PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XX. St. 29 (5712)
TRST, torek 4. februarja 1964
»Samo nemško ljudstvo, zaključuje Ulbricht, bo lahko odločalo o rešitvi nemškega vprašanja in o združitvi obeh Nemčij. V sedanjem položaju bo moč doseči enotnost miroljubne Nemčije, ki bi imela od. noše dobrega sosedstva z vsemi drugimi državami, samo s pogajanji o razorožitvi na podlagi enakopravnosti med obema nemškima državama in na podlagi ustanovitve konfederacije: obeh Nemšij.s
brez nadzorstva, zaradi česar je potrebna največja previdnost.
Dvodnevno stavko, in sicer od 10. do 12. februarja so napovedali tudi sindikati^ bolniških asistentov, ker' se zavlačuje ureditev njihovega službenega položaja. Ce spor ne bo rešen, ge bo stavka ponovila od 17. do 21. februarja in hkrati se bo začela upravna stavka za
BUKAREŠTA, 3. — Danes zjutraj je na vabilo centralnega sveta tolmunskih sindikatov .pridela, v glavno mesto Romunije delegacija jugoslovanskih sindikatov pod vod-
p v3?-*
Ravnatelj načrta
E;\
Med svojim bivanjem je Kiprianos izročil prep ga odgovora predstavnik zunanjega ministrstva, ki zdravil na letališču.
narodov o trgovini in razvoju, ki ie bo začela 23. marca v 2enevi. Razen začasnega dnevnega reda konference bodo predstavniki 32 držav obravnavali na tem — tretjem. in zagnjem —^ sestanku odbora tudi predlog o ukrepiir.za reševanje temeljnih problemov, s katerimi se bodo ukvarjali predstavniki kakih 120 držav na sestanku v Ženevi na skoraj trimesečnem zasedanju.
Po vesteh iz OZN bo pripravljalni odbor razpravljal o posameznih skupinah predlogov, predvsem o stabilizaciji dohodkov držav v razvoju, ki so najbolj odvisne od obsega izvoza in plasmaja surovin. Predlagamo je namreč, naj bi industrijsko razvite
Rankovič na razgovoru
i o dosedanjih
ektivah gradit-eh državah. Z ugotovili ugo-lojnega sodelo-
gospodarstva,
k -
Jutri bo v vsej Italiji stavkalo nad milijon državnih uslužbencev
Danes stavkajo nameščenci kemijske stroke, drugi teden pa bodo stavkali asistenti v bolnišnicah
RIM, 3. — Stavka državnih uslužbencev in javnih uslužbencev sploh, ki je določena za sredo, bo ena najobsežnejših dosedanjih stavk na tem sektorju. Stavkalo bo nad milijon nameščencev.
Gre za osebje posameznih ministrstev; osebje vseh osrednjih m drugih uradov državne uprave, železničarjev, poštne nameščence, šolnike in šolsko osebje. Protestu z zahtevo za izboljšanje prejemkov se bo pridružilo tudi 400X100 državnih u-pokojencev.
Minister za reformo državne- u-Prave Preti je v svojem nedeljskem govoru v Riminiju omenil tudi napovedano stavko in je izja-
vil, da je vlada pokazala dobro voljo, ter je ponovil ponudbo, naj bi vprašanje poenotenja plač m mezd začeli reševati v postopnih razdobjih. To stališče so potrdili tudi na današnji seji vlade.
Poštna uprava je zaprosila ministrstvo za obrambo za dovoljenje, da lahko uporablja vojaške kamione za prevažanje pošte. Razen tega je poštna uprava pozvala sindikate, naj oprostijo obveznosti ■n«iiiiiimiiiiiii1iiimimiimMllmillml|I|II11I111I]1II11II1IlnllllllMIlllllllllliiiii|ii|ii|iiiiiniiii]iin.„„„
Zaključek razgovorov Rankovič-Kadar
Janoš Kadar in Aleksander
Budimpešta, 3. — Delegacija
K KPJ pod vodstvom tajnika in podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča je zaklju-čda danes svoj tridnevni prijateljski obisk na Madžarskem, kjer ie bila gost madžarske socialistične delavske stranke. V Budimpešti je delegacija CK ZKJ v razgovorih z delegacijo madžarske socialistične delavske stranke pod vodstvom prvega tajnika Janoša adarja v prisrčnem ozračju iz-
menjala informacije rezultatih in ve socializma v zadovoljstvom so den razvoj vanja na področju kulture in drugih področij družbenega življenja in da je ta razvoj koristen ne le za obe državi, temveč da prispeva v borbi za socializem in mir na svetu sploh. Delegacija CK ZKJ pod vodstvom Rankoviča je odpotovala danes iz Budimpešte v domovino.
do stavke tiste nameščence, ki so nujno potrebni pri delu, ki se ne sme .prekiniti, kakor na primer pri telefonu, telegrafu in pri radijskih postajah za ladje na odprtem morju.
Ministrstvo za promet pa javlja, da so pripravili načrt, na podlagi katerega bo vozilo samo majhno število vlakov na glavnih progah s pomočjo vojaškega osebja. Isto ministrstvo opozarja, da bodo vsa železniška križišča zaradi stavke brez nadzorstva, potrebna
Dvodnevno 10. do 12. tudi
ga
bo od
se bo
nedoločen čas.
Tudi nameščenci v kemijski stroki, včlanjeni v CGIL, CISL in U1L so zaradi prekinitve pogajanj
za novo delovno pogodbo sklenili začeti od torka, 4. februarja stavko za nedoločen čas za vse izredne ure. Od četptka 6. februarja dalje bo 48-urna stavka. Od 11. februarja dalje pa druga 48-urna stavka. Tajništvo vseh treh sindikalnih organizacij se bo ponovno sestalo v petek, 14. t.m., da se dogovorijo o nadaljnjih ukrepih.
Nova naročila kubanske vlade v Angliji
LONDON, 3. — Kubanska vlada je podpisala naročilo za nakup drugih tisoč avtobusov pri britanski avtomobilski družbi «Ley-land» v prihodnjih štirih letih. To je danes javila družba, ki je nedavno sklenila s Kubo pogodbo za dobavo 400 avtobusov. Kakor je znano, je ameriška vlada ostro reagirala na omenjeno dobavo avtobusov in pritiskala na londonsko vlado, naj prepove nadaljnjo trgovino s Kubo.
re-s ka-pred-
Po vestel ljalni odbor meznih vsem o
žav v razvoju, ki so visne od obsega izvoza ja surovin. Predlagamo reč, naj bi industrijsko
,,|l""M"ililillllluIllllmi[|MiMM|ilimiii||illiIMil|||||t|M|tli,|JI1I|])|J,J,mnllll[I[n1lmlMllllnmi)|mm,,||M|Mil|[J|1tim),||||||||mMii)i[|iii|||l()i,iil|ii|iii|iimimi
S SEJE MINISTRSKEGA SVETA
Ministri so soglasno odobrili poročilo o zunanji politiki
Vlada sprejela tri zakonske ukrepe v zvezi z uveljavljenjem deželne ureditve IS milijard za graditev trgovskih ladij • PSI in KPI za priznanje LR Kitajske
3’ — Na današnji seji ministrskega sveta so razpravna*1 ^ zunanjeP°1iti6nih vprašanjih; pred tem so se zadržali kon^danjein stavkovnem gibanju državnih nameščencev, na “cu pa so odobrili nekatere ukrepe za uveljavljenje ustave, zunanji minister Saragat je poročal o vsebini razgovorov, ki žavJt-lmel z ameriškimi, angleškimi in zahodnonemškimi dr-^ila diskus''° položa^u na cipru- Po njegovem poročilu je sle-
Po radioteleviziji je Saragat izjavil, da so na teh razgovo-«delali za utrditev miru v varnosti države. Tako v Wa-Rim t°nu, kot v Londonu in svrSu ,sm° ponovno potrdili .\°jalnost do atlantskega mto lStva m nakazali velike eze zgodovinskega razvoja,
Vt,. spremenil atlantsko za-T ™ v0 v atlantsko skupnost.
Evroria razv°j bo mogoč le, če se Pa ne bo ostala zaprta vase’ Hmpak če bo odprta za dru-li.ne T°^ratične države naše ce-- ’ Kl .danes niso vključene v
borožitve. Končno smo obrazložili glavne poteze politike, da bi pomagali narodom, ki so postali pred kratkim svobodni.#
V diskusijo o poročilu Saragata so posegli: Nenni, Piccioni, Reale in Moro. Poročilo so nato odobrili soglasno. Tudi Nenni je podčrtal, da je bilo poročilo dokumentirano in v skladu s sporazumom med štirimi strankami Minister Delle Fave je potrdil novinarjem, da so na seji razpravljali tudi o vprašanju Kitajske in Cipra.
Po diskusiji o poročilu Saragata je podpredsednik vlade Nenni poročal o uveljavljenju ustave, zlasti kar zadeva deželno ureditev in referendum, nato pa so odobrili tri zakonske osnutke, ki se nanašajo na deželno ureditev, in sicer osnutek o konstituiranju in poslovanju deželnih oiganov, osnutek o načelih in prenosu funkcij glede občinskih območij na dežele in končno osnutek, ki vsebuje določila o dodelitvi državnega osobj za prv ‘	'*	*	“
uradov.
Ministrski svet ni mogel razpray> ljati o zakonskih ukrepih, ki za-razmmoževanju jedrske o- devajo kmetijstvo, ker je bil od-
Prerk?0 trrišče. Pri tem mislimo si sem na Veliko Britanijo, ker meril« °4 zamisliti, da bi se A-vsem a Povezala tesneje in na po-Po • . e,Jakapraven način z Evro-Veliv* ifatere bi bila izključena ell'ka Britanija.
?mo 23 mednarodno postavk?36;, lzha5ajoč iz pravilne po. nemu ’ ?a» naklonjenost miroljub-harekni resevar>ju vseh vprašanj ske	*ele2ni zakoni atom-
na nnm\,zarai5i katerih bi voj-netaP ven‘la uničenje našega pla-sem - , tem miroljubnem duhu mo m.a^vZal Podporo, ki jo bo-hovešoJ3111- vsem pobudam urav-žitvo ■ ln konriolirane razoro-
izo«niilin vsem Pobudam, da bi se razmnoževan in
šoten minister za kmetijstvo Fer-rari Aggradi; začeli pa so razpravo o zakonskem osnutku, ki zadeva referendum.
Ministrski svet je končno odobril tri zakonske ukrepe, ki predvidevajo izdatek 15 milijard lir za graditev novih trgovskih ladij, za njihovo opremo ter zg popravilo starih trgovskih ladij.
V nedeljo so nastopili s svojimi govori nekateri vidnejši predstavniki političnih strank. Tako je Lombardi (PSI) govoril v Milanu in Sestu San Giovanni ter odkrito priznal, da delo levega centra ne smemo ocenjevati na podlagi takojšnjih rezultatov, ki morejo biti le »delni, počasni in dragi#, ampak po tem, kar bo mogel izgraditi v doglednem času. Lombardi je nato podčrtal, da so socialisti predvidevali sedanje težkoče, vendar pa da si Kljub temu ni moč zamisliti v sedanjih razmerah na prednejše vlade od se ‘ radi tega so v zmoti listi, ki no zapustili stranko vzročili razcep, ki da je »protisloven in reven, kar zadeva ideološko utemeljitev#. Lombardi je hkrati podčrtal potrebo, da Italija čimprej prizna Ljudsko republiko Kitajsko. Enako zahtevo je postavil tudi Ingrao (KPI) v svojem govoru v gledališču »Adriano# v Rimu, hkrati pa je poudaril, da Italija ne sme sodelovati pri morebitnem pošiljanju čet NATO na
Veechietti (PSIUP) je v Bologni zatrjeval med drugim, da je namen levega centra, čim manj obnoviti, da bi čimveč ostalo po starem#.
zmeran na-
anko in po-
države ukinile kvantitativne o-mejitve in zmanjšale ali popolnoma ukinile carinske in druge ovire za uvoz sorovin. S tem bi lahko države v razvoju povečale obseg izvoza, ki je v minulem desetletju stagniral ali upadal, čeprav je izvoz industrijskih proizvodov stalno naraščal;
razvoju in membe gojeV stvo za
iiiiimmitiiiiimiiiti urinu
Ulbrichtov odgovor na pismo Hruščova
BERLIN, 3: — Predsednik vzhodnonemškega državnega sveta in predsednik vzhodnonemške komunistične stranke Walter Ulbricht pravi v odgovoru na pismo Hruščo-va, s katerim je ta predlagal sporazum proti uporabi sile pri reševanju ozemeljskih sporov, da Vzhodna Nemčija v celoti podpira predlog, ki je v skladu s koristmi nemškega ljudstva.
»Nemška demokratična republika, dodaja Ulbricht, je prva nemška država, za katero ni več problema vzhodnih meja. Vzhodna Nemčija ne postavlja nobene ozemeljske zahteve do drugih držav, ker je priznala mejo na Odri in Nisi kot neizbežno posledioo hitlerjevske vojne#.
Hi uspel poskus z «Rangerjem-6»
Raketa je sicer zadeta Lano, at pa oddala niti ene tologratije od 3000, kakor so jih napovedovali * Poskus kodo ponovili čez en mesec
»Ranger# Harris M. Schurmeier kaže na obli področje na Luni, kamor je padla raketa
HUNIH

Demonstracije ciprskih študentov proti vojaški intervenciji NATO
V	nekaj dneh bo sporočen odgovor ciprske vlade na angleško-ameriški načrt - Ciper obtožuje Turčijo, da se pripravlja na vojno
V	Kairu obsojajo poskuse, da Ciper znova postaja oporišče NATO
sides je poslal danes pismo predsedniku Varnostnega sveta, v katerem obtožuje Turčijo, da dela vojine pripjave z namenom, da te. rorizira ciprsko prebivalstvo in ga prisili, da sprejme razdelitev otoka na dva dela, enega grškega, drugega turškega.
Rosides poudarja v svojem pismu, da turški teroristi silijo člane turške skupnosti, da zapuščajo mešane grško-turške vasi in da se selijo v turški del otoka v okviru načrta za razdelitev otoka.
ATENE, 3. — Ciprski zunanji minister Kiprianos, ki se je na poti v London ustavil v Atenah, je izjavil: «Uraden odgovor ciprske vlade na angleško-ameriški predlog za ustanovitev mednarodne sile bo uradno izročen prizadetim vladam v nekaj dneh po diplomatski -poti.#
Minister ni hotel povedati vsebine odgovora. Izjavil pa je, da bo nadaljevanje razgovorov po • izročitvi odgovora odvisno ne samo od stališča ciprske vlade, temveč tudi od stališča drugih prizadetih vlad.
Opazovalci so mnenja da te besede pomenijo, da je Makarios postavil nove predloge.
v Atenah ciprske-grškega ki ga je po-
na letališču.
V Nikoziji so bile danes velike demonstracije grških študentov, ki so korakali pred ameriškim poslaništvom in vzklikali proti pošiljatvi vojaštva NATO na Ciper. Se prej so demonstranti šli pred predstavniško zbornico ciprskih Grkov, kjer jim je predsednik Makarios v kratkem nagovoru izjavil, da se strinja z njimi in jih je pozval, naj se razidejo, ter poudaril, da sedanji čas ni primeren za demonstracije.
Tanjug poroča iz Aten, d& je več atenskih časopisov priobčilo kritike grške vlade zaradi privolitve v anglo-ameriški predlog glede poši-ljatve vojakov NATO na Ciper. Časopisi poudarjajo, da Je OZN Izključna avtoriteta za reševanje ciprskega problema.
Glasilo demokratične levice «Av-gi» piše, da so «uradniška grška vlada, dvor in voditelji meščanskih strank s tem, da so privolili v an-gloameriški predlog, izdali Ciper#, časopis dodaja, da bi uresničenje tega predloga pomenilo izgubo neodvisnosti Cipra in novo obdobje o-kupacije izmučenega ciprskega ljudstva.
Konservativni «Etnikos Kiriks# meni, da pošiljatev sil NATO na otok ni v korist samoopredelitvi Ciprčanov, marveč pomeni podporo turškim aspiracijam.
Vodstvo demokratične levice je imelo izredno sejo, na kateri so sprejeli proglas z zahtevo, naj bi ciprski problem takoj obravnavala OZN in naj se ukineta londonski in zilriškt sporazum o Cipru. Proglas zahteva, naj na otok pridejo sile OZN, ki naj bi ohranile red.
Tanjug poroča, da v Kairu sprejemajo kot element zaostrovanja v vzhodnem Sredozemlju poskuse Velike Britanije in ZDA, da bi na Cipru postavili novo oporišče atlantskega pakta in s tem pripeljati v negotovost neodvisnost te republike. Kairski krogi menijo, da so le zahodne sile krive za ciprsko krizo, kt jo poskušajo izkoristiti za uveljavitev svojih strateških smotrov, kar pa je v nasprotju s splošno tendenco svetovne pomiritve.
Kairo je najbolj zaskrbljen zaradi tega, ker se zahodne sile očitno prizadevajo ustvariti novo veliko vojaško oporišče v neposredni bližini arabskega sveta, komaj 80 milj od Sirije in Libanona in 250 milj od Egipta. V živem spominu je leto 1956, ko so Ciper pod britansko oblastjo izkoristili kot najvažnejšo bazo za znani tristranski napad na Egipt. Neodvisni Ciper Je res sprejel obveznost, da ne dovoli izkoriščanja svoiega ozemlja za napade proti arabskim sosedom, vendar se glede na delikatnost odnosov na srednjem vzhodu kairski politični krogi nagibajo k sklepu, da pomeni manever dveh velikih zahodnih sil podporo Izraelu in ofenzivno 'opozorilo arabskim državam.
Ciprski predstavnik v OZN Ro-
Dopisnik «Reuterja» izgnan iz Moskve
MOSKVA, 3. — Agencija Tass javlja, da je tiskovni odsek sovjetskega zunanjega ministrstva pozval angleškega dopisnika agencije »Reuter# Johnsona, naj zapusti Sovjetsko zvezo. Agencija dodaja, da se Johnson ni ravnal niti »po najosnovnejših pravilih o resničnosti svojih informacij, ker je pošiljal poročila o Sovjetski zvezi, ki so vse. bo vala grobo obrekovanje sovjetskega ljudstva in sovjetske notranje politike#. Načelnik tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu Je Johnsonu, katerega je poklical v svoj urad, rekel, da so njegova poročila grobo potvarjala dejstva glede Sovjetske zveze In njih namen je bil obrekovati Sovjetsko zvezo in njeno ljudstvo ter zastrupljati o-
zračje v odnosih Sovjetske zveze drugimi državami.
Dineš Sing v Ljubljani
LJUBLJANA, 3. — Namestnik indijskega zunanjega ministra Dineš Sing, ki je včeraj prispel v Ljubljano, je obiskal, danes tovarno »Litostroj#, kjer se je po ogledu tovarne več časa razgo-varjal z . ravnateljem tovarne Kogovškom. »Litostroj# namreč že več let uspešno izvaža svoje izdelke na indijsko tržišče. Po obisku »Litostroja# je Dineš Sing obiskal muzej ljudske revolucije v Ljubljani.
Včeraj je namestnik indijskega zunanjega ministra obiskal Kranj, kjer se je razgovarjal s predsednikom okrajne skupščine Koširjem in njegovi sodelavci in se zanimal za funkcioniranje komunalnega sistema. Namestnik indijskega zunanjega ministra Sing Dineš se nocoj vrača v Beograd.
Sovjetski protest Zahodni Nemčiji
MOSKVA, 3. — Tass javlja, da je sovjetska vladi protestirala pri zahodnonemški vladi proti »nekaterim nedopustnim vojaškim u-krepom, ki so skrajno nevarni#.
Sovjetska vlada je protestirala zaradi priprav se izdelovanje raketnega orožja v Zahodni Nemčiji.
Podoben proteat so poslali tudi ameriški, britanski in francoski vlaM. Sovjetska nota pravi dalje: »Zaligdnonejnška, >lade se trudi, da bPiSlili tako politiko, kl ntj poveča mednarodne spore in ki
naj še bolj onemogoči sporazume in sodelovanje med državami. Mi-litarizacija Zahodne Nemčije in pobude za oborožitev te dežele so groba kršitev mednarodnih obveznosti, čemur miroljubni narodi odločno nasprotujejo.#
DŽAKARTA, 3.	— Agencija
»Antalra# poroča, da je indonezijska vlada sklenila nadzorovati vsa angleška podjetja, ki so iih prejšnji mesec zasedli indonezijski delavci kot odgovor na ukaz angleških oblasti v Hong Kongu, naj pridržijo nekatere ladje, polne indonezijskih romarjev, ki so potovali v Meko.
PASADENA, 3. — Ameriška vesoljska raketa #Ranger 6» je včeraj v vnaprej določenem času, ob 10.24 padla na Mesec in sicer v «Mirno morje#, vendar pa njene televizijske kamere niso prenesle na Zemljo niti ene od 3000 predvidenih fotografiji Mesečeve površine.
Vzroki tega neuspeha še niso znani in jih bodo po izjavi ravnatelja eksperimentalnega laboratorija v Pasadeni VVilliama Picke-ringa analizirali v naslednjih dneh. Pickering je sporočil, da televizijske kamere niso delovale, kakor so jim naročali z Zemlje. Za sedaj je ugotovljeno, da se luči na televizijskih kamerah niso mogle segreti, preden je »Ranger 6» padel na Mesec.
Neki funkcionar v NASA je izjavil, da je neuspeh «Rangerja 6» veliko razočaranje, dodal pa je, da je prav možnost takih neuspehov razlog za to, da je predvideno serijsko izstreljevanje takšnih raket na Mesec. Sporočil je, da bo naslednji «Ranger» pripravljen za polet čez mesec dni.
«Ranger 6» je v nekaj manj kot 66 urah preletel pot 385.000 km in z balističnega vidika izpolnil nalogo, saj je padel na Mesec komaj 20 milj daleč od določenega mesta.


DANES
Napoved, da bo ameriški satelit »Ranger 6» v nedeljo dopoldne ob 10.24 zadel Luno, se je izpolnila. NI pa se izpolnila napoved, da bo satelit deset minut prej oddajal na Zemljo 3000 fotografij Lunine površine z razdalje približno 600 metrov, ker televizijske kamere niso delovale, in v poučenih krogih trdijo, da se je to zgodilo zaradi tega, ker se niso pravočasno segrele žarnice telekamer. Iz tega sledi, da dejansko izstrelitev satelita »Ranger 6» ni izpolnila naloge, zaradi katere je bil satelit zgrajen in izstreljen skupaj z vsemi ostalimi prejšnjimi prototipi, ki glede prenašanja fotografij niso izpolnili pričakovanj.
V Italiji pa bo jutri vsekakor najvažnejši dogodek stavka državnih in jjavnih uslužbencev sploh. To bo ena najobsežnejših dosedanjih stavk na tem področju: stav-
..........................um.umnim
iiM
SKLEP KONGRESA'
SOCIALISTIČNI; STRANKE
Gaston Defferre bo kandidiral za predsednika francoske republike
PARIZ, 3. — Izredni kongres francoske socialistične stranke (SFIO) se Je včeraj končal s soglasno osvojitvijo predloga vodstva stranke, po katerem bo župAn Marseilla Defferre kandidiral na volitvah za predsednika republike konec prihodnjega leta. Defferre je za sedaj edini kandidat opozicije za te volitve, in socialisti si bodo prizadevali, da bi njegovo kandidaturo podprle tudi druge stranke.
Medtem ko nekzteri menijo, da
kandidatu ne bi bilo treba vezati rok, pa drugi spet menijo, da ni treba vezati rok niti stranki, ki je uveljavila njegovo kandidaturo. Defferre sam, ki je sinoči govoril več kakor dve uri, ni pripomogel, da bi bilo vprašanje popolnoma osvetljeno, zato je bilo tudi po njegovem govoru dosti najrazličnejših sodb o tem, kako si Defferre zamišlja samega sebe na prestolu predsednika republike. Defferre zahteva od stranke, naj bi mu dala zaupnico, ni se pa izjasnil o tem, ali bi želel biti predsednik, ki bi opravljal funkcije na podlagi ustave iz leta 1958, ali na podlagi sedanje, v katero je de Gaulle vnesel nekatere spremembe, ki so omogočile predsedniku republike, da se uk-
varja z vsemi izvršnimi posli, da ihenja predsednika vlade, da imenuje nove ministre itd.
Glavni tajnik SFIO Guy Mollet ima nekoliko drugačne in bolj določene koncepcije o odnosih med stranko in njenim kandidatom. Zavzema se za reformo ustave, ki naj bi v politično življenje države povrnila parlamentarno nadzorstvo. Odločbe šefa vlade gredo namreč zdaj popolnoma mimo tega nadzorstva. Guy Mollet zato sodi, da mora socialistična stranka naglo, najmanj pa v treh mesecih sprejeti sklep a teh vežnih vprašanjih.
Guy ■ Mollet tudi meni, da bi bilo bolj normalno, da bi najprej določili taktiko in program stranke glede predsedniških volitev in
da bi šele potem govorili o socialističnem kandidatu. Qn tudi ugotavlja, da je bila stranka prisiljena na obrnjeno proceduro, ker je začel o Defferru najprej pisati tisk in šele nato so govorili o njem v stranki.
Guy Mollet in številni drugi govorniki so opozorili na osnovno nalogo, naj bi v Franciji odstranili degolizem, pri čemer pa ne bi bilo dobro pozabiti, da je o-snovni cilj socialistov ustvaritev socialistične družbe.
Francoski komunisti so v svojem tisku izrazili nezadovoljstvo, ker socialisti na svojem kongresu niso posvetili dovolj pozornosti vprašanju sodelovanja in skupnega programa, ki ga komunisti predlagajo socialistom za kampanjo predsedniških volitev. Hkrati tudi ugotavljajo, da Defferre v svojem včerajšnjem govoru sploh ni govoril o sodelovanju s komunisti. Nedavno je na nekem sestanku socialistov marsejskega območja kategorično izjavil, da si ne želi takšnega sodelovanja.
kalo bo namreč nad milijon oseb, ki pripadajo posameznim ministrstvom, vsem osrednjim in drugim uradom državne uprave, kamor spadajo tudi železničarji, poštni nameščenci, šolniki in poštno o-' sebje. Protestu stavkajočih se bo pridružilo še 400.000 državnih u-pokojencev. Stavkajoči in upokojenci zahtevajo poenotenje in zboljšanje •prejemkov ter se ne zadovoljujejo z izjavo člana vlade, ki je dejal, da je vlada pokazala dobro voljo, in je ponovil ponudbo, naj bi se spor začel reševati v postopnih razdobjih. Že danes pa bodo začeli stavkati na-mečenci kemijske stroke, ki so včlanjeni v treh glavnih in največjih sindikatih zaradi prekinitve pogajanj za novo delovno pogodbo. Stavka bo veljala za nedolo-, čen čas glede vseh izrednih ur, od četrtka dalje pa bodo stavkali dva dni, nato pa od 11. t. m. še nadaljnja dva dni.
Po pritisku grške vlade na an-gloameriški predlog o pošiljanju atlantskih čet na Ciper je prišlo najprej pozno zvečer do demonstracij ciprskih grških študentov v Atenah, včeraj pa do demonstracij grških študentov na Cipru, in sicer v Nikoziji, kjer so korakali pred ameriškim poslaništvom in vzklikali proti pošiljanju voja-jaštva NATO; še pred tem pa so demonstrirali pred predstavniško zbornico ciprskih Grkov in Makarios je demnostrantom izjavil, da se z njimi strinja, čeprav po njegovem mnenju sedaj ni primeren čas za demonstracije. Ciprski zunanji minister pa je včeraj v Atenah izjavil, da bodo ciprski odgovor na angloamerlški predlog u-radno izročili prizadetim vladam šele čez nekaj dni; vsebine odgovora pa ni hotel povedati.
Danes se bo v Ženevi nadaljevala razorožitvena konferenca, po tem ko so se voditelji štirih zahodnih delegacij včeraj sestali na posvetovanje, na katerem so verjetno razpravljali o dokumentu, ki ga je prinesla v soboto posebna vzhodnonemška delegacija in izročila delegatom SZ in ZDA. V dokumentu se predlaga sporazum med obema nemškima republikama, s katerim bi se skupno odrekli atomski oborožitvi, ker je sporazum o propustnlcah v Berlinu dokazal, da je sporazum med Nemci mogoč; ženevska konferenca mora zahtevati od skupščine OZN, naj priporoča atomskim državam postopni umik jedrskega orožja z nemškega ozemlja in proglasitev obeh Nemčij za brea-atomsko področje.
M *	*
Ste*"
Iv' s«
|'rgnštC&zf
Sgb /
■	, :y
; tniffosfT (>
'■**> f:
4
wmmm j&i*
in rarinslio-lriiiiviiislia
(5
Države v razvoju so le posredno in delno interesirane za bližnja carinsko-trgovinska pogajanja v okviru GATT. Tako imenovana Kennedyjeva runda je u-smerjena prvenstveno na znižanje carin med industrijsko razvitimi državami, kar pomeni, da je njeno težišče na industrijskih izdelkih. Ni znano, koliko bo zajela kmetijske pridelke zmernega pa-au, za katerih izvoz so interesirane samo nekatere izmed manj razvitih držav. Trgovina z mesom, žiti in mlečnimi izdelki naj bi bila urejena s posebnimi blagovnimi sporazumi, neodvisno od carinskih pogajanj. Vendar to ne pomeni, da sama carinska pogajanja ne bodo vplivala na rešitve tudi glede teh proizvodov ln obratno.
Za države v razvoju, ki so nekatere manj, nekatere bolj interesirane za Kennedjrjevo rundo in njene rezultate, se kažejo rezultati aktivnosti GATT v izpolnjevanju programa akcije, ki predvideva izvajanje nekaterih konkretnih ukrepov v korist trgovine manj razvitih držav: status quo glede uvajanja novih količinskih omejitev, postopno ukinitev sedanjih kontingentov, ukinitev carin na tropske proizvode, znižanje in ukinitev carin na surovine, polizdelke in gotove izdelke in končno možnost preferenciala, ki bi jo industrijske države dale za uvoz polizdelkov in končnih izdelkov, ki izvirajo iz manj razvitih držav.
Ne bi mogli reči, da pri izvajanju programa akcije ni bilo nobenih rezultatov. Bili so, vendar niso izpolnili pričakovanj manj razvitih držav in te z njimi ne morejo biti zadovoljne.
Status quo glede novih količinskih omejitev je bil dosledno upoštevan. Ni se zgodilo, da bi na uvoz iz držav v razvoju uvedli nove kakovostne omejitve. Vendar je bilo malo primerov, da bi bile ublažene ali ukinjene obstoječe omejitve, čeprav najpogosteje niso v skladu z določili GATT. Kar zadeva tropske proizvode, je večina industrijskih držav s 1, januarjem 1064 ukinila carine za uvoz čaja in tropskega lesa. Švedska je ukinila tudi notranje takse na kavo. Na področju znižanja carin za kavo in liberalizacije trgovine s kakaom, pa so uspehi zelo skromni, celo nezadovoljivi: blagovni sporazum o kavi se ne izpolnjuje v zadovoljstvo držav v razvoju, ki so njeni glavni proizvajalci, mednarodna konferenca o kakau pa je odložena na nedoločen čas, ker industrijske države niso pokazale dovolj pripravljenosti, da bi zadovoljile najosnovnejše zahteve držav proizvajalk.
Carine za surovine praviloma v industrijsko razvitih državah niso visoke. Tu se zastavlja problem cen in njihove stabilizacije, ker je tudi GATT kot druge mednarodne organizacije ugotovil stalno poglabljanje jezu med cenami surovin in končnih izdelkov na škodo surovin. Vendar GATT doslej ni delal na stabilizaciji surovinskih cen. Države v razvoju pa zahtevajo, da si GATT prizadeva tudi tu in da poišče neko rešitev. V glavnem naj bi bila ta rešitev v okviru blagovnih sporazumov. Obstajajo tudi predlogi o nekakšni kompenzaciji izgub, ki nastajajo zaradi kratkoročnih fluktuacij cen surovin. Vendar je to za zdaj samo predlog, ki ga povezujejo bolj ali manj s splošnimi idejami brez jasneje zastavljenih načel in obdelane koncepcije.
' Znižanje carin za končne iz-detke v glavnem povezujejo s Kennedjrjevo rundo in lani so le v posameznih primerih nekatere industrijske države znižale carine za posamezne industrijske izdelke, ki jih izvažajo v države v razvoju.
Za države v razvoju, posebno tiste, ki so že na določeni stopnji ekonomskega razvoja, Je posebno pomembno ustvarjanje pogojev in možnosti za nadaljnjo diverzifika-cijo njihovih gospodarstev. Le tako bodo zmožne postopno spremeniti svojo proizvodno in izvozno strukturo ter uvajati vanjo tudi industrijske izdelke. Ob sedanjih pogojih na trgu industrijskih držav pa manj razvite države ne morejo prodreti s svojimi industrijskimi izdelki. Vzrok za to niso le carinske in necarinske ovire, temveč predvsem dejstvo, da na teh trgih niso konkurenčne. To se dogaja tudi pogosto, kadar gre za izdelke, za katerih proizvodnjo imajo te države vrsto prednosti, npr. razpoložljive surovine in delovno silo. V industrijskih državah so carine za surovine najpogosteje nizke, za proizvode, izdelane iz teh surovin, pa zelo visoke, tako da so manj razvite države prisiljena, da izvažajo surovine in se odrekajo graditvi lastne predelovalne industrije. Tako Je npr. s kakaom, barvastimi kovinami ipd.
Ce pa so npr. tudi razvile kakšno industrijsko panogo na
lju lastnih surovin, kot je npr. primer z nekaterimi izdelki lahke strojne industrije, države v 'razvoju ne morejo prodreti na trg industrijsko razvitih držav, ker na njem niso dovolj konkurenčne. Njihova tehnika je na nižji ravni, razpoložljivi kapitali znatno nižji, obseg proizvodnje pa običajno takšen, da ne omogoča optimalno rentabilne proizvodnje. Njihovo komercialno omrežje zaostaja za komercialnim omrežjem in tehniko, s katerima razpolaga konkurenčna industrija v razvitih državah. Končno pa obstaja še psihološki faktor, ki ga ne smemo podcenjevati, in sicer da se pri nakupu daje prednost izdelkom iz razvitejših držav. Vse to postavlja manj razvite države v neugoden položaj. Zato bi prispevali carinski preferenciali za njihove industrijske izdelke k nevtralizaciji te neenakosti in bi pripomogli, da bi izvozniki iz manj razvitih držav imeli enakopraven položaj kot njihovi konkurenti iz industrijsko razvitih držav.
Na ministrski konferenci v GATT so z namenom, da se olajšajo napori držav v razvoju za diverzifikacijo njihovega gaspo-darstva, odločili, da se čimprej prouči možnost, da bi industrijske države dale preferenciale za uvoz polizdelkov in končnih izdelkov iz manj razvitih držav.
Čeprav so po splošnem mnenju preferenciali eno izmed sredstev, da se omogoči industrijskim izdelkom iz manj razvitih držav dostop na trg industrijskih --držav, se to izvaja zelo počasi in s težavami V QAY so prajr^ičgio le ne-jzfazila pre-
Ceste Aurelia je zaradi usada pri Finale Ligure zaprta in to zelo vznemirja prebivalstvo vse »cvetlične Riviere* saj pomeni veliko škodo v nedeljskem turizmu. Področje si je ogledal tudi minister Russo, ki ga Je spremljal župan. (Na sliki: župan iz Finale Ligure si ogleduje razpoko na hribu, kjer je nevar-
nost, da vse skupaj zdrči navzdol)
ugodnosti, in zapostavlja razvoj boljše proizvodnje, katere izvoz ne uživa preferencialov in je torej na trgu industrijskih držav nekonkurenčen.
Za sedaj je ostalo to temeljno
vprašanje v G ATT odprto, prav tako pa tudi z njim tesno povezana revizija splošnega sporazuma.
Vnašanje novega režima preferencialov zahtevo namreč spremembo določil, ki se nanašajo na klavzulo države z največjimi ugodnostmi. Pogoj za rešitev drugega in rešitev prvega, zato sta trenutno oba, čeprav v središču aktivnosti GATT, še vedno v fazi proučevanja in iskanja rešitve, ki bi bila sprejemljiva tako za države v razvoju kot tudi za industrijske države, članice GATT.
umi.iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iininiil...nuni....uninmin......
NEVERJETNO »NEVEDNI* OBTOŽENCI V FRANKFURTU
Nemška industrijska podjetja so jetnikom pomagala v smrt
Visoki funkcionar javne varnosti, odgovoren za osebno varnost predsednika republike in zveznega kanclerja, aretiran zaradi pokola ruskih Židov, je napravil samomor
iVnHmlj 9111IRO111
* 3. — Na danaifc datki so iz čnjtge smrtnih prime-J dolžnost izfet
o \\
FRANKFURT,
z- fuirtu^M zaslišali }>ivšjpM ^eses^* Te Sodatke i» potrdile po jr ipi^ sedaj‘6f let O^tožeh je, <tt rfhrlls je til 4a$lišah tud
katera indust pripravljenost’
ferenciale za uvoz polizdelkov in končnih izdelkov* iz držav v ra?: voju. Druge pq^. še niso zavzel dovolj jasnega in določenega stalf šča in mso izpolnile pričakovanj, ki so jih manj razvite države povezovale s to akcijo takrat, ko »p : z njo začeli v GATT.
Pojavljajo se tudi težnje, hip bi se akcija odločila, in naj bi bilo težišče na splošnem ^niždnju c*' rin v okviru Kennedyjeve runde.
Nihče med nerazvitimi ne podcenjuje pomena splošnega znižanja carin za ekspanzijo mednarodne trgovine. Vendar je to znižanje zanimivo in koristno predvsem za industrijsko razvite države, za države v razvoju pa le posredno in s spostopnim vplivom, kolikor bodo postajale konkurenčne za posamezne proizvode na trgu industrijskih držav. Preferenciali pa naj bi prav omilili njihovo nekonkurenčnost. Zato je tudi njihov vpliv neposrednejši in učinkovitejši in ga ni mogoče enačiti z vplivom nekega splošnega znižanja carin in ne bi moglo zamenjati preferencialov.
Nadalje obstoji v industrijskih državah težnja, tiaj bi se preferenciali dali za doloženo število industrijskih izdelkov, v glavnem za tiste, ki jih države v razvoju zdaj izvažajo Uporaba tudi takšnega preferenciala bi, vsekakor povzročila povečanje izvoza nekaterih industrijskih proizvodov iz manj razvitih držav. Vendar osnovni namen dfveržifikacije gospodarstva in izvoza ne bi hi! dosežen, Nasprotno, v posameznih primerih bi takšen okrnjeni pre-ferencial lahko vplival v nasprotni smeri. Ni izključeno, da bi posamezne države favorizirale, čeprav tudi slabšo proizvodnjo, ki
im M i ti m m mn m mn m nuni m miiiiiiin iliiiiiiMiini 'Mimn iMiitmiiiiluMllliiiiiililmillMiiiilillHMiitMiin
m zasedanju procesa v Frank- rov na bloku št. 11 (bolnišnica). ^ obupal?) Včeraj ga je obiskal ne-
-	-	pofjske ki menih. Pred samomorom je
jPčt^rs napisal pismo za ženo in
j?*osebno dajal injekcije jetnikom, ki jih je izbral.
Hunti,: ki Se je sam označil za
•	malega fcorporala ^8», je izjavil pred devetimi sodniki, da je videl, kakšjao jetnike v Auschwitzu zastrupljali, pretepali, streljali in se-žigglij da pa ni nikoli izbiral jetnikov, ki bi morali v plinske celice. «Res je, da me je nekoč zaneslo v poslopje, kjer je bila plinska celica, je dejal Hantl, ko pa sem videl, kako te moški in žensk« slačijo, da bi jih potem usmrtili, sem (ak6j zopet zaprl vrata«. Izjavil je, da je videl, kako so dajali injekcije. «Toda največkrat, je dostavil, sem jaz sedel brez dela... Nisem imel ukazov. Se sedaj ne vem, kakšna je bila moja naloga v Auschuritzu... pravzaprav bi to hotel vedeti*.
Predsednik Hofmayer je tedaj vprašal, koliko jetnikov je bilo umorjenih s karbolno kislino v dveh letih ko je bil Hantl v Auschwitzu kot esesovski bolničar.
•	Število je bilo različno, je odgovoril Hantl, poleti malo, več pa pozimi, ko je bilo mraz. Proti koncu so zdravnici In še malo jetnikov ukazali umoriti Prejeli so geslo: Naprej, tovariši, moramo se umakniti«. Tedaj je Henry Op-mond, ki zastopa več zasebnih strank, vprašal Hantla, koliko jetnikov je bilo umorjenih s karbo-lom. Hantl ja odgovoril: »iujek-cije so dajali dvakrat na teden, in sicer cjvem ali trem osebam vsakikrat*. Ormond jh nato pbeči-tal nekatere številke iz knjige, ki jo je predložil kot uradno knjigo smrtnih primerov v Auschwitzu:
•	Osmega avgusta 40 oseb, 10. av-
gusta 55, 11. avgusta 70, 12. avgusta 37..	821 oseb samo v enem
mesecu*. «Ni ves, je odvrnil Hantl, niti en podatek ni točen*. Posegel je vmes tožilec, ki je dejal: «Po-
Dosti hudih nesreč na vseh koncih svetu
i je ob življenje šest oseb, oa Kepubiiški proKuraior iz uo terih j$ pet otrok. Enega ojrljtia munda, ki mu pruMda vedsko
tl»fm
RIO DE JANE1RO, 3. Itpt sto
nlb, na
ljenih* .
zemlje poi škoda
— Več
neprecenljiva
,io jje tragičen obračun
atlasa.
Pn
požaru
šene
poplav
Severni
oias. R
i 54-
letni bivši bolničar in esesovski podčastnik Gerhard Neubert. Izjavljal je, da je vedno po i človeško ravnal i jetniki, dajal jim je hrane in goriva, da so se lahko grili. »Nikoli nisem sodeloval pri , izbijanju jetnjkov v ambu-Und. (Vtm samo to, da so bili nekateri jetniki, če so bili preveč bolni, premeščeni drugam. Dokumenti so izkazovali, da so bili ti jetniki poslani v Birkenau, toda takrat nirem vedel, da so bile tamkaj plinske celice.« (Ti revčki esesovski so bili res slabo poučeni....) Izraz »premeščeni« — kot so povedali drugi obtoženci — pa je v tedanjem taboriščem jeziku pomenil, da so bili določeni za v smrt.
Neubert je tudi dejal, da mu je uspelo s pomočjo samih bolnikov in kljub prepovedi taboriščnih oblasti pripraviti majhno operacijsko sobo ter radiografski aparat, za kar je šel celo v Berlin, da je našel potrebno cev. Neubert pa je še povedal, da so se velika industrijska podjetja, kot n. pr. 1. G. Farbenindustrie, pritoževala, da jim dajejo med obsojenimi na prisilno delo preveč bolnikov. Te so pošiljala nazaj v Auschwitz ter tako podpisala »jih obsodbo na smrt. - . ‘
BONN, 3 — Sef varnostne službe zveznega ianclerstva Ewald Pe-ters, ki je bil pretekli teden aretiran pod obtožbo, da je sodeloval pri množičnih umorih ruskih Židov, je napravil samomor; obesil se Je v celici. Našli so ga mrtvega dane* zjutraj. Obesil se je z vrvjo, ki jo je napravil iz trakov rjuhe, ki jih je zvezal skupaj.
Peters Je poveljeval posebni skupini policije za osebno varnost predsednika republike in zvezne*-ga kanclerja. V tej svoji funkciji Je spremljal kanclerja Erharda na njegovih zadnjih potovanjih v London, Pariz, ZDA in Rim. Že nekaj ur po tvojem povratku iz Rima je bil aretiran v rvojem uradu v Bad Godesbergu. Obtožbe proti njemu je navedlo sodišče iz Dortmunda, ki se ukvarja z vojnimi zločini. Zdi se, da noben član zvezne vlade ni bil vnaprej obve-ščen :» zajjornem ukazu proti Pe-tersu.
Republiški prokurator iz^Dor-
v
je izjavil, da se je s smrtjo Pesa postoaek proti njemu /aklju-
'tijrs
drugo za preiskovalnega sodnika. Kolikor se dozdeva, je v teh pismih še enkrat zatrdil, da je ne-dol^n.
A&UNCION, 3. — Nemški viri iz Asunciona izjavljajo, da je dr. Jo-sef Mengele, ki SO ga zaradi njegovih okrutnosti imenovali »angela smrti« taborišča Auschvvitz, prispel v Paragvaj 1.	1951, na-
to pa je proti sredi 1960 odpoto-v Mato Groso (Brazilija). Njegov nenadni odhod v to obširno, malo obljudeno in maio raziskano pokrajino Brazilije je bil istočasen s prihodom izraelskih tajnih agentov, ki so ga iskali, medtem ko so istočasno drugi agentje iskali in ujeli v Argentini Adolfa Eich-manna.
Mengele, ki je prišel v Paragvaj iz Evrope 1. 1951, je nekaj časa mnogo potoval po Argentini in Braziliji kot predstavnik neke nemške industrije. Proti koncu 1959 je zaprosil in dobil paragvajsko državljanstvo. To se je zgodilo popolnoma v skladu z zakoni. V svojih odnosih z nemško skupnostjo v Paragvaju se je Mengele držal zelo rezervirano in nikoli ni govoril o svoji preteklosti, čeprav ni skrival ne svoje narodnosti ne svojega imena. V tem času ga nemška vlada ni iskala. Odkar pa je odšel v Mato Groso, ni znano, kaj dela in kje prebiva.
ministrstva za agrikulturo pri iskanju možnosti za odstranitev kancerogenih snovi iz cigaret.
To sporočilo je dal namestnik ravnatelja omenjenega inštituta podkomisiji kongresa, ki ima nalogo, da študira posledice, ki bi’ jih lahko imela kampanja proti kajenju na pridelovanje tako važne industrijske rastline; prizadete bi lahko bile mnoge pokrajine ZDA.
Ukrep inštituta za raka je v popolnem nasprotju z mnenjem, ki ga je pred dnevi izrekel dr, Luther Terry, ravnatelj splošnega urada za zdravstvo. Terry je dejal, da nima pomena raziskovati, kako bi izdelovali neškodljive cigarete, s tem da bi izločili to ali ono snov iz 'tobaka. »Vsako rastlinsko vlakno, je dejal, proizvaja kancerogene snovi, kadar gori tako kot gori tobak v cigaretah. Tudi cigarete, ki bi bile napolnjene špinačnim listjem, bi pri gore-nju proizvajale bencopiren, ki je močna kancerogena snovs.
ve Del Gioias,
tako narasla ko
n:
6®te
tem povzročila pravo državno katastrofo. Predsednik Goulart je takoj določil potrebno pomoč, vendar je prizadeti deželi težko tudi pomagati, ker so še tiste redke ceste, ki go bile, poplavljene in prav tako tudi letališča.
LA PAZ (Bolivija), 3. — Plaz zemlje in skal je zdrvel na delavsko predmestje La Paza ter povzročil smrt sedmih oseb. Se pet oseb pa pogrešajo. Med žrtvami je pet otrok. Boje se še nadaljnjih plazov, če se bo nadaljevalo hudo deževje teh dni.
HAMBURG, 3. — Zaradi hude prometne nesreče, ki se je pripetila danes dopoldne v Hamburgu, je devet oseb izgubilo življenje, 19 je pa ranjenih. Poškodbe nekaterih ranjencev so zelo hude.
V avtobus, na katerem je bilo 38 delavcev nekega podjetja, je od strani zadela prikolica nekega tovornjaka. Potrebno je bilo skoraj dve uri trdega dela, preden je agentom in gasilcem uspelo iz razbitin izvleči trupla ponesrečencev.
NEW YORK, 3. - Zaradi poža.
peljali v bolnišnico.
Boksar v areni proti bikom
BARBASTOR (Španija), 3. — Luis Folledo, španski boksarski prvak srednja teže, ja hotal svojo moč meriti v borbi proti bikom na areni v Barbastoru. To j* prvič, da se je kak boksar spoprijel z biki.
Folledo, ki ga Je v novembru Madžar Lazslo Fapp premagal v dyoboju za naslov evropskega prvaka srednje teže, se je udeležil neke »novlllade* (bikoborba za »učenge* v tej stroki) ter je pobil dva bika. V obeh spopadih sta siger bika najprej Folleda vrgla na tla, vendar ie bil boksar takoj zopet na nogah ter je bika ubil.
Na koncu bikoborbe Je Folledo dejal, da je zadovoljen s tem svojim prvim nastopom v areni (n da namerava še nastopiti, ker s* mu zdi, da je bikoborba odličen tre-
n«Vm« «t»n*iviin4*i v Hsrle- ning za boksarje;
Ukrajini 1942-43 v masi streljali ruske Žide. Pro^i Petresu so prišli na dan zelo obtežilni podatki in obstajal je suip. da je imel pri teh pokolih važno vlogo. Prvi su-jni nanj so padli ,n» nekem procesu proti vojnim zločincem v Wuppertalu, ko so se morali zagovarjati številni 'bivši pripadniki «Komanda-VI».
Po Petersovl aretaciji je zvezni minister za notranje zadeve izjavil, da številne kontrole, uvedene od 1981 glede funkcionarjev v varnostni službi, niso odkrile nič sumljivega proti Petersu, medtem ko so povzročile, da so šest članov policije odpustili prav zaradi njihove preteklosti. Danes zvečer so v Bonnu povedali, da Peters pravzaprav ni bil prava telesna straža kanclerja, temveč je bil bolj odgovoren za vprašanja v zvezf z osebno varnostjo nemških političnih osebnosti.
Vest o Petersovem samomoru je napravila močan vtisi tega njegovega dejanja nihče ni pričakoval, zlasti ko je še včeraj izrazil prepričanje, da se bo njegova ne-
Ekspedicija Bonattija daleč v Sibiriji
MILAN, 3. — Po potovanju več kot 20.000 km se je Walter Bonatti vrnii s »tečaja mraza* v Sibiriji, kjer je študiral pogoje za življenje pri 85 stopinjah pod ničlo. Ekspedicije, ki jo je organiziral neki italijanski tednik, se je udeležil tudi Brunello Vandano, šef rimskega uredništva tednika, ter Mario De Biasi, šef fotoslužbe pri tem listu.
Prvič je kaka tuja ekspedicija dosegla Oimiakon in Verhojansk v severnovzhodni Sibiriji. Po potovanju z letalom so skupino sprejeli lovci živali s krznom ter delavci zlatih rudnikov Jakutije, avtonomne republike na skrajnem severovzhodu, ki je desetkrat tako velika Icot Italija. Ekspedicija se je čez »tajgo*, sibirski gozd, odpravila do področja jezera Laban-kur, v katerem baje še žive prazgodovinske živali, in čez katerega si doslej noben prebivalec Sibirije ni upal. Bonatti in časnikarji so živeli skupaj s pastirji severnih jelenov, spali v njihovih šotorih sredi gozdov ter se hranili po »sibirski dieti*: surove ribe, zmrzlo mleko, jetra severnih jelenov ter čisti alkohol.
V sodelovanju z geološkim inštitutom iz Jakutska so člani ekspedicije opravili preiskave tal skozi tako imenovano »merzlato* plast zmrzlega peska, ki jo označujejo za »dušo Sibirije* in ki se razprostira po površini v debelosti 600 metrov in v kateri pogosto najdejo ostanke tisočev let starih mamutov.
O ekspediciji, kateri Je sovjetski tisk sledil z živim zanimanjem, bo tednik «Epoca» v prihodnji številki objavil poročilo z mnogimi fotografijami, ki so jih napravili Walter Bonatti in njegovi tovariši,
Tudi če bi bile iz špinače...
NEW YORK, 3. — Znanstveniki državnega inštituta za raka bodo sodelovali s tehniki ameriškega
■ i »•.» »
glnhbu ^ A/i/in
rl je veliki znanstvenik Vincenzo Arangio Ruiz
RIM, 3. — V nedeljo je v svojem stanovanju umrl Vincenzo Arongio Ruiz, znameniti jurist, čigar ime je bilo poznano daleč v univerzitetnih krogih ter v svetu kulture. Letos bi dopolnil 80 let, pa ga je pobrala pljučnica kljub precej močni naravi. Saj je še pred kratkim delal sredi svojih knjig. Španskega rodu a rojen v Neaplju je sledil očetu, fci je bil univerzitetni profesor prava. Ker je bil tudi odličen papirolog, je v zimskih mesecih poučeval to stroko na univerzah v Kairu in Guizeh. Napisal je veliko število temeljitih knjig.
Politično je bil med propaga-torji liberalne stranke na Jugu, ki jo je tudi predstavljal v neapeljskem narodnoosvobodilnem odboru. Bil je tudi predsednik enakega odbora v Bariju, minister za pravosodje v drugi Ba-dogliovi vladi ter prosvetni minister v drugi Bonomijevi vladi ter v prvi Parrijevi vladi. Kot zaveden državljan pa ni odklanjal tudi nižjih dolžnosti, na pr. v neapeljskem občinskem svetu. Čeprav pripadnik neke politične stranke, ni slepo zagovarjal njenega programa, tem-
Vincenzo Arangio Ruiz
Žalost in veselje (po festivalu...)
Veselje obeh zmagovalk po festivalu v Sanremu, Glgliole Cinquettt (desno) ln Patrloie Carli (levo); na spodnji sliki pa nevesela obraza Claudia Vlile In Nlcnle Arigllana, ki nista prišla niti v finale
več je sprejemal tudi druge napredne ideje. Njegovo nasprotovanje fašizmu je bilo odkrito; bil je predsednik Južne (pozneje nacionalne unije, ki se je rodila v Neaplju okrog Amendole in podpisal je Crocejev manifest. Ze od l. 1930 je bil predlagan za Akademijo »dei Linceis, toda iz 'političnih razlogov ni bil imenovan za člana. Član te ustanove je postal l. 1947, za tem pa še član številnih znanstvenih ustanov. Izvoljen je bil za predsednika Akademije »det Linčem za tri leta 1952-1955, nato pa še nadaljnja tri leta. Ker po pravilih ni mogel biti več izvoljen za predsednika, je bil 1958 in 1961 izvoljen za podpredsednika. Imel je mnogo odlikovanj in častnih naslovov. Številna univerze so ga imenovale za doktorja honoriscausa. Zanimivo, da je atenska univerza na., zahtevo fašistične vlade, preklicala podelitev tega naslova iz l. 1936, po vojni pa jo je spet potrdila.
\
Uspeh Jugoslovana
Milka Kelemena
RIM, 3. — Razsodišče za III. mednarodni natečaj za kompozicijo 1963, ki a a je razpisalo italijansko društvo za sodobno glasbo, ki so ga sestavljali IVi-told Lutoslavvski (kot predsednik), Elliott Carter, Alberto Mantelli (predstavnik RAI-TV), Heinz Klaus Metzger, Daniele Pariš, Goffredo Fetrassi in Roman Vlad, se je sestalo v Rimu, da pregleda poslane skladbe. Pregledanih je bilo 505 del, med njimi 20 cper enodejank, iz sledečih držav: Argentine, Avstralije, Avstrije, Belgije, Brazilije, Kanade, C S SR. Danske, Finske, Formoze, Francije, Nemčije, Japonske, Grčije, Anglije, Izrre-la, Italije, Jugoslavije, Malte Holandske, Poljske, Portugalske, Romunije, Španije, Južne Afrike, Švedske, Madžarske in ZDA. Izid je sledeč:
L kategorija — opera enodejanka: nagrada milijon lir «gledališča novosti» iz Bergama hi bila dodeljena.
2.	kategorija — zbor in orkester: prva nagrada 500.000 lir ne-podeljena; drugi: Girolamo Ar-rigo (Italija), »Epitafih za zbor in orkester.
3.	kategorija — simfonični orkester:	Gyorgg Ligeti, »Apari-
tions» za orkester, nagrada 500 tisoč RAI-TV; drugi:	Roland
Kayn (Nemčija), «Schtvingun-gen» za orkester.
4.	kategorija — komorni orkester:	Aldo Clementi (Italija).
• Sette scene» za komorni orkester, nagrada 500.000 lir RAI-TV; Zbynek Vostrak (CSSR), «Thret sonnets from Shakespeare» za bas in komorni orkester.
5.	kategorija — glasbeni, vokalni ali mešani ansambli od 6 do 11 izvajalcev: Sglvano Bus-sotti (Italija), *II nudo* za sopran in 5 inštrumentov, nagrada 250.000 lir RAI-TV; drugi: Milko Kelemen (Jugoslavija), «Radiant» za 8 izvajalcev.
6.	kategorija — komorna glasba za I do 5 izvajalcev: Dieter Schonbach (Nemčija), «Lgrische Gesange lis za sopran in dva klavirja, nagrada 250.000 RAI-TV.
V 9 >5
V počastitev 125-letnice rojstva hrvatskega pisatelja Avgusta Senoe bo Hrvatsko narodno gledališče po 100 letih ponovno uprizorilo edino pisateljevo o-drsko delo «Ljubtca«.
...
Po načrtih Založbe za izdajanje učbenikov v Srbiji bodo letos izdali okrog 180 učbenikov in priročnikov v šiptarščini, tur-ščini in bolgarščini. Tako žfl•* jo ugoditi potrebam šol in drugih izobraževalnih ustanov, na katerih poučujejo v navedenih jezikih.
Gladovna stavka iranskih študentov
DUNAJ, 3. — Pet iranskih študentov, ki so jih pred tednom dni v Innsbrucku aretirali, ker so nameravali razširiti politične letake proti šahu, ki je prispel v Avstrijo na zimsko olimpiado, j* začelo gladovno stavko, študentje imajo namreč pripor za neopravičen.
Davi pa je kakih štirideset i181'! skih študentov demonstriralo pred policijo v Innsbrucku, ko se 1* zvedelo, da je njihovih pet rojakov pričelo gladovno stavko. Ker demonstracija ni bila dovoijen®i je policija demonstrante ustavila ter jih odvedla na sedež javne varnosti. Po pregledu osebnih dokumentov so jih vse izpustili. P®* aretiranih študentov pa je še vedno v zaporu.
WASHINGTON, 3.	— Marina
Osvvald, vdova Leeja Harweya Osvvalda, ki je osumljen umora predsednika Kennedyja, je včera) prispela v Washlngton, kjer o° pričala pred Warrenovo komis')0' ki vodi preiskavo o atentatu. Prl* spela je z letalom v spremstvu agentov tajne službe, ki so jo I*' koj spravili na neki avto.
BRAZILIJA NA KRIZPOTJU
Reakcionarna desnica grozi z državnim udarom
Predsednik Goulart sprejel ukrep omejitve izvoza tujega kapitala iz Brazilije Ameriški veleposlanik potuje v Washington - Pred nacionalizacijo 50 milijonov hektarov zemlje - Obljuba o «letu relorm» mora biti izpolnjena
RIO DE JANEIRO, konec januarja, — Ameriški veleposlanik Gordon se je pred kratkim nepričakovano znašel na mednarodnem letališču Rio de Janeira, od koder je odletel proti WashingtO-nu. Noč pred tem je v Braziliji prišlo do dogodka, ki ga označujejo kot «zgodovinskega». Predsednik Goulart je namreč ob tej priliki, obkrožen od svojih ministrov in sindikalnih voditeljev, Podpisal v svoji poletni rezidenci «Rio negro« dekret o omejitvi izvoza tujega kapitala iz Brazilije. In prav spričo tega je zatem Gor-don na vrat na nos odpotoval v Washington. Radovednim novinarjem je na letališču izjavil, da omenjeni predsedniški dekret prizadeva na stotine severnoameriških podjetij in družb, ki so v Braziliji, oziroma v njeno gospodarstvo investirale nad eno milijardo 200 milijonov dolarjev kapitala.
Goulartova vlada pa je vrhu *eSa ne da bi počakala na pomiritev razburjenja, ki ga je povzročil ukrep — sprejela še neki drug in nič manj pomemben u-krep; nacionalizirala je okrog 50 milijonov hektarov zemlje, ki je lula last bogatih latifundistov. Temperatura političnega barome-Ica Brazilije se je iznenada silovito dvignila. Zdi se, da se ie Predsednik Goulart odločil preiti v ofenzivo, vtem ko so domače reakcionarne sile dale znak za Preplah. Besedo ((državni udar« je vse pogosteje čuti povsod, kjer so o najnovejših dogodkih govori. Opazovalec, ki je priča teh dogodkov, polnih nervoze in groženj z obeh strani, pa lahko pride do enega samega zaključka: led je Počil. Goulart začenja z izvajanjem programa strukturalnih re-orm. To pa je spričo današn;e razilske stvarnosti vprašanje, ki Je od odgovora nanje odvisno, ali si bo ta največja latinskoameriška država končno vendarle uspe-a zagotoviti svoj socialni mir. T°, kar se je zacjnjj gas ,j0g0. dUo v Braziliji, napoveduje, da
0	pot glede na zagotovitev miru v deželi — zelo naporna in nevarna. Reakcija je na vso moč začela kričati in zahtevati, naj , ’ u'art odstopi. Pri tem uoorah-Ba vsa sredstva in metode. Desničarski voditelji so z govorniškega °ara na svoiem nacionalnem kongresu obtožili poglavark države,
. a Ustanavlia ((delavsko milico« jn da na svojo pest razdeliuje pre-
1	valstvu orožje, nri čemer stre-*ni za tem, da bi zanetil tako ime-
ovano »revolucionarno vojno«, rez katere Brazilije ne hi mo-P"1 spremeniti v »sindikalno državo«.
Seveda gre pri tem za tezo, ki e z ni° spretno prikrivajo ne-_arni nameni reavci:e, da bi obrzdala in premaga'a sile, kise za-
agajo za potrebne nacionalne reforme.
"Želel bi poudariti, da ne bo v s ei?e milosti za pobudnike ka-n S' bod’' državnih udarov,« -oulart odločno odgovoril na amcarske provokacije.
n;I'*	na ^iroko razširjeno mne-
ka .'-v vlada danes bolj kot ajkolj odločena, da izpolni svojo novoletno obljubo v zvezi * da bo tekoče leto «leto re ,^so deželo je tako re c zajel nekakšen val refor .zrna. Zaradi tega je težko ver ln Pričakovati, da bi kdo r To °. airoko gibanje zaustaviti . Dotr.iuie tudi dejstvo, da Bra‘ ? vif V teh kritičnih dneh pre liti* * ,Ud’ sv°)o vsestransko po-nri. zeorPanizaci1°. Nacionalne Pa rlotične sile se zbirajo v «E ci 1 ront'#- s čimer žele desni da bodo nfl s'lo od rt:	r.l e S s,'°- V tem je treba tu
veki ,1 razlog za Goulartovo zi z ! nri	ki je prej v zve-
ni ' 17pn utviio programa reform 1 m°Eel pokazati,
(rutrn,'ra na R stranko UDN k-ito^°kra,ska nacionalna unija), Ve R* voditelj je guverner drža-' ,ja de Janeiro, Carlos Lacer-di a8 ?e zdai na v,e načine tru-iB’,f hi v deželi ustvarila kaos zivr, ®m°S°čila razne subver-niis*?z a.kci<e. Ti manevri ekstre-zuici n’h1S:’' prav' r,o«'art. doka-nnnn, PJlhovo neskrupuloznos; in na^on0, ,PeuP°števanje najvlšMh da je n h interesov. Očitno je, skum Parnen teh ekstremističnih Mrazilij0Popolnoma demobilizirati
brazilskega ljud--Ir °ni°čno na strani progra-
ma ref°rm, ker se zaveda, da je
pač nemogoče deželi zagotoviti ustrezen ter uspešen razvoj, ne da bi bil ta program izpolnjen.
»Milijoni Brazilcev so danes brez pokrivala, brez strehe nad glavo, brez zadostne hrane, brez šol, brez zdravniške pomoči,« je predsednik Goulart poudaril v svojem zadnjem govoru. Da bi se ljudstvo moglo postopno otresti tega težkega stoletnega bremena, so nujno Dotrebne reforme.
Glede brazilske bodočnosti, pa obstaia'0 danes v deželi tri teze. Goulart zatrjuje, da so mirne demokratične reforme edina rešilna pot za vse ljudstvo. Po njegovem mnenju se dežela nahaja pred alternativo; revolucija ali reforme.
Desnica odgovarja, da se Brazilija mora odločiti ali za reforme ali za državni udar.
Vsa dejavna levica — kot je to pojasnil voditelj komunistov, Pre-stes — pa dobesedno odgovarja takole: ((Reakcionarji grozijo z državnim udarom. Prepričan sem, da bi sleherni poizkus reakcionarnega državnega udara danes v Braziliji povzročil državljansko vojno.«
Vse torej kaže tako, da v tem trenutku Brazilija stoji na nekem zgodovinsko važnem križpotju. Od tega, po kateri od možnih poti bo stopila, je tudi odvisno, ali bo bodočnost deželi prinesla mirno, tako imenovano ((krščansko revolucijo«, ali pa reakcionarni državni udar, oziroma državljansko vojno. Gotovo pa je, da ljudstvo enotno postavlja zahtevo po zagotovitvi socialnega miru.
M. PUDAR
V četrtek bo Slovensko gledališče uprizorilo Arsena Dikliča dramo «Na zeleni reki čoln«. Na sliki prizor, v katerem nastopata i-jtane Raztresen in Jo -ko Lukeš
iiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiMiiiiiiii,i,iiiiii,in, I,,,,lllllttimilillHIIIIIIIIIHIIIIIIII)lll|)l||t|lt|)|n|||tllllllltItlt(llllll|lllllll(llllllllltllllllll|||||||||||t|||IIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||l|||||||||-||||||||t||||||||||||||||t|||||||l|||)|||l|||)||))|||||||||1|ll|l||1|||lll||||||||||||||im
DRŽAVNO ADMINISTRACIJO JE TREBA SKRČITI, TODA KAKO-.?
' 1	--- 11 11     ................................—;■ ■    y       i -—-*■■■ ■■ " ii-ii— —■■■	,
Upravni akt gre tudi skozi 35 kontrol
ki pa vse skupaj ne zaležejo
. ....
Kaj meni sedanji minister o svojih nalogah - Razmerje med upravnim aparatom Zah. Nemčije in Italije - Primitivna sredstva - Obilica ljudi, majhen učinek
RIM, januarja. — Ministrstvo za preosnovo državne uprave je. v palači Vidom v sredi'ču Rima, torej v palači, k;er je bil v času Starapeja sedež fašistič-ne stranke. Povsem razumljivo je zato, da se minister antifašist v njej ne more počutiti kdove kaao dobro. Kot vemo, je sedanji minister za preosnovo državne uprave Luigi treti, socialni demokrat jz Ferrare, ki je bil že minister za finance in minister /a zunanjo trgovino. V sedanjt> Morovi kladi,, ,ie dobil mesto ministra za "prčošno-vo državne uprave in je tako postal že dvanajsti šef tega raz-merama novega ministrstva
Vseh 'dosedanjih enajst ministrov ni opravilo , ničesar. Preti pa ,upa, da bo ys?j, tjjemu kaj - ubifelo, pa čepirdv metli, da je njegova naloga polna ovir. zased in nasti. V administraciji namreč ne naletimo na odločen odpor, pač pa na trajno in lepljivo nasprotovanje. Za vsako novost, ki bi se hotela vnesti v urade, najdejo sindikati celo vrsto zahtev. Med ministrom in vsem onim, kar bi bilo treba storiti, je nekakšen zid, pa čeprav elastičen. Kljub temu je minister Preti baje odločen nekaj napraviti. Pri-pravljen je, predložiti nekaj za-.
konstrih načrtov. »Hotel bi vsaj biti zadnji minister tega ministrstva, ta’ro da bi za menoj ne prišel nihče več vanj.«
Toda zaman je — po mnenju ministra Pretija — računati s kaiko veliko in splošno preosnovo, ki jo mnogi pričakujejo. Te bi ne mogel nikoli napraviti niti en minister, niti ena vlada ali en sam parlament, pač pa neki odločen preov.ret, ki bi prepričal uradnike vsaj o tem, da je treba biti v uradu ob osmi uri in ne ob osmi in pol, deveti. Ce se torej velika pre-osnova ne more izvesti, se dajo vsiliti vsaj nekatere spretnem* be v načinu poslovanja.
Predvsem je treba ukiniti nepotrebne kontrole, ki stanejo več kot zaležejo. Se danes mora vsak upravni akt tudi skozi 35 kontrol. »Rezultat« teh smo npr. videli tudi v primeru Ma. strella. Osnovni problem je, nadomestiti teh neučinkovitih 35 kontrol, ki samo zavirajo, z maloštevilnimi toda učinkovitimi kontrolami. Premagati bo treba to inertnost, to lepljivost mnogih uradov. Nekaj bo tre-ba storiti.
Ministru Pretiju smo navedli neki primer iz zadnjih dni, ko je nekaj gradbenih industrijskih podjetij v Rimu prišlo na
	
Za nas na Tržaškem in Goriškejn bi to prišlo bolj redko v poštev. Toda drugod, kjer je zima hujša, kjer sta sneg in poledica «doma» skozi vso zimo, je vprašanje «gretja» cest aktualno. Na sliki vidimo gradnjo ceste na Danskem. Cestišče je iz plastičnih kock, med katerimi bo tekla topla voda, tako da bo sneg sproti kopnel in ne bodo imeli na njej nikoli težav, ki jih imamo na zasneženih ali poledenelih cestah. O stroških za tovrstno gradnjo pa je bolje, da ne govorimo. Sicer pa je to le poskus na «kraj"em odseku«
""i"iii,lllllllll|ll|ilN|im|^|£|,|MM|i|||ii|i|ii||H,il|MI|||i,)|,||iimtj|,,,,,,,,,,,,,,,,,|iim,|,ltilii!lm||||)t;,)|il„|ii m  .....m.....iiHiniiiiiiiiiiiiniiin
OVEN
'-S"-
Budim . *ite ?v°jeKa vpliva naj nosijo1 7 nezadostno razvito oseb*
bofpf r,*°d 21-4. do 20.5.) Spretno žave	nekatere resne tel
lahko	družinsko vprašanju
PastopomIte samo z zel° odločnim
KarVnnfv,K.A , <otl 218- do 22 ft-)
vim okrihajr * se PfllaSodite no-sP°razum!ŠČlnaP' Zakon8k*«a. ne‘ m‘>KlavoMjone ^ r*5iti * ,r-
PrehlLl0?, 2?'6' d0 22-7'> Okušajte nikaknr 8VoJ* nasprotnike, ki se i ša^°* Bodočnost ne<
odločni3ate ja odvisna od vaše pomoči

pomoči.
te nadoknaditi zamujeno. Načrt, ki ste ga včeraj odložili, je danes povsem uresničljiv.
DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Za-doščenje za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Da bi odpravili živčno napetost, se skušajte telesno razvedriti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S potrpežljivo ljubeznivostjo povrnite svojemu družabniku zaupanje vase. Na čustvenem področju pričakujte postopen napredek.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.1 Neka hova ponudba vam odpira zelo ugodne gospodarske perspek-
tive Ukvarjajte se raje samo s svojimi zadevami.
STRELEC (od 22.11, do 21.12.) Pohovno si boste pridobili glavno besedo v okviru neke poslovne skupine. Skušajte uspešfteje nadzorovati svoja čustva.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Dosegli boste na svojem delovnem področju velik osebni uspeh. Delikaten. j-nzgovor z neko ljubosumno prijateljico.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.,) Odpravite v- svojem delu vse. kar mu daje videz, negotovosti, Ce kritik ne morete prenesti, se jim pač ognite.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zanašajte se samo na svojo prizadevnost, potrebno je tudi nekaj Organizacije. Podprite svoje najbližje kljub nekaterim nesporazumom.
rob propada> pa čeprav «o nji-hove bilance zdrave in so ta podjetja prišla na rob propada, ker jim že dolga leta ni uspelo izterjati plačilo za dela, ki so jih opravila za javne ustanove.
V	podobnih primerih, kot vemo, država niti ne priznava obrestne mere za dobo, ko računi niso kriti. Freti priznava ta zelo slab zgled, ki ga daje država. Toda k temu doda še »svoj primer«. Minister Preti dobesedno pravi; «Glejte, smo že na koncu januarja in jaz še nisem dobil plače za december«. Torej niti minister za upravno reformo ni varen pred onimi, gi zganjajo birokracijo.
Druga nujna naloga je — po mnen.u ministra Pretija — do-delitev posameznim funkcionarjem neposredno odgovornost. Vsaik sedanji «akt» mora na ministrovo pisalno mizo v podpis. V tem neskončnem morju ' javne uprave morajo ministri prevzeti vso odgovornost za vse, primorani so podpisati vsak akt, vsak papir, ne da bi jim bilo možno akt sploh prebrati. V teh časih, po zadevah Fiumicino, CNEN in Vaiont, je človek v večnem strahu. Minister, bi mogli reči, bi mogel nekega dne podpisati celo svojo lastno obsodbo. Vsaj za »vinku-lirane« akte bo odgovornost morala preiti na generalne direk-torje in njihove namestnike. To bo eden prvih zakonskih predlogov, zatrjuje minister za preosnovo javne uprave Preti.
Toda bolj kot ta »zakonita obramba« zanima ministra Pretija javna administracija kot taka, odnosno hjena učinkovitost,
V	Italiji je 424.000 več uradnikov kot jih ima npr. Zahodna Nemčija, in to kljub temu, da so v številu javnih uradnikov Zahodlje Nemčije všteti uradniki vsega uradnega aparata deželnih in pokrajinskih uprav, nadalje poštni uradniki, železničarji ter poklicni vojaki. In ven-dar ima Zvezna republika Nemčija 54 milijonov prebivalcev, Italija 52 milijonov, torej približno enako. V Zahodni Nemčiji pa se vodi javna razprava o nujnosti skrčenja preobilice funkcionarjev in aparata. Pred šestimi meseci je prišel v Bonn satirik Parkinson, teoretik o »naglem razmnoževanju« administracije. fn ob tej priložnosti ga je zahodnonemški notranji minister povabil v Beethovenhal-lee, naj bi govoril nemškim funkcionarjem, ki so se smeja-li samim sebi.
Pri italijanskem pomanjkanju kapitalov za gradnjo bolnišnic, šol, cest, železnic, vodovodov in vsega podobnega, se državni ,z-datki za osebje državne administracije neprestano večajo.
V	proračunskem letu 1980—61 so se proračunski dohodki dvig nili za 303 milijarde Povišani stroški za državno administracijo pa so od tega pobrali 168 mi-lijard. V naslednjem letu so jav. ni dohodki narasli za 403 milijarde, stroški državne administracije so od tega absorbirali 133 milijard V proračunskem letu 1982—63 so dohodki narasli za nadaljnjih 432 milijard, toda hkrati so narasli tudi stroški u-prave za 129 milijard. Pred-videvanja za proračunsko leto 1963 84 govore o dvigu državnih dohodkov za 783 milijard, toda državna uprava bo pd tega odvzela kar 528 milijard.
Preti meni, da je nemogoče državni administrativni aparat naglo skrčiti. To preprečuje zakon o juridičmem stanju državnega uradnika. Zavirajoč nove sprejeme pa bi se dalo v določenem
času doseči ustrezno skrčenje osebja, hkrati pa je treba napraviti organični načrt za čim-večjo avtomatizac jo. Toda proučevanja in dosedanji pos usi so zelo omejeni zaradi pomanjkanja sredstev in ne dajejo celotne slike stanja. In vendar so v ZDA elektronski stroji napravili v javni upravi pravo revolucijo in to tako v zakladnem ministrstvu, kot v davčni upra-vi, na področju pokojnin in tudi v Pentagonu. V zadnjih desetih letih ni nikomur prišlo na misel, da bi poslal v ZDA eno safrto komisijo, ki bi naj te * j možnosti proučila. Bil je glede ' tega le kak pOskUsJ Na ,fipahč-‘ ngm., ministrstvu, kjer se gradniki kar sprehajajo po hodni-kih so nabavili mehanografske naprave. Toda s tem nakupom je ministrstvo porabilo vse svoje sklade in sedaj nima denar-■ ja, da bi najelo specialiste, ki bi te naprave uprav,ljali. V cen-tralnem statističnem inštitutu, kjer imajo elektronski stroj IBM, so še vedno v teku dela v zvezi z ljudskim štetjem iz leta 1961...
Minister Preti je šele v začetku svoje dejavnosti in gor-nji grehi se ne smejo šteti njemu na rovaš.
Ponekod po svetu je v navadi, da sme državljan poizvedeti za kako svojo zadevo kar po telefonu. V Italiji mora priti «o-sebno«. In ni misliti, da bi telefon prišel kdaj v poštev v javni upravi.
Kaj pa listine in dokumenti, 'ki jih mora državljan dobiti na tem ali onem ministrstvu? Minister Preti pravi, da dve komisiji že proučujeta možnost ustanovitve »osrednje kartoteke«, v kateri bodo kartoni za vsakega državljana, to se pravi, da bodo tu njegovi podatki o vojski, o tem, ali je na dol-gu glede davkov, kakšen je njegov, ((kazenski list«, kakšna je njegova šolska izobrazba itd. Do-, volj bo fotokopija «celotnega spričevala«, ki bo mogla služi, ti tako na ministrstvu kot na perifenčnih uradih. To bi že bil precejšen uspeh.
Preti upa tudi, da bo izvedel preosnovo delovnega urnika v ministrstvih in javni upravi v smislu angležkega delov-nega urnika od 9. do 17. ur« z enournim odmorom za kosilo. Toda kdo bo ((porušil« sedanje navade, kdo bo privadil množico italijanskih uradnikov na angleški način življenia? Tudi sindikati bi se temu uprli. Se pred kratkim se je Preti moral umakniti s svojim predlogom o poenotenju plač, kajti nje-gdv «eonglobamento« bi terjal dopolnilnih 310 milijard, vtem ko bi jih mogel dobiti kvečje-, mu nekaj desetin, tako da se je Preti umaknil na postopno poenotenje. ki ga bodo izvedli v nekaj letih. Podobno je tudi z raznimi dokladami, ki spravlja, jo državno blagajno skupno s problemom plač v težave, še posebno zaradi tega, ker bodo morale biti nekatere plače še povišane, posebno ker se na razne državne natečaje za inženirje in tehnično osebje nasploh ne javljajo več reflektan-ti. Ko pa bodo te plače povišane, bodo sprožile zahtevo dru-gih kategorij, ki bodo prav tako hoteli višje plače
Kaže, da bo borba ministra Pretija zelo težavna, da vseh svojih načrtov ne bo izvedel. Zato je kaj malo verjetno, da bo on zadnji minister za uprav-no preosnovo. zadnji minisrer za upravno reformo
A. R.
ZANIMIVA PUBLIKACIJA
Gozd na krasu Slovenskega primorja
Konec lanskega leta je izšla v Ljubljani kot dvanajsta publikacija Tehniškega muzeja Slovenije za vse naše kraje zanimiva razprava pod naslovom »Gozd na krasu Slovenskega primorja«, ki so jo sestauili gozdarski sir o-kovnjakj inženirji F J urbar, J. Miklavžu, F. Sevnik in li. Zaoar. Uvod je napisal prof. mg. Franjo Sevnik, poglavje o zgodovini gozda .v Slovenski;« .fitmotju ’ sta napisala prof.. Sevnik in ing Žagar, ter obdelala: postanek hU\. j šega krasa ter degf uhl ije m melioracije, krasa o vredsoculi-stičnih sistemih Pogla::e o razvoju metod in tehniki pagizdr-vanja je napisal ing. Franjo Jurhar ter pri ,'em izžrpno orisal metode in tehniko pogozdovanja krasa v preteki sv ter te-e nil dosedanja pogozdi ju n i dela in končno nakazal smernice o pogozdovalni tehniki. Avtor tretjega dela, ki je morda v vsej knjigi najboti zanimiv, pa je ing. Jože Miklavčič, ki je v šestih delih opisal gozdnomelioracijski projekt za degradirano področje našega krasa. V prvem delu je nakazana vsebina projekta, v drugem osnovna načela in metode za njegovo izdelavo, v tretjem nas seznanja s splošnimi podatki o gozdovih degradiranega področja, v četrtem delu je nakazana gozdna gospodarska perspektiva, v petem pa gospodarske utemeljitve gozdarstva, medtem ko vsebuje šesti del oris realizacije in revizije projekta. Na koncu knjige je bibliografija pomembnejšega slovstva o krasu Slovenskega primorja pred in po letu 1945. Brošura, ki obsega 120 strani in ki je bogatb opremljena z ilustracijami, vsebuje tudi kratko vsebino v nemfkem in italijanskem jeziku,
V TOLAŽBOr KO SMO PRED BENCINSKO ČRPALKO
Reakcijska letala so presneto «žejna»
Največje potniško letalo «požre» do 90 ton goriva
Med avtomobilisti, posebno med onimi, ki so si avtomobil .omislili kljub temu, da so njihove finančne sposobnosti bolj' skromne, ki so si omisili avtomobil, čeprav ga težko vzdržujejo, se pogosto govori o tem, koliko bencina avtomobil »ipožre«. Med odlikami posameznih vozil evropske proizvodnje se vedno poudarja prav to, da neki tip vozila porabi,manj benc.na kot tip nekega drugega vozila enake kubature. In čim neko vozilo porabi manj goriva kot njemu enako drugo vozilo, tem več bo šel v promet, kajti to je ena največjih, če ne celo odločilna odlika. V Evropi, še po-sebno pri nas, je namreč bencin še vedno drag, mnogo predrag. Toda kaj so tanki, kaj je poraba tudi večjega,-celo dirkalnega avtomobila v primerjavi s porabo letala. Ta primerjava med porabo avtomobila in letala prav gotovo ni kdo ve kako primerna, toda porabo go. rova letal smo v tem primeru vzeli kot zanimivost, ki je prav gotovo bolj redkim znana.
Zamislimo si pilota, ki na nekem letališču stopi v direkcijo neke petrolejske družbe, točneje do šefa »bencinske črpalke« na letališču in mu reče: »Napolnite mi tanke: 67.00 litrov«. Da, to so količine, ki jih porabi povpreč-no potniško letalo na reakcijski pogon. Pravzaprav ta letala ne uporabljajo bencina, pač pa posebne vrste kerosen. Letala na propelerje ki so bila opremljena z batnimi motorji, so uporabljala poseben bencin, reakcijska letala pa kerosen. Ker pa je reakcijskih letal vedno več, se uporaba bencina manjša, poraba kerosena pa naglo veča, tako da so morala petrolejska pod. jetija, ki oskrbujejo z gorivom velika letališča odnosno letala, ki na njih pristajajo, spremeniti svoje načrte in skrčiti svoje zmogljivosti za bencin in povečati zmogljivost za kerosen. Na letališčih, k; Imajo majhen promet, zadeva ni kdo ve kako pomembna, toda pomislimo na velika letališča, kakršno je OrlJV pri Parizu, pomislimo na leta-lišča, kakršna so v Londonu, New Yorku, Moskvi in pri drugih velikih središčih. Na londonskem letališču je družha «British Petroleum« v enem sa. mem letu načrpala v tanke 70.000 letal nič manj kot 450 milijonov lit.tov goriv.a,.
Strokovnjaki potniškega letalstva '5h -petrolejskih družb so ugotovili, da se poraba kerosena veča od 7 do 10 odstot.io-v na leto. Hkrati so ugotovili, da sa veča tudi poraba kerosena no-vih tipov reakcijskih letal. Bodoča reakcijska letala za civilno letalstvo bodo potrebovala in porabila mnogo več goriva kot ga porabijo sedanja. Sodobna največja reakc'jska potniška letala porabijo za en polet, se-veda prekooceanski in na dolgi pro-gi, do 80 milijonov litrov kerosena. Pravzaprav predstavlja ta ogromna količina zmogljivost vseh tankov nekega letala, ki mora imeti »v rezervi« dola-ceno količino goriva več kot ga potrebuje za normalen polet, kajti vremenske razmere more-jo letalo prisiliti, da pristane na kakem drugem letališču in ne na «svojem», kar terja lahko pol ure ali tudi več letenja izven programa«, kar hkrati pomeni po. rabo ustrezne količine goriva več.
Letalom se vedno mudi. Ne le takrat, ko so v zraku, pač pa tudi na tleh. Zamislimo si,
koliko bi trajalo črpanje goriva — 90.000 litrov, kolikor ga sprejme največje potniško leta-lo na reakcijski pogon — če bi ga vnašali v tanke kot pri navadni avtomobilski črpalki. Toda za letala imajo posebne črpalke. Angleška petrolejsko družba, ki smo jo pravkar omenili, ima v rabi črpalke, ki zmorejo do 4.500 litrov goriva tn> ffllfcuto, to se pravi, da ga toliko pretočijo iz cisterne v letalske tanke v eni minuti. Toda to še ni vse. Letališča so ogromna, letala pa se ne morejo sprehajati po njih, kot se lahko premika avtomobil pred bencinsko črpalko, to se pravi, da morajo gorivo pripeljati do letala s posebnimi avtocistema-mi. Ista angleška petrolejska družba je izdelala posebne avto-cisterne z zmogljivostjo 45.000 litrov kerosena.
Prej smo rekli, da so letališča ob velikih središčih ogromna: londonsko letališče npr. se razteza na površini sedmih milijonov kvadratnih metrov. Po njih je poleg vzletišč m pristajališč cela mreža cest, po katerih vozijo poleg drugih vozil, tudi av-tocisterne. «British Petroleum Co« ima na londonskem letališču cel park avtocistern, kakršno smo že zgoraj omenili, ki so med seboj radijsko povezane, da bi ne prišlo do trčenja, do nesreč, kajti z gorivom se ni šaliti. Poleg tega deluje tu še posebna kontrolna postaja, ki kar na kra. ju samem kontrolira kakovost goriva — bencina in kerosena, Zgodilo se je že, da je bila nesreče kriva tudi slaba kakovost goriva.
Za letališče v Londonu je »Bri-tish Petroleum Co« morala najti posebno rešitev, saj ni z av-tocirtemami mogla kriti zahtev. Zato je od čistilnic v Kentu speljala 80 km dolg cevovod do letališča.
Majhna podmornica za športnike
Pred časom so časipisi objavili vesi, da je bila zgrajena prva manjša podmornica, namenjena izletnikom, ki bi si želeli ogledati podvodne zanimivosti in pa pravljično lepoto podvodnega sveta kakega jezera ali morja. Vendar je bila ta podmornica po svojem obsegu le vedno precej velika. Pred kratkim pa so izdelali manjšo, ki bp posebno prišla prav onim, ki se ukvarja-jo s podvodnim športom. Mladi, navdušeni podvodni športniki se bodo zdaj lahko spuščali pod vodo s podmornico, ki jo izde. luje neko ladjedelniško podjetje v zahodnem Berlinu Njena cena znaša 25.000 mark, kolikor približno stane dober luksuzni avto. Nadeli so ji ime »morski pes«, ker je temu po svojem videzu res precej podobna. Z njo je moč doseči globino do 35 m, razvije pa lahko hitrost 10 km na uro. Grajena je /.a dve osebi, a opremljena je z motorjem, ki razvija moč 2 tonj-skih sil. Podmornica se lahko premika . naprej in nazaj. Njene osnovne mere so sledeče: dolžina 5,30 m, širina 0,91, višina
1,35	m, tehta pa skupno 1.550 kilogramov. Opremljena je s kompasom, zračnim kompresorjem in aparatom za pridobiva, nje kiska. Razen športnikom lahko ta podmornica odlično služi tudi za raziskovanje podvodnih tokov, za preglede podvodnih naprav, kot so npr. temelji jezov, stebri mostov itd.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. narodni motivi: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 ((Musiči del Friu-li«; 17.20 Glasbeni kaleidoskpp: 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobna ital. glasba; 18.55 Orkester Chaquito; 19.15 Pisani balončki: nato Izbor domačih in tujih motivov; 20.00 Šport; 20.30 Večer s Smartom, Sangiorgijem in Ava-lonom; 21.00 Pregled ital. dramatike; 21.50 Pianist G. Demšar; 22.10 Večerni ples.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Kot juke-box: 13-45 Zborovsko petje; 14.05 D. Cuttin; «E1 medico de famiglia«; 14.35 Pac-ehiori in nieeov orkester.
s'
TOREK, 4. FEBRUARJA 1964
erna antologija; 10.30 Šola; 11.00 prehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Nove plošče; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Zimske olimpijske igre; 17.30 Simfonični koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Hindemithova opera «Car-dillac«; 22.30 Plesna glasba.
//. program
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Za delovne kolektive;
9.30	Orkestralne melodije; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Koroški akademski oktet; 14.00 Popularne melodije; 14.30 Zabavne popevke; 15.30 Komorno popoldne; 16.15 Glasbeni paben ki; 16.45 Popoldanski zmenek;
17.00	Iz slavnih oper; 17.40 Glasbene sanje in želje; 18.00 Prenos RL;. 19.00 Poje Dalida: 19.30 Prenos RL; 22.15 Trombetist Al Hiit; 22.40 Ravelove skladbe; 23.0n Prenos RL.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 8.25 Naš jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 O-
7.35	Jutranja glasba; 8.35 Poje Gino Corcelli; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritem in fantazija:
9.35	Glasbeno potovanje; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče: 15.15 7.a vas izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodiia: 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.00 Filmske novosti: 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Vaš Juke-box; 18.35 Enotni razred; 18.50 Zimske olimpijske igre; 19.05 Vaši izbranci; 19.55 Zimske olimpiiske igre; 20.05 Veliki valčki: 21.45 Glasba v večeru’ 22 10 Jazz.
III. program
18.30	Ruska kultura:	18,45
Haendlove skladbe: 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsakovečerni koncert: 20.30 Revijski program; 20.40 Beethovnove skladbe; 21.20 Sodobna angleška glasba: 22 15 Radijska črtica; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
6.20 Začetni tečaj angleščine; 8.05 Za ljubitelje operetnih napevov; 8.35 Domači napevi; 8.55 Za šolarje: 9.25 Ital. ansambel Franco Cerri; 9.45 «Zimska pesem«; 10.15 Češkoslovaška zabavna glasba; 10.40 Iz Mozarto-
vega »Don Juana«; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Strupenost zaščitnih sredstev; 12.25 Domače viže;
13.15	Obvestila; 13.30 Dve simfonični pesnitvi; 14.05 Za šolarje; 14.35 Zbor iz Barkovelj; 15.15 Zabanva glasba: 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah;
18.00	Aktualnosti; 18.10 Zimske
olimpijske 'gre; 18.30 Plesni orkester; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice:	20.00 Radijska igra;
22.10 Glasbena medigra: 23.20 Zabavni ansambli; 23.05 Haendel; Ognjemet — suita; 23.00 Nočni koncert.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.10 Sola; 14.40 Zimske olimpijske igre; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno: 19.00 Dnevnik;
19.15	Likovne umetnosti; 20.00 Športne vesti; 20.30 Dnevnik;
21.00	Film «11 dottor Jekyll e mr. Hyde»; 23 00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Potovanje med ameriške črnce; 22.05 R. Bacchelli ■ A. Lualdi; «La gran-ceola«; 22.40 Zimske olimpijske igre; 23.10 Dnevnik.
Jug. televizija
10.00	Olimpijske zimske igre: tekmovanje v biathlonu; 19.30 Poročila; 19.35 Poročilo o zasedanju zvezne skupščine; 19.45 Prvi filmski pregled iz Innsbrucka;
20.00	»Krst pri Savici« — TV priredba; 20.35 Olimpijske zimske igre; tekmovanje v hokeju Švedska - Nemčija; 22.40 Drugi filmski pregled iz Innsbrdcka.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.5, najnižja 2.9, ob 19. uri 6.6, vlaga 81-odst„ zračni tlak 1022.1 narašča, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7.8 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 4. februarja Bojana
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.14. Dolžina dneva 9.49. Luna vzide ob 0.23 in zatone ob 10.45.
Jutri, SREDA, 5. februarja Agata
OBNOVITEV POGAJANJA ZA TRANZIT ČSSR SKOZI TRST
Včeraj prvi preliminarni sestanek med tržaško in češkoslovaško delegacijo
12. t. m. bo v Trstu mednarodna konlerenca o železniških tarilah za češkoslovaško tranzitno blago - Udeležili se je bodo predstavniki italijanskih, jugoslovanskih in češkoslovaških železnic
Tržaška in češkoslovaška trgovinska delegacija med razgovori na sedežu trg. zbornice
Priprave KPI za deželne volitve
Tiskovni urad tržaške federacije KPI sporoča, da sta se 1. februarja sestala federalni odbor in kontrolna komisija ter da jima je senator Vidali poročal o organizacijskih vprašanjih. O tem vprašanju bodo nadaljevali razpravo na dveh drugih sestankih, ki bosta sredi tega meseca. Na sestanku so federalni vodstveni organi odobrili delovni načrt za študij marksizma, ki ga je predložila dr. Laura Weiss, ter program dejavnosti za pridobivanje novih članov KPI, katerega je obrazložil organizacijski tajnik Lino Crevatin.
Tajnik Paolo Šema je poročal o deželni konferenci KPI ter o deželnih vodstvenih organih, ki so bili na njej izvoljeni.
Federalni odbor in kontrolna komisija sta končno razpravljala o delovnem načrtu federacije za kampanjo deželnih volitev, ki ga je predložil načelnik odseka za propagando Davide Pescatori, ter sta ga odobrila.
Sestanek dežel, odbora mladine PSIUP
Deželni odbor Federacije socialistične mladine (PSIUP) sporoča: Deželni odbor Federacije socialistične mladine (PSIUP) se je 2. februarja sestal v Ronkah ter proučil politični in organizacijski položaj federacije po ustanovitvi PSIUP. Na sestanku so z zadovoljstvom u-gotovili, da se je velika večina članov in voditeljev FGS odzvala pozivu osrednjega odbora, naj se pridruži PSIUP, tako da so prekosili celo upe deželnih voditeljev. Končno so proučili politične in organizacijske perspektive tudi v vidu bodočih naporov mladih socialistov v volilni kampanji za deželni svet.
V OKVIRU POBUD ZA REŠEVANJE OBMEJNIH VPRAŠANJ
Deželna delegacija PSDI včeraj na razgovorih v Kopru
Delegacijo je vodil poslanec Zuccalli ■ Prihodnji sestanek bo še ta mecec v Gorici - Izjave Zuccallija našemu sodelavcu
konkretnih zaključkov pred zaključkom razgovorov o podpisu trgovinskega sporazuma med Italijo in Češkoslovaško. Kot je znano, je tržaški sporazum o češkoslovaškem tranzitu skozi Trst priložen kot dodatni protokol italijansko - češkoslovaškemu trgovinskemu sporazumu. Na sestanku so tudi govorili o tarifah in ugodnostih, ki jih druga pristanišča nudijo za uvoz in izvoz češkoslovaškega blaga.
Obe delegaciji se bosta danes ob 9.30 ponovno sestali na trgovinski zbornici in nadaljevali s svojim delom.
v Poročajo, da bo 12. t. m. na sedežu tržaškega železniškega ravnateljstva na Trgu V. Veneto mednarodna konferenca o železniških tarifah za češkoslovaško blago, ki potuje skozi Trst. Konference so bodo udeležili predstavniki italijanskih, jugoslovanskih in češkoslovaških železnic.
Včeraj ob 16. uri so se na sedežu trgovinske zbornice začela pogajanja za prevoz češkoslovaškega tranzitnega blaga skozi tržaško pristanišče med češkoslovaškim podjetjem Cechofracht, ki ga zastopajo generalni ravnatelj Vanek, komercialni ravnatelj Semesky in predstavnik podjetja v Trstu Mueller, in tržaško delegacijo, ki jo sestavljajo predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, generalni ravnateij trgovinske zbornice dr. Steinbach, načelnik urada za zunanjo trgovino trgovinske zbornice dr. Maurel, komisar Javnih skladišč polkovnik Battaglieri, njegov namestnik dr. Addobbati, ravnatelj Javnih skladišč Clai, predsednik združenja špediterjev Gropaiz in izvedenec za trgovinsko mornarico Miliani.
Generalni in komercialni ravnatelj češkoslovaškega podjetja sta prišla v Trst z vlakom (včeraj zjutraj. Na kolodvoru ju je sprejel dr. Steinbach. Prvo uradno srečanje s tržaško delegacijo po lanskoletnih neuspelih razgovorih je bilo, kot smo omenili, včeraj ob 16. uri. Po uvodnem delu sestanka, ko so predstavniki obeh delegacij izrazili željo, da bi bili ti razgovori plodni, so sestavili program dela in srečanj za prihodnje dni. Da bodo lahko dela potekala v najboljšem redu, sta se delegaciji sporazumeli, da se bodo sestanki za dosego sporazuma glede pristaniških tarif, kakor tudi sestanki glede železniških in pomorskih tarif zaporedoma vrstili, tako da bodo predstavniki vseh' zainteresiranih češkoslovaških in italijanskih ustanov stalno sezna-i njeni s potekom vseh razgovorov.
Na včerajšnjem sestanku so predvsem razpravljali o načinul nadaljnih razgovorov, o vpraša-! njih, ki jih bodo načeli, kakor tudi o celotnem postopku, razgovorov, da se omogoči, da bodo razgovori plodni in da bodo pripeljali do
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiufiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiun
OTVORITEV AKADEMSKEGA LETA cCENACOLO TRIESTINO*
Včeraj je bila v Kopru uradna deželna delegacija PSDI, ki jo je vodil poslanec Gianfranco Zuccalli in katero so sestavljali: Giorgio Ce-sare, član deželnega odbora PSDI, Luigi Grego, predsednik ribiške zadruge iz Gradeža, občinski odbornik prof. Lucio Lonza, tajnik sekcije PSDI iz Gorice Rovis. Delegacijo so sprejeli: predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Lapajne, republiški poslanec Vižintin, predsednik komisije za manjšinska vprašanja, dr. Polič in predsednik okrajnega ljudskega odbora Eržen.
Med razgovori so proučili vprašanja, ki neposredno zadevajo prebivalstvo obmejnega področja. Se posebej so se zadržali pri obravnavi vprašanj o ribolovu v Tržaškem zalivu in so izrekli več predlogov, o katerih bodo še nadalje razpravljali.
Proučili so tudi pozitiven razvoj obmejne izmenjave in kulturnega sodelovanja, ki je v korist obmejnega prebivalstva in predvsem obeh narodnostnih manjšin.
Obe delegaciji sta bili soglasni, da je treba nadaljevati z razgovori na politični ravni, in sta se dogovorili, da bo prihodnji sestanek februarja v Gorici, ko bodo izdelali konkretnejši program nadaljnjega sodelovanja.
Našemu dopisniku je poslanec Zuccalli izjavil, da so njegovi vtisi iz Kopra, kjer je prvič, zelo pozitivni. Dejal je, da gre za lepo obmorsko mesto, ki se očitno naglo
PODATKI ZA JANUAR
Porast prometa Javnih skladišč
V januarju je promet tržaških javnih skladišč dosegel po neuradnih podatkih 226.000 ton, medtem ko je znašal v istem mesecu lanskega leta 142.000 ton. Promet javnih skladišč v letošnjem prvem mesecu je bil torej občutno višji kot lani.
Struktura prometa v letošnjem januarju je bila naslednja: promet s premogom, rudami in starim železom 68.000 (lani 49.000), žitaTice letos 61.000 (lani nič), les
8.000	(lani 11.000), razno blago letos 89.000, medtem ko lani 82.000.
Velika razlika v prometu med decembrom in januarjem gre v glavnem na račun obsežnih pošiljk žitaric iz ZDA na Madžarsko.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiniiuiiimiiiiiinimniiiiinmiiiHmnnimnmMmiiHimmnmnHMHunHniiuuHMummmumNiNinnmniH
ZAKLJUČEK POKRAJINSKEGA KONGRESA FIOM
Usmeritev sindikalne politike mezdnih in normativnih zahtev
Izvolitev novega vodstva in delegatov za vsedržavni kongres FIOM
Sedanje usmeritve pri gradnji potniških in tovornih ladij
Prof. Roletto je v uvodnem govoru poudaril važne naloge in poslanstvo Trsta v svetovni trgovini
Akademija za gospodarske in družbene študije (cCenacolo Trie-stino« je otvorila v nedeljo zjutraj v veliki dvorani trgovinske zbornice svoje akademsko leto. Pri Otvoritvi so bili navzoči številni predstavniki oblasti in gospodarskih ustanov, med katerimi vladni generalni komisar dr. Mazza, župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Delise, kvestor dr. Pace, itd.
Najprej je imel uvodno poročilo predsednik akademije prof. Roletto. Omenil je napredek akademije po njeni uvrstitvi med sorodne italijanske ustanove in po navezavi stikov z italijanskimi in tujimi univerzami. Nato je nakazal razna vprašanja, ki jih bodo razni odseki akamedije proučevali v prihodnjih mesecih zlasti v zvezi z nalogami in poslanstvom Trsta kot okna v svet. V novih pogojih v Evropi in tudi na osta^ lih celinah nastaja potreba, da bi razpolagal Trst s sposobnimi in sodobno usmerjenimi ljudmi, ki bodo kos novim, velikim nalogam. Prof. Roletto je poudaril tudi pomen nove avtonomne dežele, ki bo služila kot važno bližnje zaledje tržaškemu pristanišču, pri čemer je treba zlasti upoštevati njen nedvomni industrijski razvoj.
Zatem je prof. Roletto dal besedo opoinomočenemu delegatu CRDA inž. Carnevalu, ki je govoril o temi: »Sedanje usmeritve pri gradnji ladij«. Inž. Carnevale je predvsem poudaril, da je druga svetovna vojna vnesla v gospodarski sistem važne spremembe ustroja, kar je tudi neposredno vplivalo na pomorski promet, ter povzročilo nove potrebe v prevozih. Vse to je tudi posledica povečanja svetovne potrošnje osnovnih proizvodov v zadnjem desetletju. Med drugim se je okrepila tudi težnja po gradnji železarn in čistilnic petroleja ob morju, daleč od surovinskih baz, kar je seveda povezano z razširitvijo pristanišč in gradnjo večjih ladij. Zato gradijo ladjedelnice vedno hitrejše ladje z večjo tonažo, ki so hkrati namenjene posebnim vrstam tovora. To omogoča tudi hitrejše natovarjanje in raztovarjanje blaga.
Inž. Carnevale je orisal razne vrste ladij, ki že prevažajo potnike in blago, ter ladij, ki so v gradnji. Kar se tiče potniških ladij, jih stalno spopolnjujejo, uporabljajo za mostove in palube lahke zlitine ter plastične mase, alternativen tok itd. Razen tega je na sodobnih ladjah posvečenega manj prostora prvemu razredu in se skuša izločiti tretji razred. Glede brzine ladij je inž. Carnevale dejal, da se je v 10 letih zvišala od 22 na 26 vozlov ali še več. Tako bo vozila na primer ladja »Raffaello« na preizkusnih vožnjah z brzi-no nad 29 vozlov. Bodoče potniške ladje bodo vsekakor vse večje in hitrejše. Razen tega pa bodo gradili potniške ladje za križarjenje od 4.000 do 7.000 ton z brzino od 19 do 20 vozlov.
Glede tovornih ladij se uveljavlja težnja po gradnji treh vrst: ladij z 12 vozli brzine, s 14 do 15 vozli za «cargo boats« (za prevoz blaga) in z 18 vozli brzine za «car-go liners« (za prevoz blaga na rednih progah). Kar se pogonskih strojev tiče, je najbolj primeren dvotaktni dizel. Sedaj je največ naročil za ladje s suhim tovorom od 10.000 do 13.000 ton in z brzino od 18 do 20 vozlov. Kar se tiče ladij za prevoz rud («ore car-riers«), se je povprečna tonaža zvišala od 20.000 na 60.000, Za razsuti tovor gradijo največ ladij od 20 do 30 tisoč ton. Glede petrolejskih cistern pa je največ naročil za ladje od 70 do 80 tisoč ton, ki so široke do največ 38 metrov, tako da lahko plujejo skozi Sueški prekop. Pri tem je inž. Carnevali še posebej omenil splavitev motoci-sterne «Carlo Comeli« z 90.400 tonami.
Na koncu je inž. Carnevale omenil važno vlogo, ki jo bosta imeli v prihodnosti na ladjah atomska pogonska sila in avtomatizacija. Svoja izvajanja je podprl s številnimi diapozitivi.
V	nedeljo ob 15. uri se je zaključil tretji pokrajinski kongres Zveze kovinarjev FIOM. Kongres se je pričel v soboto ob 14. uri ter so ga prekinili zvečer, nakar se je nadaljeval v nedeljo ob 8.30 zjutraj. Tudi v nedeljo je poseglo v razpravo mnogo delavcev, ki so razpravljali zlasti o usmeritvi sindikalne politike, mežtJnih in normativnih zahtevah, ki jih vsebujejo predkongresne teze za 14. vsedržavni kongres FIOM. Delegati so tudi določili stališče tržaških kovinarjev do raznih alternativnih tez. Razen tega pa so obravnavali v razpravi tudi položaj v posameznih podjetjih, v katerih so zaposleni. Na kongresu sta spregovorila tudi predstavnik osrednje FIOM Galbo in tajnik Nove delavske zbornice Calabria. Tudi Galbo je obširno orisal predkongresne teze m poudaril njihov pomen za bodoče naloge, napore in borbe kovinarjev.
Na kongresu so odobrili tudi razne resolucije ter izvolili novo vodstvo in delegate za vsedržavni kongres FIOM V vodstvo so bili izvoljeni: Anton Merkuža, Valvassori, Severino Gregori, Antonio Marega, Jožef Peharc, Ferruccio Umek, Ste-lio Tenci, Augusto Leghissa, Ber-tocchi, Francesco Franco, Bruno Dudine, Renato Bralni, Pietro Ren-kaiser, Bruno D’Ambrosi, Ludvik Švab, Egidio Vesnaver, Giordano Cocevar, Federico Krauss, Albino Crevatin, Settimo Balbi, Tullio Ri-cobon, Silvio Debarbora, Luciano Manzln, Natale Fabi, Giuseppe Bur-lo, Rinaldo Rutigliano, Attilio Batti-lana.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: Bruno Petronio, Bruno Apollo-nio in kap. Bruno Mislei.
Za delegate na vsedržavni kongres pa so bili izvoljeni: Giuseppe Burlo, Rinaldo Rutigliano, Renato Braini, Stelio Tenci, Giordano Cocevar, Albino Crevatin in Guglielmo Sarra.
širite
PRIMORSKI DNEVNIK
Plakat za borbo proti višanju cen
Tržaški odbor Vsedržavnega združenja potrošnikov je nalepil na mestnih oglasnih deskah plakat, s katerim pcziva potrošnike, naj se aktivno udeležijo borbe proti višanju cen in poudarja, da je akcija proti višanju cene skodelice kave v lokalih rodila zadovoljive uspehe. Na osnovi dosedanje akcije mnogi lokali niso zvišali cene kave na 50 lir, nekateri pa so se celo vrnili na staro ceno 45 lir. Da je bila podražitev kave v lokalih od 45 na 50 lir neupravičena dokazuje dejst-
vo, da mnogi lokali še vedno prodajajo kavo po 40 lir in nekateri celo po 35 lir za skodelico.
Tako velike razlike med ceno istega proizvoda so tudi pri mnogih drugih živilih, zlasti pri zelenjavi in pri drugih predmetih široke potrošnje. Sedanji zakoni predvidevajo administrativno določitev na j višjih cen samo za malo število vrst blaga. Zato je odvisno predvsem od potrošnika, da prepreči neupravičeno višanje cen s tem, da se poslužuje trgovin in lokalov, v katerih prodajajo blago po nižjih cenah.
Vsedržavno združenje potrošnikov opozarja prebivalstvo, naj ne gleda z nezaupanjem na blago, Ki se prodaja po nižjih cenah, kot so to na primer zmrznjeno meso in ribe v ledu, ki jim s sedanjo sodobno ohlajevalno tehniko ohranijo dobro kakovost. Danes porabi povprečna družina velik del svojih dohodkov predvsem za prehrano. Zato je res potrebno, da potrošniki pozorno spremljajo gibanje cen ter da se poslužujejo tistih trgovin, ki uveljavljajo najbolj zmerne cene. S tem bodo hkrati odrezali skupinici brezvestnežev vsako možnost, da samovoljno nabijajo cene.
leg tega bodo načeli tudi vprašanje gradbinske blagajne, ki močno zanima vse gradbince.
Nova odloka vlad. komisariata
Generalni vladni komisar za tržaško ozemlje je izdal odlok, s katerim je dodelil Avtonomnemu zavodu ljudskih hiš (IACP) 100 milijonov lir za gradnjo 22 stanovanj ter določil pogoje za njihovo dodelitev. Z drugim odlokom pa je nekoliko spremenil ukaz o u-stanovitvi SELAD s tem, da določa ustanovitev posebne komisije, ki naj postopno uskladi število brezposelnih, ki uživajo pomoč, s spremenjenimi in povoljnejšimi gospodarskimi razmerami tržaškega ozemlja in zagotovi potrebno skladnost raznih prizadetih organov, da se pospeši stalna vključitev osebja, ki uživa pomoč, v redne delovne dejavnosti.
To dejansko pomeni krčenje SELAD, ki traja že dalj časa.
Deželna skupščina gradbincev CGIL
Jutri ob 18. uri bo v dvorani Nove delavske zbornice v Ul. Pon-dares št. 8 skupščina gradbenih delavcev, ki jo sklicuje pokrajinska zveza gradbincev. Na skupščini bodo razpravljali o važnih vprašanjih, zlasti v zvezi z izpopolnjevanjem nove delovne pogodbe. Po-
raz vija.
V daljšem razgovoru se je poslanec predvsem zadržal na vprašanjih, ki zanimajo slovensko skupnost in je v tej zvezi podčrtal, da gre v prvi vrsti za odnos do osebe in za pravico vsakega državljana, da govori lastni jezik, goji svojo kulturo in svoje nacionalne značilnosti. V ta okvir je poslanec tudi postavil interese slovenskega prebivalstva ter dejal, da imajo v tem okviru slovenski prebivalci isto pravico do lastnega gledališča, kulturnih šolskih in drugih ustanov, kot jih imajo italijanski prebivalci. Poslanec pa je obsodil stališče izolacije in ohranjanja etničnega značaja nekega področja, če gre to — po njegovem mnenju — v škodo širših interesov, za kar je kot primer navedel predloge za razvoj industrij-je v sovodenjski občini.
Glede razgovorov med predstavniki SZDLJ in PSDI je poslanec podčrtal dobro voljo z obeh strani, da se premostijo nerazumevanja in ustvari ne samo prijateljske odnose, temveč odkritosrčno sodelovanje.
Na prehodu za pešce podrl žensko
Ko je sinoči s svojim avtom TS 62832 25-letni Sergio Pimzan iz U. lice Commerciale 25 vozil po Mi-ramarskem drevoredu proti središču, je v bližini hiš INClS podrl 65-letno upokojenko Luciano Ca-stellamijevo iz Ul. Valmartinaga 2, ki je tedaj na prehodu za pešce prečkala ulico. Pinzan je po-mesrečemki priskočil na pomoč ter ji pomagal v svoj avto, s katerim jo je prepeljal v bolnišnico. Ca-steilanijevo so sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma levega zapestja in izvina desnega gležnja. Zdraviti se bo morala od 8. do 3Q dni.
Umrl je pomorščak ki si je prerezal trebuh
V bolnišnici je včeraj zjutraj ob
3.30	izdihnil 57-ietni pomorščak Ni-colo Punicich iz Ancone, Ul. Marconi 159. Kot smo poročali pred dnevi je Punicich bil vkrcan na ladji »Andrea Mantegna« zasidrani ob Tržaškem arzenalu ter si je ponoči v kopalnici za častnika s kuhinjskim nožem prerezal trebuh. V potoku krvi sta ga naslednje jutro našla dva pomorščaka in mu nudila prvo pomoč. Poklicala sta rešilni avto RK s katerim so Pu-nicicha prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli •'ha"prvi kirurški oddelek s strogo pridržano prognozo zaradi obilnega1 notranjega krvavenja. Zal so bile vse zdravniške nege za nesrečnika zaman in včeraj je podlegel poškodbam.
Samomor upokojenke
Zaskrbljen, ker njegova 60-letna sestra, upokojenka Andreina Zorn por. Hollas iz Ul. Piccardi 58 ni odgovarjala na telefon, je Edeardo Zorn iz Ul. Castagneto 23 telefoniral letečemu oddelku policije in se včeraj zjutraj tudi sam podal v sestrino stanovanje. Ze na stopnicah je Zorn začutil značilen vonj po plinu in si je takoj mislil, kaj se jc zgodilo. Ker so bila vrata zaprta, so agenti poklicali na pomoč gasilce, ki so na balkonu prvega nadstropja razbili steklo na vratih in tako prišli v notranjost, kjer je V kuhinji ležala že mrtva Zornova, poleg nje pa je bila gumijasta cev, iz katere je še uhajal plin. Po pregledu je sodni zdravnik dr. Nicoli-ni ugotovil, da si je nesrečnica vzela življenje in izdihnila pred približno 30 urami. Zornova je že dvakrat poskusila narediti samomor, včeraj pa ji je to uspelo v trenutku duševne krize.
iiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiititiiMiiiiimifHiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiii
ZAKLJUČENO TERORIZIRANJE PODIVJANE ŽIVALI
Karabinjerji so ustrelili podivjano kravo ob meji
Poškodovala je avto in vespo ter ogrožala tudi ljudi Na naše področje je verjetno prišla z onstran meje
Neznanec ga je udaril s pestjo
Včeraj ponoči okrog 1.30 se je 34Jetni Boris Jelich iz Ul. San Giusto 9 v gostilni «Ai Pescatori« v Miramarskem drevoredu 211 zaradi malenkostnih razlogov sporekel z nekim neznancem, ki ga je potem s pestjo udaril po o-brazu ter ga ranil po levi ličnici in prednji strani senc. Jelich se je moral zateči v bolnišnico, kijer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. Z zadevo se ukvarjajo agenti letečega oddelka policije.
Podivjana krava, ki je baje prišla na naše področje z onstran meie, je že več tednov zastraševala kmete in motorizirane ljudi po zgornji okolici med Nabrežino in Repnom. V soboto ponoči se je žival pri Nabrežini v naskoku zaletela v vrata nekega fiata 1400 in jih seveda pokvarila. Pred dnevi je krava napadla tudi nekega motociklista na cesti pri Briščikih. Motociklist je na srečo ostal nepoškodovan, toda vespa je utrpela precejšnjo škodo. Tudi dva kmeta sta se komaj rešila pred podivjano kravo in zbežala.
Lastnik pokvarjenega fiata se je zglasil na karabinjerski postaji v Križu in povedal kaj se mu je zgodilo.
Podčastnik Fusco je takoj organiziral lov na podivjano kravo in v nedeljo so karabinjerji s postaje v Križu zagledali žival v bližini meje. Ko so se približali kravi, jih je ta napadla in nekateri karabinjerji so se komaj pravočasno umaknili njenim naskokom.
Naloge za «11. evropski dan šole»
V Italiji, Angliji, Holandiji, Belgiji, Norveški, Nemčiji, Švedski, Luksemburgu, Danski, Avstri. ji, Franciji, Švici in Irski so včeraj učenci zadnjih razredov o-snovnih in srednjih šol praznova-li «11. evropski dan šole«.
Ob 8.30 so po radiu sporočili besedilo nalog. Na slovenskih šolah so nalogo lahko pisali v slovenščini ali italijanščini, Besedilo je bilo za vse šole istega tipa enako.
Za 5. razred osnovne šole je bil nastop naloge: «Pokaži z risbo po tvoji želji, da so narodi in de. žele Evrope med seboj povezani s cestami, mostovi, železnicami, predori, ladjami in letali».
Za 3. razred gimnazije in stro kovnih šol: «Govori o evropski deželi (ne tvoji), ki jo najbolj poznaš, ker si imel priložnost, da
si jo obiskal, ali si fital knjige, videl filme ali dokumentarije, ali slišal o njej pripovedovanja».
Za zadnje razrede klasičnega in realnega liceja, učiteljišča in trgovske akademije:	«Ena izmed
najbolj občutenih zahtev današnjega sveta je, nuditi pomoč deželam v razvoju. Na katerih področjih, misliš, da bi narodi evropske civilizacije lahko nudili to pgmoč? Misliš, da bi uspešnejšo pomoč bolje nudile evropske dr-žave kot posamezne, ali ne rajši združena in složna Evropa’»
Pokrajinska komisija bo oceni, la vse naloge in bo najboljše po. slala vsedržavni komisiji, ki bo izbrala najboljše naloge iz vseh šol v Italiji in jih poslala evro p. ski glavni komisiji. Tako bodo seveda tudi • nagrade pokrajinskega in državnega merila (potova-
nja po deželi, po Italiji, v druge evropske države, diplome itd.). Nagrade za lanske naloge so razdelili v petek zvečer v glavni dvorani trgovinske zbornice.
Namen «Evropskega dneva šole« je, opozoriti mladino na nujnost globokega medsebojnega spoznavanja in sodelovanja med raz. nimi narodi v okviru združene Evrope, To je vsekakor lep ideal. Pobuda, da mladino vzgajamo v tem duhu, je vse pohvale vredna. Toda cilj bomo dosegli ne samo s primernimi nalogami enkrat na leto, ampak z vsakdanjim vzgojnim delom, zlasti pa z vzgledom. Medsebojno spoznavanje, spoštovanje in sodelovanje mora priti najprej do izraza med sosedi, med narodi, ki živijo skupaj že stoletja. Prav šola ima to važno nalogo. Posebno pri nasf
Ker pa je bila nevarnost, da se bo žival oddaljila preko meje ali vsaj v gosto grmičevje, kjer bi jo bilo težko ujeti, so se zasledovalci odločili, da jo ustrelijo. To jim je tudi uspelo, komaj se je krava prikazala na neki jasi, je karabinjer trikrat ustrelil in žival pčdrl. S pripomočki, ki so jih imeli na razpolago, so nato karabinjerji zavlekli mrtvo žival do roba trbi-ške ceste, kjer so jo naložili na tovornik in jo odpeljali v klavnico.
Tatvine motornih vozil
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči s pomočjo ponarejenih ključev odprli leva vrata fia. ta 500 TS 20704, ki ga je v Ul. Manzoni pred hišno št. 21 pustil 34-letni Dionisio Legovich iz Ul. Settefontane 7. Iz notranjosti avta so tatovi pobrali aktovko, v kateri je Legovich hranil 16.000 lir. Tatvino je prijavil na komisariatu Stare mitnice.
Na komisariatu Kolonje se je predvčerajšnjim zglasil 29-letni Livio Silvera iz Ul. Donatello 1 tn povedal, da so mu ponoči neznanci odpeljali vespo TS 22637, ki jo je pustil v bližini doma.
Na letečem oddelku policije je 52-letni uradnik Lino Rovis iz Liliče F. Severo 80 prijavil, da so mu neznani tatovi odpeljali fiat 1100 TS 21243, ki ga je parkiral v bližini stavbe št. 10 v Ul. Ca. stagneto. Tatvino so tatovi izvr-šili predvčerajšnjim ponoči med 1. uro In 14.30, ko je Rovis pri-šel po avto in ga ni več našel.
Pri igri jc padel
Predvčerajšnjim se je 13-letni Aildo Baioch iz Ul. Mayer 5 igral v parku Revoltella in se povzpel po lestvi tobogana, da bi potem zdrsel na tla. Toda ko je že bil na vrhu, se je nerodno spotaknil in padel ter si pri padcu zlomil levo podlaktnico in levo koželi-nico. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Mali •Aldo <e bo moral zdraviti 30 dni.
SLOVENSKI KLUB
vljudno vabi na predavanje,
ki ga bo imel
PROF. MIRKO RIJAVEC
«0 južnoameriških Indijančki včeraj, danes in jutri»
danes 4. t. m. ob 21. url v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa 9/1. — Predavanje bodo ponazorile skioptične slike.
Slovensko gledališče v Trstu
V	četrtek, 6. februarja ob 20,30 premiera
v petek, 7. februarja ob 20.30 repriza
V	AVDITORIJU V TRSTU
ARSEN DIKLIC
Na zeleni reki čoln
Osebe: Kondor - Rado Nakrst; Kapablanka - Stane Raztresen; M. Marčič - Stane Starešinič; E Marčič - Stane Sever; Stipič . Alojz Milič; Irena - Zlata Ro-doškova; Slavec - Danilo Turk; Vrdjuka - Silvij Kobal; Sarkič - Jožko Lukeš; Stimac - Dušan Jazbec.
Prevod: VIKTOR KONJAR Scena: VLADIMIR RIJAVEC Zvok: EDVARD MARTINUZZI Režija: ADRIJAN RUSTJA
Prodaja vstopnic od srede, 5. februarja dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE«
obvešča vse svoje člane In prijatelje, da bo v četrtek, 6.II. tj. ob 20.30 predaval v društvenih prostorih
MARIO MAGAJNA O SVOJEM POTOVANJU PO TURČIJI
in predvajal zanimive skioptične slike v barvah.
Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo
•IVAN CANKAR«
Ul. Montecchi 6/IV.
vabi člane in simpatizerje na
•DRUŽABNI VEČER«
ki bo v soboto, 8. t.m. ob 21. uri v društvenih prostorih.
Rezerviranje miz v četrtek, 6. t. m. in v petek, 7. t. m. od 19. do 20. ure na sedežu društva. Vjudno vabljeni!
_A___
P. d. «Ivan Cankar« vabi tudi na otroški «LILA PLES«, ki bo v torek, 11. t. m. od 16. ure dalje v društvenih prostorih
:::::::::::::
RHifi:!:
lil::::::::
Otroško
pustno
rajanje
kraljestvu
palčkov
bo v nedeljo 9. februarja popoldne
v dvorani na stadionu «Prvi maj«
Mamice, pripeljite svoje malčke, da se bodo prijetno zabavali v krogu palčkov ln vil. Gledališče pa jim bo pripravilo še kakšno presenečenje.


Darovi in prispevki
V počasiltev spomina pok. učitelja Adalberta Stubla daruje za Dijaško Matico Amalija Cok 1000 ln Milica Cok 1000 lir, Ivanka Žitko 2000 In Zinka Cucek 2000 Mr, družini Modrijan In Cebulec 4000, Frančiška Ipavec 500 lir.
Padec z vespe
Na cesti, ki od mitnice na bazoviški cesti pelje proti Kjuču, se je včeraj zvečer prevrnil z vespo 27-letni Giorgio Segulin iz Ul. Caprln št. 13. Pri padcu se je ranil po zatilju, po obrazu ln je začasno Izgubil spomin. V bolnišnico so ga prepeljali z avtom RK in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 30 dni.
Konj
ga je brcnil
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, so včeraj sprejeli 27-letnega tesarja Maria Del Bianca, ki stanuje na proseški železniški postaji. Del Bianco, ki je usluž-ben pri podjetju Piroglio, je včeraj spremljal konja iz železniškega vagona, ko se je žival nenadoma vrgla na tla. Ko je Del Bianco skušal pripraviti žival do tega, da bi se dvignila, ga je ta s kopitom zadela v obraz ter mu poškodovala nos in levi del o-braza z verjetnimi kostnimi poškodbami. Del Bianco, ki je tudi dobil hud udarec v glavo, se bo mo-rail zdraviti 20 dni.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo gala predstavo Verdijeve opere «Moč usode«, ki bo v petek (naslednje predstave bodo popoldanska v nedeljo ter 11. in 14. t.m.). V glavnih vlogah nastopajo Marcella De Osmo, Anna Maria Rita, Luigi Ottollrvl, Ličimo Monte-fusco, Renato Cesari in Nicola Zac-caria. Dirigent Franco Bartoleti. Zborovodja Giorgio Kirschner. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Režija Carlo Faraboni. Flesalca-solista Vio-letta Toso 'in Bruno Fusco.
TEATRO STAB1LE
Danes 4. t.m. ob 21. url v Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Bande-na) 16. ponovitev Aristofanove igre «Zene v parlamentu« v priredbi Lina Carplnterija in Marlana Faragu-ne. Režija Fulvio Tolusso, scene In kostumi Laura Sabatelli. Izvirna glasba Dorlano Saraclno. Absolutna novost. Rezervacija in prodaja vstopnic pri centralni prodajalni v Pasaži Protti (tel. 36-372).
Cene: parter A 1200 Mr, parter B 700 Mr, balkon 300 Mr.
Nazionale 15.00 «Ieri, oggi, domarri«. Technlcolor Sophla Loren, Marcel-lo Mastroianni.
Arcobaleno 15.30 «11 giovedi«. Wal-ter Chiarl.
Excelsior 15.30 «La ragazza di Bube«. Claudia Cardinale.
Fenice 15.00 »Alta infedeltš«. Ugo To-gnazzl, Nino Manfredi, Monica Vittl, Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «1 compagni«. Mar-cello Mastroianni, Renato Salva-tori, Annie Girardot. Sledi:	«11
mare di Trieste«.
Supercinema 16.00 «Silvestro Gatto-pardo«. Slikanice v technicoloru.
Alabarda 16.00 «La valle dei lunghi coltelli«, Technicolor. Lex Barker, Pierre Priče.
Filodrammatico 16.00 «Le confessioni di una sedicenne«. Barbara Frey, Ivan Desny.
Aurora 16.30 »Mondo cane N.o 2». Prepovedano mladini.
Cristallo 16.30 «Le citta proibite«. Technicolor. Prepovedano mladini.
Capltol 16.00 »Sciarada«. Technicolor. Gary Grant, Audre Hepburn.
Garibaldi 16.30 »Anima nera». Vit-torio Gasmann, Nadia Tiller. Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Massimo 16.00 «Eroe di Babilonia«. Cinemascope Technicolor. Gordon Scott. Moira Morfei. Zadnji dan.
Impero 16.30 19.00 21.45 «Gli amanti devono imparare«.
Moderno 16.30 Sergio Parlato in A-driana Sanremo v reviji »Donne proibite«. Na platnu «1 due gondo-lieri«. Zadnji dan.
Astoria 16.30 »Le magnifiche sette«.
Astra 16.30 «11 trionfo di Michele Strogoff«.
Vittorio Veneto 16.00 «Amante di guerra«. Robert VVanier, Marlk Queen.
Abbazia 15.30 «Un grappolo di sole«. Sldney Polter.
Ideale 16,00 «Nottl nude». Prepovedano mladini. Technicolor.
Marconi 16,00 «1 fuorilegge del colo-rado«. M. Andres, Lisa Davis.
PD «LONJER - KATINARA«
vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki bo v sredo, 5. t. m. ob 20.30 v društvenem sedežu v Lonjerju.
Predaval bo fotoreporter MARIO MAGAJNA o temi:
•POTOVANJE PO TURČIJI«.
Predvajanje bodo spremljale številne barvne fotografije.
Včeraj-danes
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trata IH. h v. Irnučlšk«** IVIt-loii «11-7112
NOVO:
Karel Bunsch:
Olimpija	' L 1-700
de Laclos:
Nevama razmerja L 2.550
HOTEL FURLAH
KEPENTABOR — Tei. 221-3<W
Od 5. H. dalje vsak večer pl*s od 22. do 2. ure zjutraj. 11?* orkester Rosy. Restavracija v*m nudi vse specialitete. Pravo družinsko okolje. Pravočasno rezervirajte za veliki pustni ple*^.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. februarja 1964 se Je v Trstu rodilo 16 otrok in umrlo je 21 oseb.
Umni so: 91-letnl Giacomo Bran-dolin, 76-letni Michele Speranza, 81-letna Scolastica Vecchiet por. Toffub 64-letna Giuseppina Leuz por. Danic-Ms, 54-letna Giovanna Gottardo por. Bralco, 60-letna Natalia Babudri por. Cheber, 66-letna Maria Fraglacomo> 92-letna Marta Pečar vd. Rasenl, S3" letna Sofia Stumbi por. Braccl, 56-letna Maria De Giorgi, 71-letnl Antonio Anici, 70-letnl Lorenzo Terzetti. 57-Ietni Nicolb Bunlcich, 93-letni Carlo Umek, 79-letna Lucia Ulcigral vd-Pesaro, 86-letna Maria Zink, 70-Ietnt Glovannl Millo, 64-letna Ester Ia' rach vd. Gaspard, 63-letna Filomena Tence vd. Stefani, 48-letnl GalllaP0 Giacomello, 78-letna Maria Pozzo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN 3.2.-U AlPAlabarda, Ul. deiristria 7 Centauro, Ul. Buonarrotl 11, Croc Azzurra, Ul. Commerciale 26, Mir zan, Trg Venezla 2, Barbo-Carnid Trg, Garibaldi 4, de Leltenburg, Tri S. Glovannl 5, Vielmetti, Trg deH: Borsa 12, Mlanl, Drevored Mirama re 117.
NOČNA SLUŽBA LEKARN 3.2.-»J AlPAlabarda, Ul. deliTstrla 7. Cen tauro. Ul. Buonarrotl 11, Croce Ar zurra, Ul. Commerciale 26, Mizzad Trg Venezla 2.
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV In podi Iz pl* stike, guma, linoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge ln plastičn* preproge za hodnike vseh vrst zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev Izkušenih delavcev ITAL-PLAST. Trst, Trg Ospedale 6, telefon 95-919.
/7 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Za zabavo je skakal po avtu in mu pri tem prebil streho
Pred prizivnim sodiščem epilog spora med delavkami v zvezi s stavko v predilnici «Cantoni» v Cordenonsu
Pred sodnikom se je moral zagovarjati 23-letni Ferdinando ’ Del-Pin iz Ul, Scarlat,ti 2, ki je bil obtoženvda je poškodoval neki avto. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora.
Naši čitatelji se prav gotovo . še dobro spominjajo tistega skoraj neverjetnega dogodka, kj se je od-v avgustu lani v Ul. Ghega. oilo je točno 11. avgusta, in sicer nekaj po 2. uri zjutraj, ko je neki meščan pritekel na trg pred glavno postajo ter obvestil službujo-c®ga policijskega podčastnika d’A-fiostina, da v Ul. Ghega rogovilijo ln razsajajo štirje mladeniči, Mimoidoči je namreč nenadoma zaslišal silno ropotanje in takoj nato je opazil štiri mladeniče, ki so se izgubili v temi. Približal se ie nekemu avtomobilu ter opazil, da Je imel poškodovano streho. Policisti so se takoj odpravili v omenjeno ulico ter ugotovili, da je bil ®vto Mirka Skuriča, ki je zaposlen v Milaau, dejansko poškodovan. Agenti .so skrbno preiskali vse bliž-nje ulice ttr našli: krivce nočnega rogoviljenja. Pravzaprav 'je šlo za enega samega krivca, in sicer za ftclpina, medtem ko so bili ostali trije le gledalci.
Na zaslišanju je Delpin izpovedal, da je dan prej praznoval ?V°J rojstni dan. Sešel se je s pri-Jatelji in popival ter se gostil z _zgodnjih jutranjih ur.
rVv- V	juuanjui ur.
tJbjskali so številne.gostilne in so 'h nazadnje tako Židane volie, °a se jim je zahotelo kake ne-
navadne zabave. V Ul. Ghega so naleteli na Skuričev avto in Delto0 se je povzpel nam ter začel skakati m plesati po strehi. Vse to je storil ne zato. da bi poškodoval vozilo, temveč samo, da bi zabaval prijatelje. Ta priiateljska čustva na so ga stala, kot smo e videli, štiri mesece pogojnega zapora.	J
* :U
Pred prizivnim sodiščem (prfcfl-sednim Geri. tožilec Santonastaso zapisnikar Parigi) je bila te dni Kazenska raznrava proti'štirim de-■f.^dm iz Cordenonsa, ki so jih otnzil; dveh prekrškov v zvezi z ne o stavko, ki je bila v decem-ru 19*31 v predilnici «Cantoni» v -ordenonsu (pordenonska pbkraji-a Na nrvi razpravi pred pordel nonskim kazenskim sodečem se > oralo zagovarjati pravzaprav sedem obtoženk, toda proti tedanji 3pS0^hi so se pritožile samo štiri.
, , e7> polovice decembra 196156 delavke predele 13. plačo, katere Pa niso bile kdovekaj vesele, saj v1?’ le ravnateljstvo tovarne od-nri izračunavanju prejemkov dneve, ki so jih izgubile za-adi stavk, bolezni ali drugih vzro-a°7' , avnanie ravnateljstva še 'je elavkam zdelo se\'eda krivično n v tovarni je začelo takoj vreti, 'djvnrilo se je o stavki in drugih likah borbe proti delodajalcu, -avnateljstvo tovarne' je sicer v Prvem trenutku obliubilo, da <bo popravilo določene napake VditS-"j1 prihodnosti, toda te pormWb'e 0,80 zadovoljile sindikalnih pred-■ravnikov. Zato je bila riapoveSa-na za vsak dan enourna stavka, nm prvega dogodka, o katerem se
je potem razpravljalo pred sodiščem, je prišlo že 15. decembra. Po obtožnici je več delavk ustavilo,na cesti delavko Mercedes De Mero ter jo zadržalo kakih 10 minut. < Obtožnica je trdila, da so delavke zmerjale De Pierovo ter ji grozile, da se-' bo kesala, če ne bo stavkala. Zaradi 'tega dogodka so prijavili sodnijskim oblastem pet delavk.
Po nekaj dneh pa je ena izmed sindikalnih organizacij sklenila, da ne bo podpirala več stavke. Zato je’ v stavkovnem gibanju prišlo do razcepa. Manjšina delavk ni hotela več stavkati, medtem ko je bila večina trdno odločena, da se bori do popolne zmage.
20. decembra je prišlo do drugega dogodka, ki je povezan t omenjenim procesom. Ob 21. uri zvečer je večina delavk nrekrižala roke, medtem ko je manjši del nadaljeval delo do 22. ure. Po končanem delu sta se vračali domov delavki Silvana Gardonio in Lina De Marchi. Peljali sta se vštric s kolesi po precej samotni cesti zunaj naselja. Nenadoma sta zaslišali močan žvižg in trenutek po-zneie sta opazili, da jima nekdo Sledi. Spočetka se nista preveč vznemirili, toda nenadoma se je pojavila pred niima gruča žensk, ki so ju pbkolile. De Marchijevi se je posrečilo, da je zbežala, medtem ko so Gordoniovo neznanke vrgle na tla. Ta je pozneje trdila, da so nosile neznanke žepne robce na obrazih, a ena izmed njih je držala v roki palico. Neka druga pa je potegnila iz žepa škarje ter ji ostrigla velik šop las. Neznanke so Gordoniovo preteple in nato zbežala, ženska je potem odšla do nekega znanca, toda medtem so prišli na kraj pretena karabinjerji, ki'jih je'-obvestila De Marchijeva. Gardomova je dejala, da se ji je zdelp, da je .bila med napadalkami Pia Mascarin. To so karabinjerji "zaslišali in nazadnje je mladenka priznala, da je res sodelovala pri preteou. Med drugim je Drav ona ostrigla Gardoniovi šop las.
Vsega skUDaj so karabinjerji prijavili sodišču sedem žensk. Nobena od teh pa ni povedala imen ostalih soobtoženk.
Pred sodiščem so se 'morale zagovarjati: 1. 41jletna Maria De Zan por. Scrigioli, 32-letna Vilma Nar-ciozzi por. De Plero, 28-letna Lidia Sacilotto, 20-letna Pia Mascarin, 31-letna Lidia Zlili, 33-letna Ida Azzan in 32-letna Armida Tognuzzi.
Prve štiri so obtožili, da so preteple Gardoniovo, a drugo, tretjo, peto, šesto in sedmo obtoženko, da so nadlegovale De Pierovo. Porde-nonski sodniki so oprostili vse obtoženke, da so napadle De Pierovo, zaradi pomanjkanja dokazov, oziroma Azzanovo, ker dejanja ni zagrešila. Prve tri pa so obsodili zaradi napada na Gardoniovo na 1 mesec zapora (pogojno, in brez vpisa v kazenski list). Masc&rinovi. so. kazen odpustili, paradi mladoletnosti. Po-'	*'—-	— ‘ ■“■“TSSi.
000
ki so zavrnili priziv Sacilottove ter v ostalem potrdili prejšnjo razsodbo.
Prekop grobov
Županstvo spo-roča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope del polja XVIII (navadni grobovi — od vrste št. 4 do vrste št. 11) pokopališča pri Sv. A-ni, kje rpočiva:o posmrtni ostanki umrlih in pokopanih od 8. julija do 16. avgusta 1953.
Osebe, ki bi hotele obraniti posmrtne ostanke svojih pogojnikov in jih pokopati na drugem mestu, naj se do 29. februarja letos obrnejo na oddelek za pokopališča pri občinskem tehničnem uradu, Ulica del Teatro Romano 15 — peto nadstropje — soba št. 536.
Nagrobne spomenike in druge nagrobne znake bodo lahko svojci dobili takoj po prekopu, če bodo predložili uradu pokopališke čuvajnice zadevno potrdUo, ki ga dobijo na oddelku za poko. pališča.
Po poteklem omenjenem roku bodo posmrtne ostanke položili v skupno kostnico in jih svojci ne bodo mogli več najti; nagrobni spomeniki in drugi znaki pa postanejo občinska last.
jeg tega so jih" obsodili na ppv
lir.
’ škode Gardoniovi v višini
Odbijači vagona so mu zmečkali roko
Na openski železniški postaji se je v nedelri zvečer ponesrečil 25-letni železniški uslužbenec Aldo Germani s Kontpvela št. 387. Germani je hotel priklopiti vagon k lokomotivi, toda zaradi protiudarca odbijačev se je znašel z levo roko med členi priklopne verige, ki mu je stisnila levo roko in mu verjetno poškodovala kost. Na pomoč so mu priskočili delovni tovariši in mu pomagali v zasebni avto, s katerim so ga prepeljali v bolnišn;co. Germanija so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Družina ranjena pri prometni nesreči
Oče, mati in hči so se v nedeljo laže ranili pri prometni nesreči, ki se je dogodila v Ul. F. Severo na vogalu Ul. Marconi. 65-letni Emilio Toffoli iz Ul. U-dine 73 se je peljal z 61-letno ženo Giovamno Flego in 30-letno hčerjo s svojim fiatom 1200 TS 38894 po Ul. F. Severo proti Opčinam. Ko je privozil do omenjenega vogala je z avtom TS 38815 trčil vanj 57-jetni Aldo Buffon iz Ul. Monte Cengio 13-1, ki je privo. žil po Ul. Marconi in se ni ustavil pri znaku «stop», Medtem ko je Buffon ostal nepoškodovan, so se vsi trije Toffolijevi morali zateči v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč zaradi lažjih ran
Proti tej razsodbi so se pritožile prve štiri obtoženke. Prizivni sodni-
■'»M lin n litimi m iiiiiiin ii „„,(„,1IM tllitlll ,i,,, im, u, n „1,1,11 mn ■ 111 n umni m im im m m umi ii m m n "" « " l""i" "i m um l" "m i"|"t»""M""»i"»""i m
po nogah. Vsi trije bodo okrevali v nekaj dneh.
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Pokrajinska uprava bo posredovala v korist Gorice pri predsedniku vlade
Priporočilo razmejitveni komisiji, naj bi čimprej določila dokončno mejo ? v smislu mirovne pogodbe - Asanacija goveje živine po vsej pokrajini
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Včeraj se je začel 3. seminar italijanskega jezika in kulture
Prisotna sta bila oba šefa mešane jugoslovansko-italijanske komisije Mitja Vošnjak fa dr. Manlio Castronuovo, novi italijanski konzul v Kopru in druge osebnosti
Včeraj dopoldne se je v ttalijnn-i za koprski okraj je bilo največ °Ki gimnaziji v Kopru začel tretji I govora o prometnj ^ vzgoji vozni-
seminar italijanskega jezika in sl-,Te> na katerem italijanskim solnikom in dijakom višjih šol sa<Tayai9 nekateri ugledni profe-li univerz iz Padove, Firenc. n ,la’ Bologne, Barija, Trsta in m;«	■	^r* si ečanem začetku se-
.... 0‘?ria so bili navzoči številni nhJ,SlaVndil javnega življenja iz aim1 s.os.ednih republik. Med dru-if„aefa mešane jugoslovansko-lonrlUnSi*e komisije za izvajanje VnL0ns:^a me,noranduma Mit]n nroa*? j • 'n Manlio Castronuovo, »ratSe?n,lc odbora za kulturo in Va,,iveto pri Izvršnem svetu Slo-Profesor Ludvik Gabrovšek, fdnik okrajne skupščine Ko-
1>er J0ze Erien>
konzul
novi generalni den dalije v Kopru dr: Ame-t Parit?, frehione in dru9i- Ob o-ian.t!V 1 le 0°v°ril direktor itali-sj-, to (htntiazije v Kopni Miro-risf>in5e knr. ki je podrčtal ko-•ston ** .‘?kših seminarjev za šol-slavii! ‘‘3anske manjšine vizi L fa krepitev V	°hema deželama.
ja rJ‘enu Predavateljev seminar J - va )e spregovoril predstojnik
v Jugo kulturnih
zah valu	'L, TaVl,avini
to kor .	obeh
'a-rnem m “odelguanje ki Z1 tn znanstvenen _________________
°bfwtlu>em5nnh raz?i]a na J,ekdaj S »m:. w obmejnem področju.
d>jciholni.aT zn ttalijariske šolnike in e■ bo trajal do 13. februarja.
°dVifulici v Kopru so ki sodila ^^hkatesno trgovinq, ne obrat"16*1 naJm°dernejše. tovrst-liHatesm *na ^Prski obali. V de-'hgo V.1 .tr?oyini bodo na razpo-Potrošnikom najrazličnejša inov mrzla jedila in pijače.! jetje °,kB Je odprlo koprsko pod-Prosla^sntv‘ne. ki bo v kratkem 10 desetletnico obstoja.
r~ ~ fakultete iz Padove pro-""lo Tagliavini ki se je to fc0.:::-Obla,'er» obeh dežel za
na kul-znanstvenem pddročju,
topi- Potrošnikom najrazličnejša Nov* lntai n^rz*a )edila in pijače., jetje Tee! odpr,° koprsko pod-' Proslavilo ,kl b0 v kratkem 10 desetletnico obstoja.
šerifa r;5.nei!n občnem zboru zdru-oferjev in avtomehanikov
kov. Sklenili so vključiti v organizacijo vse poklicne voznike, kjer imajo možnost za najrazličnejšo strokovno izpopolnjevanje, hkrati Pa bo lahko organizacija močno vplivala na voznike glede spoštovanja prometnih predpisov, glede pomoči sovoznikom itd. Spričo naglega razvoja cestnega prometa v koprskem okraju ima združenje
iz leta v leto večji pomen.
* * *
Gostinski delavec hotela Triglav v Kopru Anton Bumbak pripravlja razstavo jedilnih listov, ki bo menda prva te vrste v Jugoslaviji. Bumbak zbira jedilne liste že vrsto let in jih ima že okrog 2 tisoč iz raznih držav sveta. Dobiva jih osebno preko svojih znan-:cev, ali po pošti. Razstava sama ne bo samo kurioziteta, ampak bo imela vsaj za gostince, tudi praktični pomen, saj se bodo lahko seznanili z najrazličnejšimi okusi narodov, in držav P.ri sestavljanju jedilnih listov.
* . • ■
Turističnemu področju Lucija-Seča se obeta še en pomemben turistični objekt. Te dni namreč zaključujejo dela pri ureditvi modernega avtocampa, na katerem bo prostora za okrog 220 šotorišč in prav toliko avtomobilov. Čamp bo imel tudi lastno restavracijo z 260 notranjimi in okrog 400 zunanjimi sedeži. Ob avtocampu bodo uredili plažo na prostoru 10 tisoč kvadratnih metrov. Stroški za vse te olyje.tte bodo znašali blizu pol milijarde dinarjev. Investitor je gostinsko podjetje Metropol iz Pirana.
* * •
Delavska umverza v Kopru pripravlja za februar razstavo razvoja likovnih umetnosti. Prikazali bodo okrog 60 reprodukcij iz posameznih obdobij razvoja likovnih umetnosti. Razstava bo velikega pomena za . približanje umetnosti ljudstvu, saj si jo bodo ime-
li priložnost ogledati v vseh večjih kolektivih in v vseh pomembnejših središčih okraja. Za obiskovalce bodo pripravili tudi poljudne razlage.
• • •
Šolski odbor italijanske gimna. zije v Kopru skrbno spremlja učne uspehe dijakov. Te dni so obravnavali rezultate prvega polletja. Uspehi so zadovoljivi, saj imajo le štirje dijaki od 17 negativne ocene. Najslabše gre dijakom matematika in angleščina. Zato so sklenili posvetovati se s predavatelji teh predmetov, da bi dosegli večje uspehe.
Mimo «««!»■> 1» KOS Eli
Predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 uri film:
h banda dcgli implacabili
(Tolpa neizprosnih)
r8raJo: KIRK DOUGLAS in ROBERT MITCHUM
Požara pri Redipuglii in v Gorici
Včeraj popoldne okrog 16.15 so poklicali goriške gasilce v Redi-puglio, kjer se je blizu kamnoloma «Tacchino» vmela suhljad im grmičevje. Ker je obstajala nevarnost, da bi se ogenj, ki je zajel površino okrog 1 kv. km, razširil do skladišča z razstrelivom omenjenega podjetja, so poklicali tudi gasilce iz Tržiča. Po poldrugi uri dela so gasilci ogenj pogasili. Povzročeno škodo cenijo na okrog 100.0CO lir.
Okrog 19. ure so jih poklicali v Drevored 20. septembra v Gorici, kjer se je vnela suhljad na otroškem igrišču. Ogenj je zajel površino okrog 50 kv. m, ki so ga takoj pogasili. Skoda je ne-znatna. Požar je po vsej verjetnosti povzročil nepremišljeno od-vrženi cigaretni ogorek.
Avtomobilist podrl motorista na Travniku
V nedeljo zvečer okrog 18. ure je 35-letni Livio Parovel iz Trsta Ul. Murat 16 vozil avto fiat 600 po Ul. Oberdan v Gorici v smeri proti Travniku. Ko je dospel do križišča z Ul. Borna, pa je privozil iz te ulice na svojem motociklu Pegaso 26-letni Vittorio Sel-va, ki stanuje na Piloščah v Stan. drežu, Ul. sv. Mihaela 268. Obe vozili sta trčili; na slabšem je bil motociklist, ki je moral v bol mišnico zaradi poškodbe na levem kolenu. Na srečo pa ni bilo huj-šega in je po prejeti pomoči lahko odšel domov.
Seja izvršnega odbora mladinske federacije PSIUP
V Ronkah se Je sestal pokrajinski izvršni odbor mladinske socialistične federacije, včlanjene v PSIUP. Proučili so notranji položaj v stran, ki ter imenovali nove člane odbora namesto tistih, ki so podali o-stavko. Soglasno so odobrili poziv mladim generacijam ter Izvolili odbor, ki bo deloval do vsedržavnega kongresa mladinske socialistične federacije, ki bo konec tega leta. Izvršni odbor Je sestavljen iz naslednjih članov: tajnik Rinaldo iz Ronk, podtajnik Gianfranco Ca-rella iz Gorice, organizacijski referent Giuseppe Tramontini, referent za dijake Sergio Ceschia, odgovorni za delavce Renzo Fregonese, odgovorni za slovensko manjšino Dominik Juren. Sedež je mladinska fe-
kjer je PSIUP.
tudi pokrajinski
# rnar ■
sedež
Razprava predstavnikov PSI o deželni programaciji
Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI sporoča:
Na pokrajinskem sestanku za deželno programacijo, ki ga je federacija PSI .organizirala preteklo nedeljo popoldne v. Gradiški, so prisostvovali številni socialistični občinski svem
Dvalci, vodje in aktivisti
*
X Ji
Na zadnji seji pokrajinskega sve- deracija premestila iz Ronk v Tržič, ta je po uvodnih sporočilih predsednika dr. Chientarolija končno prišla na vrsto za razpravo tudi . interpelacija komunističnih svetovalcev Bergomasa, Marizze in Cipria-nija, ki nosi datum od 24. junija 1963 in. ki govori o nameravani odstranitvi kakih 10 stanovanjskih poslopij, ne da bi stanovalci odnosno lastniki dobili primemo odškodnino.
O tej zadevi se je razvila daljša debata, ki je trajala približno poldrugo uro in v katero je poseglo poleg interpelantov tudi več drugih svetovalcev. Dejansko gre za razlastitev hiš osmih družin in končno je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo je predlagal svetovalec Fabri-zio, s katero se poverja pokrajinskemu odboru nalogo, naj ukrene vse potrebno, da se omeji povzročeno škodo. Debato sta zaključila odbornik Vezil in predsednik dr.
Chientaroli, ki je obljubil, da se bo pokrajinska uprava pozanimala, da bi ne bila naša pokrajina še bolj prikrajšana. Napovedal je, da nameravajo intervenirati tudi pri predsedniku rimske vlade Moru.
Kot je bilo obljubljeno že decembra lani, je pokrajinski odbor pripravil tudi posebno resolucijo s katero priporoča pristojnim organom, naj bi čimprej dokončno uredili državno mejo z Jugoslavijo. Fred-vsem naj bi izvedli dokončno razmejitev na tistih odsekih, kjer je mejna komisija novo dokončno mejo že začrtala, obenem pa naj bi pospešili razmejitveno delo na vsej meji in tako v celoti izvedli predpise in določila mirovne pogodbe.
V drugem delu seje so svetovalci odobrili obračun pokrajinske uprave za leto 1962, ki ga je obrazložil odbornik Pecorari. V upravnem delu obračuna Imamo 52 milijonov lir prebitke, v premoženjskem pa 792 milijonov primanjkljaja.
Nato je odbornik Vezij obrazložil nov načrt za asanacijo goveje živine na Goriškem. Po tem načrtu bodo ponovno pregledali po vsej pokrajini 12.000 glav goveje živine.
Stroški za ta predlog bodo znašali nekaj nad 14' milijonov -lir, od katerih bo prispevala država 80-odst. ostalo pa bo krila pokrajina. Kot znano gre za borbo proti jetiki in brucelozi ter bodo obolelo živino ,Če potrebno zaklUi; lastniki pa bodo prejeli za vsako zaklano živinče po 20 tisoč lir prispevka. M.
Odobrili so nadalje obnovitvena dela pri otroških jaslih v fb< ki jih bodo
bi, ker na javni ni bilo nobenega
ponudnika, ki bi bil pripravljen sprejeti delo pod določenimi pogoji. Pravtako so svetovalci odobrili večji izdatek na cesti Bračan -Mirnik, kjer bodo zaradi spremembe cestne podlage potrošili 7,6 milijonov lir več. Vendar pa ne bo potrebno kakšno novo finansiranje, ker bodo dobili potrebno vsoto iz prihrankov.
Predvideno je, da se bo ta mesec pokrajinski svet ponovno sestal, kei mora razpravljati tudi o proračunu za tekoče leto.
socialističnih sekcij iz vse pokrajine in drugi členi. Zal ni mogel priti tudi senator Bonacina, ki je strokovnjak v gospodarskih zadevah, zaradi parlamentarne zaposlenosti v Rimu.
Na sestanku so obširno obravnavali gospodarsko programacijo v širšem deželnem okviru. Obenem so razpravljali tudi o organizaciji PSI na Goriškem po odcepa enega dela članov v zadnjih tednih; kot pozitivno posledico, tega razčiščenja so ugotovili večjo strnjenost pri obravnavi organizacijskih problemov. Proučili sp obseg izgube med članstvom po posameznih sekcijah ter obenem ugotovili pristop novih članov po vsem Goriškem.
V NEKAJ DNEH CELA SERIJA AVTOMOBILSKIH TATVIN
Predrzni tatvini avtomobilov v nedeljo v Hupi in na Peči
V Rupi je tat skušal okrasti gostilničarja Ožbota, na Peči pa je že odpeljal in se v vasi zaletel z malini kamionetom Oskarja Maliča
Tatvine avtomobilov v Gorici m njeni okolici so v zadnjem času skoraj vsak dan predmet goriške kronike. Zadnji v seriji sta avtomobilski tatvini v Rupi in na Peči, izvršeni v nedeljo zvečer. Poleg tatvin štirih avtomobilov pred desetimi dnevi ter tatvine avtomobila pri Ločnlškem mpstu v petek, predstavljata nedeljska poskusa tatvine v'vaseh sovodenjske občine dokaj zgovpren dokaz povečane tatvinske dejavnosti skupine ljudi' ali' morda celo enega samega ,člo.veka, kateri je treba onemogočiti izvrševanje prekrškov s pospešeno koordinirano akcijo vseh pristojnih ciganov. To ne samo zaradi čuvanja imovine avtomobilskih lastnikov;- ampak tudi zaradi prometne varnosti in varnosti oseb, ker n: izključeno; da so tatje nevešči šofiranja in lahko
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii"uiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
PO POROČILU MESEČNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA DECEMBER
Normalen proizvodni ritem v vseh važnih sektorjih
V okviru blagovne menjave smo uvozili za 424 milijonov, izvozili pa za 900 milijonov lir blaga
Po podatkih mesečnika trgovin, ske zbornice za december prevladuje tudi v tem mesecu normalno konjuraktumo stanje. Delno so se omilile težave pri prodaji neka. terih vrst blaga, za 'Katerimi v' prejšnjih mesecih ni bilo tolikšnega povpraševanja. Zadovoljiva preskrba s pogonsko močjo,, surovinami iiri polizdelki ni povzročala proizvodnih težav,
V	tržišlkih ladjedelnicah so de-$avbi Še vedno' zaposleni z delom o-pjli nekaterih večjih plovnih ob. jelctov, med katerimi naj ornem-mo . SO.OCČ-tonsiko cisterno, ki so jo splavili prve dni meseca Januarja. V ostrilih oddelkih, kot sta obrat zb izdelovanje plastičnih mas in manjših plovnih objektov,. je proizvodnja na zadovoljivi višinh Nobenih .'premenah niso zabeležili niti v metalmeha-nichem oddelku CRDA. Zaradi velikega povpraševanja po tekstilnih strojih, avtomatičnih statvah in industrijskih hladilnikih, teče
proizvod' )	tr - tovarn dl'
kier se notri a
gu, kakor tudi na inozemskem, je poleg tega veliko povpraševa-
oških jaslih v Podturnu, „ia no električnih motorjih in e. oddali na zasebni draž- lektromeha.ničnih strojih, javni ri bilo hobenegaj T^stilna tov..,rna. rfasti bom-
bazni oddelek, še ni premostila težav, ki trajajo, že ijlje časa zaradi slabega povpraševanja po njenih izdelkih. Zlasti malo zanimanja so potrošniki pokazali za tako imenovane «mizke tkanine«, medtem ko gredo v promet »visoke tkanine« in tekstil iz u-metnih vlaken. Popolnoma nor-malna je proizvodnja kemičnega sektorja. Prehrambena industrija je zadostila potrebam tržišča za božične in novoletne praznike. Posebno veliko je izdelala čokolade, slaščic in likerjev. Zaradi mraza se je gradbena dejavnost nekoliko ustavila. Delavci te stroke so bili med tem časom zaposleni z notranjimi deli. Zadovoljiv proizvodni ritem so zabeležili tudi v papirniškem in pa lesnem sektorju. Kar pa zadeva promet, je bilo nekaj zastoja v tovornem cestnem prometu. Blagovni promet v pristanišču Portoro-'ega je bil bolj kot zadovoljiv. V obe smeri so zabeležili 515.000 ton prometa, kar je precej več kot prejšnje leto.
V	okviru malega obmejnega blagovnega prometa, ki ga ureju. je videmski sporazum o blagovni izmenjavi, so pristojni organi izdali v decembru eno uvozno dovoljenje za 6 milijonov lir, «A dogana« so uvozili za 418 milijonov lir. Izdali so nadalje 122 izvoznih dovoljenj za 903 milijo-
Zanimivo je, da smo v de-
mleko, in sicer za 6 milijonov lir, medtem ko smo vse ostalo blago uvozili «a dogana«. Najvažnejše uvozne postavke so klavna goveja živina (50 mil. lir) konji (14.6 mil.), goveje (23 mil.) in prašičje meso (25 mil.), kurjava (122 mil.) trd žagan les (33 mil.), lesna masa za izdelovanje Umetnih vlaken (71 mil.), cementni izdelki (22 mil.) itd.
Izvozili pa smo vlakna in tkanine (331 mil), gume (112 mil.), nadomestne dele za avtomobile (111 mil.), fotografski material (137 mil.) itd.
Pristojni urad trgovinske zbornice je izdal potrdila o izvoru naslednjega blaga: statve za Ka. nado v višini 1.3 milijona lir in metalna embalaža za slaščice za 600.000 lir, ki ,so jih prav tako iz. vozili v Kanado.
Pri telovadbi si je zlomil nogo
Včeraj okrog 17. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 16-letnoga dijaka Guida Bigotta iz Gorice, Ul. Garzaroli 34, ki se je
malo prej ponesrečil pri telovadbi na industrijski šoli v Goric’. Zdravniki so ugotovili, da si je fant zvinil levo nogo v gležnju in si jo verjetno tudi zlomil. Zato so ga pridržali za tri tedne na zdravljenju.
Jutri stavka
državnih
nameščencev
Pokrajinsko tajništvo CISL iz Gorice je ugotovilo velika nasprotja, ki so prišla do izraza na sestanku med vodstvi sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter ministrstvom za reformo javne uprave. Sporna vprašanja zadevajo poenotenje, spremembo kvalifikacij, prilagoditev pokojnin itd.
• Sindikalna; ojf||intz»cijgpoziva vse svoje član^ naj enotno sodelujejo v stavkij.ki :jo za 'jutri 5. februarja proglašajo vse tri zgoraj omenjene sindikalne orgamiza. rije.
povzročijo nesrečo, ki utegne imeti tragične posledice
Prvi poskus tatvine je bil izvršen okoli 19.30 v Rupi. Gospodinja gostilne Ožbot je zaslišala lajan e psa, ki je bil na kratko privezan pred garažo poleg gostilne 'in kmalu potem tudi brnenje motorja domačega avta Fiat 750. Misleč, da se namerava mož odpeljati z doma,1 je 'pogledala skozi okno m ga vprašala: »Darilo kam grešni. V tistem je neznani moški skočil Iz vozila in nehote pritisnil na klakson. Tp ga je še bolj preplašilo, da je na bitroma preskočil visoko ograjo dvorišča ter jo ucvrl proti Peči. Gostilničarka je v temi od zadaj videla njegovo silhueto in lahko ugotovila samo to, da je srednje postave, temnih las in da ima temno obleko.
Kakih 10 minut pozneje je neznanec, po vsej. verjetnosti ista oseba, odpeljal izpred hiše Oskarja Maliča na Peči štev. 2fl njegov mali kamionet volkstvagen, ki ja bil nezaklenjen pied hišo, stanovalci pa so bili vsi zdoma. Neznanec je pognal volkstvagnov motor in vozilo zapeljal po vasi v smeri proti Kovičevi trgovini. Se preden se je- pripeljal do nje, se je zaletel ob zid vrtne ograje in sč ustavil. Sosede, ki so slišali ropot zaradi trčenja, so pritekle iz hiš in ugledale neznanca, ki jim je dejal, da se mu ni zgodilo nič hudega in naj nikar ne pravijo okoli, kar so videle. Skočil je iz avta, pustil prižgan motor ter zbežal, kar so ga noge nesle v smeri proti Topolovem naselju pri Vipavi. Pečani so nemudoma obvestili fi-' nancarje iz Rupe, karabinjerje iz Sovodenj in prometno policijo iz Gorice. Medtem ko so financarji in karabinjerji pričeli zasledovati tatu, je prišla patrulja prometne policije v Peč zaradi ugotovitve škode nad Matičevem malem kamio-netu, ki je precejšnja.
Oba poskusa tatvine, izvršena med 19. in 20. uro, sta povzročila med prebivalci Rupe in Peči ceio vrsto ugibanj in komentarjev.
Objava sindikata slovenskih šolnikov
Odbor sindikata slovenskih šolnikov v Gorici poziva vse svoje člane, da se vzdrže stavke državnih nameščencev, k’ je napovedana za sredo 5. t.m„ ker bo za slovenske šolnike vprašanje ureditve staleža aktualno šele po razpisu natečajev za stalna mesta.
...........................................................mm
PRETRESLJIVA SMRTNA NESREČA NA MAJNICI
Avtomobilist povozil učenca ki je neprevidno stekel čez cesto
Otrok je bil namenjen k svojemu bratu, ki je šel kupit kruh
Na poti v šolo se je včeraj ubil 7-letai GSuliamo Tonut iz naselita Mochetta pri Lovniku. Nesreča se je zgodila v bližini lokala «A1 Fo-golar«. Povozil ga je avtomobilist 31-letni Antonio Pahor iz Tržiča, Ul. Primo Maggio 27.
Kot vsako jutro je mali Tonut odšel ob 8. uri v spremstvu svojega 10-letnega brata Giorgia v osnovno šolo v Loonik. Med potjo je njegov brat stopil v trgovi-no blizu lokala «A1 Fogolar«, da bi kupil kruh za malico. Giulia-mo je nekaj časa čakal svojega brata, potem pa se je, kakor se zdi, na vsem lepem naveličal čakanja ter stekel čez cesto v smeri proti trgovini. Ob tisti uri je na Majmiei velik avtomobilski pro. met. Giuliano je stekel čez cesto ravno v trenutku, ko se je pripe ljal avtomobilist Pahor. Zadel ga je s tolikšno silo, da mu je pre-cembru uvozili z obrtnico samo 1 bil lobanjo. Odpeljali so ga v bol.
nišnico, kijer je kasneje.
umrl nekaj ur
Končno so začeli v Gorici z deli na zaključku Ulice Roma, ki jo bodo odprli tudi na trg pred županstvo. Sedaj so na vrati kanalizacijska dela; ko bodo ta zaključena, bodo uredili cestišče. Potem bo na tem predelu rešen prometni problem z enosmernim prometom po ulicah Mazzini in Roma
Čestitke novemu županu
Novi goriški župan dr. Franco Gallarotti je po svoji izvolitvi prejel številne čestitke. Tržaški župan dr. Franzil je njegovo izvolitev ocenil kot pozitiven pri. spevek k skupnim naporom za e-konomski in moralni prispevek prebivalstva naše dežele. Dr. Gallarotti mu je v zahvalnem pismu obljubil najtesnejše sodelovanje v okviru bodoče dežele.
Predsednik videmske pokrajine profesor Burtulo pa je izrazil prepričanje, da bo občinska uprava pod Gallarottijevim vodstvom nadaljevala z bogatimi in pozitivnimi pobudami po poti napredka. Izrazil je željo po vedno tesnejšem sodelovanju med krajevnima ustanovama, ki ju vodita v splošno korist naše dežele.
k
Zborovanje joriških odvetnikov
Na odvetniški zbornici v Gorici bil včeraj sestanek članov te ategorije na katerem so obravnavali razna vprašanja, ki jih zanimajo. Med drugim je bilo govora tudi o položaju na goriškem okrožnem sodišču, kjer je kritično pomanjkanje sodnikov. Izvolili so tudi nov odbor zbornice, ki mu predseduje odv. Eno Pascoli.
Izlet v Kranjsko goro za smučarje in nesmučarje
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 16. t. m.
enodnevni avtobusni izlet v Kranj-ko goro, ki se ga lahko udeležijo smučarji ln nesmučarji. Vpisovanje se vrši v potovalni agenciji Košuta v Ul. MamelU 8 v Gorici do četrtka 13. februarja. Za prehod meje zadostuje veljavna' propustnica. Vožnja stane po 1200 lir za člane In 1300 lir za nečlane. Avtobus bo vozil s Travnika v Gorici, skozi Podgoro in Standrež ter nato skozi Ločnik, Videm, Trbiž in preko Bele peči v Kranjsko goro. Odhod iz Gorice ob 5. uri zjutraj. Povratek istega dne zvečer.
VERDI. .17.: «Cirano e d’Artagnan», J. Ferrer in S. Koscina. Barvni filrti, zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.00: «11 mio amico delilno«, Couck Coimors in Luče Hal-pin. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. uri.
VITTORIA. 15.00: «Sfida nella valle dei Comanche«, A. Murphy in Ben Cooper. Ameriški kinemaskopskj barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 16.30: «1 piaceri della signora Cheny«, L. Palmer in C. Thomson, črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI • BASSI v Raštelu št. 26, tel 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici nsj-višjo temperaturo 13,7 stopinje ob 16.15, najniž.jo 4,9 stopinje pod ničlo ob 7.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 66 odstotkov.
PRISPE V rtJTE ZA
DIJAŠKO MATICO 1
V SOBOTO 8. FEBRUARJA priredi goriška mladina
v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 13
pustni ples
Igral bo odličen orkester. Vstop z vabili. Vstopnice in rezervacija mjz na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1 ter pri poverjenikih po vaseh.

	A
IZIDI	
Fiorentina-*Atalanta	7:1
•Bologna-Torino	4:1
Catania-Genova	5:3
•Inter-LR Vicenza	0:0
• Juventus-M odena	0:0
•Lazio-Spal	0:0
•Mantova-Bari	0:0
Milan-*Messina	2:1
Roma-*Sampdoria	2:0
Prihodnje tekme	
(9. 2. 1964)	
Atalanta - Bologna; Spal . Ca-	
tania; Sampdoria - Fiorentina;	
Roma - Genoa; Torino	- Inter;
Bari - Juventus; Milan	. Lazio;
Modena - Mantova; LR	Vicenza -
Meessina.	
LESTVICA	
Bologna	19 13 5 1	36 11 31
Milan	19 13 5 1	37 14 31
Inter	18 11 4 3	21 13 26
Juventus	19 10 5 4	33 19 25
Fiorentina 19 9 6 4	29 13 24
Vicenza	18 7 5 6	15 16 19
Roma	19 7 5 7	23 20 19
Atalanta	19 6 6 7	16 26 18
Torino	19 4 9 6	16 20 17
Catania	19 5 7 7	17 21 17
Genoa	19 4 8 7	17 20 16
Mantova	18 4 7 7	17 23 15
Lazio	19 5 5 9	12 15 15
Spal	19 4 7 8	17 20 15
Modena	18 4 6 8	17 27 14
Sampdoria 19 6 2 11	21 32 14
Bari	19 2 8 9	7 21 12
Messina	19 3 4 12	15 35 10
	
W[(/(()	N}	
Atalanta-Fiorentina	(1:7) 2
Bologna-Torino	(4:1) 1
Catania-Genoa	(5:3) 1
Inter-LR Vicenza	(0:0) X
Juventus-Modena	(0:0) X
Lazio-Spal	(0:0) X
Mantova-Bari	(0:0) X
Messina-Milan	(1:2) 2
Sampdoria-Roma	(0:2) 2
Brescia-Varese	(1:0) 1
Triestina-Leecco	(0:0) X
Lucchese-Pisa	(3:03 1
Casertana-Sambened.	(1:1) X
KVOTE	
13 — 23.025.000 lir	
12 —	548.200 »	
	
■ it1jijU	F 1
1. — 1. Hllloton	2
2. Tobia	1
2. — 1. Rarisslme	X
2. Paulette	X
3. — 1. Ferenlco	2
2. Ginepro	1
4. — 1. Mustafk	2
2. Mattiniera	2
5. — 1. Jerzu	1
2. Patterson	X
6. — 1. Cactus	2
2. Nairobi	X
KVOTE	
12 — 2.038.870 Ur	
11 —	119.933 »	
10 —	8.566 »	
HOKEJ NA LEDU
Kanada-ZDA 8:6
INNSBRUCK, 3. — V nedeljo in danes so zabeležili na turnirju v hokeju na ledu naslednje izide:
V	nedeljo Skupina A
Kanada-Nemčija 4:2 (2:1, 0:0, 2:1) Švedska - Finska 7:0 (1:0, 4:0, 2:0) Skupina B
Norveška - Italija 9:2 (3:2, 3:0, 3:0) Romunija-Jugoslav. 5:5 (2:1, 1:3, 2:1)
V	ponedeljek Skupina A
Kanada - ZDA 8:6 (1:3, 6:0, 1:3) LESTVICA
Kanada	8 točk
SZ	6
CSSR in Švedska	4
Finska in ZDA	2
Nemčija in Švica	0
Skupina B
Japonska-Avstrija 5:5 (3:1, 1:1, 1:3) Poljska-Madžarska 6:2 (3:1, 2:1, 1:0)
989
*
R u C
UMETNO DRSANJE
INNSBRUCK, 3. — Nizozemka Dijkstra je osvojila zlato kolajno v umetnem drsanju za ženske. Srebrna je pripadla Avstrijki Heitzer-jevi, bronasta pa Kanadčanki Burke.
INNSBRUCK, 3. — Po dveh obveznih likih v umetnem drsanju je Nemec Manfred Schnelldorfer v vodstvu lestvice pred Cehom Karlom Divinom in Francozom Alainom Calmatom.
5. IN 6. DAN IX. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
KNUTSEN zmagovalec nordijske kombinacije
Bivšemu prvaku Thomi bronasta kolajna
Tudi na 15 km zlato za Finca Maentyrante
V'
Norvežan Groenningen drugi, Šved Jernberg tretji
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiil,li„l,,illlll,llllllimilllllltl||||n|||||||||||)||||||||||||||||||||||1|||||||||||||||mu||||||||||||||||||||J
ZOPET RAZOČARANJE NA TRŽAŠKEM STADIONU
Po brezbarvni igri brez golov Lecco zasluženo odnesel točko
Razveljavljen gol Clericija zaradi off-sidea Meraviglia čudežno ubranil oster Vitalijev strel
TRIESTINA: Miniussi; Fri-geri, Vitali; Pez, Sadar, Ferrara; Rancati, Dalio, Orlando, Porro, Novelli.
LECCO: Meraviglia; Facca, Bravi; Ferrari, Pasinato, Sac-chi; Savioni, Scliiavo, Inno-centi, Bertucco, Clerici. SODNIK: Gonella. GLEDALCEV: 7000-KOTI: 6:2 za Triestino. Triestina je še enkrat zamudila priložnost za osvojitev dveh točk na svojem igrišču z rezultatom 0:0 proti Leccu. Igra v prvem polčasu je bila predvsem zaradi slabega nastopa domačinov na izredno nizkem nivoju. V drugem polčasu pa je Triestina z boljšo razvrstitvijo igralcev prevladovala na igrišču, vendar pa ni imela v napadalni vrsti igralca, ki bi znal realizirati vsaj eno od mnogih priložnosti. Napad Triestine zadaja trenerju Montanarrju iz tedna v teden več skrbi, saj že štiri tekme zaporedoma m dosegel niti enega samega gola.
Glavna napada Triestine v pr-vem polčasu je bila ta, da je Sadar igral prostega krilca, pri čemer se sploh ni znašel. Ko je v drugem polčasu igral stranskega krilca z vlogo povezovalca obrambe z napadom, je ritem tržaškega moštva precej pridobil, istočasno pa je prišel znatno bolj do izraza tudi Frigeri, ki je bil prav gotovo najboljši mož na igrišču. V napadu je povsem zatajil Porro, pa tudi Novelli in Orlando sta igrala izpod svojih sposobnosti. Ce Triestina ni naredila ničesar,
HiiiiiiuiiiiumiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuinmuiiiiiiiMiiiiitUiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiKtmtfiiiiiiiiiiiii
GORIŠKI NOGOMET
Sovodenjci rešili točko
Zmaga Podgore na domačem igrišču
V nedeljo je bilo prvo srečanje goriških nogometašev v povratnem kolu. Juventina iz štandreža je tokrat počivala, Sovodenjci pa so igrali doma proti ekipi Cormontium, ki je pri vrhu na lestvici ter je bila zato močan in nevaren nasprotnik. To se je videlo tudi iz samega poteka igre. Vendar pa so se
domačini uspešno branili, ter so tudi prešli v drugem polčasu v vodstvo z 1:0. Pozneje je sodnik prisodil kazenski strel proti domačinom, ki so ga gostje izkoristili za izenačenje. Domačini so igrali še kar požrtvovalno, vendar so bili slabše pripravljeni in tudi tehnično šibkejši od gostov iz Krmina. Vsekakor pa bi z večjo previdnostjo in odločnostjo lahko tudi preprečili
gol gostov ter tako obdržali obe
točki.
Tudi Podgorci so igrali na domačem Igrišču pri Madonnini, kjer so gostovali nogometaši iz Slovrenca. Zmagali so domačini z rezultatom 2:1. Pri tem pa moramo reči, da se niso preveč naprezali in bi bil lahko rezultat še višji za domačine. Gole za Podgoro sta zabila Span-gher in Furlan.
		LESTVICA						
		Foggia	19	9	7	3	25 12	25
IZIDI		Cagliari	19	8	8	3	13 9	24
		Varese	19	1	9	3	20 8	23
•Catanzaro-Alessandria	2:0	Brescia	18 12		5	1	30 10	22
Foggia-'Cosenza	3:1	Verona	18	•	•	3	19 12	21
•Triestina-Lecco	0:0	Napoli	19	7	7	5	23 21	21
•V erona-Palermo	2:1	Catanzaro	19	8	5	6	24 24	21
Parma-*Venezia	1:0	Padova	17	6	8	3	11 7	20
•Padova-Potenza	2:0	Lecco	18	7	6	S	15 15	20
•Cagllari-Prato	0:0	P. Patria	20	6	8	9	22 19	20
Simment hal- ‘Napoli	2:1	Udinese	20	7	6	7	15 16	20
Udinese-*Pro Patria	1:0	Potenza	20	5	•	9	18 16	19
‘Brescia-Varese	1:0	Triestina	19	8	«	7	16 20	18
Prihodnji spored		Venezia	19	«	S	8	17 20	17
(9. 2. 1964)		Palermo	20	4	8	8	16 17	16
Zaostale tekme		Alessand.	18	4	S	8	10 21	14
Padova - Catanzaro; S.	Monza -	Simment.	18	2	9	7	12 21	13
Triestina; Verona - Varese; Aleš-		Prato	20	2	9	9	11 25	13
sandria - Brescia; Lecco	Caglia-	Parma	19	2	8	9	14 27	12
ri; Venezia - Foggia.		Cosenza	19	4	4 11		11 22	12
								■ 1
INNSBRUCK, 3. — Čeprav je ponoči dež precej pokvaril progo za tek na 15 km, katero so morali prireditelji v nedeljo zjutraj po-novno posuti s svežim snegom, je Finec Eero Maentyranta vseeno privozil na cilj z najboljšim časom. Vedeti je namreč treba, da je Ma-entyranta startal s številko 60, zaradi česar so mu drugi tekmovalci pred njim precej razrili stezo, j Tako je carinski častnik Finske Maentyranta osvojil že drugo zlato kolajno letošnje olimpiade, medtem ko je srebrno prepustil Norvežanu Groenningu. Bronasto nagrado pa si je osvojil Šved Jernberg.
Na 15 km dolgi progi se je od Italijanov najbolje uvrstil Franco Nones, ki je zasedel 10. mesto, medtem ko je Marcello De Dorigo, na katerega so Italijani polagali precej upov, popolnoma odpovedal in se je moral zadovoljiti s 27. mestom.
Jugoslovani pa so bili še slabši, saj se je najboljši od njih Roman Seljak uvrstil na 46. mesto, medtem ko je moral Bavše zaradi okvare na smučke odstopiti.
Končna lestvica teka na 15 km je naslednja:
1. E. Maentyranta (Fin.) 50’54”1
51’34”8
INNSBRUCK, 3. — Presenečenje ob zaključku tekmovanja v nordijski kombinaciji: bivši olimpijski prvak Georg Thoma je moral žezlo najboljšega prepustiti Norvežanu Knutsenu, ki je bil danes v teku na 15 km četrti, medtem ko je bil v nedeljo v skokih drugi za Nemcem. Norvežan je danes prav v teku sprožil napad, s katerim je odvzel Thomi naslov. Z druge strani pa se lahko reče, da je Thoma trikrat padel.
V tem je tudi glavni razlog, da se je moral zadovoljiti z bronasto kolajno. Srebrna je namreč pripadla odličnemu predstavniku Sovjetske zveze Nikolaju Kiselevu, ki je bil v teku na 15 km osmi, v skokih pa tretji.
KONČNA LESTVICA Tormod Knutsen (Norv.) Nikolaj Kiselev (SZ) Georg Thoma (Nem.) Nikolaj Gusakov (SZ) Arne Larsen (Norv.) Arne Barhaugen (Norv.) Vjačaslav Diragin (SZ)
da bi zadovoljila gledalcev, je Lecco naredil še manj. V glavnem se je omejil na obrambno taktiko z občasnim prehajanjem v protiofenzive, pri čemer pa nikoli ni bil kdo v» kako nevaren za Mi-piussija. Najboljšega moža je imel v Innocentiju, odlikovali pa so se še Clerici, Schiavo in Pasinato, medtem ko pripada vratarju Me-ravigli z eno samo težko intervencijo zasluga, da je rešel svoje moštvo poraza.
Kratka kronika:	Prvih deset
minut je prevladovala Triestina in šele v 10’ so gostje uprizorili prvi protinapad preko Clericija, ki je iz nejasne pozicije preigral Sadarja, izvabil Miniussija iz vrat in usmeril žogo proti mreži. Miniussi jo je z nogo odbil, toda Clerici jo je še enkrat prestregel in poslal v mrežo s počasnim strelom, ki ga je Sadar zaman skušal ustaviti. Toda off-side je bil očiten in sodnik ga je na intervencijo stranskega tudi priznal in gol, potem, ko ga je sprva priznal, razveljavil.
V	drugem polčasu se je igra razživela šele okrog 20’, ko je Por-ro z glavo prestregel Daliov pred-ložek, vendar pa je žogo poslal tik ob drogu izven igrišča. V 24’ je Sadar prestregel strel iz kota, a je poslal žogo preko prečke. V 34’ bi lahko Triestina prišla v vodstvo, če ne bi Meraviglia na naravnost čudežen način zaustavil izredno oster strel Vitalija. V zadnjih trenutkih igre pa je Miniussi preprečil nevarnost, ko je brez težav zadržal prešibek strel Clericija.
V	celoti pravičen rezultat ob dokaj nezanesljivem sojenju ka Gonelle.
2.	H. Groenningen (Nor.)
3.	Sixten Jernberg (Šved.) 51’42”2
4.	Vaeinoe Huhtala (Fin.) 51’45”4
5.	Janne Stefansson (Šved.) 51’46”4
6.	Pavel Kolčin (SZ)	51’52”0
7.	J. Vorončikin (SŽ)	51’53”9
8.	M. Lundemo (Nor.) 51’55”2
9.	Lakevi Laurila (Fin.) 5I’59”8
10.	Franco Nones (It.)	52’18”0
11.	Eino Huhtala (Fin.) 52’18”2
12.	Giuseppe Steiner (It.)	52’28”0
:13. Assar Roennlund (Šved.) 52’35”5
14.	Genn. Vaganov (Fin.) 52’46”8
15.	Einar Oestby (Norv.) 52’52’’2
16.	Lars Olsson (Šved.) 52’57”9
“M. Giulio De Florian (It.)	53’31 ”7
V NEDELJSKEM KOLU A LIGE
v:	«9/ ? -.r-v , 4|*/•
Deseta zaporedna zmaga Bologne
Samo točko za Inter in Juventus
Z deseto zaporedno zmago je Bologna Ostala na vrhu lestvice in tudi izenačila rekord, ki je pripadal Juventusu iz sezone 1931-32 in Milanu 1950-51. To je eden glavnih dogodkov dneva, ki jih v nedeljo med drugim povratnim zavrtljajem A lige ni manjkalo. Predvsem je treba omeniti izreden dan Fiorentine in še posebej Ham-rina, ki je podpisal 4 od 7 žog, ki so jih Florentinci poslali Ata*
lanti do dna mreže. Isto število golov so zabeležili tudi v Cataniji, samo s to razliko, da so bili ti bolj razdeljeni. Medtem ko je Fio-rentina dosegla 7 golov1 proti 1, so bili igralci Catanie petkrat u-spešni, nasprotniki iz Genove p& trikrat.
Zunanji zmagi pa sta bili samo dve. PrVo je zabeležil Milan v Messini, kjer je malo manjkalo, da se ni vrnil domov samo s točko. Na srečo je Rivera našel špranjo v vratih gostiteljev, ki so se morali tako predati. Drugi uspeh sodni- i na tujem je dosegla v nedeljo zelo živahna Roma, ki je Sampdorio
dvakrat ranila.
V vrstah Interja in Juventusa pa popolno razočaranje. Milančani so imeli v gosteh Lanerossi iz Vicenze in čeprav so imeli vajeti igre ves čas v rokah, niso mogli prebiti' budne obrambe nasprotnikov, ki so tako prišli do dragocene točke. Isto velja za Modeno, ki si je v Turinu izsilila neodločen izid. In kot zadnjo tekmo naj omenimo spopad med Laziom in gostujočim Spalom. Rimljani so si tudi v nedeljo zapravili zlato priložnost, da obogatijo za obe točki.. Njihova igra pa je bila medla in gostje iz Ferrare so prav zaradi tega lahko odšli domov z nepričakovano točko v žepu.
27. Marcello De Dorigo (It.) 55’26”1 46. Roman Seljak (Jug.) 57’30”0 50 Cveto Pavčič (Jug.) 58’21”0 60. J. Kobentar (Jug.) 1.01’14”6
V veleslalomu: Bonlieu in Marielle Goitschel
Schranz (Av.) in C. Goitschel (Fr.) v vodstvu lestvice kombinacije za svetovni naslov
LESTVICA VELESLALOMA (MOŠKI)
1.	Francois Bonlieu (Fr.)	1’46”71
2.	Karl Schranz (Av.)	1’47”09
3.	Josef Stiegler (Av.)	1’48”05
4.	VVilli Favre (Šv.)	1’48”69
5.	Jena-Claude Killy (Fr.)	1’48”92
6.	Gerhard Nenning (Av.)	1’49”68
7.	Bill Kidd Stowe (ZDA) 1’49”97
8.	Ludwig Leitner (Nem.) 1’50”04
9.	Joos Minsch (Šv.)	1’50”61
10.	Guy Perillat (Fr.)	1’50”75
11.	Leo Lacroix (Fr.)	1’51”26
12.	Bill Marolt (ZDA)	1’51”29
LESTVICA KOMBINACIJE
1.	Schranz (Avstrija) točk 15,33
2.	Bonlieu (Francija)	16,22
3.	Favre (Švica)	21,59
4.	Nenning (Avstrija)	26,10
5.	L. Leitner (Nemčija)	26,73
6.	Minsch (Švica)	29,38
7.	Lacroix (Francija)	30,03
8.	Perillat (Francija)	31,32
9.	Kidd (ZDA)	35,88
llimilMfHMUllllIHIIHIIIIIIIinilllllllllllMHMHHIIIIMHillMimilllllllllUIIIIIIIIHIIMIIIHIIIIHIHIIIIinillHIt****
Odbojkarsko prvenstvo moške B LIGE
Mantove ni bilo: 3:0 p. f. za Bor
V tekmi juniorskega prvenstva zmaga Bora A
INNSBRUCK, 3. — Po Bon-lieuju v nedeljo, ki je zmagal v veleslalomu za moške, je danes zlato kolajno v isti panogi za ženske osvojila Marielle Goitschel. Kot se vidi so se Francozi letos pošteno oddolžili Avstrijcem. Obe kolajni v veleslalomu sta postali plen predstavnikov Francije, ki so s Christine pobrali tudi srebrno v slalomu. Današnji uspeh francoskih smučark je še večji, ker je drugo mesto pripadlo, pa čeprav ex aequo z Američanko Sau-bertovo, zmagovalki v slalomu Christine.
Čeprav je Francois Bonlieu zmagal v veleslalomu, pa je vendar v lestvici alpske kombinacije šele na drugem mestu za Avstrijcem Karlom Schranzem. Tu je treba pripomniti, da kombinacijo na o-limpiadi ne priznajo (vsaj alpske ne), a pride v poštev za svetovno prvenstvo. To se pravi, da bo zmagovalec nosil naslov svetovnega prvaka. Isto velja za ženske. Trenutno je na vrhu lestvice Christine Goitschel pred sestro Marielle in Američanko Saubert.
Od Italijanov je bil v veleslalomu najboljši Miliar.ti. Ta je zasedel s časom 1’52"87 trinajsto mesto. Uvrstitev ostalih je naslednja:	16. Ivo Mahlknech 1’54”26,
18. ItUlo Pedroncelli 1’55”14. 28. Fe-lice De Nicold 1’5&”62.
Jugoslovani pa so se uvrstili: Lakota na 33., Klinar na 45., Deti-ček na 50, in Pustoslemšek na 67. mesto.
Današnje 25. mesto v veleslalomu 21-letne Majde Ankeletove je ne le njen največji uspeh, temveč je največji dosedanji uspeh jugoslovanskih športnikov na olimpiadi v Innsbrucku. Njen rezultat 2’01”81 je samo za 9 sekund slabši od zmagovalke Marianne Goitschel. Druga jugoslovanska zastopnica Krista Fa-nedl ni bila v formi in je zavzela 37. mesto s časom 2’10”76. Po neuradnih podatkih |e Ankeletova v alpski kombinaciji s 157,85 točke na 19., Fanedlova pa na 42. mestu.
HITROSTNO DRSANJE
INNSBRUCK, 3. — Sovjetska drsalka Lidija Skoblikova je v nedeljo osvojila svojo četrto zlato kolajno. V teku na 3.000 m je bila prva pred rojakinjo Stenino in Severno-korejko Pil Hwa Hanovo.
LESTVICA VELESLALOMA (ŽENSKE)
1.	Marielle Goitschel (Fr.) 1’52”24
2.	Jean Saubert (ZDA) in Christine
Goitschel (Fr.)	1’53”11
4.	Christl Haas (Av.)	1’53”86
5.	Annie Famose (Fr.)	1’53”89
6.	E. Zimmermann (Av.)	1’54”21
7.	B. Henneberger (Nem.) 1’54”26
8.	Traudl Hecher (Av.)	1’54”55
9.	Fernande Bochatay (Šv.) in Pia
Riva (I.)	1’54”59
11.	Therese Obrecht (Šv.)	1’54”91
12.	Marianne Jahn-Nutt (Av.) 1’55”95
LESTVICA KOMBINACIJE
1.	Christine Goitschel (Francija)
točk	4,96
2.	Marielle Goitschel (Fr.)	5,64
3.	Jean Saubert (ZDA)	14,16
4.	Edith Zimmermann (Av.) 37,27
5.	Christl Hass (Av.)	40,11
6.	Pia Riva (It.)	55,63
7.	Barbi Henneberger (Nem.) 55,74
8 Heidi Biebl (Nem.)	75,13
9. Patricia Du Roy De Blicquy
V Vili. kolu odbojkarskega prvenstva B lige bi se morale srečati ekipi Bora in Mantove. Tržaški igralci in občinstvo pa so zaman čakali goste. Sprva so mislili vsi na kako zamudo, ko pa je čas potekal, ne da bi se pojavili nasprotniki, je postalo jasno, da igralcev ne bo. Borovci so tako počakali pol ure. dokler niso sodniki zapiskali in prisodili zmago Boru p. f. razočarali številnega
Da ne
ljudstva so borovci improvizirali dve ekipi, ki sta se med sabo pomerili na razdalji dveh setov.
Se prej ob 9.30 pa sta se za juniorsko prvenstvo pomerili ekipi Bor A in Bor B. Igra je bila precej zanimiva in razgibana, zlasti ker je druga ekipa športnega združenja zelo lepo zaigrala in nudila odločen odpor močnejšim
OOOOOOOOC^OOOOOOOOOOCK^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC^^
J. RITCHIE...0GE IN SIN
Jamie se je obotavljal. «U6i-teljica me je vprašala, kje sem dobil podplutbo. Zlagal sem se in rekel, da sem padel po stopnicah.«
«Je še kdo drug opazil mojo fotografijo?«
Deček Je odkimal. «Ne. Drugi se sploh niso zanimali za fotografije na steni.« Jamie je raziskoval očetov obraz. »Slika pa mora biti že stara.«
Matt je potegnil dečka k sebi. «Si s komer koli govoril o tem?« je siknil skozi zobe.
«Z nikomer. Z nobenim člo vekom.«
Matt je zgrabil dečka za suknjič. «Nobenemu človeku ne pripoveduj o fotografiji, razumeš. Zapiši si to za uho, fant!«
Jamie je zaprl oči in prikimal. »Do Jutri moramo napisati spis, kaj vse smo videli na policiji. Tvoje fotografije v spisu ne bom omenil.«
Matt je hotel odpreti novo steklenico piva, a se je premislil. Dvignil se je s stola in odšel v kuhinjo.
Jamie je stopil za njim in videl, kako Je vzel oče iz hladilnika steklenico whiskyja, ga nalil v kozarec za tri prste in ga v dušku izpraznil. Nato si je znova napolnil kozarec do polovice in ga odnesel v sobo.
Dečko je odprl hladilnik vzel iz njega maslo in si ga namazal na kruh. Nato je sedel za mizo, prekrito z raztrganim povoščenim prtom. Medtem ko je jedel, se je zibal na zadnjih dveh nogah majavega stola. Pogled mu je splaval po zanikrni kuhinji, odprtem predalu z razmetanim jedilnim priborom, umazanem plinskem štedilniku in navzgor h goli žarnici, ki je visela pod stropom. žalosten je stopil k vodovodni pipi, spil kozarec vode in se vrnil v sobo.
Matt se je zibal na stolu, prevlečenem z umazanim zelenim blagom, in poslušal glasbo. Jamie si je obliznil razpokane ustnice.
»Kaj Je to roparski napad,
očka?«
Mattove oči so se nevarno zabliskale, Jamie je pogledal v tla in se začel sprehajati po sobi. Potem je sedel na divan, na tisti prostor, kjer so bila
peresa še v redu. Zagledal se je v strgane zavese. Cez nekaj časa je dejal:
»Frankiejev oče zasluži o-seminosemdeset dolarjev na teden. Sam Frankie mi je povedal.«
Matt je vrtel kozarec v roki. «Hočem samo to, da pozabiš na mojo fotografijo. Razumeš?«
«Razumem.» Jamie je migal s palcem na nogah tako dolgo, da ju je spravil iz luknje v nogavicah. »Frankie je imel strica, ki ga je ubil električni tok. Si lahko predstavljaš?«
Mattove oči so se'zožile.
»Delal je pri napdljavi visoke napetosti in v rokavicah je imel luknjo. Cisto je zoglenel.« Jamiejev pogled je zdrsnil na razcefrano preprogo. Nagrbančil Je čelo. «Frankie ima imenitno stanovanje. Vse novo. Hladilnik, pohištvo, vodovod. Pa novo preprogo.«
Matt Je spraznil kozarec. «In ti boš kajpak govoril okrog, da si videl mojo sliko na policijskem načelstvu!«
»Ne, nikomur ne bom povedal. Častna beseda, očka.«
•«•
V radiu so spet prekinili glasbo ln posredovali rezultate s konjskih dirk. Zlovoljen Je
Jamie, droben bledoličnež dvanajstih let je s prsti rahlo pritisnil na podplutbo na desnem bedru. Potem je dvignil oči k očetu in dejal: «Danes smo bili na policijskem načelstvu očka.«
Matt Carrigan je mrko pogledal sina. Tiho je zaklel in odpri novo steklenico piva, ki je stala na tleh pred njim.
Jamie je nadaljeval: «Na policiji sem videl tvojo sliko, očka.«
Matt je počasi dvignil glavo.
«Naša učiteljica je odvedla ves razred tjakaj in neki policist nam je razkazal vse oddelke.«
Mattov obraz je bil brez izraza. «Kaj je bilo z mojo fotografijo?«
«Visela je na steni poleg dragih fotografij. Pravzaprav sta bili dve. Ena te je kazala od strani, druga od spredaj.«
Matt je stisnil pesti in jih spet razklenil. »Pridi sem,« je dejal sinu.
r—
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 550 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellleo 1- II. Telefon 3848 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1930 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, LJublJim®* Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-803-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v »trtni enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Societk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
Matt zaprl radio. Pogledal je sina in na ustnice se mu je prikradel hudomušen nasmešek. «Jamie,» Je dejal z nežnim glasom, «bi hotel danes zvečer z menoj na sprehod? Z avtomobilom?«
Jamie ga ni pogledal. «Jaz? S tvojim avtomobilom?«
«Z mojim, seveda. Naredila bova majhen izlet na deželo. Za nekaj ur.»
Jamie je vzel v roke časopis. «Dosti ne bova imela od izleta, ker ni lune.«
Mattov glas je zavzenel kot kovina.
«Rekel sem, da greva na Izlet in pika.«
Jamie je prikimal.
»No, dobro.«
Matt se j« dvignil od radia ln stopil v kuhinjo. Ko se Je vrnil, Je bil njegov kozarec do treh četrtin napolnjen z whiskyjem. »Ialet na deželo bova naredila. Svež zrak ti bo dobro del.#
Jamie Je šel z roko po strgani prevleki na divanu. »Zakaj si ne kupiva novega pohištva, očka?«
Matt si je vtaknil cigareto v usta in Jo prižgal. «Zato, ker si tega ne moreva privoščiti.«
»Pa saj zaslužiš šestindevet-
deset dolarjev tedensko. To je mnogo več, kakor zasluži Fran-fciejev očka. In midva sva samo dva.«
Matt je zaprl vžigalnik. »K vragu s Frankiejevim očetom! Rekel sem ti, da si ne moreva privoščiti novega pohištva, in konec.«
Jamie si je izvlekel nitko iz raztrganega rokava na suknjiču. «Frankiejev oče tudi ne zapravlja na konjskih stavah. In ne pije. Samo tu in tam kozarec piva. Mislim, da ima Frankie zaradi tega tako v lepo stanovanje.«
• * •
Matt je spet naredil požirek. «Ob osmih se odpeljeva.« Hip zatem se Je popravil. «Ne, ob devetih.«
«Kdaj se vrneva?«
Matt se je zasmejal. «Boš že videl, dečko.«
Jamie se je zastrmel v svojega očeta. V kotičkih njegovih oči Je rahlo zatrepetalo.
»Danes sem naredil oporoko, očka,« Je dejal.
Nasmeh na očetovem obrazu Je otrpnil. »Oporoko?«
»Učiteljica nam je dala domačo nalogo,« je pojasnil Jamie. ((Napisati moramo, kaj bomo postali, ko odrastemo. Po-
iskati smo morali ljudi, ki imajo poklice, za katere smo se odločili. Jaz sem sklenil, da postanem odvetnik.«
Matt ni odgovoril.
«Ko smo se vrnili s policijskega načelstva, sem odšel k svojemu odvetniku. Pripovedoval mi je, kaj počenja, in orne-nil Je tudi oporoke. Ko sem mu dejal, da bi tudi jaz naredil oporoko, mi je dejal, da jo lahko naredim zastonj.«
Jamie j e ve oči so se srečale z očetovimi. ((Pravzaprav nisem napisal oporoke, ker nimam ničesar kar bi lahko kdo podedoval po meni. Zato sem kar tako nekaj napisal. Bilo Je bolj pismo. Omenil pa sem v njem to, da ti več zaslužiš kakor Frankie jev oče in da si zelo znamenit človek. Tako znamenit, da visi tvoja slika na policijskem načelstvu.«
Rdečica je zalila Mattov o-braz.
«Pa se ti ni treba Jeziti,« Je naglo nadaljeval dečko. ((Odvetnik oporoke sploh ni prebral. Zapečatil Jo Je in spravil v blagajno. Rekel mi Je, da bodo ovitek odprli šele po moji smrti. Jaz pa seveda ne mislim še tako kmalu umreti.«
Matt je planil k njemu. «La-
Jamie je oče zgrabil se imenuje nil.
«Ne vem
igralcem prve ekipe. Zlasti v pf vem setu je igra mlajših predstavnikov Bora navduševala, ko so celo vodili za pet točk. Pozneje s° seveda prednost izgubili, vendaf so se do konca pogumno borili-Tudi drugi set je bil zelo razg*' ban, čeprav je prva ekipa zmag*' la z mnogo večjim naskokom.
Bor A — Bor B 2:0.
ŠKRINJAR B.
žeš, ti umazani ušivec! Vse to si si izmislil, prav zdaj, v te«1 trenutku.«
molčal, ko ga Je za suknjič. «Kak° odvetnik?« je sik'
Niti se ne moren1 spomniti, v kateri ulici ima svo jo pisarno.«
Oče mu Je zagrozil s pestjo-Jamie je prebledel, toda P°" gleda ni povesil. «Tudi tako s® ne bom spomnil imena, očk®-Nihče me ne more pripravit* do tega. Prav vseeno je, k« boš naredil z menoj. Lahko me tudi ubiješ...«
Matt se je zastrmel v si*1* in ga spustil iz rok.
Jamie si Je poravnal strg®' no suknjico. Rahel smehljaj je prikradel na njegove ustni' ce. Spregovoril je s tihim, * odločnim In trmastim glasom1
«Takoj boš nehal staviti n® konje, očka. Zdaj takoj. In Pre" nehal boš piti. Zdaj takoj. & kupila sl bova novo pohištvo-Si razumel?«
Stopil je k vratom, a prede® Jih Je odprl, se je še enkr»* obrnil. «Se nečesa sem se spon1' nil. Novo suknjo potrebujem* Oči so se mu zabliskale. »S®1 mi Jo boš kupil očka, kajne?*