V Trstu« v petek dne 20. novembra 1914. Letnik XXXIX Uiiaja vsak dan, tudi ob nedeljah to praznikih« ob * zjutraj, ob ponedeljkih ob S dopoldne. ! Jrcdritftvo; Ulic* Sv. Frančiška Ajilkega it 20, L nad str. — VM čopi* mJ a* po&iljajc uredništvu Usta. Nefrankirana piana se ne sprejemajo te rokopisi ss ne vnčafo. l/.lajaiejJ la odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsovdj .Edinosti". -- Tisk tiskam .Gdtaottt*. vpisane sadnice s o ucjeni m poroJtvon v Trstu, «Mcs Sv. FrsnCUka AsUkegs £ 70l Telefon urcdmttva in Naročnina isil«: Za Mev. 11-87. K 24'— • 2a nedeljska Isdaja m 80 Bitti Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo ns milimetre v Širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................. po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrat.........K 5"— vsaka naialjna vrsta.............2*_ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina Id reklamacije se poiUjajo upravi lista. Plačuje se Izključno lo opravi .Edinosti*. — Plača in ta» sa v Trstu. Uprena to inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega št 20. — Pošftnohranilničnl račun it 841.652. Hi francoskem faojltti vtltiil ntizpremnjen. BU med nentttnf h fmctskTml letalL - ffemd obstreljeval! rusko pristanište Ubavo. Z avstmsko-rnsliego Mlfta. DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno se objavila: 19. novembra. Bitka na Rusko-Polj-skem poteka usodno. Po dosedanjih poročilih so vjeie naše čete 7000 voiakov in uplenile 18 strojnih pušk in tudi več topov. Namestnik šefa generalnega štaba. pl. Hoier. generalni major. Rusi odvažajo vse vrednosti iz Galicije. DUNAJ 19. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Olasom zanesljivih poročil iz delov Galicije. ki so jih zasedli Rusi. prevažajo celi železniški vlaki vse vrednostne predmete v Rusijo. _ Z nemsIio-ruskeM ftojffto. BERLIN. 19. (Kor.) Veliki glavni stan, 19. novembra dopoldne. Na vzhodnem bojišču so na novo uvedeni boji še v teku. Vrhovno annadno vodstvo. BERLIN 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Petrograjske vesti o prodiranju ru-s' ih čet proti Gumbinnenu in Angerburgu, kakor o okupaciji Laugszargena pri Tan-roggeru, so prehiteli dogodki. Rusi so sicer prodirali, a so bili odbiti. Z ^nšKo-fmncosKesa feoiisfa. BERLIN. 19. (Kor.) Veliki glavni stan. dne 19. novembra dopoldne. V zaradni Fiandriii in na severnem CARIGRAD. i Francoskem ie položaj neizpremenjen. j \aj1)t 0 katerem Neko nemško lelisko brod o v je je J ga zasedle tursi, nekem poizvedovalnem poletu prisililo " dve sovražni letali, da ste oristali, eno sovražno letal> pa uničilo. Od naših letat se pogreša eno. Silen francoski napad v okolici Servon-ta na zapadnem robu Argonskega lesa je b*l odliit s težkimi izgubami za rrancoze. Naše izgube so bile ie majhne. \ rhovno armadno vodstvo. ROTTERDAM 19. (Kor.) »Nieuw Rot-terdarnsehe Courant« poroča iz Oostbur-ga: Ker je bila neka nemška straža v Stoobrugge obstreljevana, je bilo v Mal-degnu aretiranih 40 najuglednejših prebivalcev. Služili bodo kot tali. dokler ne najdejo krivca. Govori se, da manjkata eden ali dva moža nemške straže. Hsnisko brodovi? zaprlo ibavsho priioaiste. BERLIN, 19. (Kor.) Dne 17. L m. so deli našega baltiškega brodovja zaprli vhod v libavsko pristanišče s potopljenimi ladjami in obstreljevali vojaško važne naprave. Torpedovke, ki so udrle v notranje pristanišče, so konstatirale, da sovražnih vojnih ladij ni bilo v pristanišču. Namestnik šefa admiralnega štaba. pl. Behnke. Udarec za udarcem so prizadejale av-strijsko-ogrske čete sovražnim silam na jugu. Nobene terenske težave, ki pridejo v tamkajšnjem ozemlju zelo v poštev, niso mogle bistveno zadržati prodiranja avstro-ogrskih armad. Tekom zmagovitega prodiranja je bil sovražnik ob Drini premagan in prenesena zmaga globoko notri v sovražno deželo. Tu, kakor povsod se bojujejo avstrijske čete z brezprimer-nim pogumom in z nikdar usahljivo vztrajnostjo in junaštvom. Naše prodiranje v Srbiji in vtis na Bolgarskem. SOFIJA 19. (Kor.) Prodiranje avstrijskih čet v Srbiji napravlja na vse politične in parlamentarne kroge največji vtis. Splošno prevladuje prepričanje, da ustvari poraz Srbije globoko izpremembo položaja na Balkanu in izzove lahko dalekosežne dogodke. Le o tem vprašanju se razpravlja po hodnikih sobranja, katerega seje stoje popolnoma pod vtisom srbskega poraza pred Valjevom. Dalmacija povodom zmage v Srbiji.- ZADER, 18. t Kor.) Danes so bile v vseh večjih krajih Dalmacije povodom zadnjih zmag v Srbiji razobešene zastave. V Zadru se je vršil zvečer obhod z godbo na čelu. Ko ie godba zasvirali* cesarsko him no, so zadoneli iz tisočerih grl viharni kli ci na cesarja, kakor tudi na Avstrijo, Nem čijo in armado. Tursko rror'Irc i*?.,,, % rir.0 Hfli! VM Sinajskega poloto) vodijo iz Akabe v zicijo višjega str*1 iimiva je oko! : so morale prodira v Kalat ul Na! 1 v Kraj ni nroča glavni stan, da sr čete, leži ravno v sredi ;a in ie križišče cest, k! Suez. Gre torej za po-pomena. Za-*\ da so turške čete, ki ti skozi puščavo, prišle tako kratkem času. Amerikanski Swain o vojnih ujetnikih na Angleškem. LONDON 19. (Kor.) Amerikanski Swain. ki je v imenu Nemčije in Avstro -Ogrske obiskal koncentracijski tabor v Dorchestru. se je izrazil, da internirani lahko zahvalijo boga. da so nastanjeni v tem taboru. Nahajajo se v solidnih poslopjih. Nadzorovatelja sta dva nadzornika, katerih eden je sanitetni častnik. Vsaki na nove. došli se najprej zdravniško preišče in vsaka bolezen se takoj naznani nadzornikoma. Oni. ki so opasno bolni, se spravijo v civilne bolnišnice. Tri mlade može. ki so imeli srčno hibo, so prepeljali v nemško bolnišnico v London, ki ni zaprta. Dva ali tri internirani so se podali na privatne klinike. Hrana je veliko boljša, kot jo imajo angleški ujetniki na Nemškem. \sak ujetnik irna odejo in žiinnico. Mladim ljudem se predava in se jih poučuje po dnevu in zvečer. Ta poduk obiskuje približno dvesto mož. Za zabavo je tudi preskrbljeno s tem. da so posebne dvorane za šah in za igro na kvarte. Neguje -e tudi nogometna igra. Posebno poslopje se porablja ob delavnikih kot šola in zbirališče, ob nedeljah kot cerkev. Neko drugo poslopje se rabi kot god bena dvorana. Ker je med ujetniki več dobrih glasbenikov in pevcev, so vsak večer predstave. Preskrbljeno je tudi za kopelji. Vsak ujetnik sme pisati na teden dve pismi. V Dorchestru in drugih taborih pa je zelo težko dobiti za ujetnike kakega posla. Z lažira bojišča. ns?nsK! glas o ncii ofenzivi v SrtSL BERLIN 19. (Kor.) »Norddeutscbe AH- gcmelne Zeitung' piše: Hišna preiskrva pri Alfredu Henriju v Peri. CARIGRAD, IS. (Kor.) Kakor poroča neki večerni list, je izvršila policija v hiši angleškega poe-anika Alfreda Henrija \ Peri, ki leži ob Bosporu in ima torej zeh ugoden položaj za radiotelegraiijo. hišno preiskavo in našla faktično v njej aparate za brezžično brzojavljenje. Henri in njegov sin sta bila aretirana in prideta pred vojno sodišče. Preganjanje kristjanov v Carigradu? CARIGRAD, 18. (Kor.) Dne 10. t. m. v listu »Rječ« objavljena vest iz Bukarešta, da se vrše v hišah neniuslimanov v Stam-bulu in Peri neprestano hišne preiskave, da udirajo policijski organi ponoči v hiše Grkov, izterjujejo visoke denarne svote in da aretirajo vse one, ki ne morejo ugoditi tem zahtevam, kakor tudi, da je bilo zaplenjeno premoženje in imetje mnogoštevilnih kristjanov, se kar najodločneje dementira in proglaša kot popolnoma izmišljena. ______r Vojna o Kolonijah. Boji v Rviniki vzhodni Afriki. LONDON, 18. (Kor.) »Times« objavljajo neko iz Nairobija, z dne 11. t. m. datirano pismo nekega udeležnika v bojih v nemški vzhodni Afriki. Pisec pisina se je priključil neki četi iz dežele Somali. ki je imela ob nemški meji boj z nemškimi četami. Tem bi se skoraj posrečilo obkoliti angleške čete. Poveljnik angleškega oddelka je padel tekom prvih deset minut. Nemci so vjeli 6 Angležev, ranili štiri in uplenili več oslov. Angleži so vjeli 15 Nemcev in jiii ranili osein. Vojno posojfo. DUNAJ. 19. (Kor.) Italijansko društvo pri italijanski narodni cerkvi na Dunaju, je potom poštne hranilnice podpisalo na vojno posojilo 100.000 kron. INOMOST. 19. (Kor.) Namestnik groi Toggenburg je izdal na vse tirolske in predarlske občine oklic, v katerem se poživlja prebivalstvo, naj podpisuje na vojno posojilo. PRAGA 19. (Kor.) Pri Živnostenski banki je bilo vštevši tri milijone, ki jih je banka sama podpisala, podpisanih do danes nad devet milijonov kron. BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) Avstrijsko -ogrska družba državnih železnic je podpisala na avstrijsko in ogrsko vojno posojilo po en milijon kron. DUNAJ 19. (Kor.) Na vojno posojilo je podpi>ala pri »Bodenkreditanstaltu« nad-vojvodinja Marija Jožefa znatni znesek. Tvrdka SchoIIer & Comp. je podpisala dva miliiona kron. BERLIN. 19. (Kor.) Borzni in finančni krogi z zanimanjem zasledujejo poročila iz Avstrije in iz Ogrskega o močni udeležbi pri podpisovanju vojnega posojila. Domneva se, da bo celokupni rezultat podpisov v obeh deželah prekosil vsa pričakovanja. Najbrže se bo glede finančne moči donavske monarhije doživelo isto presenečenje, kakor zadnjič glede Nemčije. PRAGA 19. (Kor.) Kardinal in knezo-nadškof baron dr. Skrbensky je skupno z metropolitanskim stolnim kapitljem v Št. Vidu podpisal milijon kron. SARAJEVO 19. (Kor.) V Bosni in Hercegovini se pridno podpisuje za vojno posojilo. Podpisanih je že več milijonov. Graf Tfszi v Berlina. BERLIN, 19. (Kor.) Semkaj je prispel danes dopoldne ogrski ministrski predsednik grof Tisza. Seja dunajskega meščanskega kluba. DUNAJ, 18. (Kor.) Pod predsedstvom višjega kuratorja Steinerja se je vršila danes izredno dobro obiskana seja dunajskega občinskega meščanskega kluba. Zadetkom seje se je predsednik spominjal mnogoštevilnih uspehov zavezniških armad. Zupan dr. Weisskirchner se je v pol-lem obsegu pridružil izvajanjem predgo-vornika in je prečital sledečo brzojavko oditelja naših balkanskih čet, fern. Poti->reka: Za iskrene pozdrave meni in mo-im iz vseh delov monarhije obstoječim četam, prosim Vašo ekscelenco, da sprejmete najiskrenejšo zahvalo. Zlasti hrabri inovi našega dunajskega polka Deutsch-neistrov in pa 84. polk so izvršili sijajna ?ela. Zborovanje je vzelo to brzojavko z odobravanjem na znanje. Čestitke štajerskega cesarskega namestnika generalu Colerusu. GRADEC, 19. (Kor.) C. kr. namestnik, grof Clary Aldringen, je poslal njegovi ek-soelenci generalu pehote Colerusu pl. Gel-;.!ernu sledečo brzojavko: Globoko vzra-Joščen radi Najvišjega odlikovanja, ki ga je deležna Vaša ekscelenca in s tem tudi raše neprimerno hrabre čete III. armad-:iega zbora, pošiljam Vaši ekscelenci prisrčne in najtopleje čestitke. Mesto Gradec je ob tej razveseljivi priliki v zastavah. Praznovanje turškega novega leta na Dunaju. DUNAJ 19. (Kor.) Mohamedansko novo leto se je danes tudi tukaj slavilo z velikim navdušenjem. Za vojake moha-medanske vere je priredila vojaška oblast službo božjo, kjer je imel vojaški Iman nagovor, v katerem je naglašal, da sedaj ne gre samo za boj za preljubljenega cesarja, za domovino in obstoj, temveč tudi za boj za mohamedansko vero. Ta vojna ja prva sveta dolžnost mohamedancev, ki >e borijo ramo ob rami z Avstro-Ogrsko in Nemčijo proti sovražnikom Islama. Sveta vojna je proglašena in klicu kalifa mora slediti vsaki mohamedanec. Nagovor je bil z navdušenjem sprejet od vojakov, ki so nato zapeli cesarsko pesem. Odkritje spomenika v akademiji znanosti v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) V preddvora-ni poslopja akademije znanosti je bil danes odkrit relief iz belega marmora, ki ga je izdelal kipar Hollo in ki predočuje ven-čanje mrtvaškega odra Frana Deaka po cesarici Elizabeti. Slavnosti je prisostvoval kot zastopnik cesarja nadvojvoda Ev-gen. Razven tega so bili navzoči šefi posameznih oblasti in veliko državnih poslancev. Po patrijotičnem nagovoru predsednika akademije Berzeviczyja, je dovolil nadvojvoda, da se relief odkrije in je izrazil svoje posebno veselje, da se je mogel udeležiti slavnosti. Med splošno ova-cijo nadvojvodi se je slavnost zaključila. Kurs za obračunanje pri plačilih z Nemčijo. DUNAJ, 19. (Kor.) Kakor je povzeti iz poročila poštne hranilnice, je bil kurs za obračunanje za plačila z Nemčijo določen tako, da do nadaljne odredbe velja 100 mark 125 kron. Angleško volno posolilo. LONDON 19. (Kor.) Kakor poroča Reuterjev urad, je vojno posojilo v znesku 350 milijonov funtov šterlinov zagotovljeno. Veliko število onih, ki mislijo podpisati vojno posojilo, je priglašalo skoz celi teden svoj pristop na angleški banki. Protesti nevtralnih. STOCKHOLM 19. (Kor.) Uradni list objavi danes v francoskem jeziku besedilo protestne note Švedske, Norveške in Protestna nota navaja v kratkem sledeče glavne točke: Polaganje min na velikih trgovinskih cestah na morju, ne da bi se oziralo na varovanje mirne ladjeplovbe. kar povzroča precejšnjo škodo in celo izgube na življenju. Svoboda vseh morij in pravica nevtralnih, da se poslužujejo skupnih cest, ste omejeni in ovirani. Principi za relativno in absolutno kontrabando, kakor tudi princip glede preiskav in konfiskacij, ki so bili veljavni že stoletja, se ne upoštevajo več, kar povzroča zakoniti trgovini precejšnjo zamudo in škodo. 2ltni trg. DUNAJ, 19. (Kor.) Dosedanje trdne tendence se tudi danes niso izpremenile. Kupčija se je gibala na vseh prometnih poljih v tako ozkih mejah, da so ostale cene na neizpremenjenem stanju. Kolera v Avstriji. DUNAJ 19. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 19. novembra so bili konstatirani bakteriološkim potoni trije slučaji aziiatske kolere na Dunaju. 1 na Štajerskem, 2 na Češkem, 29 na Moravskem, 5 v Sleziji ir 18 slučajev v Galiciji. Bol z okloplleniml namočili. Kapitan baron Sch., ki se nahaja sedaj ranjen v Berlinu, piše v »Berliner Tage-blattu. : Naša mešana brigada je krenila z velike ceste Ostende-Nieuport proti jugu, da na desnem bregu prekorači Yserski prekop in se potem navali na sovražnika. Cez par dni smo mu bili že za petami, toda povsod smo našli samo prazna gnezda kakor Gent, Brugges, Seebrugge, Blan-kenberghe in Ostende. Naša pehota, ki se ie pred Antvverpnom dovolj spoznala s sovražnimi granatami, je kar hrepenela pr pehotnem boju s puško in bajonetom in je mislila, da se nam končno sovražna pret! nja straža vendarle postavi v bran. Kar bi se zahtevalo, bi bilo storjeno: naj bi bi lo dvakrat toliko hoda. premagali bi bil vse težave, ker je vsakdo vedel, da bo stalo tem več krvi, čim kasneje naletimo na sovražnika. Pokrajina med Termondom, Lockerc-nom in Gentom do Bruggesa je predvsem peščenega značaja. To so Belgijci znal tudi imenitno izrabiti. Dočim se nam je posrečilo, da smo polovili precejšnje število sovražnih konjenikov, se nikakor nismo mogli otresti oklopljenih avtomobilov. Preostajalo nam je le edino sredstvo, da jih izvabimo v past in napademo potem iz zasede. To sem hotel izvesti nekega dne, ko je dobila stotnija nalog, da brani neki prehod preko prekopa. Naznanili so mi namreč, da prihaja sovražen oklopljen avtomobil. Kolikor se je to pač še dalo, sem ukazal stražam in patruljam, naj se nikar ne izdajo, sam pa sem se z enim vodom čet skril na križišču neke zapuščene vasi, skozi katero je moral priti avtomobil. Spravili smo na ono mesto štiri kolesa nekega težkega avtomobila, nekateri moji vojaki so se oborožili z železnimi vila mi in krampi, drugi so čakali pripravljen1 s puškami, ostali z nasajenimi bajoneti Bili smo bolj podobni stari rimski oblego valni kohorti kakor delu najmodernejše vojske in upali smo, da dosežemo popolej uspeh. Kar zaslišimo pred vasjo par stre lov. Sledil je kmalu ogenj strojnih pušk, a nato je nastala mrtva tišina. Znal sem takoj, da se je moj poskus ponesrečil. Ne ki vojak sprednje patrulje mi je prišel po nosno naznanit, da so ubili dva sovražna biciklista, tri vjeli, oklopljeni avtomobil pa da se je po par strelih obrnil in pobegnil, kar je moje vojake silno jezilo. Najrajše bi se srečali s sovražnikom na odprtem bojišču. Na potu v Blankenberghe in Ostende smo uvideli, da kljub našim dobrim pohodom ne moremo naleteti na »gros« sovražnika. Na železniški progi do Brugesa so čakali prazni vlaki, ki so bili vporab-Ijeni za hitro umikanje. Topovsko grmenje z morja in iz Nieuporta nam je končno naznanjalo, da je prišel dan, ko bomo lahko dali duška svoji bojevitosti. Granate in šrapneli so prihajali in udarjali, zrak je bil poln žvižgov in ropotanja aero-planov in zemlja se je tresla od ekspozij težkih granat in strelov havbic -in mož-narjev. Tako je minul prvi dan, ne da bi prišli do zaželjenega posla, potem drugi in še tretji dan. Treba je bilo namreč počakati, da se konča artiljerijski dvoboj. Med tem so naši pijonirji z ročnimi minami in s sodelovanjem sprednje pehote že zavzeli sovražne pozicije ob prekopu in zgradili kljub silnemu ognju sovražnika pota preko prekopa. Naš bataljon je kot ponoči je došlo nenadoma povelje, naj se dvignemo. Po štirih urah hoda smo prispeli do prehoda. Po slabih, ozkih potih, ki so bili dan preje bombardirani, smo prišli na drugi breg. Sovražnik je hotel ustaviti naš prehod s svetlimi krogljami in je zato neprestano streljal šrapnele na oba brega, a brez uspeha. Razvili smo se, dobro zavarovani, ob izvrstni poziciji na kanalu. Ko se je zdanilo, smo šli naprej v megleno jutro. Tu in tam je bil izpaljen kak strel in še smo videli temne obrise sovražnika, ki se je umaknil. Dosegli smo že zdavnaj zaukazano črto in se utaborili v bližini vasi, a nismo se mogli zadrževati kljub temu, da so postajale sovražne granate že zelo neprijetne. Le kanali in široki vodeni obko-pi so nas zadrževali. Kjer je bil kak most, so ga Belgijci na umikanju pognali v zrak. Toda povsod je bilo dovolj plavačev, ki so splavali na drugi breg in nasekali tamkaj drevja, ki ie bilo potrebno za prehod jez vodo. Tako smo zdirjali naprej v točo krogelj, dokler nas niso velike izgube prisilile, da smo se umaknili v prejšnje pozicije. Bili smo več kakor eno uro od prehoda na Yseri. Prehodi so bili od sovražnikovih granat ponovno porušeni, toda naši pijonirji so jih postavljali sproti, kajti od tega je bila odvisna sigurnost dobave municije in živeža. Na bojišču je vojak nadležen, zlasti kadar gre za vprašanje hrane. Ker nismo imeli s seboj poljskih kuhinj, smo morali kuhati na odprtem ognju, kar je v moderni vojni strogo prepovedano. Sele naslednega dne smo jih dobili in to z veliko težavo. Danske na gotove vojskujoče se države. I prva rezerva spal s puško v roki. Ob eni „ IZ U3JI32. Od Soissonsa do Verduna. V turinski >Stampi« opisuje neki italijanski žurnalist svoj pohod ob r~ki Aisni. »Vlak vozi ob bojni fronti — mmio Aisne. 2e dolgo, dol-..o časa imata oba nasprotnika vedno Kte ozieije. Izstopil sem v Chateau-Thierry, a se odpeljem z vlakom dalje v Soissons. i oda ta prijetni vlak ni vozil. Zakaj? Iz-iaviii so mi, da so Nernci vlak včeraj ob-uli kar s točo granat. Moral sem se to--ai peljati v Cnalons. Vlak je bil poln beguncev, ki so bili jako veseli, da so ušli nevarnosti. Res čuden narod. So med njimi ljudje, ki so celih 40 dni preživeli v kleti, štirideseti dan pa jim je nenadoma šinila misel v glavo, da naj pobegnejo. Doživeli so zopet življenje prvih kristjanov v rimskih hekatoinbah. Toda v teh velikih, prostornih in vlažnih kleteh koncem vseh koncev še ni bilo tako neudobno življenje. Ljudje so si počasi vse dobro uredili. Nekaterim se je godilo še bolje. ker so se zatekli v šampanjske kleti v Reimsu in Epernayju. Cisto dobro smo živeli tamkaj, gospod. Žalibog so bili med nami tudi slabo vzgojeni ljudje, ki so pekli ribe na lesenem oglju. Smrad je bil neznosen. In ponoči so pokale šampanjske steklenice, da je bilo veselje. Bil je pravi botnbardma v notranjosti. Vse, kar je o-stalo, se bo gotovo izkisalo. Vsled pripovedovanja beguncev sem se odločil, da prekinem svoje potovanje in se vrnem v Chateau-Thierry, da poskusim priti od tamkaj v Reims. Stopil sem tamkaj v vlak, v katerem so bili druge vrste begunci. Bili so namreč oni, ki so prve tedne zapustili mesto in so se sedaj vračali, da se **epričaj"o. če stoje njih hiše še vedno na istem mestu. Sest kilometrov pred Reim-d železniške proge, se je dvignil plamen in za njim steber dima-Sle4ila je druga granata, potem tretja . . . Vojaki so žvižgali, ploskali i. t. d. Ni mogoče vedeti, odkod prihaja obstreljevanje. Sovražnika sploh ni mogoče videti. Komaj smo prispeli na kolodvor, že zagrmi ^las poveljnika: - Nazaj v Chalons!« In tako sem se moral težkim srcem odločiti, da se vrnem v Pariz, ne da bi videl Verdun. kar je bil pravzaprav namen mojega potovanja. Čemite vesli. Za na*e vojake v vojni. Včeraj zvečer se je vršila pod predsedstvom Njene Jasnosti gospe princezinje Holienlohe seja ve-|-"i ega damskega odseka, na kateri je podala Njena Jasnost poročilo o dosedanjem c'eiovanju damskega komiteja in o prireditvi »vojaškega dne« dne 2. decembra t. I., pri čemer je izrazila svoje zadovoljstvo nad sodelovanjem tako mnogoštevilnih društev in izrekla pričakovanje, da prinese vojaški dan popolen uspeh. Na nato se vršivši seji ožjega komiteja je bilo naznanjeno, da je bila druga pošilia-tev darov že odposlana in so bili došli darovi v naturalijah odposlani tokrat lovskemu bataljonu štev. 20, ki se rekrutira iz Primorske. - Z ozirom na to. da so prihajali denarni darovi v zadnjem času v bogatejši meri. je bilo sklenjeno, da se ne bo samo nadaljevalo z napravo volnatih del, amrak se nakupi za precejšen znesek pri tržaških tvrdkah toplega spodnjega pe-riia. Na predlog podpredsednice, gospe Nine Valerio, je ožji komite sklenil, da razširi svoje delovanje tudi na moštvo črne voj>ke. ki je izpostavljeno pri čuvanju železnic, mostov i. t. d. vsem neprijetnostim vremena in mraza. Da sc ta sklep tudi lahko izvede, se morn vnovič apelira ti na požrtvovalnost prebivalstva in se radi tega prosi, da naj se pošilja komiteju tudi rabljeno spodnje perilo (jopiči, srajce. spodnie hlače, nogavice). Komite sprejema z veseljem tudi najmanjše darove. Radi tega se nujno naproša vse one. ki bi zamori darovati le male darove, da jih "st'ivijo ra razpolago komiteju, ki jih sprejme z najtoplejšo zahvalo. S pota! Slučajno me je dovedla pot minile nedelje v Skedenj. Nisem imel namena muditi se dalje časa tam, vendar ko sem zapazil vžbilo na predstavo, nisem m gcl več dalje in krenil sem proti zala v nemu prostoru ter prisostvoval izvaja n jem do konca. Kdo bi pa tudi mogel storiti drugače? Saj je bilo na sporedu vendar eni najlepših slovenskih dramatičnih del: >Sin*. rodbinska drama, izpod peresa našega uzor - učitelja in rojaka Cng. Oangla. Ocene o izvajanju ne bom pisal. To prepuščam drage volje spretnejšemu peresn. Omeniti hočem le — ker se nihče k temu ni oglasil — da se je v splošnem prav dobro igralo. Razun par neznatnih hib. ki se vrivajo i na boljše odre, so vsi igralci in igralke izvršili svojo nalogo v splošno zadovoljstvo prisotnega občinstva, ki ni štedilo s primerno pohvalo. Želeti bi bilo le, da bi se igra še večkrat ponovila, ker je vrlo poučno - zabavne vsebine in pa. ker se izkupiček uporabi v tako plemenit namen. Posebno priznanje zasluži tudi tamošnja mladinska godba in nje vodstvo. Slišal sem že mnogo o nje mojstrskih nastopih; sedaj sem se pa sam prepričal, da je ta institucija v resnici vredna vse pohvale in priznanja. — Čast komur čast! Se par besedi o dvorani sami. Dvorana napravlja na tujca najprijet-neji vtis. Vse, kar se nudi očem, govori o umetniški spretnosti in duhovitosti njenih storiteljev, kakor tudi o veliki požrtvovalnosti tamošnjih rodoljubov ter dela čast vsem. — Pohorsky. »Josephine« se potopila. Kakor je poročal tržaški c. kr. korespondenčni urad zunanjim listom, se je parnik Austro-Ameri-kane »Josephine* 17. t. m. popoldne, prihajajoč iz Raške drage v Istri, obložen z ogljem, potopil v višini Pule. Od posad- ke 12 mož se je šest mož rešilo, eden je mrtev, ostali se pa pogrešajo. Vzrok nesreče doslej še ni znan. Parnik »Joseplii-!ne , ki ie bil svoj čas pod imenom »Sultan last Avstrijskega Llovda. je majhen pfHitonski parnik. Zgrajen je b'l leta 1864. Zahvala. Prejeli smo: Podpisani se nai-jprisrčnejše zahvaljujem gg. uradnikom in slugom c. kr. poštnega urada v Trstu št. U pri Sv. Andreju na podpori 70 K. ki so jo poslali meni. oz. moji soprogi. Srčna jim hvala! — Sedaj ležim v bolnišnici v Budimpešti, kjer sem prestal težko operama**: odreiali so mi nogo, ranjeno in -aa strupljeno po šrapnelu na gališkem bojišču, j Srčna hvala tudi Vam, za priobčitev teh vrstic. Vdani — Anton Skamperle. poštni i sluga. Pogrešajo se: tit. poddesetnik Josip S i m č i č. pešp. 97, 13. stot., vojna pošta (št. 73. Njega brat nima že od konca avgusta nikakega sporočila o njem; potem pešec Ferdinand Filej, marš-bat. št. 5, marš. komp. 2/97, vojna pošta 201 in pešec Fran B I a ž i č, 27. bramb. peš-polka, 9 stotnija; o tema dvema ni že od prvih dni septembra nikakega sporočila. Vsi trije so pristojni v Medano, politični okraj Gradiška. Kdor kaj ve ali bi kaj do-znal o njih, je naprošen, da sporoči gosp. Teodorju S i in č i č u, c. kr. poštnemu poduradniku v Trstu. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. — Iz p<>nv žne bolnišnice v prost- Tih društva „Austra" je bil odpuščen in poslan na dopust Peter Dolenc od 47. pešpolka. V pomožno bolnišnic v z'vodu „ Avstro-,*>me-r knre" so bili sprejeti A'o«zij Tum n od 13 totnlie 27. pešnolk*, A'ojiij S Ivator od <1onv>branstva, Josip Rasm^n od U. stotnije 47. pečpnlka, Ant«»n Smo'ić od 12. stotnije 27. pešp 'lka Aloiz'j Ru tić od domobran tva. čmovojniki Al jz;i Zu ^an, Ivan Konnc in Fr >n Bubnić, jurj Me^iaros od 4. hon-ved k g polka, črnov- jnik Kare! Ma nard in Ruitnit Zerman od d- mobranstva. Za su pera^bifracijo je prtdlagan Anton Btiti^tutta d 14. siotnije 97. peš^olki, doma iz Krmina. Iz te p.»možne bolnišnice j«1 bil poslan v "arnizijsko bolni'n c > v L:ubl ano Anton Furlan od 16. st trnje 97 p^špoikn. Na d>-pust so bili p šče i Alojzij Moimas. Viktor Furfan, Marij Silla, Jo«ip Tuli. Fran Pelizzon, 1'^ip Fumis, Josip M -zanič, Andrej Ravalico, Fr; n Ptev-:ik, Na/a ii Stradi, Iv. Qućrantotto, Hta sled ijič res našla v kleti hiše štev. 4 ulice E. Torricelli dva človeka, ki sta se debla, kakor bi spala. Bila sta to policiji in sodišču že znana uzmoviča 45 letni Ivan Ukmar in 46-1^ ii Josip Bergtr. V Ukmarju je potem krčm^«ca spoznala onega, * i j bil pr šel na obiske v njen » krčmo i reko straniščnega okna. Seveda sta bila oba spravljena na varno. Samomor. — 44 letn uradnik tvrdke K. Arns:tin, Ignacij Tivoli, ki je stanoval v ulici deli • Piccola Fornace 11, ^e je včeraj o poleni popoldne v svojem uradu ustrelil z revolverjem v ustj: kroglja mu je prišla v en na tiln ku Zdravnik z zdravniške postaje, k> je bil po zvan k n emu, ni mogel dru ega, nego konstatirati da je nesrečnei ie mrtev. Samo-mr'rilčevo truplo so prenesli na dom. jega očeta v ob eki kmetovalca pod jablanami, videla je samo sebe v mlečni shrambi, kako je snemala smetano. Toda v tem razkošnem šumu je pozabila na svoje prejšnje življenje in je skoraj dvomila, če je bilo sploh r.jeno. Sedaj je bila tu na plesu — vse dr go je bilo zakrito v globoko tt mo. S šk Ijke, ki se je svetila ko biser, je srebala sladoled i > je vsakikrat na pol zat snila oči, kadar ga je zajela z žličko. Dama, sedeča poleg nje, je izpustila na tla pahljačo. V tem hipu je Sel mimo nje plesalec. „Ali bi bili tako prijazni", mu je govorila dama, „in bi mi [>oiskali pahljačo, ki je padla tu za zofo ?" Gospod se je sklonil in medtem, ko je iztegnil roko po pahljači, je gospa Bovary opazila, da je vrgla dama nekaj belega v njegov kobuk. Ko je našel pahljačo, jo je spoštljivo izročil dami. Zahvalila se m • je z lahnim priklonom in se je je a takoj zatem zopet pečati s svojim šopkom. Vo večerji, pri kateri so pili raznovrstna tpanska in renska vina, jedi trafalgarski puding in vsakovrstno zmrznjeno meso, so jeli prhajati pred grad vozovi. Skozi miia-• linasto okensko zaveso so se videle njihove svetilke^ U so blittale v temi. V SlcsansRo sicKe v Trsta. V nedelo, 22. novembra 1914., točno ob 7 in pol zveć. se upriz nar. i^ra spetem: „LEGEJONARJI" spisal Fr. G«>vek»r. OSKBE: frVnlinan.t pl Busaj, inžener g. O radii A ton Bernjač. vojni komisar . . g Udovc fanez Rak, mestni pisar ..... g. Kra^ L»v», njeeova hči...... . gfc. Kavč čeva An Str nad, njegova prijateljica . gč K. Fle^o Josko Str nad, njen br*c akademik legijooar ........ • c. Terčič Tuuie Gričac. aksdf inik. legunnT . s- Kovič ------ Grifarica njegova mati.....gč. K vačiceva Mihec Orožen, akademik.I*>gijonar . g. Požar Lovro T- minšek. akad , l^jonar . g. Gruden J ko I pav ec, akademik, legij o nar . g. Svagelj Mrko Vidic, akademik lep g o nar . g. fUHovič Boštjan Je/, vo a^ki in civilni krojač g D AN ILO Barba, nj- gova žena gfi- M. Ko ačič M Htia fek. njun sin...... • g- Sancin ml. Mat. j a Medved, go tilničar. • • . g- Ramoelj Micikn, njegova nči . .«••*• KreSevič Pe ko, s ar me-čan ....... g- Macarol Meičanje, melC»nke, otroci, aludemiki legijonarji. francoski rojaki. Deja-je se vrfti koncem XVIII stoletja v Celju, na Beneškem in na iraacotfko-avstriiskem bojišču Med II in IV. dej a .j t m min« leto dni. * • ♦ Vstopnice se vdobijo ¥ predprodaji ves teden pri g. Bičkovi, vratarici Narod, doma; zato naj si blagovoli slavno občinstvo poprej preskrbeti vstopnice, da ne bo potem v nedeljo prevelikega navala. Deželno sodišče. Kakor smo poročali že včeraj v »Večerni Edinosti«, se je vršila včeraj pred tržaškim deželnim sodiščem razprava proti komaj 20letnemu Franu Kralju od Luke, iz Trebč, ki ima domovinsko pravico v Trstu. Obtožen je bil zločinov po §§ in 65 a, in sicer da je dne 28. junija, potem še nekega drugega dne, ko je bila proglašena mobilizacija in slednjič dne 23. avgusta, prvi in zadnjikrat v Stiicklerjevi gostilni v Trebčah, a drugikrat na cesti v Trebčah, a vselej očitno in pred več ljudmi, odobraval sarajevski atentat in zavpil živijo na naslov neke države. Razprava je bila tajna. Predsedoval je razpravi podpredsednik deželnega sodišča Clarici, a votantje so bili deželnosodna svetnika Pahor in Parisini in sodnik dr. Ulaga. Državno pravdništvo je zastopal dr. Tomičić, a branil je obtoženca dr. Ry-bar. Že takoj v začetku zasliševanja obtoženca se je konstatirala neka netočnost v obtožnici: obtoženec je namreč povedal, da je rojen dne 7. avgusta 1. 1894, ne pa 4. julija istega leta, kakor trdi obtožnica. Na predsednikovo vprašanje, če se li priznava krivega, česar ga dolži obtožnica, je obtoženec to najodločneje zanikal. Trdil je, da ni nikdar izrekel inkriminira-;iih besed. V Stiicklerjevi krčmi je dne 28. junija in potem tudi dne 23. avgusta sicer res prepeval neke slovenske, hrvatske in tudi laške pesmi, a onih besed n: Tzrekel. Ko mu je predsednik predočil, da priča Henrik Kralj odločno trdi, da je njemu, priči, rekel one besede, je obtoženec odločno izjavil, da priča Henrik Kralj ne govori resnice in da dela to le iz sovraštva proti njemu: med njim in Henrikoir Kraljem obstoja že več let sovraštvo, ker ga jc bil Henrik Kralj nekoč ranil s kamnom. vsled česar je njegov, obtoženčev oče tožil Henrika Kralja. Obtoženec taji tudi, da bi bil enake besede izrekel dne 23. avgusta v Stiicklerjevi krčmi. Ko mu je predsednik nato povedal, da ga priče opisujejo za vnetega narodnjaka, je obtoženec rekel: »Seveda, jaz spoštujem svoj materin jezik in svojo domovino.« Preds.: To je celo lepo od vas, da le ne prekoračite meje! Ko je nato predsednik prečital informacije od strani namestništvenega svetništva. v katerih je rečeno, da je obtoženec pripadnik velike Srbije, je obtoženec vprašal: — Kaj pa ie to? Preds.: To pomeni, da držite za Srbijo! Obtoženec: To ni nič res! Ko je nato predsednik pozval pričo tre-benjskega capovillo rekši: Herman St'"ic*i-!er, je ta vstopivši popravil, češ, da je Ermanno Stiickler. Izjavil )e, da govori le laški in prosil, naj ga zaslišijo v tem jeziku. Povedal |e, da je sicer slišal obtoženca prepevati razne pesmi, a na dejstvo. da je obtoženec izrekel inkriminirane besede, ga je opozoril šele priča Henrik Krali, ki mu je rekel: »Će vi ne ovadite njega, ovadim jaz vas!« Zvečer je prišel orožnik Czurda in temu je Henrik Kralj povedal, kakor prej njemu. To je bilo dne 23. avgusta. Ob tej priliki je Henrik Kralj povedal tudi, da je obtoženec enako govoril nekoč one dni, ko je bila proglašena mobilizacija. Nato je orožnik Czurda od-vedel obtoženca na Opčine ter povabil s seboj tudi njega. Stucklerja. in Henrtkir Kralja. Sicer je pa priča Stiickler, ka$oć vaški načelnik, dal o. obtožencu juho u-.I1^ -v ^^ČLJiLJI'^l^l^i^t;^ ^^ godne informacije: Obtoženec da jc pri- - avstrijske banfre^o- den in delaven dečko, dočim je Henrik igr.lnih sobah le bilo $e nekoliko igrice v, g dci so z je ikom slinili svoje prste. Karel je bil s hrbtom naslonjen na neka vrata in je skoro spal. Ob treh zjutraj je pričel kotiljon. Ema ni poznala te a p'esa in je ostala na svojem mestu. Bili so tu le še gostje, ki so b li povabljeni, da prenočijo na gradu, skupno morda dvanajst oseb. Eden izmed plesalrev, ki so ga imenovali zaup o „vikont-, Cigar Široko izrezani telovnik se je kakor vlit oprijemal njegovega telesa, je Emo drugič poprosil za valček, rekši, da Že pojdef Začela sta se vrteti polagoma, a potem vedno hitreje. Plesala sta in vse je plesa'o okoli njiju: s veti Ijke, pohištvo in parket kakor plošča na kolu. ko sta dospela do vrat, se ji je zapletlo krilo in njiju noge so se n lahko dotikale. Zrl je vanjo, ona ga je pogledala v oči; omotica se je je polastila tako, da se je za hip ustavila. Nato sta ?a-čela znova. Vikont jo je vitel ie hitreje za seboj in je izginil £ njo ¥ galeriji, kjer se mu je morala za trenotek nasloniti na prsa, ker bi bila sicer padla vsled upehanosti. Nato jo je zopet v lahnem in počasnem plesu odvedel na njen prostor. Naslonila se ie ob steno te si je nkrfla obraz z roko. (Pride le.) Kralj oseba, kateri se ne sme zaupati. Priča Karel Kralj je slišal, da je obtoženec dne 28. junija zvečer ob polideve-tih v Stiicklerjevi krčmi vpil »Živio« na naslov dotične,, sedaj sovražne države. Ve, da je to bilo v nedeljo, dan pred praznikom sv. Petra in Pavla, a ne ve, če je bilo isti dan. ko se je izvedelo o sarajevskem atentatu. Priča ie z drugimi tremi tovariši kvartal, a ko je slišal oni vzklik, so bili on in njegovi tovariši ogorčeni. Predsednik je skuša! izvedeti od priče, če se je tedaj že vedelo o atentatu, a priča ni vedel tega povedati, na vsak način pa izhaja iz njegovih izpovedb, da se tedaj vsaj ni še vedelo, kdo da je izvršil atentat. Priča Fran Vidau je kvartal s Karlom, Henrikom in Viktorjem Kraljem, ko je slišal, da je obtoženec zavpil one besede. — Na predsednikovo vprašanje glede strankarskih razmer v Trebčah, je priča povedal, da so v Trebčah nekateri Italijani (!!!), nekateri socijalisti, nekateri pa narodnjaki: a ko ga je nato predsednik vprašal: — Od katere stranke ste vi? — je priča odgovoril: — Od vsake! Priča Anton Czurda, orožnik na Opči-nali. je povedal, da ga je dne 23. avgusta t. 1. na cesti ustavil Henrik Kralj in mu povedal, da mu je vaški načelnik naročil, naj poišče kakega orožnika in mu pove, kaj se je zgodilo v gostilni: da je namreč obtoženec izrekel inkriminirane besede. Sel je nato v krčmo, kjer sta mu Stiickler in potem še Henrik Kralj povedala o obtoženčevih vzklikih. Priča Andrej Kralj je bil dne 23. avgusta tudi v Stiicklerjevi krčmi: slišal je obtoženca peti, a ni slišal, da bi bil izrekel ali zavpil inkriminirane besede. Ko je krčmar velel obtožencu molčati, je ta vmolknil. Priče Henrika Kralja, ki je glavna priča, ni bilo na razpravo, ker se nahaja pod o-rožjem. Ni bil niti nikdar zaslišan pred preiskovalnim sodnikom. Tudi priče Antona Kralja ni bilo na razpravo, prečitala se je pa izpovedba, ki jo je podal pred preiskovalnim sodnikom: iz te izhaja, da je obtoženec prepeval le nedolžne hrvatske pesmi, kakor: »Dobro jutro, cura Mara!« itd. Stiickler mu je velel molčati, a obtoženec je ubogal in molčal. Priča Luka Kralj, obtoženčev oče, je potrdil, da Henrik Kralj sovraži njegovega sina radi omenjenega dogodka s kamnom. Henrik Kralj je bil pred dvema tednoma na dopustu, in tedaj je bil prišel k njemu, priči, in inu rekel, da ni njegova krivda, če so Frana zaprli, ker on ni nič slabega rekel proti Franu, pač pa le dobro. To poslednjo okolnost so potrdile tudi priče Katarina Kralj, ki je mati obtoženca, Josip Kralj in Valentin Malalan. Bili so nato prečitani razni spisi. Državni pravdnik je nato v svojem govoru zahteval, naj se obtoženca obsodi glasom obtožnice. Branitelj dr. Rybar je poudarjal, da se ne more obtoženca obsoditi na podlagi ovadbe Henrika Kralja, .katerega sploh ni sodišče še zaslišalo, ker ta ni bil zaslišan niti od preiskovalnega sodnika. Glede vzklika, o katerem trdite priči Karel Kralj in Fran Vidau, da ga je obtoženec izrekel dne 28. junija, se pa ne more govoriti o zločinu, temveč Ie o pregrešku po § 305 k. z., ker dne 28. junija ni obstojala še nikaka sovražnost z ono državo, na katere naslov je bil izrečen oni »Živijo!« In sodišče je res oprostilo obtoženca od zločinov po 64 in 65 a, ter ga obsodilo le radi pregreška po § 305 na 6 tednov zapora, katerega je pa že prestal s tri-riajsttedenskim preiskovalnim zaporom, vsled česar je bil Fran Kralj takoj izpu- ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJIŠČU. XIV. izkaz darov v denarju. Gospod in gospa Karel Arnstein (za smotke) K 200.— ; gospod in gospa Karel Arnstein (za božične darove) K 200.—; A. Rizzi (za božične darove) K 10.— ; gospod in gc&pa Božidar Tripcovich (za božične darove) K 100.—; gQ>ppd in gospa Davel Tnpćovich. (za božične darove) K M)0.— ;• potom advninhtracije časnika »II Piccdlo« doštift K 495.—: Tržaška hranilnica * (Uasša u: Rišparmio i nesfina) K družnica v Trstu K 1000.—; Avstrijsko-ogrske banke podružnica v Trstu K 500.—; Alojzij Pascutti K 20.—; baronica Nina Morpurgo (za vojaški dan dne 2. decembra 1.1.) K 500.— ; doslej vplačanih K 27.723.02; skupaj K 31.848.02. O. Josip Kunstelj. tesarski mojster v Rojanu je daroval 5 K za Rdeči križ, 5 K pa za družine vpoklicancev. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzoma češka g stilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI □□ aa □□ ne računajo po 4 stot. benedu* Mastno ti kane besede n« računajo enkrat reč. — Najmanji« : pristojbina zn&Sa 4" At>>tink. : □□ □□ Meblovana sobo v ulic1 Commercial** St*- zračna, se oi gospodu uli gospici l'.TM narUt. 4t'00 nnfc«#HA kranjske klobas« izdeluje n ril Sili C razpoiilia KAR L CERNE, Sil* a-Ljubljana. 1t!'8 HtffftnlfA nadomestilo z.t plinovo ruz vetl.^vo: ftlUJlJUlJIS žarnica na -> p > ■ i t. U5°/m spi, it 7. vsemi pritiklinam pri V SCHILL.ER, Trst-IXca Caserma štev. 17. 1 50 nun rsrl1ffV?Wn pomočnika sprejme takoj fJvU aCUlUiJlul Ivan Kravns sedlarska de-lavn ca in z.4 »a vpreg za konj-*) •• Gorici. lo01 Pet mladih molznih krav najboljših pasem (Oberinthal), prodajo so radi vojno po coni. Pojasnila dajo upravitelj Inse-ratnega oddelka Edinosti. Odda se vpodnjyem, zaradipremeščenja veliko stanovan e v prvem nadstro ju, v sred ni mesta in pr>ida se tU'li vse pohištvo. Sta-■.ovanjf* in a 8 sob. sobico in kuhinjo; dve sobi sprostim uhodom, sta oddani za p samo in 5 n»e-bliranih sob je oHda ih »talnim naje ■•nikom Po-irodba veljavna še dve leti. Letna najemnina kron i>2 0 Naslov pove Ins. o d. Edin ti pod št 4010 HiC*ff v kateri je trgovi a z mešanim blagom, ilUU 11 sob, hlev, \rt. v da na dvo išču. je na i-rod j a i pa se radi vojaščine odda v najem. — Lepa leara, ua glavni ces i bli/u kolodvora v lion-kih Pr:jnzne . onugbe pod Andrej L a v r e u iS i 8 r?onchi 145. ' 1203 Obleke za ospe srednje postave se prodajo po yn e-ni ceni Foscolo 33. * rat t .'0. tl2'M Hranilnica in posojlnica v Bazovici reg.sL zadruga z neomejeno zavezo vabi na izredni občni zbor ki se bo vršil v soboto, dne 28. nov. 1914 ob 8 zvečer v pisarni „Gospodar. druStva- v Bazovici DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Sklepanje o izbrisu zadruge iz zadružnega registra. 3 S'učainost'. N^čelstvo. UMETNI Z03JE PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERNUS 0. TUSCH ER IONOM«- *||CI1> KONC ZOBNI •UK I Ki | TWUUX ULICA CASiRMA. "33 II. nad. NAKOUNA POSOJILNICA IN HRANILNICA V trstu registrovana zadruga z omejenim Jamstvom Nova ulica £tv. 13., II. nadstropje. Nova ulica Stv. 13, II. nadstropje S vSose na knjižice 4% - 41« - 5*1. Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplači!a. Eskomptuje trgovske menjice. Pranja areeke aa anecne obroke Prodaj« arcCk« na meittne obroke Odvetniška pisarna v Stam mesta z obsežno dobro klijentelo In dobrim zuslužkom se za primerno ceno odda. Ponudbe na BL KAMEttfEK, Sraz, Grlesplatz