v izrednih položajih, 1°	»»»j- - -j ijenar spre
zadnjih dveh let je zadostovala.!	<la ? Y^^o in-ijateljst^o t0(lu rilvj([ da je' tvorila potrebno folijo za
nedeljivost Makedonije in so cnja. da je ) med Bolgarijo in Srbijo izključe-
jeli
Politične stranke v Bolga-■ ■■
riji.
Bolgarska politika, vprašanje, na katero pot se poda bolgarska vlada v sedanjem evropskem konfliktu, dalekoeežnost ukrepov, ki .jih je pričakovati v Sofiji, tvori nadijev.
energično politiko sedanjega načelnika bolgarske vlade. Zadostovala je posebno zato, ker vladajo v opoziciji sami ostra nasprot-stva, tako glede notranje, kakor tudi glede zunanje bolgarske politike.
Sedanja vladna večina v bolgarskem sobranju je koalicija, ta-kozvanili liberalnih ali nacionalističnih strank. staroliberalcev (Radosla vovistov). Stani bulo \ stov ali nacijonalnih liberalcev in mladoliberalcev ali Tončevistov. Tej koaliciji so se pridružili, kakor smo že omenili, tudi mohamedanci, predvsem pa iz oportuni-stičnih ozirov. V koaliciji ima mnogo vpliva makedonski element in cela vrsta odličnih vladnih politikov je Makedoncev. Kot svojo glavno točko je proglasila Radoslavova večina: uresničenje nacijonalnega ideala (makedonsko vprašanje!), če treba tudi proti volji Rusije. Vse tri liberalne skupine izhajajo od Stambu-lova in se razlikujejo le v postranskih vprašanjih. Najmočnejša je staroliberalna frakcija (Radosla-vovisti), katero vodi že desetletja sedanji bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, ki je študiral na gimnaziji v Pisku ter na nemških univerzah. Glasilo te skupine in zaeno oficijozni organ načelnika vlade so "Narodni Prava''. Na radikalnem krilu vladne koalicije se nahajajo Stambulovisti. neposredni epigoni velikega bolgarskega "rusofoba" Stambulova.
Edini voditelj Stambulovistov je bil zadnja, leta dr. Nikola Ge-Danes obstojata v tej
no, dokler Srbija ne vrne Makedonije. Smatrajo, da bi Bolgarija, svoj naeijonalni ideal najlažje u-resničila s pomočjo Rusije, pri kateri da mora izpodriniti Srbijo. Levo krilo stranke demokratov pa se je v zadnjem času močno približalo političnim nazorom vladnih strank. Glasilo demokratov je "Preporec" (Prapor).
Nekdaj tako mogočni narodnjaki (Gešovei) so skrajno deeimi-rani. Gešov in Todorov sta v parlamentu generala brez armade, uživata ]>a v javnosti z ozirom na svojo državniško preteklost — in ker je Gešov jako bogat mož — še vedno precej ugleda. Organ narodnjakov, ki si Bolgarije ne morejo predstavljati drugače, kakor pod okriljem osvoboditelj ice Rusije, je "Mir".
Progresistična skupina bivšega ministrskega predsednika Daue-va (glasilo "Bolgarija") je iz sobranja skoro popolnoma izginila. Danev sam je sicer še poslanec, toda vpliva nima nobenega.
Narodnjaki in progresisti so poleg demokratov reprezentanti vseslovanske ideje" v Bolgariji.
Močna in zanimiva skupina v bolgarskem sobranju so soeijalisti. ki so si osvojili v zadnjih vo
SLUŽKINJA
dobi službo pri slovenski družini.
Plača po dogovoru. Pišite na: Mrs. Oneskeweiz,
Box o4.	Leadwood. Mo.
Rad bi izvedel, kje sta moja dva prijatelja MARTIN KR1VC in JOHN RIFEL. Pred tremi rac-1 seci smo bili skupaj v Chatham. Mich., in od tam sta odšla nekam v Sheboygan, Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sama oglasi-j ta. — John Ostanek. Well Spur, P. O. Forest Lake, Mich.
Rad bi izvedel za svojega brata ANDREJA LENARČIČ. Star je 27 let, doma iz Parij pri St. Petru. Pred 7 leti sva bila skupaj v New Mexico. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. imam mu nekaj važnega poročati. — Lawrence Lenarčič, Box 128, Somerset. Colo.
(1-4—10)
NAZNANILO.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 24. litvah :J7 mandatov in predstav- j septembra nenadne smrt i premi-Ijajo najmočnejšo soeijalistično pozicijo na Balkanu. Zunanjepolitični program bolgarskih soeijal-
1 mil predragi soprog in oče
eno najvažnejših točk trenutnega skupini dve struji: eni načelujeta političnega položaja. Bolgarija je podpredsednik sobranja dr. Mom-demokratiena država, zato imajo čilov in minister Dobri Petkov. "Široki" soeijalisti ne odklanja-bolgarske politične stranke velik drugi pa dr. Genadijev. Genadi- jo sodelovanja z meščanskimi vpliv ne le na notranje politične jev je jako sposoben, pa še bolj strankami ter zagovarjajo spo zadere, temveč tudi na zunanje častihlepen politik. Med njim in politične odločitve. Res je sicer. Radoslavovom so se pojavilo škoda se je v Bolgariji v-zadnjih le- ro osebne diference, zlasti ker se
ANTON TANKO.
Ran j ki je bil rojen na Vineih nih demokratov sloni na ideji bal-'pri Sodražici. Bodi mu lahka tuja kanske republikanske konfedera- zemlja!
eije. V ostalem pa so razdvojenij ivana Tanko, žalujoča soproga, socijalni demokrat je v dve frak- Frančiška in Jožef, otroka ciji: močnejša skupina je, kakorj New Philadelphia, Ohio.
bi rekli, revizijonTstična, v Bolga-	,0.4_p),
riji jo označujejo kot "široko".__
Njen voditelj je Ivan Sakazov.
razumno postopanje z Rusijo.; Njihovo glasilo je "Rabotničeski (delavski) vestnik". — Strogo
socijalistov pod vodstvom poslanca Blagojeva. Njihovo glasilo je "Narod".	'	' j
Klub radikalcev, ki imajo v sobranju nekaj sedežev, je skupina
tih silno uveljavila energična o- Radoslavov ni mogel odločiti, da martistična je skupina "ozkih". sebnost kralja Ferdinanda in da povezni Genadi j evu zunanji port- " je od zadnje velike balkanske kri-Jfelj. Genadijev je pričel intrigi-ze sem tudi parlamentarni režim'rati, navezal je intimne stike z za-stopil precej v ozadje, ker si se- verniki in skušal spraviti svojo danji ministrski predsednik Rado- skupino v krog ententinih (zavez-j slavov ne da od nikogar iztrgati niških) intervencijonistov. Med'mlajše napredne inteligence, ki se vajeti iz rok in se upa, če treba, obema politikoma se je razvil ta-j ne more prilagoditi nobeni obsto-vstrajati pri svojem tudi proti ta- jen, pa tem hujši boj. Genadijevo1 ječih strank.
kozvani "volji naroda", vseka- ime se je imenovalo tudi v zad-| V sedanjem času jc važno, opo-j kor pa je važno, spoznavati raz- njem atcutatorskem procesu v So- zoriti na eno dejstvo. Kljub veli-vrstitev nositeljev bolgarskega fiji. Navzlic spretnim intrigam pa kini nasprotstvqni, ki vladajo v demokratizma, bolgarskih politic- se Genadijevn ni posrečilo, raz- bolgarskem javnem življenju, nih strank, katerih vpliv na zu- dreti zvezo Stambulistov z vladno kljub vsem sporom, kako naj po-
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET S T R E K t
WAUKEGAN, 11, k.
PRODAJA fine vide, izvrstot 6fa.u5t.-. patentirana zdravil«
PRODAJA vein* listke nab pr^krs-. r-(»kih črt
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N, Y.
v »l&ri feraj taticsjp a
POŽILJA denti in pošteno.
UPRAVLJA t?a v setareki poa^i joča dels.
KRACKERJEV BRINJEVEl
je najstarejše io od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena sa "BKINJEVEO" Je: 8 Bteklenlc t «5.50
12 steklenic 13.00 V ZALOC.I IMAMO tudi Cisti domači TROP IN J EVE C in SLTVOV KA kuhana v naši lastni dlstilerlji.
Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 in ?o.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"68" Rye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00
BndeCa Ohio vina per gal.....55c., 00c„ C5c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—SGc.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIB AVE.. CLEVELAND 0
K B
>
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Nada tiskarna je najbolj moderno opremljena kzmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLA5R AVE. CLEVELAND, O,
GUMS NARODA" JE EDINI 1SL1OVENSKL DNEVNIK. ! ZDB. DE2AVAH. NAROČITE SE NANJ t
era
GLAS NARODA. 2. OKTOBRA'. 1915.
Slovanski Svet.
nevarnost zanje še ne tako blizu. Posamezne krščanske države so iz političnih vzrokov sklepale mir in prijateljstvo s Turki. Benečani so .1 ill eelo hu j skali na druge iu jih podpirali. Zoper Turka nabrani
Zemljepisna in statistična slika* današnjega slovanstva. v°Jaki so se rabili za sebične namene. Ko pa sta dobila Karol V. in
_____Ferdinand leta 1532 izdatnejšo pomoč iz nemške države, nista izrabila prilike kakor bi bilo pričakovati, nasprotno so španski in italijanski najemniki ob svojem povratku ropali in požigali po Štajer-
f—r—-;—irS
Napisal prof. Lubor Niederle.
skem in drugod.
'(Nadaljevanje)	Papeži si sicer večkrat pridigali križarsko vojno zoper Turke in
Podlo/nik si ic kupil pravico, ne da bi bil pri tem kratil last- oznanjali odpustke; a ravno isto- so delali tudi zoper krivoverce. ninsko pravo -namaka. da ie smel zemljišče prodati ali zapustiti po- Zato nam bo umevno, da je bil boj s krivoverei kot z bližnjimi sose-tomeera kot dedščino, tudi s, mu niso smeli samovoljno zviševat* d^za krnske vladarje bolj vabljiv od boja z daljnimi Turki, ki je davki Če je pa zemljišče obdeloval nemarno ali se branil tlačaniti, je zahteval vee truda, a donašal manj koristi. Poleg tega so se oni na-i -ubil kili ■ 11 o i r.tvico, kar se je večkrat zgodilo, ker so graščaki rodi. pri katerih je prodirala reformacija, niso mogli navduševati za sevali v- dolžnosti in davščine, čemur so se kmetje upirali. Ko- papeževo vodstvo.
vr.-klieala kupna pravica, temu graščina ni povrnila de-! _Kako so protestantski stanovi pri nas pojmovali turško vpra-
nailalje pritožbali zaradi umrlme. Po pravu je pripadala po smrti i odloAiiika vsa dediščina grasčaku. toda že v starih časih se ni postopalo tako strogo.
Navadno je vzela graščina najlepšo živino v hlevu,'t. zv. mrtva-k. 'ja vola. po smrti podložnikove žene pa njeno najlepšo obleko. Mnogi graščaki niti tega niso jemali, ker se jim je zdelo krivično. 1/pr. di <o ta davek, posebno tedaj, če je kmet kaj volil cerkvi; d.i.iala se je le primerna odkupnina, toda ta odkupnina je postajala pozneje vedno večja.
Cras '-aki so pomnoževali svoje dohodke s tem. da so izumili nov .lavi k : stavbnino. Od vsake hiše ali gospodarskega poslopja, ki si ga j< postavil podložnik na zemlji svoje občine, je moral plačati pristojbino in sicer svobodni kmet enako kakor tlačan. Vsak kmet, lvI j.' prodal hišo. travnik, njivo ali kaj drugega, je moral od tega dati d. -. tijio graščaku. ki mu je napisal prodajno pismo. Graščaki in s jih . Vrhniki so nalagali kmetom velike globe, ako niso izpolnjevali s\ojih dolžnosti, ako niso bili gospodski pokorni, ako ji niso izkaz.« vali dolžnega spoštovan ja ali ji celo kratili njene pravice.
Kin -I : * so tudi trpeli škodo zaradi slabše kovanih novcev, kadar se je zahteva! davek v gotovini. (Jraščaki niso hoteli jemati v d« želi navadnih, manj vrednih novcev, ampak so zahtevali le dobre, polnovel javne.
A i:• siimo davščine, tudi tlaka je postajala za podložnega kmeti v. .loo ve rja in hujša. Kmet-tlačan je bil dolžan opravljati gra-ščaku na korist raznovrstno tlako: ročno, vozno itd.
Po o. ii ni pravnem običaju ni bila tlaka odmerjena, marveč se zahtevala, kolikorkrat je to hotel graščak za svoje osebne ali do-ii; -r i.otrrhščine. toi-ej le za potrebo, ne pa za dobiček. Ko so se za-« .-le dolžnosti in davščine zapisovati v urbarije, takrat se je dolo-i Iršno tlako mora opravljal posameznik in koliko dni v tednu. Ako j*- zahtevala graščina tlako, ki ni bila v nrbarijn, je navadno i turi .i za to primerno odškodila. Proti pogodbi je bilo, da so pozneje graščaki nalagali kmetom
džarski narod pripravljen tebi služiti." Krivoverski Cehi se stavijo v isto vrsto s Turki. In v vojni med zetom in tastom so se vršile nato grozovitosti. o katerih pravi .Janez Parapat. da bi si strašnejših ne bi izmislil zakleti sovražnik krščanstva, divji Turek.
Tretjič: T udi deželni knezi in deželno plemstvo se ni zadostno brigalo za turške napade. Bilo je sicer mnogo zborov notranje-av-strijskih dežel, nalagali so se davki v ta namen, n. pr. leta 1470 t. zv. osebni davek, ki ga je plačeval vsakdo, celo berači in dojenčki: vendar pravega uspeha ni bilo. denar se je porabljal tudi za druge namene.
(Nadaljuje se).
Avstrija in Italija.
POZICIJE OB TIROLSKI MEJI. — ITALIJANSKI VOJAKI SO UBILI SEDEMDESETLETNEGA STARČKA. — ZAPLENJENI TOPOVI. — PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO. — ITALIJANSKO URADNO POROČILO. — ITALIJANI SE ŽE KESAJO, KER NISO OSTALI NEVTRALNI. — ČASOPISJE ZAHTEVA, DA NAJ SE PREPOVE PROMET S ŠVICO. — DROBNE VESTI IZ ITALIJE. — SLABO VREME. — GENERAL R0STAGN0 NI
BIL RANJEN.
do 400 metrov, in sicer visoko od 60 cm do 1 metra in časih še višje. Bogata na snegu je gorenja Karnjia.... Najbrže bo Cadorna prezimil ob pobočjih prednjih Alp in v Furlaniji. kjer bodo njegovi vojaki sanjali o obljubljeni.! gorskih pečeh v Trstu, Ljubljani,! Celovcu. Gradcu in Dunaju
Iz Torina iz vojaškega poročevalskega urada poročajo, da gene-! ralmajor Kostaprno ni res ranjen. Generalmajor Cortella je bil ii oe-no ranjen. On poveljuje brigadi, Bergamo. Leži v bolnišnici v Pešam.
Vojni izdatki Italije.
Po novi naredbi se sprejme v etat vojnega ministrstva za finančno leto 1915—16. zopetnih 400 milijonov lir za stroške mobilizacije m za podpore družin rezervistov.
Vse pozicije na tirolski meji v »toži po nevtralnosti, zakaj se je
avstrijskih rokah.	.Jni držala Italija še naprej, samo
Glede na boje ob tirolski meji, j po vojnih listih, kakor v ''Cor-
razglaša uradno najvišje povelj-! 1'iern", straše zmage, ki pa so raz-
,	i i - - i i-r stvo za Tirolsko: Pozicija na Mon-J umnejši del 'Italijanov že tako
neodmerjeno tlako, ne da hi jih bdii	,	„-. .	. . ,
, , , .	T .. - -,. te M aroma, severno od Monte prestrašile, da ne verujejo nobe
elo vsak dan so morali tlacamti, po-!„ .	. . , ,	..	-
kakor tudi nemu poročilu o zmagah vee, gle-
, ti	i	II ■• • i i: iiw'iojc mi wiiwiui iScxten) in <bijo s strahom v bodočnost in
n n i o. t. j. odkupnino urbarskili dolžnosti v denarju, kakor ji je bolj
[kazal
■ m primerno odskodovali. < elo vsak dan so morali tlacamti, p*. ....	. .
i . i i • i 4i i i • . 14. i Magmo, se	nahaja , ,r j,.,,;, m>sposka zahtevala zda) osebno tlako, zdaj zopet robot- *'	. ■ , .	,
1	4!pozicije na	Seikotlu (Sexten) m!dajo s strahom v
na Monte Piano (Ampezzo) v na- i vzdihujejo: nevtralnost.
ši posesti; vsi napadi Italijanov so bili popolnoma odbiti.
Italijansko uradno poročilo.
lini Sugana.	Na višini, severozapadno od
Uradni list trdnjave trident- Arsiera, so napadle naše čete moč-ske "Risveglio Tridentino' \ pri- no pozicijo na Monte Maronia, s r-občuje eelo vrsto sramotnih de-1 verno od Monte Ma<r«?io in so o-
(iraščina je odpravila plačilo za vozno tlako in je hotela imeti in oiiit jeno tovorno tlako ali pa odkupnino. Prepiri med kmeti in
ščaki so dalje nastajali zaradi tega, ker je gospoda kratila pod-1	. . . ...
. , , , - ! Z -T	4. • i- Sramotno dejanje Italiianov v do-
lo/nikom uživanje grascinskih gozdov, iz katerih so po stari navadi	J J	J
(io!o\,ili drva in steljo. Zmede so bile tudi zaradi ribištva, lova in paše. Nekdaj so uživali te pravice samo deželni knezi in graščaki, polagoma ■ ji!i popolnoma ali nekoliko prepuščali svojim podložni-kom. da so si s tem naložili svoje dohodke ali pa so na ta način plačevali usluge.
Pozneje so graščaki odrekali kmetom pravico do ribištva., lova iu pa?.': iz (lobičkaželjnosti so proti obstoječemu pravnemu redu da- ustrelili nekega šestletnega deč-ja!i prednost tujcem, ker so plačevali večjo desetino, poleg tega so šr motili domačine v posesti. Tako so n. pr. gorenjske planine dobivali v najem in uživanje italijanski pastirji, ki so prvi učili Slovnice planinarstva in sirarstva.
Občine in zasebniki so zaman iskali pri gosposki pravice, varstva in zaščiti1. Oraščaki so molče prepuščali svojim podložnikom, da so kratili pravice svojih sosedov, kakor so sami segali v pravice sosednih graščin. Kakšno je bilo pravosodje tiste dobe, razvidimo1 ?el tlal3e zbog vtrujenosti. V lcr,;-n. pr. iz pritožbe blejskih kmetov na briksenškega škofa leta 1915.1 Telve so italijanski vojaki Neki obdolžence je trpel 28 let v grajski ječi. ne da bi se mu bila ^'oziu.. neki_ nuni s mrtjo in dokazala krivda pred sodnikom. Še le. ko njegov porok ni hotel plačevati več stroškov za hrano, je bil jetnik prost!
Zanimivo sliko gospodarskega in socijalnega življenja za dobe fevdalizma na Slovenskem nam podajajo regesti iz listin škofjelo-škejra gospodstva, ki jih je objavil dr. Fr. Kos. Tu vidimo, kako je \ XVI. stoletju naraščalo število bajtarjev v gospodstvu brižinskih škofov; število kmetij je pa ostalo skoro isto.
Leta 15t>0 je bilo vseh loških podložnikov 3660. med njimi približno 343 bajtarjev in rovtarjev (županija Dovje ni všteta). Od le-; ta 1560 do ir»ti3. se je število bajtarjev pomnožilo za 48, od leta 1560 do 1577 za 2'H. to je več nego za tretjino, od leta 1560 do 1586 pa /a :>71. Leta 1590 je bilo vseh loških podložnikov: 1128 kmetov (več-'P° kateri je tam razstavljenih 40 jih in manjših . 824 bajtarjev, 44 gostačev in 84 novinarjev (novih čisto novih avstro-ogrskih topo? rov t ar je v L	in 80 mitraljez, kateri so bili vple-l
nevtralnost, zakaj smo te stili!
ljuba zapu-
janj, ki so jih storili Italijani v dolini Sugana. V občini Francena
ka, ki je kopal krompir in se ni takoj na ukaz odstranil, v občini Castelnuovo so tudi ustrelili nekega šestletnega dečka. V bližini Olle pri Borgu so ubil i s puškinim kopitom 70-1 etnega starčka, ki je šel z vojaki kot kažipot, pa ni mo
.jej
ukradli 80 kron, v Carkanu so u-kradli nekemu dekletu 100 kron.
*4Risveglio?' dostavlja, da bo treba tako kroniko najbrže nadaljevati.
*
Italijansko poročilo o vplenjenih topovih.
Iz vojnoporoeevalskega stana .-"Belinske Tidende" v Kopenhr*-gnu prinašajo brzojavko iz Rima,
pregnale sovražnika od tam. Ta je osredotočil potem ogenj iz topov vseh kalibrov na našo novo pozicijo, katero smo vseeno obdržali, jo utrdili in je trdno v naši posesti. Pri Plaveh, v srednji Soški dolini, so šli oddelki naših elitnih strelcev drzno nad sovražne črte. Posrečilo se jim je vple-n it i nekaj strojnih pušk in metal-eev bomb, s katerimi je skušal sovražnik motiti naša približevalna dela nekaj dni.
Kakor trdijo poročila, je na kole »dvoru v Gorici živahen promet z vlaki. Kraška planota je bila pozorišče malih akcij z ugodnim izidom za nas. V odseku Monte dei sei busi smo zasedli nekaj strelnih jarkov, v katerih smo nabrali orožje in munieijo, ki jo je pustil sovražnik. Napredovali smo nekoliko tudi vzhodno od višine Šele. Sovražna artilerija je začela zopet obstreljevati Tržič.
podp. društvo
katoliško
S
svete Barbare
Ali moreta delati' lital in delavstvo v so^ju?
Drobne vesti iz Italije.
Simon Kutar nam pomoča o Tolminskem, da so se tam vedno'njeni na Krasu. Isto poročilo se| jz Turina so poslali iz tamkai-bolj množili mali posestniki, ki so imeli samo :;4. Mi, M ali le ys ee- ^ahaja tudi v italijanskih listih. šnje vojaške akademije na fronto lega zemljišča.	j Težko je dognati po poročilih, ali
Občutno škodo so imeli kmetje od tega. ker se jim je prepove- v italijanskem glavnem mestu d.do trgovati na kmetih, pri cerkvah ali drugje razen v mestih; kaj- res razstavljajo topovi in kaki in ti v tistih časih so uživali le meščan je tržno pravico. Tudi obrt na* odkod so. Prav gotovo pa je, da ti kmetih se je prepovedovala.	itopovi niso bili vplenjeni ne na
Proti trgovanju na kmetih, t. zv. "Geyliandel", so klicala me-'Krasu, ne na kakem drugem delu pomoč deželnega kneza. Vladarji so ščtili in širili mestne pra- ^str. italijanske bojne fronte. V vire, da so imeli v meščanih zaslombo proti plemstvu. Na Kranj-1 te j točki se izkazuje poročilo za skem je "1 a prepir med meščanstvom in plemstvom, ki nam ga je o- j čisto navadno laž. pisal 1 van V r ho vee, trajal več nego tristo let in se končno dovršil s
porazom nekdanjega trgovstva.	"Po toči zvoniti"
s. Neizmerno zlo so prizadevali posebno slovenskim podložni- Po toči zvoniti, ne pomaga nič. kom dolgotrajni turški napadi. Uničena polja, požgani domovi in pravi naš ljudski pregovorim tu-i'oxj,,H'arska poslopja, v potokih prelita kri, oskrunjevanje in su- di Italijanom ne ponTaga nič sto-zenjstvo so bile posledice te najžalostnejše dobe v žalostni zgodovi- kanje sedaj, ko imajo vojno, za-ni slovenskega ljudstva. In Česar ni ugonobil Turek, to so uničevale kaj da niso ostali nevtralni. — koliiliee, ^i.iba letina in kuga.	~p_hX!
Skoro cela tri stoletja in pol, nekako od 1396 do 1736 leta, so se I'4Corriere' della Sera" toži da o-mš,!l v daljnih ali krajših presledkih turški napadi na slovensko o- bilo Italijanov izreka dan na dan zemlje, zdaj večji, zdaj manjši.	jtežkoče in žrtve
Turških napadov ne smemo presojati z verskega ali narodnega nje, zakaj da i
stališča, kajti "dedni sovražnik krščanstva" se je ravnal po poli- ni; čisto odkr„„ _______
t čnih razmerah tedanjih časov. Zato moremo turške napade in njih bi bilo bolje za ItalijVda 1 pomen za slovensko socijalno zgodovino prav pojmovati, ako ima- nevtralna. Razočarani so mo pred očmi troje zgodovinskih dejstev.	|si vojno predstavljali za mnogo
i rvie: slovanski vehkasi v Bosni so klicali Turke na pomoč v lažjo, boju zoper Luksenbnržana Sigismunda. ogrskega kralja. Izrabivši "Corriere" meni zato da Ita-i r p,,v boseuskih velikašev med seboj in s Sigismundom, so se po- lija še ni doživela nobenega po-
v^ke deželi	°d k°der S° napadali slovenske in br-. raza in zmagala bo, ako bo vztra-
iN iv' ■ '	..	;jala do konca po vzgledu Rusiie.
Drngie: Nemško earstvo, cigar del so bile slovenske dežele, se' Torej, po "Corrieru" Italija
m skoro nn brigalo, da bi resno odvrnilo pretečo nevarnot. Kdo bi še ni doživela nobenesra 'poraza v imsp ; iM' te državne zbore, kjer se je sicer mnogo govorilo o Tur- vojni z Avstro-Ogrsko. Ob Soči kih, a malo storilo nspeanega zoj)er nje!	fje potemtakem doslej vedno še
vojne obžalova-niso ostali nevtral-ito priznavajo, da bi ostala ker so
Po.ianei se vselej še o tem niso mogli zediniti, kje bodo sedeli v zmagala! Ako se s takimi " zboru pri posvetovanju! Sebičnost in nesložnost nemških knezov je gami" v Italiji zadovoljni gledala v prvi vrsti nase: Slovenci smo jim bili predaleč in turška nrav! Ali lin.lelri	t
zma-pa
1200 rezervnih oficirjev, največ so inženirji, visokošolci in tehniki; kurz je trajal 3 mesece.
Profesor Lorini svari Italijane v "Secolu'', naj nikar ne použije-jo sedaj preveč govejega mesa, kajti od 270.000 komadov, ki se jih porabi na mesec, more dati Italija komaj polovico, da ne začne rabiti že svoje zaloge rogate živine. Profesor pravi tudi, naj se prebivalstvo zadovolji z 90 odst. moko glede na prepoved, izdano za mline, da ne smejo prodajati drugače moke nego kvečjemu 80 odst. presojano moko. Profesor Lorini pravi končno, da bo vojna trajala dolgo in zahteva napeto sti zadnjih moči, ako jo hočemo prebiti.
Kakor znano se mudi mladi Ro-ekeffeler v zadnjem času v državi Colorado, v obširnih rudniških okrajih, ki so bili še pred nedolgo pozorišče krvavih bojev, kot posledica nasprotij med delavci in njihovimi delodajalci, z Rockefeller jem na čelu.
Sicer ni vzroka, da bi dvomili o resnosti ali odkritosrčnosti te-gar mladega milijonarja, ki pravi. da želi razumeti in spoznati razmere, v katerih so delali pre-mogorudarji v Colorado, z osebnim stikom in občevanjem z njimi in da želi storiti, kar je v njegovi moči, da zboljša one razmere in da ustvari soglasje med delav-ei-rudarji in onimi, ki vodijo rudniške obrate za družbe, ki jih posedujejo.
Ko je bil obiskal rudnike in taborišča ter občeval z rudarji in njih družinami, je baje rekel, da ni njegova želja samo videti, kako oni delajo in žive ter študirati njihove probleme, temveč tudi prepričati one ljudi, da se resno zanima za njihove zadeve. Izrazil je tudi mnenje, "da je povprečen človek, bodisi bogat, ali reven, delodajalec. ali pa delavec, navadno zadovoljen, če čuti, da dobiva svoj pošten delež." On misli, da so interesi delodajalca in delavca skupni in da tadva moreta, če hočeta. delati skupno in soglasno v korist obeh.
To je vsekakor občudovanja vredna misel in tudi predlagan način je dober v teoriji in načelu. Toda, kakor pri mnogih idealih, so tudi tu resne težkoče in ovire za uresničenje radi nepopolnostij človeške narave, ki so povod večina težav na svetu, tudi sedanje uničujoče vojne.
Omenjeno načelo bi morda delovalo. če bi delodajalci in delavci prišli v oseben stik ter bi bila dana priiika za medsebojon izmenjavo osebnih naziranj in za razumevanje, kaj pravzaprav pomeni in sestavlja "pošten delež".
V modernem razvoju industrij v velikem obsegu, ko je organiziran kapital pod Kontrolo korpo-racij ter so zaposleni delavci v tisočih pod samo enim vodstvom, je to skrajno težko in neizvedljivo, celo, če so tudi delavci organizirani pod razumnim in previdnim vodstvom. Dasi je res, da je povprečen delavec navadno zado-vojen, če čuti, da dobiva svoj pristojen mu delež, vendar se ljudje med delavstvom zelo razlikujejo tako v svojih občutkih, kakor v splošnih nazorih, kdaj da pravzaprav dobe svoj delež v danih razmerah.
Položaj ni tak, da bi ga bilo mogoče liarmonizirati ali humani-zirati z dobrimi občutki, dobrimi namerami, ali resnimi poskusi enega samega moža ali ene korpo-raeije mož, ki imajo kontrolo nad eno ali več družb v eni industriji ali enem delu kake dežele.
Vprašanje skupnega delovanja kapitala in delavstva za njih medsebojen dobrobit in za splošno
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I- podpredsednik: KAROL. ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299. N. Cor. 3rd St., Rock Sprlnzi. Wyoming.
Tajnik: JOHN TE LB AN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Joiiet, m
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, »00 Chicago St. Jollet, EL NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČlC, Box 705, Conemangli, Pa. ILL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kant. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kans. H. porotnik: MIHAEL KLOPClO. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O L upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton. Pa. H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj ae poglljajo I. tajniku Ivan Tel ban, p. 0.: Box 707, Fores: City, Penna.
Društveno glasilo:
•GLAS NARODA"
/
stnv je lepo, i: je le ideal, za katerega moramo delati in upati.
Nasprotstva pa bodo še vedno vladala in doba splošnega miru j«* še jalce daleč, tako v gospodarskem in družabnem, kakor v narodnostnem ožim.
Amerikanska pavoSja.
In na to so se brž čas tudi anglo-škc vojne oblasti ozirale, ko su izjavile, da bo pavolja v bodoče vojni kontrabant.
Toda prikrajšanje izvoza pave] ji1 je udarilo po žepu tudi ameriški' pridelovalce pavolje, ki so j žareli takoj protestirati proti dejanju angleške vlade. ii>-s je. da predlaga angleška vlada, da bo luna pokupila tlel pavolje. ki se je izvažal prej v Nemčijo, toda ame-rikanski pridelovalci se - tem nočejo zadovoljiti. Pravijo namreč, da uporabljajo angleški trgovci s pa vol jo angleško vlado za to. da !>i sami špekulirali z amerikansko pavoljo. Nudi se namreč možnost, da pokupijo angleški trgovci prav poceni vso yiwoljo ter jo sami da-
Glavno industrijo v južnih državah Amerike tvori pridelovanje pavolje. Ogromno površino zemlje pokrivajo te plantacije. na katerih delajo tisoči in tisoči ljudi.
Do amerikanske ■ državljanske vojne so delali tam na plantacijah j Ije poprodaio. s čemer bi bili se-zamorski sužnji in pridelovalci pa- veda oš^/tlovani interesi ameri-volje so se p rot i vili osvobojeva- kanskih trgovcev in tvorničarjev. nju črncev zato, ker niso hoteli Poleg tega se namreč sklicujejo
1'orriere della Sera" zahteva blagostanje, ni tako, da bi ga bilo
od % lade. da ali naj zopet prepove dovoljeni promet s paketi v Švico, ali pa naj izroči pregledovanje paketov posebnemu osobju. drugače nastane nanovo tihotapstvo blaga in špijonaža.
Corriere della Sera" je podal
mogoče rešiti kar tako z ozirom na samo en slučaj. To vprašanje je preveč važno za vse delavstvo povsod "ter je vzrok velikih in pogostih nesoglasij med delavstvom in delodajalci, zato more priti nje-
gova rešitev edino-le potom vzgo celo sliko zime v vojni zoni. Pra- je in skušnje, kar bi omogočilo vi, da že v Vidmu se giblje zim- delavcem in delodajalcem, da bi ska temperatura med 3 in 12 sto-'videli, da so njihovi interesi skup-pinjami pod ničlo: na poljih je še ni in medsebojni in da bi pripo-hujše. Na Krasu je strašna burja, znali drug drugemu pravične med-
čufi se tak močan veter časih tu- sebojne zahteve. Tega pa ni mo- d°če razstreljiva v istih količinah, di v Vidmu in severnejših gorskih goče doseči kar na kratko z enim'kakor so jih v preteklosti, ihu -	,	,	dolinah. Pred alpami obilo dežu- poskusom. Načelo o vzajemnem bodo zadostoval? sedanje zaloge
jim bih predaleč in turška prav! Ali ljudski glas v Italiji je, sneg pade že na višinah 300 delovanju delavstva in kapitaii- le še do prihodnjega februarja.
izgubiti dela sužnjev. Na tak način je igrala pavolja še v sredini preteklega stoletja ogromno vlogo v zgodovini Z družen i h držav, ker se je izkazala kot eden glavnih vzrokov državljanske vojne.
V Združenih državah se prideluje dve tretjiti vse pavolje na svetu. Iz tega vzroka preskrbiju-je Amerika s pavoljo velik del sveta.
A' sedanjem času pa zopet igra pavolja zelo važno vlogo v zgodovini Združenih držav. Izvoz pavolje tvori zdaj povod važnih pregovorov z angleško vlado. Kadi vojne se je namreč povpraševanje po pa volji v Evropi znatno povečalo. Francija in Anglija jo dobivati lahko v neomejenih količinah, ker jima je pot v Ameriko odprta in neovirana. Neglede na to, da je Nemčija krog in krog obkrožena, je lahko neovirano dobivala pavoljo tekom prvega leta, in sicer potoni nevtralnih držav. A pred nekaj tedni je razglasila angleška vlada kot vojni kontrabant in to dejanje angleške vlade j? sledilo temu. ker se je izkazalo, kako zelo važno vlo-S°Jgra pavolja v proizvajanju razfftreljivih snovi v Nemčiji.
Pavolja tvori tako rekoč podlago za vse razstreljivne snovi, ki se jih uporablja v današnjih časih. V Nemčiji in Avstriji je dovolj vseh snovi, ki sj neobhodno potrebne za izdelovanje razstre-ljiv, raz ven pavolje.
O množini Nemčiji potrebni- pavolje se more soditi iz sledečih dejstev. Za vsak izstrelek 42-een-timetrskega topa, ki ho jih uporabljali Nemci pri zavzemanju belgijskih in ruskih trdnjav, je potrebnih 250 funtov pavolje. Za j popolno opremo enega topa je treba okrog 300 funtov pavolje. V sedanjem času se nahaja v nemških zakopih okrog 100.000 topov. Ena tona pavolje zadostuje za 320,000 tisoč krogelj.
Angleški vojaški izvedenci so izračunali, koliko pa vol y je porabila Nemčija in da jo ima še za napravo 150.000 ton razstreljiv. Če bodo Nemci porabili tudi v bo
amerikanski tvorničarji na dejstvo. da se je povečal v poslednjem času angleški uvoz pa vol j-natih izdelkov za štirikrat. Prizadeti Amerikanci trdijo, da izvažajo Angleži potem te predmete v nevtralne dežele, ne glede na njih končni cilj. Trenotno pa še ni dokazov za te trditve.
Po "Ruskem Siovu".
Rad bi izvedel za svojega brata VAL K XT 1 NA ČE LI GO J. Star je let, doma iz Pari j pri Št. Petru. Zadnji čas je bil nekje v lUontani. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali naj sc sam zglasi. — John Čeligoj, P,nx 4:3. Somerset, Colo.	(1.2—10)
Kje je ANDREJ PI RMAN.1 Doma je od Sv. Trojice pri Cerknici na Notranjskem. Lansko zimo sva bila skupaj v šumi v Pennsvlvaniji. Z njegovim bratom sva pa skupaj tu v Clevelandu. Ce je komu znan njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj serpa sam javi. — Lawrence Žnidaršie, 1143 E. 63. Street. Cleveland, O. (30-9—2-10)
NAZNAJSILO,
Bojakom v državah Dlinoia la Wisconsin naznanjamo, da jih bodo obiskal nas rastopnik
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in i»-dajati pravoveljavna potrdila. Bojakom ga toplo priporočamo. UpravniatVo 'Glas Narod«',

GTiAS NAKOPA, 2. OKTOBRA. 1915.

» jetrn	'
IZTRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt "St., New York, N. T. Edward Kalish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, &241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Nenavadno sredstvo.
Ruski spisal Potapenko. — Za Gl. N. poslovenil F. R. D.
Rilo jo koncem avgusta. Mno-jro študentov se š<* ni bilo vrnilo s svojih počitnic.
Grozdin se je ravnokar vrnil domov iz gostilne, lloja v peto nadstropje velike hiše, kjer je It) najeto malo nobieo, ga je zasopla. Imel je slaba pljuča. 1'sta-vil se na vrhu ter .si iskal sape. Potem je pozvonil ter vstopil, ko so mu odprli.
"Neka dama je vprašala po \;is! mu je povedala gospodinj*.
"Kaka gospa?" je spraševal Grozd in.
"Tega pa res ne vem, če je bila gospa, ali še dekle."
"A kdo je p;ie bil!"
"Poteni je nisem vprašala, Re-khi je, da se ho vrnila."
(irozdin se je zelo čudil. Ženske ga niso nikdar obiskovale. Tudi t med sorodniki ni imel nikakih, kil bi jih mogel imenovati "dame', sploh se ni pečal z ženskami. V \ klubu, ki se je imenoval "I)ruž-| ha samopomoči" se je bil seznanil z dvoma slušateljicama porodniškega oddelka. Semtertja se je pomenil /. njima o narodno-go- I sjuidarskih vprašanjih, ki jih je I študiral ravno t;iko vneto, kakor| oni dve. a pohli/.e se ni seznanil z njimi nikdar.
(irozdin je bil boječ. O tem je pričela že njegova zunanjost. — I»ledo-rdeča lica. plave oči in nežne, tenke poteze so mu dajale nekak ženski, skoro dekliški izraz, hoja in njegove kretnje sploh so izdajale neko posebno previdnost iu mehkost. kakor da bi se vedno bal, razžaliti koga z odločno kretnjo. Mil je srednje velik, tenek in vitek in roke je imel čisto ženske. Svoje svetle, kostanjeve lase si je česal gladko na levo sence.
Obisk neke dame je Grozdina ros razburil in pol ure je pribil nemirno v sobi, kakor da bi mu prinesel /.lun'., i obisk gotovo ne--avčo. Zdaj je pričakoval neznanega gost i že s pravo nepotrpež;ji-vostjo, ker ni mogel prenašiti ni-kake negotovosti. V sobi ni bilo prostora, da bi mogel korakati iz kota v kot; zato je stal pri oknu t"r prisluškoval vsakemu najmanjšemu šumu na hodniku.
Zdajci se j«> oglasil zvonec. Gospodinja je odprla vrata.
"Ali je doma?* je vprašal ženski glas.
"I)a. zdaj je doma. Prosim, tu: takoj na desno!"
Vrata so se odprla in čisto mla-® do dekle je vstopilo. Stopila je v sobu ter obstala neodločno pri pragu.
(irozdin ji je pogledal pazljivo v obraz.
"Vi ste?" je vzkliknil začuden. Olga Aleksandrovim? Kako je to mogoče?"
"Oprostite, prosim____Da, jaz
sem. Za božjo voljo, oprostite!" je rekla v veliki zadregi obiskovalka s tenkim, zelo slabim in nežnim otroškim glasom ter se je pri tem trudila, pač radi velikegi razburjenja in brez uspeha, — da si iz kateregakoli vzroka sname' rokavico z desne roke.
(irozdin je tudi kazal s svojim ohiu šanjetn pomanjkanje razumevanja in ni vedel, kaj bi govoril.
"Je li to vaše stanovanje it" je vprašala obiskovalka, tudi, ne da bi vedela čemu. pač radi zadrege.
"Da, to s.>bo scni si najet. Sedite vendar. Nisem pričakovat. da bi vi...."
"Da, to je prišlo neprieakova no. Takoj vam bom razložila."
Sedla je. Pač ne bi mogla stati, ker so s • ji od razburjenja tresle nog'1, kar je (irozdin tudi opazil.
"Ste rač razburjeni? Ali vam smem ponuditi kozarec vode? Priznati moram, jaz sem tudi____tudi zelo razburjen."
"Kh ne. vode ne rabim. Slišite, vi ste stanovali pri nas- tri mesece, iu tekom te dobe pač nisem govorila z vami trideset i-. -sod. Zato je res čudno, da sem k .r naravnost k vam prišla. Toda ni kogar ne poznam v Moskvi, niti ene žive duše!"
"Ste tu po opravkih?"
"Kako opravkih? Imam-li mar kaj opravkov? Xe, temveč sem... No, pobegnila sem."
"Pobegnila? ("emu pa?"
" Vidite.... .laz,... jaz imam veliko veselje do študiran ja.... Že dolgo imam to veselje.... Toda moj varuh.... On smatra to. veste, za.... Za nobeno ceno ne bi.... No, pa sem pobegnila."
Grozdin je pričakoval od nje kaj takega. Preteklo poletje je prebil v Saratovski guberniji kot domači učitelj na posestvu umi-rovljenega polkovnika Karelina ter je pripravljal nekega dečka za kadetnico. Olga Alcksandrovna, oddaljene sorodniea polkovnika, ki ji je bil varuh, se mu je zdela sicer prijazna mlada gospodična, a nikdar ni mislil, da ji roje take misli po glavi. V hišnem življenju so bile stvari tako urejene, da je prebil ves svoj čas z mladim svojim učencem ter se jc sestal z ostalimi le pri jedi. Vsekakor pa je ležalo v velikih, sivih očeh mlade deklice nekaj nenavadnega. .Mnogokrat je bila zamišljena ter se je obnašala napram svojim sorodnikom dokaj hladno. Polkovnik je bil precej strog in siten človek. Bil je oster in veren pristaš starih, dobrih običajev. Rad je zabavljal čez moderne naredbe, ki mu niso bile povšeči, kregal se čez pokvarjenostjo mladine in je bil posebno nasproten izobraženim ženskam. Grozdin tedaj ni bil razumel njegove strasti. Zdaj pa je poj mil. Očividno je bil govoril vse to v poduk mladi deklici. Olga A i.l:.:.indrovna mu nikdar ni ugovarjala. Polkovnikova soproga je bila boiehna. nervozna gospa, ki se je takoj stresla, če je padla ž?i-ca na tla, ali če so zarožljali krožniki. Sploh je vladalo v hiši neko neprijetno razpoloženje.
(irozdin je bil pripravil dečka za kadetnico ter je bil zelo vesel, ko je dobil obljubljeno nagrado, ter je mogel oditi iz te hiše v prostost. In zdaj je stala naenkrat Olga Aleksandrovim pred njim.
'Torej, vi ste zbežali?" je vprašal. "Toda kako bo kaj.... kaj bo pač polkovnik, vaš varuh k temu rekel ? Sicer pa. kaj še vprašujem? Gotovo, on.... on tega
ne bo nikdar odpustil____A kaj
boste zdaj začeli? Sami si morate priznat i, da je to zelo resna zadeva---- lmate-li kake načrte?"
Odkimala je z glavo.
"Ne! Samo eno željo imam. Rada bi se udeleževala medicinskih predavanj kot študentka. Ta predavanja pa se ne vrše tu, ampak v Petrogradu, tam pa ne poznam ne žive duše. Imam sicer preeej ugledne sorodnike, nanje pa se nočem obračati, ker bi me izročili. Pečala sem se že poldrugo leto z latinščino ter si upam napraviti izpit. . .Rada bi postala zdravnica.... Saj ste tudi vi mediei-nec."
"Čudno, da niste nikdar govorili z menoj o tem."
"Z vami sploh nič nisem bila govorila, to je bilo tam nemogoče. Toda, saj študira zdaj mnogo deklic, ali ne? Ste-li morda tudi vi temu nasprotni, kakor polkovnik?"
"O ne. kaj pa mislite! študirati je dobro. Saj tudi sam študiram. čemu ne bi vi? Vsak ima pravico, da razvije svoje duševne zmožnosti.... Toda prišli vas bodo iskat. Olga Alcksandrovna. — Polkovnik bo napravil velik škandal ter vas vzel nazaj s silo."
"Da. to je grozno. Veste, če bi moj oče še živel, bi mi prav gotovo dovolil. Bil je prav dober človek. Zdaj pa sem odvisna od polkovnika. Vidite, zato sem prišla k vam. Dajte mi kak svet."
"Kaj bi vam naj svetoval? Ničesar ni mogoče ukreniti. Pred kratkim je tudi neka deklica tako pobegnila. Njen oče je bil državni svetnik v Tambovu. No. prišel je, pa jo je peljal nazaj."
"Kaj naj storim?" Pogledala ga je proseče v zadregi in smilila se mu je. "Ali naj se kje skrijem?"
"Skriti se. ne, to ne gre. Policija bi vas našla, in potem bi bilo še slabše. . . . Bogve. kaj bi potoni sumili. Ne, skriti so ni mogoče."
Napeto je premišljal. Ta deklica, ki je ni bil mogel pobliže spoznati v treh mesecih, mu je postala naenkrat ljuba. Grozdin je bil ves navdušen za vedo, izobrazbo,
jasnost in prosveto. Posebno vnet pristaš jc bil za žensko nuobraže-liost. Zato se je začel takoj zanimati za Olgo Aleksandrovno ter si je beli! glavo z njeno zadevo, kakor bi bila njegova lastna. Premišljal je v duhu o vseh mogočih pripomočkih, a vsi so «e mu zdeli nerabni.
"Koliko ste- stari, Olga Alcksandrovna ?"
'Devetnajst let", je odgovorila.
"To je malo: še dve leti do polnoletnosti."
"Slišite", je rekla, in njen o-otroški obraz je postal zelo resen, "slišite. Grozdin, tja se ne morem vrniti. Tam bom ali znorela, ali pa umrla. Pretežko je živeti tam. Sami ste videli, kako težko je. A vsega še ne veste. Polkovnik zahteva. da izpolnjujejo vsi njego-voljo brez ugovora. Po vašem odhodu je začelo občevati pri njem nekoliko gospodov od sod ni je iz mesta. — Nek pristav državnega pravdništva me je zasnubil in polkovnik hoče na vsak način, da se omožim ž njim. A mi je tako od-Ijuden----"
"Pristav državnega pravdništva? Tem slabše. Ta bo že vedel, koko vam škodovati."
"Vem. Kaj naj potemtakem u-krenem ?"
Grozdin je globoko premišljal. Trudil se je. kolikor se jc mogel. Naenkrat pa je dvignil z veliko odločnostjo glavo ter rekel:
"Veste kaj? Samo eno sredstvo j«'-"
"Katero?" je vprašala polna upanja.
"Da, je eno.... Toda.... toda nenavadno je.... da, zelo nenavadno. Toda vi stavite vprašanje tako silno, doma se počutite tak onesrečno. da bi najrajše u-mili.... To sredstvo----na kratko povedano.... Vi se morate poročiti."
Olga Alcksandrovna je dvignila glavo ter se vzravnala.
"Kaj menite s tem "poročiti se"? S kom?"
"S komurkoli; to je čisto vseeno.
"Ne razumem.... Kako se pa to lahko naredi?"
"Saj tudi ne pravim, da se lahko naredi. To se pravi: napravi se čisto preprosto, —— gre se v cerkev ter se poroči. Toda biti mora.... mora biti čisto pošten človek.... S kratka, človek, ki.... na katerega se lahko zanesete. . . . Razumete...."
Z nezmerno začudenimi očmi ga je pogledala ter je mogoče mislila. da je prišel ob pamet. A imel jc tako razumne, verne, poštene o-či! V njih se je odsvitalo toliko skrbnosti in trdnosti.
'Da, vi ste začudeni.... A v resnici temu se ni čuditi... . Treba vam je pomoči iz stiske.... vsi smo dolžni drug drugemu pomagati.... Vam je težko, zato vam treba olajšati. Če bi bilo meni tako, ali mi ne bi tudi pomagali?.. Sicer pa, oprostite, morda se čutite vezano?,... Ljubite koga?"
"Ne. ne", je pripomnila hitro, 'nikogar, nikogar.. Toda oni človek.... Oni človek bi se potem kasneje morda zaljubil kje. ter bi se želel poročiti.... Kako potem ? "
"Veste to ;> prav ! akor če se kdo potaplja in mora eden v vodo, da ga reši, in bi potem premišljal : kako bo šel v vodo ter si zmočil suknjo, ko pa moram iti nekam na obisk? Če gre za to, da se kakega človeka reši, -v.-U-ni se na take stvari ne misli. Na kratko povedano, Olga Aleksandrovim, ker ste se na mene obrnili za pomoč, jc to edino, kar morem storiti za vas, temveč tudi za stvar samo, za ideale----Če mi zaupate — in gotovo mi zaupate, če ste
prišli k meni— potem____Če se
vam poljubi, se poročiti, — sem vam na razpolago. Mene ne veže prav ničesar, v nikogar nisem zaljubljen. Tiuli vi ne. Drug drugemu ne bova v napoto, živeti, kakor kdo hoče, — to je vse. Odločite se. Jutri vas bodo mogoče že našli ter odvedli nazaj."
"Jaz ne vem", je rekla, še vedno zmedena po njegovem predlogu.
"Odločite se. odločite sc. . . In, kar je glavne, pomirite se, pijte požirek vode. Drugače boste vendar, bogve, še jokali."
Napolnil je kozarec vode ter ji ga ponudil. A solze so ji že polnile oči.
Hitro je odgovorila: "Ne bi rada sprejela take žrtve od vas."
"Nikar ne govorite tako! Kako žrtev neki? Le odločite se. — Dam vam svojo besedo, da ne bom stopil nikdar preblizu vaše vesti in vaše prostosti. Obljubite mi isto!"
S prijaznim nasmehom ji je po-
nudil roko, ki mu jo je krepko prisrčno stisnila.
in!
Kovine v cesarski kuhinji.
"No. torej. Ostanite nekaj hi * Zeneva' Švica. 30. septembra, pov V moji sobi. stopil bom Parl^onmija, katero se jc imenovalo korakov. V poldrugi uri bo vse	^plenjenja kovin, je pri-
redil. Stvar ima pomen le. čc se1 Veei*a-i berlinski dvor ter
-- . . . 1 , , - i , zahteval jo izvrši takoj.... ^ sak hip lah
ko pridejo po vas. Odložite klobuk in se napravite domače. — Ste-li trudni? Odpočijte se. Kdaj stepa prišli?"
"Danes zjutraj. Celo noč sem se vozila."
"Torej! Ležite na zofo. Nihče
vas ne bo nadlegoval____ Aha.
nekdo zvoni. Gotovo bo hotel kdo k meni. Tovariši me večkrat obiščejo.
Vzel je klobuk ter stekel na hodnik. Bii je čisto razburjen. Živahne narave, kakor je bil, dasi se je zdel nazunaj boječ, je zdaj ves gorel, da napravi velikodušno delo ter pomore človeku iz zadrege.
Odprl je vrata, ter stal pred visoko, bradato postavo nekega tovariša, po imenu Strel iča. ki je bil z njim v istem letniku.
"Zakaj si pa tako razburjen?" ga je vprašal Strelič z globokim glasom.
"Strelič, kar z menoj. Nekaj se je zgodilo.... "
Potegnil ga je za roko doli po stopnjicah.
"Še nikdar te nisem videl tako razburjenega. Kaj te je pa tako prijelo?" je vprašal Strelič, ki ga je komaj dohajal.
"Slušaj. Strelič". je rekel Grozdin, ko sta prišla spodaj čez dvorišči', "pa ti uredi to zadevo.... Samo jako hitro. Se danes se mora izvršiti."
"Kaj pa vendar? Saj si pač nekoliko tako.... e?"
Pokazal je na čelo, da bi nazna-čil. da Grozdiuu tam ni vse v redu.
"Ne. to ne----Saj ti še nisem
moram poročiti."
"Ka-aj? Ti? Grozdin? Ti mali otrok? Ti dojenček?"
To so bili vsi šaljivi priimki, ki jih je imel navado dajati Strelič svojemu mlajšemu prijatelju.
seznam predmetov iz kovine. Komorni k je nato odredil sestavo listin za kovinske predmete pri vsakem članu cesarske hiše.
Japonci kot dobavitelji municije za Rusijo.
"Times" poročajo, da izdelujejo vsi japonski državni arzenali m uničijo za Rusijo in da je bila v to s vrh o mobilizirana tudi privatna industrija.
Joffre naznanja drugo zimsko vejno.
Francoski general JoftVe je izdal dnevno povelje, glasom katerega se bo vi-šila pozimska vojna v Porenju.
Kje je FRANK KOBE 1 Doma je iz Gornje Težke vode, tara Sto-piče. Star je 50 let in biva v A-meriki že 20 let. Povedati mu imam nekaj važnega iz starega kraja, zato prosim, da se mi ja vi. ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank .Mausar. 5.11 — (12. Ave. West All is, Wis. (30-9—2-.10)
Fill—artk, Fm.1 Ignacij Podvu&ll Ignaa Magtater, Z. Jaki« la U. B. Ja
koblch.
Steelton, Fa.: Anton Hren. €■117 Sta, Fa.: Joseph BkerlJ. West Newtoa, Pa. la okoUca: Joaijr
JOTUL
WiUoek, Fa.: Frank Sen* ia Jottp*
Petero«].
Taele. Utah: Anton Pal««.
Wiaterqoarters, Utah: Lonlfl Bla idea.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Bavensdale, Wash.: Jakob Bos
Darts, W. Ta. la eMeai Jota Fr#
lien.
Thoau, W. la «fcaHca: Fraak
Koctjan In A. Korenchan.
Grafton, Wis.: «otm StampteL Kenoba, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meb.
She boy can, Wis.: Frank Seplcb la Heronlm Svetlin.
West Allifl, Wis.: Frank SkoE la Lools Lon«iarl8.	»
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, VaL Stalieh In Valentin Marclna. Bmarrw, Wr«.: Jo*i» Mn»*&.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MAMI ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas	ln knjige, kakor tndi sa vse aruge t dašo stroko spadajoče posle:
Jenny Lin*. Ar k. ln okolica: Michaei Oirar.
Baa Francisco, CaL: Jakob Lovšin Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry J a m n lk Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. U Bojti, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis C> atello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Hodman
. . .	Woodward, la. in okolico: Lukas
la orjak je bil daleko mlajši.jpodbregar.
kakor je kazala njegova zunanjost. Bil je komaj dve leti staršeji od Grozdina. ki je bil dvaindvajset let star. Bila je njegova navada, da se jc vedno šalil.
(Konec prihodnjič.)
Dve ladij i potopljeni.
London, Anglija. 1. oktobra.— Neki nemški podmorski čoln je ustavil norveško barko •-Actie". ki se je nahajala na poti v Anglijo, ter ukazal moštvu, naj stopi v čolne. Nato je zažgal ladijo. Podmorski čoln jc vlekel nato rešilne čolne v Kap Naze, Norveška .
Istotako je bila danes od nekega nemškega podmorskega čolna potopljena jadernica "Helen Be-iiyon". Moštvo se je rešilo.
Nemška	naj plača.
Pittsburgh, Pa.. 1. oktobra. — Robert Dver iz tega mesta toži nemško vlado za $5000 kot odškodnino za poškodbe in izgubo svojih predmetov, katere je izgubil pri torpediranju 'Lusitanije na kateri se je nahajal kot potnik. Svojo zahtevo je prijavil državnemu departmentu. Ko j'e bila ladija torpedirana, je skočil Dyer v morje, a se ga je rešilo ter prevedlo v Queenstown.
Orkan na jugu.
New Orleans, La.. 1. oktobra. — j Zadnje dni je divjal po tukajšnji okolici silen vihar, ki je zahteval j 149 človeških žrtev. 105 oseb še j sedaj pogrešajo. Povzročeno škodo cenijo na več milijonov dolar-ljev. Ker je vsa brzojavna in tele-1 fonska zveza prekinjena, prenašajo kurirji poročila iz kraja v kraj.	=
V reki Mississippi je vtonilo več oseb.
Inozt*nel v nemških rt n-verza h.
BerLii, Nemčija, 30 s2K-mbra. Na nemških r. Herzah ... je vj i-salo 2300 tujcev, skora* dva tisoč manj, kakor lansko leto. Zanimivo je, da je med inozemci tudi 62 Rusov, 22 Angležev. 5 Italijanov in en Belgijec.
Samomor.
Syracuse, N. Y„ 30. septembra. Včeraj je skočil iz tretjega nadstropja nekega tukajšnjega hote-| la 65Ietni pisatelj Julij Egbert, ki je bil že več let hrom na obeh nogah. Vsem se čudno dozdeva, kako j /M m o gel priti d" okna.
Are' ? an monlcc.
Bridgeport, Conn., 30. sept. —-Danes so v Newtonu aretirali bogatega farmerja Mainesa, ki je prejšnji teden ustrelil svojo ženo. —
Aurora, 111.: Jernej B. VerbiS. Oglesby, III.: Matb. HribernU. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. Depue, HL: Dan. Badovina«. La Salle, IU.: Mat. Komp. Jo lic t, EL: Frank Laurlch, Jobn Zs letel In Frank Bambich. Mineral, Kane.: John Stale. Waokegan, HL: Frank Petkoviek i* Math. Ogrln.
So. Chicago, D],: Frank Oerne b Budoli PoSek.
Springfield, IIL: Matija Barborti Froateaae, Kan«, la okolica: Frani Eerae.
Mattery, Kaaa. la okolica: Martin Cos.
Calomel, Mich, la okolica: Pst« Shalta in M. F Kob« MaaisUtae, Mleh. la okollea: E
Kotalan.
So. Range, Mleh. la okollea r «. \>
Likom
imrvm. Mlin r Jnait Vugls* Chiahotm, Minn.: IL Zgonc, Jako? Petrlch ln Frank Žagar. Dninth. Mlnn.: Joeepb Sharaboa. Ely, Minn, in okolica: Ivan Geufe M. L. Kapsch, Jos. J. Peshei in Loult M. PeruSek
Kveleth. Min.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn, ln okolica: L. Bibbing, Mlnn.: Ivan PouSe. Kitzviiie, Mlnn. in okolico: J or Adamlch. Nashwank, Minn.: Geo. Maurln Virginia, Minn.: Frank Hrovaticfc St Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Fails, Mont: liath. nriefc 8400 N 6th Ave.
Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, N. £.: Frank ttregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J MarlnCič, Chas. Kar linger In Jakoft Kemik.
Barberton, O. In okollea: Alois Ba lant-
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okollea: John Ktu» Is 1735 E. 33. St
Yeungston, O.: Ant Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okollea: M. KU rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Br&ddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfek Bnrdine, Pa. In okolica: John Ker HUL
Conemangh, Pa.: Ivan Pajk.' Claridge, Pa.: Anton Jerlna. CanwMbnrg, Pa.: Joan Koklich. Broughtoa, Pa. In okolica: A. Dom far
Darragh, Pa.: Dragu tin Slav«. Dunlo. Pa. in okolico: Josip Snbor Kxaort, Pa. ln okolica: John Prostor Forest City. Pa.: Karl Zalar la Fr
Mm.
FarelL Fa.* Into« v«i»«ftnsti> Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin. Fa. la ekoilea: Frank Dem lar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ix John Polanc.
Marlanna, Pa: E. Gottlicher. Meadow Lands. Pa.: Georg Rchulta Mooessen, Pa.: Math. KlkelJ. Moon Ron, Pa. In ekaHea: nasi
MOLIT VENIKI:
Duhovni boj	;—.60
Evangelijska zakladnica	r—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Kljue nebeških vrat	r—.50
Jezus in Marija	(—.40 i
Marija Varhinja	t—,60!
Marija Kraljica	—.60'
Skrbi za dušo	•—.60;
Vrtec nebeški	r—.40'
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.50; Angleško-slcvenski in slo-
vensko-angleški slovar	i—.40 Berilo prvo, vezano	f—.30 Berilo drugo, vezano	t—.40 Berilo tretje, vezano	t—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	i—.50 j Evangelij	—.50 j Fizika 1. in 2. del	—.45! Hitri računar, vezano	—.40 Katekizem vez. veliki	!—.40; Katekizem vez. mali	:—.15 j Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	;—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	:—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1,20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik Ijubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE
KNJIGE: Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu .	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	—.15 Barska vojska	—.25 Cerkvica na skali	i—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 Cvetke	—.20 Don Kižot	>—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oee železnic	—.20 Grizelda	.10 Hedvika, banditova nevesta	—.20 Hubad, pripovedke, 1. id 2.
zvezek po	-—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem	i—.20 Izlet v Carigrad	«—.20 Ivan Resnicoljub	>—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	.—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	«—.40
Kaj se je Makaru sanjalo f	—.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	•—.25
Miklova Zala	—,35
Mirko Poštenjakovič	—.20
Na divjem zapada, ven.	,—.60
Na jutrovem	—..31
Na krivih potih	—.30
Na različnih potih	—.20 Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	r—29
Naseljenci	t—.20
Na valovih južnega morja	r—.15
Nezgoda na Palavanu	t—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
O jetiki	,—.13
Odkritje Amerik«, vei.	—.80
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Prst božji	!—.20
Randevouz	__.29
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	,_.ig
Simon Gregorčiča poezijo	<—.49
Stanley v Afriki	t—,20 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	__.20
Srečolovec	_.20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00 Strelec	—.20 Sanjska knjiga, velika	—.30 Štiri povesti	— .20 Tegetthof	—.25 Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.83 Zlate jagode, vez.	—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	;__50 Življenja trnjeva pot	—50
Za kruhom	__.20
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)	—,78
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	.29
4. zv. Praski judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	r—.25
8.	zv. Tri indijanske pove-
oti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak —.30
10.	zv. Zvesti sin	.—.30
11.	zv. Rdeča in bela	vrtnica	—.30
12.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angelj sužnje^	—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja —.38
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	— .23
Cigani	—.40
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	t—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	i—.25 Z slikami mesta New Yorka
po	—.28 Album mesta New Torka
krasnimi slikami, mali	—.39
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	.—.29
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.19
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	■—.2i
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina je uri ^nah ia vra&unaaa.


Jugoslovanska
1st
a
Katol, Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI)
predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box §7, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 312 Sterling Ave., Barberton
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTTrq EOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, El-
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICn, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, IU. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od družtva sv. Cirila in Metoda, itev. 1. Ely, Minn.
LOUTS CHAMPA, od društva «v. Srca Jezusa, žtev. 2, Ely. Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely.
lfinn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov te ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Narodnostno stanje beneških Slovencev sedaj in nekdaj.
Statistično-zgodovinski očrt. — R. O.
(Konee.)
Ako premotrimo krajevna ime-ii.i / o/hoin na njihov postanek (toponomastično), opazimo podimo pri nekaterih sestavljenih' imenih v tarčentskeni in fojd-.skem okraju ladinsko-furlanski vpliv, ko obe imeni, to jc slovensko iti furlansko, nimata nobene-•_m stika na etimologijo, jiaprimer Valle slovensko INhI cerkvijo, ''ostalunga slov. Vile, Clap slov. Podrata, ("anal del Grivo slov. Podklap, Canal del Ferro slov. Pod Vilo, ( hialminis slov. Vizont, Alonteaperta slov. Viskorša, Pra-dit-lis slov. Ter, Nongruella slov. Dohje. Vendronza slov. Njivica. Ci^ariis slov. Podbrdo, Lu«evera slov. I Udu, IVrs slov. Breg i. dr. Nasproti p;, je v natližki dolini, ki je bila že v prazgodovinskih •'•asih naseljena, omembe vredno obeležje nekaterih krajevnih imen s prav negotovo etimologijo, ki potem slovenskim prilagojena po eni in italijanskim po drugi strani, naprimer Vernasso slov. I tarnaš, Azzida slov. Ažla, Rodda slov. Ronec (Ruonac», Pulfero slov, Podhunjesac, I.rischis slov. ltrišče, IVgliano slov. Ofijan. Spagnut slov. Spanjut, Arbezzo slov. Arbeč, Oculis slov. Naukula. Mersino slov. Mersin, Miersa slov. .Mjersa i. dr. Prav v tej <io-lini oziroma v sodolinah je pn1-' < j krajevnih imen popolnoma latinskega izvora prikrojenih in premenjenih po slovenskem izgovoru : Sorzenta slov. Sorženta. Biarzo slov. Bjarč, Costa slov. Kousta, Mezzano slov. Mecana. T. reimonte slov. Treimin, Monte-maggiort* slov. Matajur, v drugem slučaju 1 »rez je. San Giovanni d'Antro slov. Landar in dvostav-ne besed«' M on te f<,sra slov. Črni vrh, ( astehnonte slov. St.;:a gora. V dolinah više proti avstrijski strani (proti Volčam in Tolminu) prevladujejo krajevna imena čisto slovanske prvotnosti brez italijanskega vpliva bodisi naravno st ne ffa ali vsporednega: Topo-lovo. Klobučarji, Prapotniea, Oblica. Klodiči. Jelina, Grniek, Oe-
pleiišee i. dr.
Prof. Itutar pi^e v svoji "Beneški Sloveniji", da kraji, katerih imena ne kažejo slovenskega i/.vora, so bili naseljeni pred prihodom Slovencev, italijanskim oblikam sedanjih slovenskih krajevnih imen pa išče vzrok v tem, da so javni uradi prevajali slovenska imena ali pa po možnosti pri-lagojali romanskemu izvoru, naprimer Landar, Neme, Tarčent, Faedis (Fagusj iz Bukovje, iz
slov. Studenec Sarženta. Rebra Costa, Podbreg Peeoll, Pradielis Pred i 1, Grič Cnel, Percotto Prehod itd. Prof. Musoni ("Guida delle Prealpi Giulie", Udine 1012) je ravno nasprotnega mnenja. Oba pa sta enih misli, da so našli Slovenci, prišedši v Italijo, tamkaj ž,' neko ljudstvo, ki so se z njim pomešali, prevzeli krajevna imena in si jih po svoji izgo-va rja vi prilagodili.
Ker govorim že o postanku krajevnih imen na Beneškem, se mi zdi najumestneje, da omenim tu nekoliko o slovenskih naselbinah na Furlanskem, v okolici Vidma in ol> Tilmentu. Krajevna imena v teii bivših naselbinah, ki so o-hranjena še dandanašnji, nam do-volj jasno svedoČijo, kod je bival slovenski rod. Sicer pa nam vestni zgodovinarji tudi mnogo povedo o tem.
Malo pred prihodom Slovencev v te kraje so prišli Longobardi v Italijo in ustanovili v Čedadu prvo longobardsko vojvodino. Za Longobardi so se pojavili na italijanskih mejah Obri. Ti so bivali skupno s Slovenci v Panoniji (na Ogrskem, vsa pokrajina zapadno od Donave) in zelo verjetno je. da so hodili skupaj na vojne pohode in boje. Prvikrat so prišli Slovenci z Obri vred v Italijo leta 610., to je takrat, ko so Obri šli na pomoč kralju Agilulfu. Opu-stošili so Furlansko in vzeli t'e-dad. Od takrat so se smeli Slo-venei svobodno naseljevati na Furlanskem. Zelo verjetno je. da so se s to priliko okoristili; krasna lega, plodna zemlja, milo podnebje — to so bili uveti, katerih je želel vsak vsak v prvi vrsti poljedelski narod, kakoršen so bili Slovenci. Slovenci so bili res poljedelci ; s tem pa še ni rečeno, da so bili vseskozi miroljubni, kakor-šne hočejo imeti nekateri nemški pisatelji. Ako je prihrumel sovražnik, jim delal krivico, opusto-ševal polja, požiga! domove, vendar tega niso mirno gledali, ampak so se mu postavili v bran. Ker so videli, kako je rodovitna zemlja v Furlaniji, so se začeli kar zaporedoma naseljevati in raztegnili naselbiue v VII. stoletju celo preko Tilmenta do mesta Pordenone. Seveda se ni to naseljevanje vršilo brez bojev. Največja slovenska naselbina je bila pri mestu Lauriana (sedaj vas Lavariano, Lavarjan 14 km pod Vidmom). Slovenci niso prodirali na Furlansko oziroma v sedanjo Benečijo le od vzhodne strani.* ampak tudi iz Koroške preko
(Pontebe. Kajpada so se ustavljali 'Longobardi takim navalom, a biti so čestokrat premagani.
Slovenska naselbina Lavarjan pod Vidmom se je širila: saj so tam v okolici bližnji in daljnji čisto slovenska imena: Ronek (Ronchi), IJičnik (Bicinieeo), Hlevljani (Claulan), Gonarji (Collars). To so najstarejše naselbine.
Pozneje v XI. stoletju so na stale večje naselbine ob Tilmentu. Sedanja vas ob dolenjem Tilmentu pod Codroitom Belgrado (Bel-grad) je tvorila cel okraj, ki so ga podedovali goriški grofi od furlanskega vojvode Verihena. Vasi. ki so spadale pod ta okraj in so njihova imena ohranjena še dandanašnji, so: Seljani (Sede-gliano). Gradišče (Gradišča). (Jo. ričica (Gorieizža), Beljan (Bt an). Slavnik. Lestica, Loka (Lonca), Plavče (Biauzo), 1 Revni k (Glavnicco), Gorica (Gorizzo). Stražice ob Tilmentu (StracisO Robed išče (Revedisehia ), Sela Preenik (Preceniceo) i. dr.
Po teh imenih se pač lahko sodi, kdo bi bil ustanovitelj ti h kra-jcv. Te naselbine so tvorile nekake jezikovne otoke, ki z ostalimi Slovenci niso bili v nobeni zvezi, zato ni čuda, da so s:e polagoma, menda že ob koncu srednjega veka. jezikovno spojili s sosednjimi Furlani. Dandanašnji ni drugega sledu kot navedena imena, prikrojena po italijansko, vsekakor pa ne tako spretno, da bi se nem ogla spoznati njihova prvotnost.
Tudi ob desnem bregu Tilmenta imamo slovenske naselbine z vasmi pod Spillimbergom: Gra disca, Provezan, Sv. Jurij. Po-stonzieco. Nadalje proti zapadu so prodrli do Pordenona proti Trevisu; tam imamo vasi Scla vons in v bližini, kjer so stanovali Furlani (Romani), pa Romans. Na desnem bregu dolenjega Tilmenta so vasi: Prodolon. Borjana (Boreana). Potoki, še dalje proti reki Livnici (Livenza) : Gonziz (Gončice) in Puoje (Polje).
Naselbine so bile tudi v videm-ski okolici, in sicer na zapadni in severozapadni strani.
V avstrijski Furlaniji je bilo ob levem bregu, dolenje Soče vse razen Tržiča (Monfalcone) in S. Canziana slovensko: Ronek (Ronchi), IJobje (Dobbia), Beljan Turjak, pod Pierisom pristava Studenec. Na desnem bregu Soče: Topoljan, Vilež, Kravelj, Višek. Le Romans je bil kraj s furlanskim prebivalstvom, pa tudi v tej občini je eno slovensko ime namreč travnik ob Teru se zove Dolina.
Te naselbine niso bile samostojne, ampak so pripadale ponajveč takim knezom, ki so imeli svoja glavna posestva v slovenskih zemljah. Prav malo jih je bilo neposredna lastnina patrijarliov. Goriški grož, Sponheimovci. gor-njegrajski samostan so imeli mnogo kmetov v teli naselbinah. V tistih časih je bil na Furlanskem slovenski jezik splošen, govorili so ga celo na dvomi furlanskih vojvod v Čedadu. Longobardski vojvode so živeli v prijaznosti s Slovenci.
Koliko slovenskega prebivalstva je bilo v teh naselbinah, se da težko določiti; zgodovina nam
0	tem nič ne omenja. Število je bilo najbrže nestalno, kakor naselbine same, ki niso bile naenkrat ustanovljene,
Dasi imamo nepobitne dokaze, da so bile gorenje naselbine slovenske, hočejo vendar nekateri italijanski zgodovinarji (Linitti) utajiti to.
* * *
K sklepu se drznem izreči še besedo o bližnji bodočnosti beneških Slovencev. V teku zadnjega polstoletja ne moremo - o poitali-jančevanju beležiti mnogo novega ali kakih večjih izprememb. Najhitreje se je vršilo poitalijan-čevanje v huminskem okraju (Geniona), kjer smo izgubili več jo vas Gorjani (Montenars) z za selkom Zornik (Sorniceo). Ne more se trditi, da je s tem poita lijančevanje ustavljeno, ne, nadaljuje se. toda zelo polagoma, ko maj vidno; toda temu poitalijan-čevanju ne moremo pripisovati onega tendencijoznega uspeha; tu se ne vrši potujčevauje sistematično, ampak potom asimilacije (spojitve). Slovensko ljudstvo v tarčentskeni in huminskem okraju, ki meji na furlanske občine, , se oprijema furlanščine, da se tem potom razume s sosedi, s katerimi } je v vednem stiku. Zemljepisna j lega je tu taka, da se gričevje, po
1	katerem je naseljeno slovensko prebivalstvo, spaja z ravnino kjer so večje furlanske vasi, trgi
J in mesta ter Slovenci, naseljeni v ozadju na hribih in pobočjih
gora. prihajajo po opravilu, kup-; čiji v dotiko s Furlani: kajpada | to medsebojno razmerje ni nika-' Jkor v prilog utrjevanju narodno-) sti, pač pa narobe. Ako nimajo slovenskega duhovnika, namesti-' jo furlanskega, ki pridiga in uči krščanski nauk italijansko oziro--ma furlansko in slovenska govorica je potisnjena le v okolico do-j mačega ognjišča.	|
Gorovje, ki se dviguje v ozadju beneške Slovenije, posebno v tar-čentskem okraju, ovira stik z avstrijskimi Slovenci. Ako se stanje tarčentskih Slovencev ne izboljša naprimer v tem. da bi povsod imeli slovenske duhovnike, in da napreduje poitalijančevanje tako kakor sedaj, bi se vsekakor ves okraj do avstrijske meje, do ko-' bariškega kota. ne poitaliiančil v. 150 letih, ako bi ne uporabili ka-j kili profilaktičnili sredstev, česar j se pri italijanski komodnosti ni nadejati. Stanje šentpeterskih.' idrijskih Slovencev — Rezijanovj — pa je ostalo skoro celo stoletje neizpremenjeno, izvzemši par va-i si ob Idriji v ravnini, onstran av-' strijske državne meje, ki so bile' pred 50 leti poitalijančene. Do-1 kler bodo po slovenskih vaseh v beneški Sloveniji slovenski du-! hovniki. se ne more govoriti oka-' kem uspešnem napredovanju po-j tujčevanja. Šola ne deluje narav-1 nost na poitalijančevanje. Ker so med Slovenci povečini triletne šole enorazredniee z učiteljicami, j ne dosežejo znatnih uspehov; o-j troei se nauče le za 1 n čitati in! pisati.	i
Xe sodim optimistično, opiraje' se na poznavanje razmer bene-l škili Slovencev in na izjave nji-J hovega velezaslužnega voditelja.! ako trdim, da nam beneški Slo-, venci ostanejo vsikdar ohranjeni. Naj bi le ne bilo razmerje slabše na naših severnih mejah, potem bi ne mogli govoriti o krčenju slovenskega ozemlja.
Zastavimo krepko svoje moči v odpor tujemu prodiranju na naših mejah, izobrazimo ljudstvo, da postane zavedno in se bo moglo ustavljati sovražniku, vzgojimo značaje, ki naj nadalje vplivajo na širje kroge, potem lahko pore-čemo, da si" udejstvujejo one želje in načrti, ki jih gori vsak narodno samozaves* ■■»n Slovenec.
IŠČEM
služkinjo za dva otroka v starosti od 2 oz. 5 let. Plača po dogovoru. Naslov:
AL Dergane, 440 AV. 36. St.. New York, N. Y.
(30-9—2-10)
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravj zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo zahteva brez nadaljnlh vp.-aSanj.
JOHN WENZEL. 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za revmatične bolečine, okereloit in negib-čnost skiepoT in mi-iic
Pristni prihaja v zavoju, kot je; naslikan tukaj. Odklonite vse za-, voje, ki niso zape-f č»teni z Anchor varstveno znam-1 ko. —
25 in CO centov v lekarnah aii naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
;9Kj 74-80 Vtihlas ton St. Ntw Yorlc, N. Y.
MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS Mi		IDA
	T - — " -	
sss		—m mi
	VSAKOVRSTNE TISKOVINE	i —in
	IZVRŠUJE PO NIZKIH	
	CENAH.	
	:• • :•: :•: v,.-: • ap : j -t ■, V3» >	
	• ° DELO OKUSNO ° •	
	o o o • * IZVRŠUJE PREVODE V	
	DRUGE JEZIKE.	
	• • ■ ?f UNIJSKO ORGANIZIRANA	
	• v M	
	POSEBNOST SO:	
	DRUŠTVENA PRAVILA.	
	OKROŽNICE — PAMFLETL	
	CENIKI I T. D.	
	VSA NAROČILA TOŠLJITE NA:	
	SLOVENIC PUBLISHING GO,	
	82 Cortlandt St., New York, N.Y.	
-SSasi." - rTfJTi'
IŠČEM
Slovenko za pomoč v kuhinji. Plača po dogovoru. č'e kojo veseli, naj se oglasi na moj naslov:
Rosie rijan, Box ]44,	West Line, Pa.
(30-0—2-10)
ITAZNANILO.
Eojakom y Lorain, Ohio, in o kolici naznanjamo, da jih bo ob skal naš zastopnik
JOHN KUMSE, ki je pooblaščen pobirati maroč nino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravnietvo Gla« Naroda.
Za slovenske grafofomke plo sče, Columbia graf of one, zlatnini in irebrnino obrnite ne name.
A. J. TERBOVEC, PVontenae, Kan« -_(7—11 ▼ «ob>_
Vodnik sreče.
Zdravniška knjiga, kekor se hitro d* tna ozdiaveti neb bolezni, posebno spolnih.
Vsakemu zastonj.
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
NAZNANILO
Gen j enim naročnikom ▼ P trn® •j Ivani j i sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal &a£ potovalni sa stonnik
Mr„ ETONKO JAKm
ki 3e pooblaŠSen pobirati narol nino 5» »dajati tozadevna dila.
Sedaj m modi v ntls^argS Pa., In okoliei, PpiTaSti® frWs§ HftiiAl^j
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moški holezni, pišite po uaš-i brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot it* zastruoljcna, kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive rno ke bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konstipaclja, katar, zlata žila, revmatizem okorela jetra in žslodčne ter mehurue bolezni, vsi)f.nn ftuviju ;.:I.:itt .> • l.h z majhnimi stroški.
Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih, na glavoliolu. izgubi teka. kislih! v želoik-u, po vračanju hrane, bljuvanj«, žolčnem riganju. nečistem jeziku, snin.1-Ijivi sapi, slabem spanju iu slabih sanjah, utrujenosti in naglem nu:burjan it:, neivoznosti, razdraženosti in slabosti ob jutrih, «'rnih kolobarjih prid oi-mi. iz<rubi v°lje, sramežljivosti in plr.šnosti v družbi, bojazni iu na prepailenostiTi simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znat osti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti.
Pošljite kupon za brezplačno knjižico.
. J. RUSSELL PRICE CO., S. 902, 208 N. Fifth Ave, Chicago, 111., U. S. A.
Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico.
Naslov
VRNIMO
Mi vsi se radi spominjamo dni, L o smo 1 bili polni zdravja in moči, ko je bilo videti, da ima svet za nas pripravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo izpremenili svoje navade, da srno zapustili srednjo pot zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavni sistem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro opazite kako nerednoat, vzemite
TRINER-JEVO
ameriško Elixir grenko vino
To sredstvo je zelo uspešno ker poveča prebavne funkcije ter nam raditega vrne prejšnje splošno zdravje, dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To sredstvo tudi
Olajša bolečine v notranjosti, odpravi konstipacijo, ustvari tek, ojači prebavno moč. vzdrži organe pri delu, odpravi nervoznost.
Oživi in ojači, da nove eneržije, prepreči in olajša konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in ženskam v njih bolestih ter je zelo dobro pri bledičnosti in klorozi.
TRINE RS V ELIXIR. ^
bitter-wine
Cena $1.00
V lekarnah
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.,	Chicago IU
Če se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment ter drgnite telo z njim, kakor hitro čutite najmanjšo bolest, aii revmatično ali nev-ralgično. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c.
\ Marija Grubbe \
i
Spisal J. P. JAKOBSEN.
-o-
Za Glas N aroda pre vel G. P.

12
(Nadaljevanje)
—	Pustite take dovtipe. — je rekel ironično. — za kaj takega sva o i» i predobra. — Nato se je obrnil proti Ani Schumacher ter rekel, da bi bilo boljše, če bi pustila oba sama.
Ai a je odš a. Pridigar je potegnil svoj stol bližje k postelji in l * 1 r i k Kristijan je položil meč p ret! se na odejo.
T'daj pa j<- pričel govoriti gospod Jens s poštenimi besedami
0	jrreini in kazni za greh, o ljubezni lioga do otrok zemlje in o njegovi smrti na križu.
b<i< m je govoril pridigar, se je igral T'lrik Kristijan z mc-«"•.111. kadarkoli je padel nanj žarek luči. Nato je klel. pel odlomke i/ n.-'-amuili pesmi ter skušal motiti pridigarja z grdimi vprašanji. (Jospod Jens pa se ni pustil zmotiti ter govoril naprej, o sedmih besedah na križu, o zadnji večerji, o odpuščanju grehov ter radostih nebeškega kraljestva.
T»- laj pa v j.- dvignil Tlrik Kristijan visoko v postelji ter r< eI uospodu .Jensu naravnost v obraz: — To je vse laž in izmišljo-
1	i na ! —
To j>\ naj me vzame vrag .tako resnično kot stojim sedaj 11; l: a j .}*• vsklikuil pridigar. — Vsaka posamezna beseda! — in pri trm je udaril s tako ->ilo po mizi. da so zazvenele čase in kozarci. Nato pa .je vstal ter nadaljeval s strogim glasom:
Vi zaslužite, da otrese m v svoji pravični jezi prah s svojih t 111 j.* ter pustim samega tukaj, varen plen hudiča iu njegovega kraljestva, kajti tjakaj boste gotovo prišli. Vi ste eden onih. ki •. sa k i dan pribijajo na križ našega gospoda .Jezusa Krista in za te stoje pripravljene dvorane pekla.
Ne rogajte se strašnemu imenu pekla, kajti to je glas, ki iu. v ^ e i t j m i i k o plamenov, ki pomeni stokanje in bolesti bičanih. Trp i< m ■.■ | i i sii večja kot si jih more človek predstavljati, kajti h, k<e_ia joivezalo na kolo ter bi umrl pod ščipanjem razbeljenih kl.-šč ter se nato prebudil v peklu, bi si želel nazaj po eksekuciji k..: f»o naj-.' 'ju Abrahama. Pač so kuge in bolezni človeškemu mesu l-ritke. »V gredo kot prepih jio vseh žilah ter napenjajo mišice kot c'a jih lio. ejo ra/trgati-. a muke pekla so kot rjoveč vihar bolečin, ki povzroča nepopisne muke in trpljenja.
Ilolnik s.' je obupno oziral naokrog: — Jaz nočem ničesar. — j«- mrmral. .laz nimam nobenega opravka niti z vašim peklom, nil i z vašim nebeškim kraljestvom. Jaz hočem le umreti, edinole umreti iu dragega nič. —
(iotovo boste umrli, — je rekel pridigar, — a na koncu temnega hodnika, ki vodi k smrti, sta le dve vrati, kojih ena vodijo k veselju nebeškega kraljestva, druga pa k mukam pekla. Druge poti ni mogoče najti, nikakor ne!
—	Vendar, duhovnik, vendar! Se ena pot je, kaj ne? Ali ni pub", globok! grob za one. ki so hodili svoja lastna pota. globok, teman f»rob, ki vodi v nič. v večni nič?
Ti. ki so hodili svoja lastna pota. ti plovejo proti kraljestvu satana. Teh kar mrgoli pred vrati pekla, visokih in nizkih, starih in mladih GnHejo se ter suvajo drug drugega, da uidejo zevajočemu bre/.dnu ter ki«eejo bolestno k onemu Rogu. kojega potov niso ho-t > • 11 hoditi, da jili spravi preko brezdna. Vpitje prepada je nad njih jjla.aiai in zvijajo s,- v strahu in bedi. Vrata pekla pa se bodo zaprla za njimi kot se zgrne voda nad tonečjm se.
To mi vendar le tako pripovedujete? Pri vašem poštenem imenu, ali je to kaj drugega kot izmišljotina?
—	I)m!
.laz pa nobeni imeti ničesar, nočem imeti nobenega opravka z vašim Bogom. Jaz sploh nočem v nebesa, jaz hočem le umreti!
Torej pa naj gre v strašno mučilnico za vek izgubljenih, kjer va'e kipe.-i valovi žveplene pare na nesrečne množice, kojih ud j 1 -.e '■> "v i .jo v strašnih bolečinah in kojih usta hrepene po zraku nie.l plameiii na površini. Njih telesa vidim plavati po površini kot ona e.d.-hov na morju in njih rjovenje je kot rjovenje zemlje, kadar' pr- ti '-sa njeno notranjost in njih bedi ni imena. Ah. če bi te moirio moje src«- rešiti s prošnjami, ti nesrečnež. Milost pa si je zastrla svoje lice in solnce usmiljenja je zašlo.
Torej naj mi pomaga, duhovnik, pomaga! — je stokal tTl-rii Kr -iijan. Zakaj si pa pastor, če mi ne moreš pomagati? Mol; za božjo voljo, moli! Ali ni v tvojih ustih nobene molitve? Ali m; pa daj svoje vino in kruli, v katerih je odrešenje kot pra-^ i jo. Ali so p a morda laži. grde laži? Pokleknil bom pred tvojega Ho;.., hot šolar ek. On je vendar tako silen, tako mogočen! Omeči ga. omeči in jaz se klanjam, klanjam, kajti več ne morem storiti. -- Molite!
l>a. jaz hočem moliti, hočem moliti, kolikor hočete! — in poklekni! je na posteljo ter sklenil roki. — Ali je prav tako? — je vprašal ter se ozrl v gospoda Jens. — In kaj moram reči? Pridigar ni odgovoril.
k a j rasa je klečal 1'rik Kristijan tako. s širokoodprtimi očmi katerih je blestela mrzliea. — .laz ne najdem nikakih besed,
1 :'<tor. je stokal. Oh gospod Jezus, vse so proč! — in naenkrat se je zgrudil v joku.
T i kuj zatem pa ji' zopel skočil pokonci, prijel za meč ter ga prelomil:.
Gospod Jezus Krist. glej. jaz razloniim svoj meč! — ter je dviund ol<a blesteča kosa kvišku. — Oproščenje, Jezus, oproščenje!
Pridigar j. izrekel nato besede sprave ter hitel, da ga spravi z Rogom, kajti videti je bilo, da bo le še malo časa živel.
Nato je gospod Jens poklical Ano Schumacher ter odšel.
Ker se je smatralo bolezen za nalezljivo, ni prišel k bolniku nob t: izmed ožjih sorodnikov. V neki sobi spodaj pa je bilo zbranih par sorodnikov in prijateljev, nadalje telesni zdravnik kralja tor par dvornih kavalirjev. ki so sprejemali obiske plemenitašev. poslanikov. častnikov, dvorjanov in svetnikov, ki so vsi prihajali, da se informirajo o stanju bolnika. Miru v bolniški sobi pa se vsled tega ni motilo in Tlrik Kristijan je bil zopet sam z Ano Schumacher.
Pričelo se je mračiti. Ana je položila par polen na ogejij v kaminu. prižgala par sveč ter sedla z molitvenikom v roki na stol. — Svojo avbo je potegnila naprej na lice ter kmalu zadremala. V predsobi sta se nahajala on brivec in en dvorni lakaj, za slučaj, da bi se ki j pripetilo. Sedaj sta oba ležala pri oknu na tleh ter kockala na preprogi iz slame, da bi kocke ne ropotale. V igro sta bila tako zatopljena, da nista preje zapazila, da se je neko splazi! skozi sobo, dokler ni dotična oseba izginila v bolniški sobi.
Ril je medikus, — sta rekla ter se prestrašeno ozrla drug v drugega.
Rila je Marija Grubbe.
Neslišno se je približala postelji ter se sklonila nad bolnikom, ki je mirno ležal ter spal. V motni, negotovi luči je bil videti tako bled in tuj. je imel tako mrtvaško čelo in trepalnice tako velike, da se je Marija prestrašila.
Pričela se je jokati. — Tako bolan si! — je zamrmrala. Nato je pokleknila pred posteljo, oprla svoja komolca na rob postelje ter mu zrla naravnost v obraz.
GLAS NATirvDA. 2. OKTOBRA. 101*.
On je zastokal ter odprl oči. Njegov pogled je bil iskajoč in nemiren.
—	Ulrik Kristijan, — je rekla ter položila svojo roko na njegovo rame.
—	Ali je še kdo drugi tukaj? — je stokal.
Zmajala je z glavo. — Ti si zelo bolan ? — je vprašala.
—	Da, kmalu bo konec vsega.
—	Ne, ne, to ne sme biti, kajti kdo mi ostane, če pojdeš ti! Ne, ne, ne, kako naj to prenesem?
—	Živeti? — Lahko, lahko je živeti; a jaz sera zavžil kruh in vino smrti ter moram umreti.... da. da, da.... kruh in vino. — meso in kri. ... Ali vrjameš to?
—	Ne. ne. ne. v imenu Jezusa Krista, v imenu Jezusa Krista! Izreči molitev, dete. zelo močno molitev!
Marija je sklenila roki ter molila.
—	Amen. Amen! Prosim, še enkrat. Jaz sem tako velik grešnik, otrok, in treba je veliko molitve. Se enkrat, prosim, dolgo molitev, z mnogimi besedami, mnogimi besedami! Ali ne? — Zakaj pa ne? Zakaj pa se vrti postelja? — Drži močno! — Vse se vrti v krogu.... Kot vrtinec bolečin, večni vrtinec in.... ha. ha, ha.... ali sem zopet pijan? Kakšna igra pa je to? In kaj za vraga sem zopet pil? — Vino? — Gotovo, bilo je vino, katero sem pil! Veselo, moje dete, poljubi me. moja sladka jarčica !
Cenjenim naročnikom t Utafi, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
Ljubiti se, veseliti, je raj na zemlji!....
Poljubi me. moja golobičica! Jaz sem tako mrzel, ti pa tako okrogla in gorka!.... Poljubi me gorko, ko si tako bela in gladka ____
Sklenil je svoji roki krog Marije ter pritisnil prestrašeno dete k sebi. V tem trenutku se je zbudila Ana Schumacher ter videla, kako se poljubuje bolnik z neko žensko. Preteče je dvignila svoj molitveuik ter kričala:
—	Ven, ti peklenska babniea! — Ali ne sedi ta zver ter se igra z umirajočo milostjo? — Ven, kdorkoli si — nesrečni poslanik sovražnika človeka, peklenskega satana!
—	Satan! — je kričal Lirik Kristijan ter pahnil Marijo Grubbe ves preplašen vstran. — Odstopi od mene, Satanas! — Ven, ven! — ter se je pričel križvai. — O ti prokleti Satan! Zavesti si me hotel v moji zadnji uri v greh v tej zadnji uri, ko mora biti človek previden. Proč. proč. v blaženem imenu Gospoda, ti prokleta postava! — S široko razprtimi očmi ter grozo v vseh potezah je stal na postelji ter kazal na vrata.
l>o smrti prestrašena in vsa iz sebe je planila Marija Grubbe iz sobe. —
Bolnik se je zopet vrgel na kolena ter molil, molil, dočim je Ana Schumacher počasi čitala molitev za molitvijo iz knjige z velikimi črkami....
Par ur pozneje je Lirik Kristijan umrl.
(Nadaljuje se).

Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po................ 50c. ,,
Drožnik 4 pallone za ..........................$11.00 | |
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
„ 4 gallone (sodček) za..........$16.00
Za obilno'narofcbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Obit
■^Wt*' m	■ M	»i ^ft
dobit« "GLAS NARODA" skozi Štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list selo razširjen, "^gf Vm o« ob je lista je organizirano in spada v strokovno unij«.
Veliki vojni atlas
Mr. OTO PEZDDt,
ki je pooblaščen pobirati narotnt ao in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda'*.
Prosti nasvet in informacij* priseljenim
•*?H Bim« e« ladnatriBi am4
Immigration" sa driav« Ur*
York varaj« im pomaga priaelja* eex, ki se bili odeparj«si, oropa ai ali ■ katerimi n j« slabe ta* zal«,
Brezplačno m daje nasvet« pr seljsaeem, kateri so bili oslepai jaai od bankirjev, odvetnikov, ti I«tmt a zemljišči, prodajal«e~* parofcrodnih listkov, spremljava) «ev, kažipotov Im posestnikov f*
itn*.
Daj« se informacije v aatsrai satijakih aadevaki kak« drftavljsn, kjer ss oglasiti sa 4? ž&vljaask« listin«.
Sorodniki naj bi se sestali s pil selj«n«a na Mills Island* «11 prt B«7|8 Office.
OliATNI DXLATOK DKPABTMINV
(Stat« Department of Lato)
BUREAU OF INDUSTRIE* AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torka t M last 39th St., odprt vsaki dan «d 9 zre sjntraj do 9. pop«ldnl to * «r«de svete? ed 8. d« 11 IU

FOZOB ROJ AKT t
Najbolj n-' ipeSno ta»-žilo za {enake in moške . lase, kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. kakor tndi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. k ob ti bol al! trganje t rokah. nogah in križn v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture, kraste in grinte. potna noge, kurje oči. bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za 55.00. Pttit« takoj po canik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHtnC, IMS K MIh M, Clcrelaai, Ohto.
vojskujočih se evropskih držav in pa kokraij-stdh posestev vseh yelesil
Obsega 11 raznih zemljevidov, •a lOtih straneh in vsaka stran je 101 pri 13* palca velika;
Cena samo 25 centov.g
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov ■a 8 stransb, vsaka stran 8 pri 14 palcev.!3^ Csna samo IS centov. | Ti! zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da s« vsat lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Število prebivalcev držav in posameznih meHt. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo^posamesn« države.
Pošljite 2Sc. ali pa 15c, v znamkah in natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri v«čjsn edjema damo popuafc
Siovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. i:
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZRE21TE TA KUPON)
1
Ta POSEBNI KUPON js vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako ss ga predloži skupno s devetdesetimi (90) ali vei r«« dimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki u lih HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO„ Premium Dept. 490 Broome St, New Torte, B. T (Ta ponudba ugasne 3L decembra 1919.)
-t) to. ^ZGSOl&iQZC^QZ fŠOZGSOTG	C5 T) " ' 1C
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih {=3© Cena 15 centov.
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln dršavnlkl o knjigi Sctiner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim nitt-
kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga Ml« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla nmlsms Btael al bilo na svetn tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanja-ga čana. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljši Ca si. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Led. Jakobovski: To knjigo bi Človek najrajie poljubil. V dno area me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem t nekem gozdu pri Krieglacb in sem bral knjigo z naslovom "Doli ■ oroŠ-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem ilvljenjn. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar mm ;lh kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spi
šali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 ▼ Berlins) : Ne Kr7"» slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po-nndiL Naj bi čudi ta knjiga našia svoje apostolje, ki bi Bi injo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewrid Je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-m strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta Ženska Be rta pL Suttnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ar temu delu. utrflw As se ne bo nlkdo več navduševal sa vojno, če bo prebral to knjigo CENA M CENTOV.
NMočaJte Jo vi:
Siovenic Publishing Co.,
<2 Cortlandt Street, New York City, N. T.
! |

!
i


"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V tST ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJI
AO JAJCI NAROČAJTE SB NA HLAJb NABODA", NAJVEČJI 4TONiKl DNEVNIK V EDI
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Siovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino-
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 SL Clair Ave., Cleveland, Ohio.