ka kšna usoda nas čaka Goriška pokrajina priznava istospolne partnerske zveze, parom bo izdajala potrdila / 14 Primorski dnevnik ČETRTEK, 14. JUNIJA 2012_ št. 139 (20.462) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Revščino imamo pred vrati Aljoša Fonda Tudi sredi najhujše gospodarske krize zadnjih desetletij se naš življenjski slog načeloma ni drastično spremenil. Navsezadnje se še vedno peljemo z avtomobilom, kljub temu, da je gorivo dražje. Kljub vsemu si privoščimo nova oblačila, igrače za otroke in počitnice, čeprav manj pogosto. Podjetja zapirajo, davki se množijo kot gobe po dežju, marsikdo se otepa z dolgovi ali vse krhkej-šim delovnim mestom, vseeno pa nismo lačni in ne moremo trditi, da nas pesti strašansko pomanjkanje. Povojno obdobje je bilo na primer nekaj povsem drugega. Vse t» je žal le delno res, saj velja samo za večji del prebivalstva. Revščino pa imamo tudi pri nas doma - v Trstu, Gorici in povsod okoli. Morda je na prosto oko malo opazna, ampak obstaja in se širi, o tem ni dvoma. Podatki, ki jih navaja skupnost San Martino al Campo, ne dopuščajo veliko dvomov. V tržaškem zavetišču za brezdomce se je število gostov v štirih letih povečalo za tretjino (leta 2008 jih je bilo 398, lani 532), tako da so odprli podružnico. Od 20 do 25 odstotkov brezdomcev predstavljajo italijanski državljani. V skupnosti pa pristavljajo, da prenočuje na glavni železniški postaji do 60 ljudi naenkrat. Še večje skrbi vzbujajo podatki iz sprejemnega centra, na katerega se večinoma obračajo domačini. Kdor ne more plačati najemnine ali potrebuje podporo pri nakupovanju živil, prosi za pomoč in nasvete. Število klicev v sili se je v štirih letih več kot potrojilo: z 238 na 788. Če so bili pred leti v stiski posamezniki, se zdaj pretežno oglašajo družine z otroki, ki so donedavnega shajale brez večjih težav in si niso predstavljale, da bodo kdaj potrebovale pomoč. DOLŽNIŠKA KRIZA - Predsednik italijanske vlade napovedal ukrepe za gospodarsko rast Monti: Italija ne bo potrebovala pomoči Zaupanje v Italijo potrdil tudi nemški finančni minister Schäuble GORICA - Skupščina delničarjev Finančne družbe KB 1909 V smeri dokapitalizacije Kljub nelahkim razmeram na trgu, je glavna družba lansko poslovanje zaključila z 1.642.473 evrov čistega dobička GORICA - V goriškem Kulturnem domu sta bili v torek izredna in redna skupščina delničarjev finančne družbe KB 1909. Izredno sejo je upravni odbor sklical predvsem zaradi nekaterih sprememb, ki jih družbi narekujejo zakoni in o katerih so se morali delničarji seveda izreči, medtem ko je redni del predvideval v glavnem predstavitev lanskega poslovanja, na katerega so vplivale napete gospodarske raz- mere, kar se je v bilanci tudi poznalo. Na skupščini so delničarji izvolili nov nadzorni svet, ki bo v prihodnjih dveh tednih imenoval novo upravo. Na 15. strani RIM - Predsednik vlade Mario Monti je znova zanikal špekulacije, da bi lahko bila Italija naslednja, ki bo prisiljena zaprositi za finančno pomoč območja evra. »Italija niti v prihodnosti ne bo potrebovala pomoči začasnega sklada za stabilnost evra,« je zatrdil. Premier je v parlamentu napovedal, da bo vlada v kratkem sprejela dolgo pričakovane ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti. Zaupanje v Italijo je izrazil tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, s katerim se je Monti sinoči srečal v Berlinu ob robu prejema nagrade za »odgovorno vodenje«. Na 5. strani Stiki podjetnikov iz matice in zamejstva Na 4. strani Trst (in Koper) brez novih železnic Na 7. strani Devinski grad: od jutri Vitovska in morje Na 11. strani Posledice toče in prvi ukrepi Na 11. in 16. strani Zakonca dostavljala mamilo na domove Na 14. strani Na Goriškem dogovor za večjo varnost šol Na 16. strani 000 MALALAN t tinnuKBdvr BOL EX BREITLING ^mVi^mPi. [SV LO A R E "ÍJmJW I WC CHANEL T; +3B6 1 42177*0, tfraguljanw^nnaliilao.si, www-rnalaian-iu MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040 231118 2 Četrtek, 14. junija 2012 ALPE-JADRAN / BERLIN - Obisk ministra Erjavca pri nemškem kolegu Westerwelleju Pozornost gospodarskemu sodelovanju in tudi Hrvaški Slovenski zunanji minister iskal tudi podporo pri kandidaturi idrijskega rudnika za vpis na seznam Unesca BERLIN - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec in njegov gostitelj, vodja nemške diplomacije Guido Westerwelle, sta včeraj v Berlinu govorila o vrsti tem - od krepitve gospodarskega sodelovanja in kandidature idrijskega rudnika za vpis v Unescovo svetovno dediščino, do soočanja s krizo v območju z evrom in pristopne pogodbe Hrvaške. Medtem ko sta glede političnih odnosov med Slovenijo in Nemčijo ministra ugotovila, da so dobri in zelo intenzivni, sta se glede gospodarskih strinjala, da obstaja še veliko možnosti za njihovo krepitev. V tej smeri sta med drugim govorila o modernizaciji železnic in Luki Koper, kjer Nemčija zaradi strateškega položaja Slovenije vidi svoj interes. Premier Janez Janša se je v okviru obiska v Berlinu že pred mesecem dni z vodstvom Deutsche Bah-na in nemško kanclerko Angelo Merkel med drugim pogovarjal o možnosti ustanovitve logističnega holdinga med Slovenijo in Deutsche Bahnom. Erjavec konkretnejših izjav glede tega ni dajal. Povedal je le, da sta bila oba z Westerwellejem mnenja, da naj sedaj -potem ko je bila dana omenjena pobuda na najvišji ravni - s pogovori nadaljujejo pristojni ministri. Erjavec je nemško stran včeraj tudi zaprosil za podporo kandidaturi idrijskega rudnika živega srebra za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. O njej bodo na zasedanju v Sankt Pe-terburgu konec junija odločale države članice odbora za svetovno dediščino. Erjavec je sicer "zelo optimističen" in misli, "da nam bo uspelo". Tudi krizi v območju z evrom se ministra nista mogla izogniti. Strinjala sta se, da je fiskalni pakt, ki ga je Slovenija že ratificirala, potreben. Westerwelle je sogovorniku obenem položil na srce, da bi morala Slovenija zapisati v ustavo t.i. zlato fiskalno pravilo, saj bi bil to pomemben in koristen signal za mednarodne finančne trge. Na dnevnem redu pogovorov so bile tudi razmere na Zahodnem Balkanu. Glede Hrvaške je Erjavec We-sterwelleju zagotovil, da želi Slovenija čim prej ratificirati njeno pristopno pogodbo z EU, a obenem pojasnil, da pač obstaja nerešen zaplet glede varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Kot je dejal, v Sloveniji računajo, da bo ta zaplet rešen na razumen način in v skladu z zavezami, ki jih je Hrvaška že dala, to pomeni v okviru pogajanj o nasledstvu. (STA) Ministra Karl Erjavec (levo) in Guido Westerwelle med včerajšnjim srečanjem mzz DEŽELA - Avtocesta Trst - Benetke Tondo prepričan, da financiranje tretjega pasu na A4 ne bo problem TRST - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo je prepričan, da bo tretji pas na avtocesti A4 Benetke - Trst zgrajen. »Finančni pogoji za to so,« je poudaril včeraj po koncu vrha desne sredine. Tondo je poudaril, da bo v rebalansu proračuna postavka v višini 150 milijonov evrov, kar naj bi predstavljalo deželno jamstvo za gradnjo te izredno pomembne infrastrukture. »Skupno od nekaj več kot dveh milijard evrov bodo banke investirale 90 milijonov evrov, eno milijardo bo prispevala Evropska investicijska banka, eno milijardo pa Blagajna za depozite in kredite,« je svoj optimizem razložil Tondo. Da je potrebno pri izgradnji te infrastrukture tesno sodelovanje z deželno finančno družbo Friulio in deželno vlado pa je prepričan predsednik družbe Au-tovie Venete Emilio Terpin. Na včerajšnjem srečanju vodstva družbe je o možnem financiranju izgradnje tretjega tira govoril članom upravnega sveta in še posebej poudaril, da časa ni veliko. »Potrebna je popolna sinergija in koordinacija vseh udeležencev pri tem projektu, če hočemo do konca julija izpolniti vse potrebne formalne zadeve in se nato lotiti izbire morebitnih vlagateljev. Le tako bomo lahko celoten postopek zaključili pred koncem leta in se nato posvetili gradnji,« je še povedal Terpin. Predsednik FJK Renzo Tondo Danes nadaljevanje Beneških kulturnih dni ŠPETER - S predstavitvijo knjige Massima Zoppija "Ob respectum gentium barbarorum - Per timore della genti barbare La Slavia Veneta 1420 - 1797" ki jo je izdala zadruga Most se danes spet začenjajo Beneški kulturni dnevi. Predstavitev bo v občinski dvorani v Špetru, začela pa se bo ob 18.30. V prisotnosti avtorja bosta o knjigi spregovorila zgodovinar in vodja oddelka za Zgodovino na Univerzi na Primorskem v Kopru Jože Pirjevec in raziskovalka na Univerzi na Primorskem v Kopru Ines Beguš, moderator pa bo Giorgio Banchig. Večer, na katerem bo poskrbljeno za simultano prevajanje, pripravlja Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju z zadrugo MoST. Začenja se sodni proces zaradi predora Šentvid LJUBLJANA - Specializirano državno tožilstvo je v zadevi predor Šentvid po pisanju spletnega Dnevnika in Večera zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic vložilo obtožnico zoper osem oseb. Med temi naj bi bili aktualni obrambni minister Aleš Hojs ter gradbena tajkuna Ivan Zidar in Dušan Črnigoj. Hojs je bil med leti 2006 in 2009 v upravi Darsa zadolžen za vzdrževanje avtocest. Hojs je Večeru zatrdil, da z obtožnico še ni seznanjen, da je ni prejel in zato ne more komentirati njene vsebine. . Tožilstvo naj bi delovalo na podlagi poročila računskega sodišča iz leta 2010. To je ugotovilo nepravilnosti pri načinu obračunavanja dodatnih del za predor Šentvid, zaradi česar se je naložba znatno podražila. Večino ob-dolženih so kriminalisti zaslišali že v tistem obdobju, še piše spletni Večer. Nemcu zasegli več kot 600 tablet viagre GRUŠKOVJE - Slovenski cariniki na mejnem prehodu Gruškovje so v soboto pri pregledu vozila nemškega državljana v spodnjem delu športne torbe našli 167 neprijavljenih stomi-ligramskih škatlic viagre za skupno 668 tablet. Carina je tablete zadržala, potniku pa naložila plačilo globe. Moški se je na mejni prehod še z dvema sopotnicama pripeljal v osebnem vozilu z nemško registracijo, ob vstopu v našo državo pa je predložil osebno prtljago in tri zavoje cigaret. Carinik se je kljub temu odločil za pregled vozila in prtljage in tam našel tablete viagre. Škatlice s tabletami so bile razstavljene, tako da so bile posebej prazne škatlice z navodili in posebej tablete, zlepljene z lepilnim trakom, so še pojasnili na carinski upravi. KOROŠKA - Publikacija Leto kasneje - Ureditev krajevnih napisov 2011 in kaj je iz tega nastalo Znanstvena analiza dvojezičnih tabel Knjigo je izdal Katoliški prosvetni dom v Tinjah - Publikacija je delo Martina Pandla in Karla Hrena, osvetljuje pa ozadja pogajanj o dvojezičnih tablah in mnenja strokovnjakov CELOVEC - Leto dni po sprejetju ureditve za dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem je Katoliški prosvetni dom v Tinjah izdal knjigo, ki prinaša znanstveno analizo iz časovne razdalje in dokumentacijo z ozadji tega vprašanja. Publikacija Leto kasneje - Ureditev krajevnih napisov 2011 in kaj je iz tega nastalo je zaenkrat na voljo samo v nemščini. Po besedah sodelavca v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Martina Pandla, ki je skupaj s politologom Karlom Hrenom izdal publikacijo, knjiga osvetljuje ozadja pogajanj o dvojezičnih tablah in mnenja strokovnjakov. Ob tem sta izdajatelja na današnji predstavitvi v Celovcu opozorila na dejstvo, da se pri dolgoletni javni razpravi o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem znanstvena sfera, razen posameznikov, predvsem pravnikov, v te razprave ni vključila. V knjigi so objavljeni pravni, zgodovinski, geografski in politološki prispevki enajstih avtorjev, ki so vsi neposredno povezani z avstrijsko Koroško. Predstavljene so aktualne razmere glede dvojezičnih tabel in kažipotov, v dodatku pa so objavljeni še nekateri ključni dokumenti pogajanj o ureditvi za dvojezične krajevne table. Dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem je bil dosežen z memorandumom, ki so ga 26. aprila lani poleg predstavnikov avstrijski oblasti podpisali vsi predsedniki treh političnih organizacij koroških Slovencev. 6. julija je ureditev z 164 dvojezično označenimi naselji nato potrdil avstrijski parlament. Knjiga Leto kasneje - Ureditev krajevnih napisov 2011 in kaj je iz tega nastalo, ki je izšla pri celovški Mohorjevi založbi, je zaradi obsega za zdaj na voljo samo v nemščini. O izidu v slovenskem jeziku se še pogovarjajo. (STA) Od leve vodja Mohorjeve založbe Franz Kelih in izdajatelja Karel Hren ter Martin Pandel ivan lukan / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 14. junija 2012 TRST - Zasedanje zunanjih ministrov držav članic Srednjeevropske pobude potrdilo poslanstvo TV MIKSER Most med makroregijami DJdajl^dred8 od Baltskega do Črnega morja poimoim Srečanje ministrov brez ministrov - Ukrajinski minister in predsednik SEP Grišenko zbežal pred novinarji premorom 3 TRST - Z uspelim preigravanjem novinarjev, ki so hoteli od njega izvedeti kaj več glede zdravja nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko in sploh o dogajanju v Ukrajini, ter hitrim odhodom na letališče je ukrajinski zunanji minister Konstantin Grišenko zaključil zasedanje zunanjih ministrov in njihovih namestnikov iz osemnajstih držav članic Srednjeevropske pobude (SEP), ki je bilo včeraj popoldne na sedežu deželne vlade Furlani-je-Julijske Krajine. Pobudi SEP predseduje namreč letos Ukrajina, Grišenko pa je v tem svojstvu tudi govoril na sklepni tiskovni konferenci. Tiskovna konferenca, ki je bila v angleškem jeziku, je bila še v polnem teku, ko je Grišenko vstal in zapustil druge goste, se pravi generalnega tajnika SEP Ge-rarda Pfanzelterja, srbsko veleposlanico v Italiji Ano Hrustanovic (Srbija je predsedovala SEP lani) in madžarskega zunanjega ministra Zsoltana Nemetha (Madžarska bo predsedovala SEP prihodnje leto). Predsednik SEP je v bistvu zapustil dela, za njim pa so se takoj podali novinarji. Edino, kar so dosegli, je bil rezek odgovor varnostnikov, da mora Grišenko na letalo. Zasedanja SEP se je v imenu Italije udeležila podtajnica na ministrstvu za zunanje zadeve Marta Dassu, medtem ko sta Republiko Slovenijo zastopala državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar in slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Sploh pa se je srečanja, ki je bilo formalno namenjeno za zunanje ministre držav članic SEP, udeležilo zelo malo ministrov, ker so ti poslali svoje namestnike. Neuradni razlog za to je protest zaradi t.i. afere Timo-šenko, kot so to potrdili tudi nekateri diplomatski viri, na to pa je namignila tudi podtajnica Dassu. Na specifično vprašanje ob robu tiskovne konference, ali je bilo o tem govor na zasedanju, nam je Pfanzelter povedal, da ne. Dodal pa je, da je to vprašanje »lebdelo v zraku«. Sicer so na tiskovni konferenci povedali, da je bilo tržaško srečanje plodno. Pfanzelter je dejal, da je SEP potrdil svo- Zasedanje zunanjih ministrov in njihovih namestnikov iz držav članic Srednjeevropske pobude je bilo na sedežu deželne vlade. Spodaj: Republiko Slovenijo sta zastopala državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar (levo) in slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič kroma je poslanstvo, to je spodbujati evropsko integracijo in vključevanje držav z območja SEP v Evropsko unijo. Grišenko je poudaril, da je potrebno nadaljevati na poti sodelovanja med regijami in spodbujati razvijanje makroregij od Baltskega morja prek Donave do Črnega morja. Na ta način, je dodal, bo mogoče udejanjiti projekt za gradnjo skupne Evrope. Ta mora postati še bolj konkurenčna na mednarodnem prizorišču, zato bo do konca leta še mnogo dela, je menil predsedujoči SEP. Tudi veleposlanica Hrustanoviceva se je zavzela za utrjevanje evropske integracije, tako med državami EU v tem kriznem obdobju kot med državami EU in tistimi, ki so (še) zunaj EU. Veleposlanica je še izrazila upanje, da bo decembra končno določen datum za začetek pogajanj glede vstopa Srbije v EU. Sicer so na zasedanju SEP, ki je potekalo vzporedno z dvodnevno mednarodno delavnico o pomorski politiki in strategijah za razvoj jadransko-jonskega območja na tržaški Pomorski postaji, vzeli tudi v pretres dogajanje na tem območju v zadnjem obdobju. Ob navzočnosti predstavnikov Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Evropske komisije in Jadransko-jonske pobude so razpravljali o specifičnih razvojnih strate- gijah, v ospredju pa je bila analiza evropskih integracijskih procesov. Poleg Srbije so govorili med drugim o vstopu Hrvaške v EU (Hrvaška naj bi postala članica 1. julija leta 2013), o pogajanjih s Črno goro in Makedonijo ter o položaju Albanije ter Bosne in Hercegovine. Aljoša Gašperlin TRST - Drevi ob 20.50 - program v slovenščini - bo na 3.mreži RAI na sporedu še zadnji TV mesečnik »Mikser« RAI pred poletnim premorom. Tokratni gost v studiu bo Stefano Predan, tajnik Kmečke zveze za Videmsko pokrajino, mladi in zagnani diplomirani agronom, ki verjame v prihodnost svojih dolin, osnovano na srečni spojitvi turizma s kmetijstvom. Oddaja bo vključevala še druge teme: spoznali bomo Simona Si-vitza Košuto ter Jaša Farnetija, zagrizena uspešna mlada tekmovalca na svetovnih prvenstvih v jadranju, odkrivali bomo lahko, kako Mačko-lje pri Trstu že petdeset let sočnemu rdečemu sadežu poletja - češnji -posvečajo bogat kulturni praznik, se prepričali o posebnosti domačega muzeja v Brestovici pri Divači, ki nam razgrinja vsakdanji svet kraškega človeka do pred nedavnim, za konec pa se pozabavali ob črno-be-lem kratkometražcu »Hudi časi za Adolfa«, ki si je na letošnjem video-natečaju Ota-Hrovatin prislužil prvo nagrado v kategoriji igranih filmov. Prispevke so pripravile Majrim Cheber, Loredana Gec, Živa Pahor in Ludovico Zabotto. Pogovor v studiu vodi Vida Valenčič, režijo podpisuje Živa Pahor. liri MESNI CENTER Ali WC\ _ XV 3^1 XV Ulico 15, mojo 19! -J / SRX, Beograd - -BICY 1 /l/|-)-)-a .no un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.929,21 -0,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.497,29 2.530,99 -0,61 -0,59 S&P 500, New York 1.315,85 -0,65 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.191,91 6.152,49 5.483,81 +0,66 -0,14 +0,18 CAC 40, Pariz 3.030,04 -0,55 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.873,10 873,5 2.137,70 +0,01 +0,36 -0,29 Nikkei, Tokio 8.587,84 +0,60 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Sanghaj 2.786,88 19.026,52 2.318,92 -0,36 +0,82 +1,27 Sensex, Mubaj 16.880,51 +0,11 / ITALIJA Četrtek, 14. junija 2012 5 DOLŽNIŠKA KRIZA - Tudi včeraj se je na finančnih trgih nadaljeval pritisk na Italijo Monti: Italija ne bo potrebovala pomoči Istega mnenja je nemški finančni minister Schäuble - V kratkem ukrepi za spodbujanje rasti RIM - Predsednik vlade Mario Monti je znova zanikal špekulacije, da bi lahko bila Italija naslednja, ki bo prisiljena zaprositi za finančno pomoč območja evra. »Italija niti v prihodnosti ne bo potrebovala pomoči začasnega sklada za stabilnost evra,« je zatrdil za nemški radio ARD. Tretje največje gospodarstvo v območju evra ima morda visok javni dolg, vendar pa imajo italijanska podjetja in gospodinjstva zelo nizke dolgove, je navedbe Montija za ARD povzela nemška tiskovna agencija dpa. Skladno s tem je javnofinančni primanjkljaj Italije po njegovih besedah občutno nižji od primanjkljaja drugih evropskih držav. Kot je spomnil, bo letos po napovedih znašal le dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko naj bi Italija prihodnje leto sklenila z javnofinan-čnim presežkom. »Lahko razumem, da se Italijo zaradi njene preteklosti razume kot ljubiteljico zabave in nedisciplinirano državo. Vendar pa je zdaj bolj disciplinirana kot mnoge druge evropske države. In to ni niti slučajno zabavno,« je poudaril. Opozoril je še na prispevek Rima k posojilom Grčiji, Portugalski, Irski in Španiji. Optimističen glede usode Italije je tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. V včeraj objavljenem pogovoru za časnik La Stam-pa je dejal, da država, če bo nadaljevala s strukturnimi reformami in ukrepi za spodbujanje rasti, ne bo podlegla dolžniški krizi. »Če bo Italija nadaljevala po poti, ki jo je zastavil Monti, potem ne bo v nevarnosti,« je menil Schäuble. Prepričan je namreč, da je država pod Montije-vo vlado zelo napredovala. V tej luči je posebej izpostavil Montijev načrt za dosego vzdržne gospodarske rasti prek strukturnih reform, večje konkurenčnosti in znižanja javnofinančnega primanjkljaja. Italija se je sicer po napovedi Španije, da bo zaprosila za pomoč območja evra, znašla v središču špekulacij, da je naslednja v vrsti za pomoč območja evra, posledično pa pod velikim pritiskom trgov. Zahtevana donosnost na italijanske desetletne obveznice je na sekundarnem trgu v torek dosegla 6,23 odstotka, kar je največ po januarju. Vlagatelji so nezaupanje v državo izrazili tudi včeraj, ko je ta izdala 12-mesečne zakladne menice. Obrestna mera se je zvišala z 2,34 odstotka v zadnji podobni izdaji prejšnji mesec na 3,972 odstotka. Italija je sicer zbrala 6,5 milijarde evrov, povpraševanje pa je bilo močno. Močno višja zahtevana donosnost sicer ni nič kaj obetaven znak pred četrtkovo izdajo dolgoročnih dolžniških papirjev Italije. Italijanski premier je prepričan, da so visoki stroški zadolževanja Italije zgolj posledica »napetosti na trgih«. Država sicer nima takšnih težav kot Španija. Četudi je njen bančni sistem v boljšem položaju, pa je njeno gospodarstvo še vedno v recesiji. Glede na napoved Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) se bo letos skrčilo za 1,7 odstotka. Francoska tiskovna agencija AFP medtem piše, da bo Monti v četrtek v Rimu sprejel francoskega predsednika Francoisa Hollanda. Po navedbah AFP srečanje nakazuje širjenje pogovorov o reševanju krize evrske-ga območja. Italija naj bi dobila večjo vlogo pri reševanju krize, medtem ko je osrednjo vlogo pri tem do zdaj igralo nemško-francosko zavezništvo. O vsem tem je Monti govoril tudi v poročilu, ki ga je včeraj podal v poslanski zbornici. Dejal je, da bo vlada v kratkem odobrila sveženj dolgo pričakovanih ukrepov za spodbujanje ■L- i ^H Rs» Premier Mario Monti ansa gospodarske rasti. Po premierjevih besedah ti ukrepi vsekakor ne bodo kršili javnofinančne discipline. Sicer pa je Monti poudaril, da mora poleg Italije celotna Evropska unija v tem smislu odigrati svojo vlogo. Po njegovem je že skrajni čas, da pride do izdaje evrskih obveznic, katerim se je doslej odločno upirala Nemčija. Upati je, da bo na prihodnjem evropskem vrhu konec tega meseca prišlo do zadevnih odločitev. Sicer pa je Monti pozval tudi stranke, še posebej sile vladne koalicije, naj vendarle sprejmejo reforme, ki jih že dolgo obljubljajo, od proti-korupcijskega zakona do reforme volilnega zakona in institucionalnih sprememb z zmanjšanjem števila parlamentarcev na čelu. Tudi to je velikega pomena za pomiritev finančnih trgov, saj mora Italija pokazati, da se res prenavlja in posodablja. Predstavniki strank vladne koalicije so vladi potrdili podporo v njenih prizadevanjih za rešitev finančno-gospodarske krize. Na predlog sredincev UDC bo vladna večina 26. ali 27. junija, tik pred evropskim vrhom, v parlamentu odobrila resolucijo, s katero bo premierja podprlo v njegovih prizadevanjih za oblikovanje ustreznejše protikrizne strategije na evropski ravni. Sicer pa je Monti popoldne odle-tel v Berlin, da bi tam prejel nagrado Responsible leadership award. Ob tej priložnosti je med drugim napovedal, da bo Italija reševala dolžniško krizo tudi z odtujitvijo dela javnega premoženja. Šlo naj bi predvsem za imovino občin in dežel. V Berlinu se je Monti ne nazadnje srečal z nemškim finančnim ministrom Schau-blejem, ki je italijanskega premirja javno pohvalil, češ da je »pravi mož na pravem mestu«. Nemški minister je izrazil prepričanje, da je Italija na dobri poti za finančno in gospodarsko okrevanje in da bo prihodnje leto italijansko gospodarstvo znova raslo. »Območje evra potrebuje močno Italijo,« je dejal. O vsebini pogovora, ki sta ga imela, pa se nobeden od njiju ni hotel podrobneje izraziti. Dva kandidata za upravni svet RAI iz civilne družbe RIM - Tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani je štirim organizacijam civilne družbe ponudil, naj predlagata dva kandidata za upravni svet RAI, ki bi ju potem njegova stranka v parlamentu podprla. Te organizacije so: Se non ora quando, Libera, Liberta e giustizia in Comita-to per la liberta e il diritto all'infor-mazione. Bersani se je za ta korak odločil, da bi omogočil imenovanje novega upravnega sveta RAI po starem postopku, ki ga sicer ne sprejema. Demokrati so zahtevali reformo RAI, do katere pa ni prišlo zaradi nasprotovanja Ljudstva svobode in Severne lige. Vatikanski radio znižuje stroške in število zaposlenih VATIKAN - Na Radiu Vatikan se v okviru zniževanja stroškov odločili, da bodo 1. julija ukinili oddaje na kratkih in srednjih valovih v večini Evrope in Amerike. Po besedah direktorja radia Federica Lombardija gre sicer za tista območja, kjer sta oddajanje lokalnih katoliških radijskih postaj in internetni dostop bolj razvita. Kot je še pojasnil Lombardi, sicer tudi tiskovni predstavnik Svetega sedeža, s širjenjem interneta kratko- in srednjevalovne oddaje v Evropi in Ameriki niso bile več smiselne. POSLANSKA ZBORNICA - Protikorupcijski zakon Definitivni obsojenci ne bodo smeli kandidirati na volitvah RIM - Protikorupcijski zakon si počasi v poslanski zbornici le utira pot. Včeraj je bilo odobrenih več členov, pri čemer je vlada prejela kar tri zaupnice, pa čeprav z upadom glasov podpore. Prvo zaupnico je namreč podprlo 461 poslancev, 75 jih je bilo proti, 7 pa se jih je vzdržalo. Drugo zaupnico je izglasovalo 431 poslancev, 71 jih je bilo proti, 7 pa se je vzdržalo. Tretjo zaupnico pa je podprlo 430 poslancev, medtem ko jih je bilo 70 proti in 25 vzdržanih. V odobrenih členih je tudi določilo, ki vlado pooblašča, naj v teku enega leta odobri odlok, ki bo prepovedoval kandidiranje na volitvah tistim, ki so že bili dokončno obsojeni. Poslanci Finijeve stranke FLI se glasovanja o tem določilu niso udeležili v znak protesta, ker naj bi ta norma ne bila izvršljiva na parlamentarnih volitvah 2013, ampak šele 2018. Drugače povedano, šlo naj bi za potegavščino. Toda pravosodna ministrica Paola Severino se je najbrž tudi zaradi te »spodbude« obvezala, da bo zadevni odlok odobren v najkrajšem času, tako da defi-nitivni obsojenci ne bodo mogli kandidirati že na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Sicer pa s snujočim se zakonskim besedilom Pravosodna MINISTRICA PAOLA Severino ansa ni nihče povsem zadovoljen. Za Italijo vrednot in velik del Demokratske stranke naj bi bile predvidene protikorupcijske norme večkrat preblage, za Ljudstvo svobode pa nasprotno. Načelnik Berlus-conijeve stranke Fabrizio Cicchitto je v tem smislu že napovedal, da bo Ljudstvo svobode v senatu zahtevalo popravke. Po načrtih bo poslanska zbornica zakonski ukrep dokončno odobrila danes. Zaključno glasovanje bo predvidoma ob 13. uri. Da bi se držali tega urnika, so poslanci sinoči zasedali do poznih ur. Vse to, da bi si danes zvečer lahko v miru ogledali nogometno tekmo med Italijo in Hrvaško. PREDČASNE UPOKOJITVE Predlog nezaupnice proti ministrici za delo Elsi Fornero RIM - Položaj ministrice za delo Else Fornero se vse bolj zapleta. Včeraj je skupina parlamentarcev iz vrst Severne lige, Italije vrednot in Ljudstva svobode vložila predlog individualne nezaupnice proti Elsa Fornero ansa njej. Povod za to je treba iskati v načinu, kako Fornerova obravnava problem ljudi, ki so zaradi zadnje pokojninske reforme v nevarnosti, da ostanejo brez službe in brez (predčasne) pokojnine. Kot znano, je pokojninski zavod Inps v teh dneh objavil, da naj bi bilo 390.200 takšnih primerov, ministrica pa je pripravila odlok za rešitev komaj 65.000 primerov in je vodstvo Inpsa napadla, češ da bi moralo odstopiti zaradi objave nepreverjenih podatkov. Skupina poslancev Demokratske stranke je pisala pre-mierju Mariu Montiju, naj nastopi proti Fornerovi zaradi njenega arogantnega obnašanja. »Če bi bili v normalnih političnih razmerah, bi tudi mi podprli njeno odstavitev,« so zapisali. Ministrica bo vsekakor o problemu predčasnih upokojitev poročala v poslanski zbornici v torek ali sredo, 19. oz. 20. t. m. TERORIZEM Vpleteni naj bi bili zlasti v atentate v letih 2009 in 2011 Karabinjerji aretirali deset pripadnikov ■ • M • V ■ V 0 0 0 ■■• V • ■ anarhističnih zdruzenj in izvedli vec preiskav PERUGIA - Karabinjerji posebnih oddelkov ROS so včeraj po nalogu državnega tožilstva iz Perugie aretirali 10 ljudi in izvedli 40 hišnih preiskav med pripadniki anarhističnih organizacij Fede-razzione Anarchica Informale (FAI) in Fronte rivoluzionario internazionale (FRI). Aretiranci so obtoženi, da so v raznih oblikah vpleteni v atentatih na milansko univerzo Bocconi ter na center za identifikacijo in izgon ilegalnih priseljencev (CIE) v Gradišču v letu 2009, pa tudi v atentatih na generalnega direktorja družbe Equitalia, na Deutche Bank v Frankfurtu in na grško veleposlaništvo v Parizu v letu 2011. V glavnem je šlo na pisemske bombe. Aretiranci so 50-letni Stefano Gabriele Fosco iz Abrucev, a stanujoč v To-skani, njegova 36-letna partnerka Elisa Di Bernardo iz Toskane, 26-letni Alessandro Settepani iz Perugie, 30-letni Sergio Maria Stefani iz Rima, 29-letna Katia Di Stefano iz Toskane, a stanujoča v Rimu, 23-letni Giuseppe Lo Turco iz Catanie, a stanujoč v Genovi, 44-letni španski državljan Gabriel Pombo Da Silva, 60-letni švicarski državljan Marco Camenisch, 31-let-na Paola Francesca Iozzi iz Mark, a stanujoča v Perugii ter 34-letna Giulia Mar-ziale iz Abrucev, a stanujoča v Terniju. Poleg tega je na seznamih preiskovancev vpisanih 24 ljudi, med temi 6 grških državljanov, ki so že za zapahi. Javno tožilstvo iz Perugie sumi, da so nekateri izmed aretiranih sodelovali tudi pri streljanju na direktorja jedrskega oddelka družbe Ansaldo iz Genove Roberta Adinolfija, do katerega je prišlo letošnjega 7. maja. To naj bi veljalo predvsem za Giuseppeja Lo Turca. O tem sicer teče ločena preiskava v Genovi. Kot rečeno, sta dva izmed areti-rancev tuja državljana, in sicer Španec ter Švicar. Preiskovalci menijo, da gre za prava voditelja mednarodne teroristične mreže, ki ima pomembne veje v Grčiji. Da gre vsekakor za nevarno teroristično organizacijo, je prepričana tudi notranja ministrica Anna Maria Cancellieri, ki je včeraj pohvalila uspešno akcijo preiskovalcev. Simbol anarhističnih organizacij FAI in FRI ansa 6 Četrtek, 14. junija 2012 APrimorski r dnevnik rst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it SOCIALNO VARSTVO - Skrb vzbujajoč obračun skupnosti San Martino al Campo V Trstu vse več revnih družin, kriza marsikoga poriva na obrobje V sprejemnih centrih iz leta v leto večje število brezdomcev - Družine, v katerih dela samo en starš, ne shajajo »Število revnih se je v zadnjih treh letih nedvomno povečalo tudi v Trstu. To opažamo vsak dan, ko nas ljudje prosijo za pomoč, ker ne morejo plačati elektrike, najemnine ali kupovati živil. To so družine, ki so nekoč brez večjih težav shajale, zdaj pa ne več.« Tako nam je ob robu včerajšnje predstavitve socialne bilance skupnosti San Martino al Campo za leto 2010-2011 povedal predsednik Claudio Calandra di Roc-colino. Pristavil je, da si skupnost prizadeva pomagati vsem, zaradi povečanega povpraševanja pa tega ne zmore. Skupnost, ki jo je pred štirimi desetletji ustanovil duhovnik Mario Vatta, si v resnici z vsemi silami prizadeva, da ne bi pustila nikogar na cedilu. Don Vatta se je zahvalil vsem uslužbencem in prostovoljcem, brez katerih bi bilo zasledovanje ambicioznih ciljev jalovo. Prostovoljci, ki prihajajo tudi iz vrst civilne službe in skavtov, predstavljajo hrbtenico skupnosti, saj sloni dober del služb na njihovih ramenih. Poleg tega pa se je Vatta zahvalil vsemu mestu, saj delovanje skupnosti omogočajo donacije, zapuščine ter predvsem sodelovanje z občinsko, pokrajinsko in deželno upravo ter z zdravstvenim podjetjem. Navzoči sta bili tržaški občinska in pokrajinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari in Roberta Tarlao. Socialno bilanco sta v prostorih muzeja Sartorio predstavili Liviana Zanchettin in Francesca Parisi. Največji strošek predstavljajo nedvomno storitve za brezdomce, ker je sprejemnih centrov več, povpraševanje pa narašča. »Na splošno se stroški za podpiranje oseb v ekonomski stiski večajo, k sreči pa so Tržačani občutljivi in tudi prostovoljnih prispevkov ter zapuščin je v tem času več,« je povedala Parisijeva. Mnogo je podatkov, ki dokazujejo, da je revščina v Trstu v porastu. V zavetišču za brezdomce San Martino v Ulici Udine beležijo iz leta v leto več gostov - 398 leta 2008, 475 leta 2009, 501 leta 2010 in 532 leta 2011 (+33,6 odstotka v štirih letih). Delež italijanskih državljanov je bil lani 19-od-stoten. Dve tretjini gostov se je ustavilo največ 9 dni, četrtina se je zadržala od 10 do 50 dni, 11 odstotkov pa od 51 do 200 dni. Ker so nekateri ostali v zavetišču dalj časa, so se v skupnosti odločili, da odprejo nov center Samaria, kjer poleg brezdomcev sprejemajo otroke in družine iz držav nekdanje Jugoslavije ter tretjega sveta, ki potrebujejo specifično zdravstveno nego. »Sobivanje med brezdomci in otroki je na prvi pogled čudno, v resnici pa se je dobro obneslo. Otroci vlivajo tem osebam svežino in vitalnost,« je dejala Zanchettino-va.Ulični operaterji in prostovoljci nudijo pomoč tudi brezdomcem na glavni tržaški železniški postaji, teh pa je vedno več. Podatki iz sprejemnega centra za prvi stik z uporabniki v Ulici Gregorutti so prav tako zaskrbljujoči, saj se je število stikov v štirih letih več kot potrojilo (z 238 na 788), to so pa večinoma tržaške družine v stiski. »Družine, v katerih samo en starš dela, niso več avtonomne. Da ne govorimo o tistih, ki so bili ob službo,« je bilo slišati na predstavitvi. Skupnost pa se ukvarja še s široko paleto dejavnosti, kot so dnevni centri ter domovi in skupnosti za osebe z mentalnimi motnjami (v ulicah Brandesia in Rota) ali v socialni stiski (v Narodni ulici na Opčinah gostijo tudi nekdanje zapornike). Veliko pozornost posvečajo mladim, ki imajo na voljo študijski center ter središče Smac na Trgu Perugino. Slednje je v prvi vrsti namenjeno mladim, ki so predčasno opustili šolanje. (af) Predsednik Claudio Calandra di Roccolino in ustanovitelj don Mario Vatta kroma SKUPNOST S. MARTINO AL CAMPO - Uslužbenka Erika Gregori »Vsak teden sprejmemo pet, šest ali sedem novih družin« Erika Gregori dela na upravnem sedežu skupnosti San Martino al Campo kroma Med uslužbenci skupnosti San Martino al Campo, ki so sestavili socialno bilanco in tozadevno brošuro, je tudi Pa-dričarka Erika Gregori. Erika dela v tej skupnosti že šest let, na upravnem sedežu v Ulici Gregorutti se v glavnem ukvarja z birokratskimi postopki. »Pravzaprav na koncu vsi vse delamo. V glavnem pa se ukvarjam z dokumenti in raznoraz-nimi prošnjami. Za osebe, ki iščejo pomoč pri nas, pošiljam prošnje raznim institucijam in ustanovam,« pravi. V Ulici Gregorutti je sprejemni center za prvi stik z osebami, ki zaradi gospodarske stiske prosijo za pomoč in nasvete skupnost San Martino al Campo. »Nekateri ne vedo, kako komunicirati s podjetjem za ljudske gradnje Ater, pošiljati prošnje za deželne prispevke ali izračunati ekonomski količnik ISEE. Tudi pri tem jim skušamo pomagati.« Erika potrjuje, da je splošna slika v zadnjih dveh, treh letih - odkar je gospodarska kriza začela kazati zobe - nedvomno poslabšala: »Vsak teden sprejmemo po pet, šest ali sedem novih družin, ki potrebujejo pomoč, ker same ne morejo več shajati. Če so bili pred leti naši sogovorniki večinoma posamezniki, imamo zdaj vse več opravka z družinami. Zelo dosti je tržaških družin.« (af) POLITIKA - V Ul. Martiri della Liberta so v torek zvečer odprli pokrajinski sedež SEL Nov sedež za novo politiko Vallon: To mora biti kraj za dialog - Lauri: Od danes je gibanje Levica, ekologija in svoboda močnejše - Na odprtju tudi župan Cosolini V Ul. Martiri della Liberta št. 18 so v torek zvečer odprli pokrajinski sedež gibanja Levica, ekologija in svoboda. Sedež, ki je nastal v prostorih bivše gostilne bo deloval na osnovi prostovoljnega dela, v očeh pobudnikov pa bo to kraj dialoga, ki bo dajal spodbudo za spremembe. Skratka kraj »dobre politike«, ki je sposobna predlagati in graditi projekte v korist družbe z namenom spodbujanja kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoja. Slovesnega odprtja se je udeležilo lepo število ljudi, med katerimi so bili tudi tržaški župan Roberto Co-solini, tržaški občinski odbornik Umberto Laureni, milj-ski župan Nerio Nesladek in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali. Srečanje je v slovenščini in italijanščini povezovala načelnica svetniške skupine gibanja Levica, ekologija in svoboda v pokrajinskem svetu Sabrina Morena, govorila pa sta pokrajinski koordinator SEL Fulvio Vallon in deželni koordinator SEL Giulio Lauri. Napovedan je bil tudi govor državnega koordinatorja SEL Claudia Fave, ki pa je bil kot kandidat za predsednika Dežele Sicilija zadržan. Pokrajinski koordinator Vallon je poudaril, da je odprtje sedeža nov kamenček v mozaiku nove in različne politike, ki jo skuša graditi SEL. Gibanje je zdaj močnejše, je dodal Lauri, sedež pa bo prispeval k nadaljevanju že plodnega političnega dela. Sicer je Vallon Na odprtju je govoril tudi pokrajinski tajnik SEL Fulvio Vallon kroma dodal, da namerava SEL v Trstu še naprej sodelovati z levo sredino, s katero »ni nobenega problema«. Zato je povabil k sodelovanju in dialogu med vsemi komponentami z namenom rasti vse levosredinske koali- cije na vseh področjih, od gospodarstva do kulture, okolja in sociale. Novi sedež mora biti zato kraj dialoga, kjer lahko vsakdo nudi svoj prispevek, je zaključil Vallon. A.G. MARSOVO POLJE Rotarijci V It« želijo muzej V tržaškem Železniškem muzeju na Marsovem polju je mogoče na zanimiv in poučen način podoživeti ozračje pomembne železniške postaje iz zadnjih let avstro-ogrske monarhije in iz let, ko je Trst postal del Italije. Ta muzej pa žal ne beleži tako dobrega obiska, kot si ga dejansko zasluži, in te pomanjkljivosti se dobro zavedajo tudi rotarijci kluba Rotary Club Trieste, ki bodo v naslednjih dneh lansirali nekaj pobud, v sklopu katerih želijo revi-talizirati tržaški železniški biser. Več o samem projektu smo izvedeli na včerajšnji novinarski konferenci v omenjenem muzeju, na kateri je zdajšnji predsednik dotičnega kluba Giorgio Cappel na kratko orisal njihovo humanitarno dejavnost in predstavil pobude, ki zadevajo tržaški Železniški muzej. »Pri nas menimo, da je to zgodovinsko ustanovo treba ohranjati in promovirati,« je poudaril govornik, ki je tudi dejal, da bodo pojutrišnjem v goste prišli rotarijci iz celotne regije, pa tudi iz Slovenije, Avstrije ter s Hrvaške in Madžarske. »V soboto dopoldne za njih pripravljamo serijo vodenih ogledov v Železniškem muzeju,« je povedal predsednik Cappel in dodal, da si bodo gostje v muzeju lahko ogledali zbirko parnih lokomotiv in drugih muzejskih vozil, na ogled pa bodo tudi naprave za prenos sporočil, železniške uniforme, pripomočki železničarja ... Slišali smo tudi, da je Rotary Club Trieste v sodelovanju z Distretto 2060 Rotary International muzeju v Trstu doniral velik televizijski ekran, na katerem se bodo vrteli različni dokumentarni filmi, ki govorijo o zgodovini tržaškega Železniškega muzeja. V projekt ovrednotenja muzejske zbirke pa sodi tudi obnovitev lokomotive 52 Deutsche Reichsbahn, ki jo bodo strokovnjaki začeli obnavljati prihodnje leto, in sicer s finančno podporo tržaških, goriških in miljskih ro-tarijcev. Giorgio Cappel je postregel tudi z zanimivim podatkom, da je ta lokomotiva edini italijanski primerek tako imenovane Kriegslokomotiven, lokomotive na paro, ki so jo izdelali v času nacistične Nemčije (Berlin 1943). Leta 1945 je lokomotiva prešla v last Jugoslavije, ki jo je uporabljala na Bohinjski železniški progi vse do njene »upokojitve« leta 1977. Po opravljenem »službovanju« v Jugoslaviji je skupina ljubiteljev železnic, ki so - mimogrede - ustanovili Železniški muzej na Marsovem polju, to lokomotivo pripeljala nazaj v Trst. Za vse tiste, ki ne poznajo tržaškega Železniškega muzeja, naj povemo, da je začel nastajati v sedemdesetih letih, uradno pa je bil odprt leta 1984. Muzej se nahaja na nekdanji železniški postaji sv. Andreja, ki so jo kasneje preimenovali v Marsovo polje, ta postaja pa je bila tudi končna postaja Bohinjske železnice in ozkotirne Porečanke, proge med Trstom in Porečem. V zadnjih letih se je muzejska zbirka povečala, največ zaslug za to pa nosijo predvsem prostovoljci, ki so sodelovali pri zbiranju edinstvenega zgodovinskega gradiva. (sč) / TRST Četrtek, 14. junija 2012 7 VZHODNI KRAS - Srečanje o urbanistični ureditvi vasi Dilema na Padričah: kako upočasniti promet? Ureditev zelenih površin z igrali za otroke in parkirišč - Kdaj obrtna cona? Po Gropadi, Trebčah, Banih, Bazovici in Opčinah so bile v začetku tedna na vrsti Padriče. Vzhodnokraški rajonski svet je v prostorih kmečkega turizma Grgič priredil srečanje, na katerem je bil govor o predlogih krajanov o novi urbanistični ureditvi vasi. Tudi na Padričah je - sodeč po odzivu in kritičnih pripombah vaščanov -med najbolj resnimi vprašanji promet. Po pokrajinski cesti, ki pelje skozi vas, vozijo vozila prehitro, kar predstavlja nevarnost, so poudarili. Omenjena je bila možnost obvoza, kar pa je dejansko neuresničljivo, saj Padriče nimajo ceste, po kateri naj bi speljali obvoz. Omenjeni sta bili tudi dve krožišči, ki naj bi jih uredili na obeh vhodih v vas. Tako naj bi upočasnili promet, je bilo mnenje prisotnih. A tudi gradnja krožišč bi bila težko izvedljiva. Tudi namestitev ležečih policajev ni možna, saj jih cestni zakonik prepoveduje. Tako naj bi bila edina rešitev namestitev semaforjev, za kar pa se domačini ne ogrevajo. Govor je bil tudi o cesti za Hudo leto. Ozka je, potrebna bi bila razširitev cestišča, ki pa je Illyjev prostorski načrt iz druge polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja ni predvideval. Vzhodnokraški rajonski svet je sicer predlagal razširitev, je spomnil rajonski predsednik Marko Mil-kovič, v zadnjih letih pa so ob cesti, na obeh straneh, zrastle nove hiše. Tako ni več dejansko možnosti, da bi cesto razširili. Vaščani so se zavzeli za zelene površine z igrali za otroke. Lahko bi uredili zeleno površino v bližini doma za ostarele Ieralla, pa tudi v parku osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha, tako bi prostor koristili tudi otroci z Gropade. Tudi Padriče »iščejo« parkirišča. Eno bi lahko uredili na območju nekdanjega begunskega taborišča, drugo na sedaj zapuščenem območju ob sedežu Gozdne zadruge. Na območju nekdanjega begunskega taborišča bi lahko zrastla tudi obrtna cona. V obeh kraških Srečanje o urbanistični ureditvi Padrič je vodil rajonski predsednik Marko MIlkovič (levo) kroma rajonih tržaške občine ni območja, na katerem bi dali možnost za razvoj obrtnih dejavnosti. Občinska uprava bi morala zapolniti to vrzel. Nazadnje je bil govor tudi o novih gradnjah. Domačini so podčrtali, da je bilo na Padričah že mnogo zgrajenega. Zgražali so se predvsem nad vsiljivimi gradbenimi posegi v vaškem jedru in ocenili, da vas ne potrebuje več novih vrstnih hiš ali velikih gradbenih blokov. Z javnim srečanjem na Padričah se je zaključil krog sestankov po vzhodno-kraških vaseh, namenjenih bodoči urbanistični ureditvi. V torek, 19. junija, ob 18.30 bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah še »uradno« srečanje, na katerem bo tržaška občinska odbornica za ozemeljsko načrtovanje Elena Marchigia-ni z občinskimi tehniki predstavila postopek, ki bo privedel do priprave novega prostorskega načrta. M.K. OBČINA TRST - Sklep občinskega odbora Tri nove konvencije v korist varstva okolja Tržaški občinski odbor je včeraj sprejel nekatere pomembne sklepe, ki bodo še dodaten prispevek v prizadevanjih za zaščito okolja. Občina Trst je namreč na predlog občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija sklenila tri nove konvencije z deželno agencijo za okolje ARPA, katerih namen je boj proti onesnaževanju. Prva konvencija predvideva monitoražo zračnega onesnaževanja, ki ga povzročajo emisije iz škedenjske železarne. Namen druge konvencije je boj proti akustičnemu onesnaževanju, agencija ARPA pa bo nudila tehnično podlago. Občinski odbor je glede tega tudi sprejel sklep za prvo analizo akustičnega onesnaževanja v tržaški občini. Tretja konvencija zadeva nenazadnje tehnično pomoč agencije ARPA pri nadzorovanju oziroma analizi terena na onesnaženih območjih v tržaški občini. ITALIJA-SLOVENIJA - Po torkovem sestanku med Montijem in Janšo Trst (in Koper) brez novih železnic Tudi plinska terminala, o katerih je bil italijanski premier nepričakovano previden, se vse bolj oddaljujeta Trst že dalj časa ni več bistven v odnosih med Italijo in Slovenijo (je sploh kdaj bil?), pot od Rima do Ljubljane pa obvezno pelje čez mesto ob zalivu. To velja za hitro železnico, ki naj bi povezovala Barcelono s Kijevom, in to velja tudi za plinska terminala, ki ju načrtujejo v Žavljah (španska družba Gas Natural) ter v Tržaškem zalivu (nemški energetski koncern E.On.). Predsednik slovenske vlade je Montiju po pričakovanju pojasnil, da je za Slovenijo prednostnega pomena dvo-tirna železnica Divača-Koper, šele nato se bo lahko govorilo o novi panev-ropski povezavi med Divačo in Trstom oziroma tržaškim Krasom. Janša je izrazil usmeritev sedanje in preteklih slovenskih vlad, Rim pa ni kraj, kjer bi slovenski premier pojasnjeval, da je drugi tir med Divačo in Koprom zaradi pomanjkanja denarja v tem trenutku pod zelo velikim vprašajem. Še mračnejša usoda čaka hitro železnico od Benetk do Trsta in naprej do Divače, o kateri se dejansko ne govori več. Ostaja železniška povezava med Trstom in Koprom, ki bi finančno gledano pomenila najmanjše finančno breme za Evropsko unijo ter za obe državi. Na italijanski strani je železnica že speljana do Oreha v miljski občini, ki ga od Sermina na Koprskem ločuje le nekaj kilometrov. Janša je Montiju v prijaznem diplomatskem žargonu dal razumeti, da Ljubljana noče te povezave, ki jo Italija in Furlanija-Julijska krajina podpirata, čeprav Monti tega v torek ni povedal. Stališče Slovenije, da je drugi tir od Divače navzdol življenjskega po- «SjjJ t 3 ■ M ti B ■ . Predsednika vlad Mario Monti in Janez Janša v torek v Rimu ansa mena za koprsko pristanišče in obenem za vso državo, je razumljivo, a le do neke mere. Stvari bi se spremenile, ko bi se morala Slovenija vsaj začasno odpovedati gradnji nove dvo-tirne železnice. Povezava med Trstom in Koprom bi takrat morda postala aktualna tudi za Slovenijo, kdo ve. Doslej so v Kopru in v Sloveniji povezavo s Trstom vedno tolmačili kot neke vrste uslugo tržaškemu pristanišču, kaj pa, če bi to stališče obrnili na glavo in bi takšna povezava prišla prav tudi Kopru? Še najbolj v prime- ru hujše ovire (nesreča, usad itd.) na sedanji enotirni progi do Divače. Sodelovanje med pristanišči severnega Jadrana bo prazna in retorična beseda, vse dokler ne bo kakšnega koraka naprej na področju železniških povezav, brez katerih ni pristaniškega razvoja. Ne v Trstu in tudi ne v Kopru. Tržaško pristanišče je sicer že osamljeno in vedno bolj daleč od realnih geopolitičnih interesov Italije, Koper pa tvega podobno usodo. Ne zaradi političnih izbir »osrednje« Sloveni- je, ki je imela do Kopra sicer vedno nekoliko mačehovski odnos, temveč zaradi vseevropske finančne krize, ki postavlja pod vprašaj drugi tir. Monti in Janša sta nekaj pozornosti posvetila tudi plinskim terminalom. Janševa vlada o tem vprašanju še ni razpravljala in torej še ni zavzela stališča, zato po predsednikovih besedah veljajo stališča Pahorjeve vlade, ki so bila odklonilna do obeh terminalov. Ker se na tem področju ni ničesar spremenilo, ne vidimo razlogov, da bi se Janševa vlada pri tem ogradila od Pa-horjeve usmeritve. Slovenija je glede uplinjevalnikov dosledno zagovarjala svoja stališča, ne glede kdo je na oblasti v Ljubljani in ne glede na politično barvo italijanske in naše deželne uprave. Riccardo Illy je bil jezen na Slovenijo, ker se je odločno postavila proti prvemu načrtu morskega uplinjevalnika španske družbe Endesa. Renzo Tondo sedaj »ne more razumeti«, zakaj Slovenija tako odločno nasprotuje kopenskemu terminalu pri Žavljah. Še najbolj moder je bil Monti, ki je izrazil »razumevanje« za slovenska stališča in izpostavil, da je ta stvar v pristojnosti okoljskih ministrov in ne predsednikov vlad. Odločna stališča sosednje države so predramila Trst, ki je dolgo časa zbegano in neodločno spremljal postopke za plinska terminala. Trenutno ni na mizi niti ene resne utemeljitve, po kateri bi tržaško območje sprejelo gradnjo uplinjevalnikov, medtem ko je kar nekaj konkretnih razlogov za nasprotovanje. Sandor Tence V Ljudskem domu začetek Kriškega tedna V Ljudskem domu-restavracija Bita se bo drevi v Križu začel Kriški teden, ki ga prireja SKD Vesna. Uvodni večer bo posvečen fotografijam Helene Volpi, ki bo predstavila svojo prvo samostojno razstavo. Otvoritvi razstave bo sledila pokušnja domačih vin. Začetek ob 20.30. Razstava umetnic iz Sarajeva V galeriji Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) bodo danes ob 18. uri odprli potujočo razstavo Miraz-La Do-te-Dowry, ki jo prireja Mednarodna hiša žensk iz Trsta v sodelovanju z združenji žensk iz Slovenije, Hrvaške, BiH in Srbije. Na ogled bodo dela umetnic iz Centra za sodobno umetnost v Sarajevu. Hrvati: poezija in etno-džez Tržaška hrvaška skupnost vabi nocoj ob 20.30 (po nogometni tekmi Itali-ja-Hrvaška) v baziliko sv. Silvestra na istoimenskem trgu na koncert etno-džez tria Wine Cafe. Kitarist Eduardo Continazetti (Argentina), harmonikar Jure Tori (Slovenija) in kontrabasist Wolfram Derschmidt (Avstrija) bodo predstavili raznolik izbor skladb in spremljali hrvaškega pesnika Franja Matanovica, ki bo prebral nekaj svojih poezij. Nova knjiga o Vajontu Po skoraj 50 letih je bilo o tragediji Vajonta (9. oktobra 1963) marsikaj razkrito, zlasti iz novinarskega zornega kota. Marco Pugliese in Paolo Cossi pa v knjigi »Il mio Vajont« posvečata pozornost predvsem ljudem in duhu krajev. Knjigo bosta predstavila danes ob 18. uri v knjigarni Lovat. Opčine: Proseška ulica zaradi del enosmerna Na Proseški ulici na Opčinah so začeli cestna dela, zaradi česar so uvedli enosmerno cesto. Prevozno podjetje Trieste trasporti je zato delno spremenilo proge avtobusov št. 4, 39, 39/ in 42 z obvozom. UPLINJEVALNIKI Nerio Nesladek še verjame v sodelovanje Miljski župan Nerio Nesladek je še vedno prepričan, da lahko Italija, Slovenija in Hrvaška skupaj razmislijo o skupni energetski politiki v luči načrtov za plinske terminale. Nesladek se je skupaj s strokovnjaki tehnično-strokovne-ga omizja gasilcev UIL že sestal s predstavniki slovenskega in hrvaškega okoljskega ministrstva, računa pa tudi na posluh s strani italijanskih oblasti. Nesladek in člani omenjenega omizja UIL so včeraj sodelovali na posvetu o zaščiti morja in ribolova v sklopu mednarodne pobude nastajajoče Jadransko-jonske evroregije. Na posvetu so ponovili znano stališče proti »klasičnim« plinskim terminalom, o katerih razmišljajo v Italiji in Hrvaški (o Kopru ni več govora), ki bi jih lahko nadomestili z uplinjevalnikom sredi Jadrana za potrebe treh držav. Šlo naj bi za visoko tehnološko in inovativno rešitev, ki bi imela malo ali nič negativnih posledic za morje in za življenje v njem. Optimistično razpoloženi miljski župan upa in računa, da bi pogovori strokovnjakov treh držav o teh vprašanjih potekali v Miljah, ki se mu zdijo primeren kraj za obravnavo takšnih in podobnih vprašanj. Na včerajšnjem tržaškem posvetu so zastopniki omizja UIL gasilci opozorili na škodo, ki jo morski obali povzroča plinski terminal v kraju Porto Viro pri Ravenni. 8 Četrtek, 14. junija 2012 TRST / GLASBENA MATICA - Tretja akademija, tokrat v Barkovljah Paradni nastop tankočutnih harfistk Male gojenke prof. Tatjane Donis so letos bile zelo uspešne Glasbena matica ima dve tekmovalni ekipi, ki se nikoli ne vrneta praznih rok: poleg klavirskega razreda prof. Tamare Ražem Locatelli so zelo uspešne male harfistke, ki študirajo pri prof. Tatjani Donis. V letošnjem šolskem letu so se deklice odlično izkazale na celi vrsti mednarodnih tekmovanj: Trst, Treviso, Salsomaggiore, Cagliari in tekmovanje Temsig v Sloveniji so potrdili visok nivo z uvrstitvami na najvišja mesta. Najbolj uspešna je bila Paola Gregoric, ki je osvojila kar tri prva mesta sama, eno pa v duu z Martino Ca-recci. Tudi slednja je požela vrsto priznanj, dve nagradi pa si je prislužila tudi Eva Skabar. Če upoštevamo, da je harfa mnogo manj popularen instrument kot klavir, gre čestitati mali skupini za razveseljive rezultate, kot je storila Glasbena matica, ki je harfistkam namenila celo- večerni koncert. To je bila III. in tudi zadnja Akademija, ki je v barkovljansko cerkev sv.Jerneja privabila polnoštevil-no občinstvo. Učenkam Tatjane Donis so se pridružili tudi nekateri flavtisti iz razreda prof. Erike Slama ter harfistka Tadeja Kralj, bivša učenka GM. Program je odprla Paola Gregoric, ki je svojo tankočutno muzikalnost izlila v izvedbo Nokturna Mihaila Glin-ke; sledila je Martina Carecci z dovršeno interpretacijo Hasselmansove La source, nato je flavtist Marco Obersnel - tudi on zelo uspešen na raznih tekmovanjih - ob spremljavi Eve Skabar nežno podal Massenetovo Meditation iz opere Thais. Skabarjeva je dovršeno in smiselno interpretirala Guridijev Viejo Zortzico, nato je Tadeja Kralj suvereno zaigrala Godefroidovo Koncertno etu-do. Flavtistki Ivana Milič in Lucia Jan-kovski sta se lepo dopolnjevali v Gau- Nastopajoče harfistke iz razreda prof. Tatjane Donis z ravnateljem GM Bogdanom Kraljem kroma bertovem grškem Divertissementu, ki za harfistko Evo Skabar ni bil posebno zanimiv, kajti partitura je harfi namenila nekoliko enolično spremljavo. Martina Carecci in Paola Gregoric sta dokazali svojo zlitost in muzikalnost v An-dresovi suiti Dekle, razživeli pa sta se v Salzedovi Rumbi. Večer je zaokrožil starejši duo, ki ga sestavljata Eva Skabar in Tadeja Kralj: tekoče in brezhibno sta izpeljali Tho-masovo Cambrio, po rahlem spodrsljaju v začetku Carmen Fantasy istega avtorja pa sta dokazali, da je bila napaka le naključna in sta takoj popravili sliko z mu-zikalno in prepričljivo izvedbo celotne Fantazije. Ob koncu koncerta se je župnik toplo zahvalil mladim glasbenicam ter izrazil svojo ganjenost ob angelskih zvokih glasbil, ki so navdušila občinstvo. Katja Kralj DOLINA - Petkovi junijski večeri Jutri zbor Vodnik Tradicionalni nastop bo tokrat na domačiji p'r Šuš'če v Šanci Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 14. junija 2012 VASILIJ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 2.01 in zatone ob 16.13 Jutri, PETEK, 15. junija 2012 VID VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1009 mb raste, vlaga 62-odstotna, veter 12 km na uro jug, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje C. [12 Lekarne V Dolini se je drugi Junijski večer lepo iztekel. Veseloigra v narečju, ki jo je predstavila dramska skupina Slovenec (na sliki), je navdušila vse prisotne. Skupina je na hudomušen način predstavila družinsko življenje in kaj se zgodi, ko se srečajo različne narodnosti. Naslov Gostilna Mama pa predstavlja, kako je mladim lepo čim dlje ostajati doma, da jim nekdo kuha in servira. Tokrat vreme ni prizaneslo, niti petminutni dež pa večino publike ni prestrašil. Po kratki mokri pavzi se je predstava nadaljevala. Smeh in aplavzi so nagradili trud nastopajočih in njihovih sodelavcev. Jutri bo ponovno na vrsti glasbeni večer z nastopom moškega pevskega zbora V. Vodnik. Že nekaj let je en junijski petek posvečen domačemu zboru, ki zapoje pod vodstvom Anastazije Purič. Ta večer vaščani najbolj pričakujejo in ga radi gostijo. Vaščanke tistega predela vasi pa rade pokažejo svojo kulinarično spretnost. Obenem so ti večeri dvojezični z namenom, da se slovensko ne-govorečim vaščanom predstavi del zgodovine vasi. Tokrat gosti koncert mlad priseljen par, ki je z veliko mero okusa in spoštovanja prenovil staro domačijo p'r Šušče v Šanci. TREBCE Tisoč in en večer pod zvezdami SKD Primorec prireja v okviru pobude vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst zaključno prireditev Tisoč in en večer pod zvezdami na vrtu Ljudskega doma v Treb-čah nocoj ob 20.30 (v primeru slabega vremena pa bo večer prihodnji četrtek, 21. junija). Po dolgem času bo v gosteh plesna skupina, plesalke Kulturno plesnega društva Moonsun iz Kopra pod mentorstvom učiteljice Sanje Lovre-čič. Gre za društvo, ki združuje in povezuje vse ljubitelje orientalskih in indijskih plesov. Z že znanimi a vedno očarljivimi trebušnimi plesi in novo zvrstjo tribal fusion nas bodo plesalke odpeljale v magični svet arabskih dvorov in magičnih preprog. Do sobote, 16. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) SKD Primorec /a/w na ZAKUUČNI VEČER v okviru pobude vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj Tisoč in en večer pod zvezdami r z nastopom plesalk Kulturno plesnega društva Moonsun iz Kopra Danes, 14. junija 2012, ob 20.30, na vrtu Ljudskega doma v Trebčah I/primeru slabega vremena bo pobuda v četrtek, 21. junija 2012, ob 20.30 Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. in Zveze slovenskih kulturnih društev a Čestitke Draga MARJUČA, ob današnjem dnevu ti prisrčno želimo še na mnoga zdrava leta in lepih potovalnih doživetij za naprej. Prijateljice. S Izleti U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 20.15, 22.15 »Dark shadows«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Marilyn«. CINECITY - 21.00 »Klitschko«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La Bella e la Bestia 3D«; 17.00, 20.00, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; 16.20, 18.40 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »The dark shadow«; 17.00, 19.00 »Lorax«; 16.20 »Lorax 3D«; 21.30 »Killer Elite«; 18.15, 20.15, 22.15 »Viaggio in paradiso«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«. FELLINI - 16.20, 19.10, 20.30 »Silent Souls«; 17.40, 22.00 »Viaggio in paradiso«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 20.10 »Love and secrets«; 18.15, 22.00 »Cosmopilis«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La mia vita e uno zoo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Edward e Wallis - Il mio regno per una donna«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »21 Jump Street: Mladenič v modrem«; 19.30 »Diktator«; 21.20 »Jekleno nebo«; 19.00 »Moj teden z Marilyn«; 19.10 »Talisman«; 21.00 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Ulični ples 2 - 3D«; 15.40 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.25, 18.25, 20.30 »Diktator«; 15.50, 20.45 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.45 »Možje v črnem 3«; 18.10, 20.50 »Sneguljčica in lovec«; 15.00, 17.15 »Pupijeva D. (sinhro.)«; 19.10, 21.20 »Jekleno nebo«; 19.25 »21 Jump Street«; 18.00, 20.40 »Prometej 3D«; 15.45, 18.30, 21.10 »Poletna zaroka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La Bella e la Bestia«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 4: 16.30, 18.45, 21.00 »Molto forte in-credibilmente vicino«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 2: 17.45 »Lorax«; 20.00, 22.00 »Marilyn«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.30 »La Bella e la Bestia 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Molto forte incredibil-mente vicino«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Killer Elite«. H Šolske vesti »TUDI ŽIVALSKI VRT IMA FINANČNE STISKE« - otroški vrtec Šempolaj prireja v petek, 15. junija, ob 18. uri zaključno prireditev. Vljudno vabljeni! OŠ VIRGIL ŠČEK sporoča, da bo v ponedeljek, 18. junija, šolska maša ob 10. uri in podeljevanje spričeval med 11. in 12. uro v šolskih prostorih. SLOV.I.K. - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-13 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. september. VINCENCIJEVA KONFERENCA IN KLUB PRIJATELJSTVA vabita na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje v torek, 19. junija. Program: Sv. maša na Brezjah, kosilo, oddih oz. sprehod z ogledom zanimivosti ob Blejskem jezeru. Prijave na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040-820986 (Alojzija). IZLET V LJUBLJANO na ogled drugega dela razstave »Razprta obzorja« v sredo, 20. junija. Program lahko dvignete v Tržaški knjigarni ali v Ul. Torrebianca 21/B. Informacije na tel. 040-3225190, 3397769367. Vljudno vabljeni. Na razpolago je še nekaj mest. OTROŠKI PEVSKI ZBOR »Friderik Baraga« organizira v soboto, 30. junija, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran in Medvejo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 040-200865, 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. KRU.T vabi, ob 150. letnici Klimta, na Dunaj: ogled mesta in obeh razstav enega najpomembnejših avstrijskih sodobnih umetnikov, od 13. do 15. julija. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. Id Osmice BORIS IN MARGARET sta odprla osmico na Katinari pri Nadliškovih. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabita na obisk. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK je odprl osmico na Kontove-lu. Tel. 040-225305. OSMICO smo odprli pri Cesarjevih, Salež 24. Toplo vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel. št.: 0402296058. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. št. 040-229293. / TRST Četrtek, 14. junija 2012 9 SKD VESNA v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS priredi OTVORITEV KRIŠKEGA TEDNA 2012 UTRIP NARAVE fotografska razstava Helene Volpi Pokušnja vin kriških vinogradnikov in lounge glasba z DJ-jem Danes, 14. junija - ob 20.30 Gostilna Bita, Ljudski dom ZKB € m Ü3 Obvest Na SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na Kriški teden. Otvoritev: Utrip narave - fotografska razstava Helene Volpi, pokušnja vin kriških vinogradnikov in lounge glasba z DJ-jem danes, 14. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu; Rum'n Kocacola magični kabaret - nastopajo Vikj, Eva in Tanja 16. junija ob 21.00 v domu A. Sirka; Na zdravje maestro -Kriški poklon Aleksandru Vodopivcu, nastopajo MePZ Rdeča zvezda in MoPZ Vesna (dir. Rado Milič) z glasbenim presenečenjem 21. junija ob 21.00 v agriturizmu (Križ 262 - v primeru slabega vremena v domu A. Sirka); Kresna noč - Li Giullambri, žon-glerji iz Spilimberga 23. junija pri Procesiji ob 21.30, sledi svetoivanski kres (odpade v primeru slabega vremena). SPDT prireja tečaj nordijske hoje danes, 14. junija, od 17.30 do 19.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 17.15. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo danes, 14. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. 20-LETNICA MATURE LICEJ F. PREŠEREN - maturanti l. 1992, realčani in klasiki, se bomo zbrali na večerji v soboto, 16. junija, da preverimo svojo zrelost! Prijavite se čim prej na pre-seren.matura1992@gmail.com ali na tel. 329-8012528. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. OBČINA DOLINA obvešča, da do 15. junija poteka (vsak dan 10.00-12.00) vpisovanje v občinska poletna centra. Od 18. do 29. junija (2 izmeni; 7.3017.00): športni kamp nogometa/odbojke/košarke (od 6 do 14 let), ki bo deloval pri občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini v konvenciji z A.Š.D. Breg; od 2. do 27. julija (4 izmene; 7.30-17.00): tradicionalni poletni center, ki je oddan v zakup Združenju Slovenski dijaški dom in bo deloval v prostorih COŠ M. Samsa in telovadnice Nižje srednje šole F. Tom-izza šolskega centra pri Domju (od 3 do 11 let). Obrazci in podrobnosti o vpisovanju: www.sandorligo-dolina.it; tel. št. 040-8329 281/239 (Urad za izobrazbo in šolske storitve); e-pošta: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. SKD SLOVENEC vabi vse, ki so sodelovali na 42. Prazniku vina na »Likof«, ki bo v petek, 15. junija, od 20.30 dalje v Hribenci. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo v petek, 15. in v ponedeljek, 18. junija, zaprt zaradi selitve svojega sedeža. Od torka, 19. junija, bo inštitut ponovno deloval na novem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu, 4. nadstropje. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo organizirala srečanja z občani na tematiko javnih del po vaseh in novega davka IMU: 15. junija v društvenih prostorih v Gročani ob 19. uri in v Bab-ni hiši v Ricmanjih ob 20.30; 18. junija v Sprejemnem centru v Boljuncu ob 20. uri; 19. junija v Dolini, v društveni dvorani V. Vodnik ob 20. uri. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi člane na redni občni zbor v petek, 15. junija, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Se priporočamo za čim številnejšo udeležbo članov, ker bo potekala volitev novega odbora. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v petek, 15. junija, zaprt. ZSKD vabi člane na srečanje društev ob zaključku sezone »Med iskrenimi ljudmi«, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri na notranjem dvorišču Tržaške knjigarne v Trstu. Aperitiv bo začinila Tina Renar z glasbeno točko. DAVČNI URAD OBČINE DOLINA sporoča, da bodo konec meseca vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Info: www.sandorligo-dolina.it. Občinski davčni urad bo do 16. junija vsak dan na razpolago za informacije: od ponedeljka do petka 8.30-10.30, Ponedeljek 14.30-16.00. DEKLIŠKA BOLJUNEC prireja ex-tem-pore za otroke vrtca in osnovne šole v soboto, 16. junija, od 17. do 19. ure v prostorih društvenega bara v Bo-ljuncu. DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 38. šagro v Prapro-tu: 16. junija - turnir v briškoli, extempore, ples z ansamblom Happy Day; 17. junija - turnir v skrlah za 15. memorial Doljak Radovan, tekma v košnji, ples z ansamblom Alter Ego; 23. junija - turnir v briškoli, ples z ansambli Alter Ego in Ne Bojsega; 24. junija - nastop plesne, pevske in glasbene skupine ŠKD Vigred, ples z ansamblom Kraški Ovčarji. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dvodnevni tabor v Šempolaju v soboto, 16. in v nedeljo, 17. junija. Zbirališče (v kroju) ob 9.00 pred osnovno šolo v Šempolaju. V nedeljo so ob 11. uri na taborjenje vabljeni tudi starši, ki se bodo vključili v dejavnosti in igre, kosilo pa bo priskrbljeno. Ob 15.00 bo na tabornem prostoru pri cesti med Šempolajem in Prečnikom v bližini restavracije Sardoč (postavljeni bodo smerokazi) sestanek s starši za dvotedensko taborjenje. ŠD PRIMOREC organizira v soboto, 16. in v nedeljo, 17. junija, ter 23. in 24. junija Športni praznik ob nogometnem igrišču »na Griži« v Trebčah. Ob glasbi bodo delovali dobro založeni kioski. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040-572770 med 19. in 20. uro. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA vabi na pohod v nedeljo, 17. junija. Dobimo se na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder bodo ob 9. uri krenili z avtomobili do Zagorja pri Knežaku. Ob 9.30 sledi ogled makete Pivške kotline, nato na razgledno točko Silentabor. Po prehojenih 11 km zaključek pri gradu Kalec. Informacije na tel. 041-350713 (Ludvik Husu). NAVODILA ZA PLAČILO DAVKA IMU V ZGONIKU: Davčni urad Občine Zgonik sporoča, da bodo vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Davkoplačevalci bodo morali sami izračunati znesek. Na občinski spletni strani www.comune.sgonico.ts.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka in tiskanje obrazca F24. Občinski davčni urad bo do 18. junija na razpolago za informacije davka IMU z naslednjim urnikom: torek, četrtek, sobota od 9.00 do 13.00. POLETNE DOGODIVŠČINE z ribo Bi-bo: še zadnja prosta mesta za poletne dogodivščine na Opčinah v tednih od 18. do 22. junija in od 25. do 29. junija! Vabljeni otroci iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole. Na sporedu naravoslovne, športne, umetniške in druge delavnice na temo vode ter vsakodnevno plavanje v bližnjem bazenu. Za info in vpis pokličite na št. 347-8386109 (Biserka). SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150 ur - tečaj namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Pričetek: v ponedeljek, 18. junija. Pridobi se potrdilo, ki omogoča koriščenje prispevkov, namenjenih kmetijski dejavnosti. Informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: 100 ur - tečaj namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih sektor zanima. Pričetek: v ponedeljek, 18. junija. Tečaj usposablja za vodenje kmečkih turizmov in omogoča koriščenje subvencij. Informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. V KULTURNEM DRUŠTVU V BARKO-VLJAH - Ul. Bonafata 6, bo kreativna angleško-likovna delavnica od 18. do 22. junija, od 9. do 13. ure. Vodila jo bosta Mikael Bark in Dajana Kočevar. Vpis in informacije na tel. št. 03458249941 ali 040-415797. AŠD POLET vljudno vabi na 44. redni letni občni zbor ki bo v sredo, 20. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ul. na Opčinah. KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 21. junija do 1. julija sta se sprostili dve mesti v dvoposteljni sobi. Vse dodatne informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. KMEČKA ZVEZA vabi na meddeželni praznik upokojencev FJK in Veneta, ki ga prireja vsedržavno združenje upokojencev ANP v nedeljo, 24. junija, ob 9.30 s posvetom v goriškem avditoriju, Ul. Roma 9, na temo: 2012 - Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Ob 12.30 skupno kosilo. Vpis in informacije: Kmečka zveza Trst, Gorica in Čedad. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v anagrafskem uradu do torka, 26. junija. Urnik: od torka do petka 8.3012.15, ob sredah tudi 14.30-16.45. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 29. junija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040-212289, pole-tje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU - Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ZSKD prireja v sodelovanju z OŠ Vu-zenica, Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Kulturnim prosvetnim društvom Slovenski dom 42. mednarodno likovno kolonijo, namenjeno mladim ustvarjalcem med 11. in 15. letom. Kolonija se odvija od 19. do 25. avgusta na Gradini v Doberdobu. Število mest je omejeno, rok prijave 30. junij. Informacije ali prijave na 040-635626, 0481-531495, www.zskd.eu, in-fo@zskd.org. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempolaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. INTERCAMPUS 2012 - ZSKD v sodelovanju z JSKD prireja v okviru 8. Intercampusa koncerte: v petek, 20. julija, ob 15.45 v Kobilarni Lipica, v so- boto, 21. julija, ob 21. uri na gradu sv. Justa v Trstu v okviru niza poletnih prireditev Trieste estate v organizaciji Občine Trst (v primeru dežja v Prosvetnem domu na Opčinah) in zaključni v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). Mladinski orkester Intercampus vodi dirigent Nejc Sukljan. Prost vstop. Rezervacije in info: ZSKD, tel.: 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu 0 Prireditve FOTOVIDEO TRST vabi na otvoritev fotografske razstave članice Helene Volpi »Utrip narave«, ki bo danes, 14. junija, v ljudskem domu v Križu (TS), ob 20.30. Vabljeni! SKD PRIMOREC prireja v okviru pobude vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst zaključno pobudo letošnje sezone Tisoč in en večer pod zvezdami danes, 14. junija, ob 20.30 na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. S trebušnimi plesi in novo plesno zvrst tribal fusion se bodo predstavile plesalke Kulturno plesnega društva Moon-sun iz Kopra pod vodstvom mentorice Sanje Lovrečič. V primeru slabega vremena bo pobuda v četrtek, 21. junija, ob 20.30. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da bo v petek, 15. junija, v Finžgarjevem domu na sporedu otroška igrica »Sončna vila« in njen zlati plašč, ki so jo pripravili gojenci MGŠ Matejke Peterlin. Režija Nataša Konc Lorenzutti, glasba Aljoša Saksida, ples Kim Furlan, scena Matej Susič. Prva predstava bo ob 17.00, druga pa ob 19.00. Vabljeni vsi! SKD V. VODNIK vabi v petek, 15. junija, ob 21.00 v Šanco na 3. Junijski večer. Nastopil bo MoPZ V. Vodnik. V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Po-ropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Proseku« na dvorišču Rajonskega Sveta za Zahodni Kras. V soboto, 16. junija, ob 20.30 nastopa Goriški pihalni orkester Nova Gorica. V primeru slabega vremena bosta koncerta v Kulturnem domu na Proseku. KONCERT MEPZ LOJZE BRATUŽ: Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na koncert Hvalite gospodovo ime, ki ga bo oblikoval MePZ Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja v soboto, 16. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vljudno vabi na koncert hrvaške klape Opatija v soboto, 16. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru ob srenjski hiši v Gročani. Pobuda spada v sklop poletnih prireditev Prešerno skupaj slovenskih kulturnih društev vzhodnega Krasa. Toplo vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 17. junija, ob 17. uri v Marijin dom pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) na prireditev »Na uokno pušelc, na vrata krancel!« - pri Sv. Ivanu nekoč in danes (režija L. Gec). Zvrstila se bodo razmišljanja in spomini domačink in domačinov, dokumentarec P. Ru-deža in nastop kitarista I. Starca. Etnografski kotiček sta pripravila M. Pa-sarit in M. Canciani. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na okroglo mizo »Fašistična taborišča za Slovence«. Ob izidu slovenskega prevoda študije Carla Spar-taca Capogreca »I campi del duce« bodo spregovorili prevajalka zgodovinarka Nevenka Troha, pisatelj Boris Pahor, strokovnjak za taborišče v Višku Ferruccio Tassin, časnikar Ivo Jevnikar in avtor. Začetek ob 20.30. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT, Skd Vigred, KD Rdeča zvezda in MK Pro-sek Kontovel organizirajo v sredo, 20. junija, koncert za Emergency v Pra- protu. Odprtje kioskov ob 18. uri. Nastopajo razne plesne in glasbene skupine. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00). 0 Mali oglasi KUPIM HIŠO z vrtom na Krasu ali v Bregu, primerno za 5-člansko družino. Tel. 347-1663324. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo simpatično mucko in prikupnega muckota. Tel. št.: 040-213701. PRODAM 6-hektolitrski vlečni atomizer na kardan znamke irco, v dobrem stanju. Tel. št. 329-7260688. PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967. PRODAM SKUTER honda PS 125, 7.000 km, modre barve, vedno v garaži, po ugodni ceni, letnik 2007. Tel. 334-3539564. PRODAM SKUTER yamaha xerox 50 cc, bele in modre barve, prevoženih 5.000 km, vedno v garaži, letnik 2009 (oktober), Tel. št. 347-1312619. PRODAM STANOVANJE pri sv. Ivanu: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica z oknom, balkon, v 4. nadstropju z dvigalom in s centralnim ogrevanjem. Cena 105.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 333-2866351. PRODAM prikolico LB za prevoz čolna, nosilnost 1.000 kg. Tel. št. 3485913170. UGODNO PRODAM odlično ohranjeno lončeno peč modre barve, model carinzia de biasi s klopjo. Tel. 3289633243. V CENTRU MILJ prodajam v 3. in zadnjem nadstropju popolnoma prenovljeno stanovanje z vidnimi tramovi; 47 kv. m.: vhod, dnevna soba, opremljena kuhinja, spalnica in kopalnica s tušem. Tel. št. 348-3667766. Prispevki Ob obletnicah smrti staršev in sestre Mile daruje Marija 50,00 evrov za tabornike RMV. V spomin na mamo in očeta daruje Meri Štefjt'va z družino 60,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. 14.6.2011 14.6.2012 Marija Krevatin vd. Lizzi Vedno v srcih vseh nas, ki smo te imeli radi. Tvoji najdražji 14.6.2002 14.6.2012 Nadja Pernarčič por. Stanič Vedno v našem spominu. Branko, Ingrid, Igor 10 Četrtek, 14. junija 2012 TRST / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Odlično obiskana matineja pred poletnim premorom FOTOGRAFIJA Ob zadnji kavi s knjigo m?™1" Maria V ospredju Tržaški književni razgledi, prevajanje in stanje slovenskega jezika pri nas Magajne pogovor z Marijo Pirjevec S šolskim letom so se zaključila tudi odlično obiskana srečanja v Tržaški knjigarni, ki jih zvesto občinstvo pozna pod imenom Na kavi s knjigo. Gostja včerajšnjega srečanja je bila Marija Pirjevec, literarna zgodovinarka, ki med drugim spada tudi med tiste intelektualce, ki že več desetletij gradijo mostove med slovensko in italijansko kulturo. Pogovor z gostjo sta vodili Nadia Roncelli in Loredana Umek, govorilo pa se je o slovenski in italijanski literaturi, prevajanju Pirjevčeve, zborniku Tržaški književni razgledi in jeziku na sploh. Na odlično obiskanem srečanju je Roncellijeva uvodoma predstavila delo Marije Pirjevec, ki je razpeta med Trstom in Ljubljano. Izvedeli smo, da se Pirjevčeva nikoli ni imela za prevajalko, pa čeprav jo mnogi označujejo s tem nazivom. »Res je, da sem v mladih letih prevedla Cankarja, ampak to je bil začetek in konec mojega prevajanja,« je dejala gostja, ki je med drugim tudi prepričana, da je treba prevajati v svoj jezik in da morajo biti prevodi sodobni, saj se vsak jezik obnavlja. Na vprašanje, ali bo prevodom slovenskih avtorjev uspelo prodreti v celoten italijanski prostor, je odgovorila, da ima v zvezi s tem precej dvomov. Uspeh Pa-horjevega dela je po njenem mnenju čudež in splet številnih naključij, ki so pripeljala do takega uspeha. Loredana Umek je nato predstavila zbornik Tržaški književni razgledi, ki ga je založba Mladika izdala lani. V njem so zbrana strokovna besedila, ki so bila napisana v širšem časovnem razponu, zbrani eseji in razprave pa bralcu omogočajo širok in poglobljen, a hkrati dovolj strnjen in obvladljiv pogled na književno ustvarjanje na Tržaškem in v njegovem širšem zaledju. Prof. Pirjevčeva je zbranim pojasnila, da je to delo nastalo po naročilu, izbrani eseji pa so selektivna analiza in pregled le nekaterih avtorjev in njihovih del. Na vprašanje, kakšen je odnos prof. Pir-jevčeve do Trsta, pa je gostja odgovorila, da kdor živi v Trstu, ne more iti mimo tukajšnjega literarnega dogajanja. »Čeprav se pri svojih študijah opiram tudi na italijanske avtorje, veliko pozornost namenjam tržaški književnosti,« je pojasnila včerajšnja gostja, ki je tudi prepričana, da je tržaška slovenska književnost v osrednji Sloveniji preveč Dobro obiskano srečanje s prof. Pirjevčevo je sklenilo uspešno sezono knjižnih matinej kroma zanemarjena in se pojavlja le kot privesek osrednji slovenski književnosti. Nadia Roncelli pa je želela tudi izvedeti, kaj Marija Pirjevec meni o jeziku pri nas v Trstu. Položaj slovenskega jezika pri nas je po mnenju Pirjevčeve žal zelo slab. Veliko ljudi govori s težavo, v svojem jeziku niso sproščeni, nivo poznavanja jezika se je znižal, je bila kritična Pirjevčeva, ki pa nas je v isti sapi potolažila, da imajo do jezika podoben odnos tudi v osrednji Sloveniji, z izjemo izobražencev, ki pa jezik zares dobro obvladajo. Prijetna sredina matineja je postregla še s številnimi drugimi temami in živahno debato, za katero so poskrbeli tudi ugledni gostje iz občinstva. (sč) Danes ob 18.30 bo v avditoriju nekdanje glavne ribarnice (Salone degli Incanti) na tržaškem nabrežju predstavitev avtorske mape Maria Magajne, dolgoletnega fotorepor-terja Primorskega dnevnika, ki je v svoj fotografski objektiv ujel velik del povojnega življenja v naših krajih. Delček tega življenjskega utripa bo odslej zbran v mapi, ki jo pokojnemu fotografu posvečata Narodna in študijska knjižnica ter Inštitut za etnologijo. V njej je deset Magajnovih črno-belih posnetkov, ki jih posnel med letoma 1947 in 1952, esej fotografinje in novinarke Mete Krese ter biografija tržaškega fotoreporterja. Avtorsko mapo, ki je izšla v petdesetih oštevilčenih izvodih, bodo izročili pomembnejšim umet-nostno-zgodovinskim institucijam v Italiji in Sloveniji, po predhodnem naročilu pa si jo bodo lahko zagotovili tudi zasebniki. Nocojšnjo predstavitev bosta oplemenitila flavtista Sara Bembi in Carlo Venier, gojenca Glasbene matice. NABREŽINA - Zaključna prireditev na osnovni šoli Virgila Ščeka Veselo in prijateljsko slovo Predaja ključev med 5. in 4. razredom a tudi sprejem novih prvošolčkov - Odhajajoči učenci hudomušno ocenjevali učiteljice Tudi na osnovni šoli Virgila Sče-ka v Nabrežini je prejšnji petek, 8. junija, potekala nadvse vesela, posebna in razigrana zaključna prireditev. V prepolnem večnamenskem prostoru, v prisotnosti vseh staršev, sorodnikov, prijateljev, pa še ravnatelja dr. Marca Jarca, podžupana občine Devin-Na-brežina Massima Veroneseja in gospe Marije Brecelj, nove občinske odbor-nice za šolstvo, je potekala nadvse razigrana prireditev. Učenci vseh razredov so se izkazali v petju, upodabljanju, plesu in recitiranju ter tako poželi veliko aplavzov. Prvošolčki so zaigrali igrico o žabah, učenci drugega razreda so podali nekaj poezij Miroslava Košute, učenci tretjega razreda so se predstavili z gusarskim plesom, učenci 4. in 5. razreda so zaigrali COL - Zaključna prireditev na osnovni šoli Alojza Gradnika Šolsko leto strnili v DVD Kulturni nastop in predstavitev glasila Čira Čara - Petošolci razvedrili navzoče in predali ključe - Štarši podarili videoprojektor Zadnji dan pouka se je na Osnovni šoli Alojza Gradnika na Colu odvijala zaključna prireditev, na kateri so se učenci poslovili od letošnjega šolskega leta. Solarji so za to priložnost pripravili bogat kulturni spored s prikazom literarnega opusa priljubljenega pesnika Goriških Brd, po katerem je šola poimenovana, predstavili pa so se tudi s spletom pesmi iz slovenske ljudske in mednarodne glasbene zakladnice. Ob tej priložnosti so na šoli poskrbeli tudi za izdajo DVD zgoščenke, na kateri si je mogoče ogledati posnetke s številnih predstav, vzgojnoizobra-ževalnih dejavnosti in pobud, ki so jih uspešno izpeljali v letošnjem šolskem letu. Izšlo je tudi zajetno šolsko glasilo Čira čara, na straneh katerega je objavljena vrsta prispevkov, člankov in fotografij o res pestrem in zanimivem življenju na šoli. Z denarnimi prispevki, zbranimi v okviru Združenja staršev, so učenci 5. razreda repenta-brski osnovni šoli poklonili v dar koristen didaktični pripomoček, moderen videoprojektor, ki so si ga na šoli že dolgo želeli. Na zaključni prireditvi so krajši razvedrilni program v čisto svoji režiji pripravili tudi sami petošolci in s svojim posrečenim nastopom spravili v smeh starše, sorodnike in prijatelje. Posebno pričakovan in občuten je bil trenutek predaje ključev učencem četrtega razreda, ki so vpričo vseh prisotnih sveča- Na zaključni prireditvi so zadonele tudi pesmi iz slovenske in mednarodne zakladnice no obljubili, da bodo pridno skrbeli za svojo sodobno opremljeno šolo ter se marljivo in vestno učili. Slovesnosti na Colu se je udeležila tudi ravnateljica, gospa Marina Castellani, ki se je v svojem priložnostnem nagovoru zahvalila učiteljem in šolskemu osebju za trud in požrtvovalnost, poudarila je pomen znanja in izobraževanja za mlade generacije ter učencem zaželela veliko uspehov na njihovi nadaljnji študijski in življenjski poti. (I. Skabar) skeč o zaključku pouka in o počitnicah. Vezna nit prireditve je bilo letos morje in počitnice in čudovite scene so temu dale pečat. Posebno ganljiv trenutek je bila predaja ključev med učenci 5. in 4. razreda. Malo hudomušno, kot se spodobi, so se petošolci poslovili po petih letih šolanja. Razredne učiteljice pa so jim pripravile priložnostne klobučke, majice, diplomice, na katerih so bile poezije, ki so jim jih posvetili učenci 4. razreda in torto s svečkami. Predaji ključev med učenci zadnjih razredov je sledil še sprejem bodočih prvošolčkov, katerim so učenci prvega razreda pripravili darilce in jim ga poklonili. Sledilo pa je pravo presenečenje, saj so učenci 5. razreda s pomočjo svojih mamic pripravili nadvse hudomušen in prijetno živ prizor. Svoje učiteljice so oblekli v črne predpasnike z belim ovratnikom ter jih posedeli v klopce. Vsaka po vrsti je bila izprašana s strani zahtevnih »učiteljic in učiteljev«. Seveda je vsaka padla v zanko in postavili so jim oslovska ušesa, kot se spodobi v resni šoli. Smeha in zabave pri tem res ni manjkalo. Vsaka učiteljica je ob zaključku kakorkoli prejela diplomo. S tem so učenci in njihovi starši pokazali navezanost in lepo sodelovanje, ki so ga tkali, dan za dnem, skupno z učiteljicami. Nazadnje se je predstavil še šolski zbor, ki je pod vodstvom požrtvovalne, uspešne ter priljubljene glasbenice in pianistke Barbare Corbatto zapel nekaj pesmi in to z instrumentalno spremljavo prečnih flavt, tolkal in trobent ter kitare učencev. Zraven vsake pesmi pa je bila še priložnostna koreografija. Zaključek res velikega slavja pa je bil na šolskem dvorišču, kjer sta ravnatelj Jarc in odbornica Brecljeva posadila prekrasno oljko, ki nosi v sebi več simbolike. To je dar staršev ne le učiteljicam, ampak vsem, ki šolo redno obiskujejo in v njej delajo. Solski zbor je ob tem zapel še eno pesem ob kitarski spremljavi in zaključne prireditve je bilo konec. Posebna šolska prireditev v Na-brežini je bila še en dodaten dokaz, da šola združuje ljudi na vasi in je za vse, ki v njem prebijejo devet mesecev, prijazen prostor. Živijo počitnice! / TRST Četrtek, 14. junija 2012 1 1 DEVIN-NABREŽINA - Od jutri do nedelje Vitovska in morje na Devinskem gradu Vzorce vitovske bo ponujalo 24 proizvajalcev - Tudi sir, med, olje, ribe Pravljično okolje Devinskega gradu bo konec tedna prizorišče šeste izvedbe prireditve Vitovska in morje, ki je eden od najzanimivejših dogodkov junijskega poletja. Na prireditvi bo prisotnih dvajset največjih vinarjev tržaškega, goriškega in slovenskega Krasa, spremljali pa jih bodo tudi največji kuharski mojstri tega področja, ki bodo skupaj počastili vitovsko, nesporno vinsko kraljico Krasa! Vitovska in morje, ki jo prireja tehnični odbor za zaščito kontroliranega porekla vin Carso- Kras ob pomoči občine Devin-Nabrežina pod pokroviteljstvom Tržaške in Goriške pokrajine ter turistične agencije FJK, bo potekala od jutri do nedelje. Pobuda je posvečena vitovski, avtohtoni vinski sorti, ki raste v značilnem mikrokozmosu, prepredenemu z bogatim rastlinskim svetom, ki se bujno razrašča med apnenčasto skalo in morjem, pod divjimi in poživljajočimi udarci burje. Prireditev se bo začela jutri ob 15.30 s simpozijem z naslovom: Vitovska, glerova hči? Zgodovina in ampelografična raziskava najbolj izzivajoče, verodostojne in avtohtone sorte Krasa. Srečanja, ki ga bo vodila Manna Crespen, strokovnjakinja na področju kmetijskih raziskav in ek- sperimentiranja, se bodo udeležili nekateri od najpomembnejših predstavnikov vinarskega in kulturnega sveta italijanskega ozemlja. Prisotna bosta predsednik Odbora za zaščito oznake kontroliranega porekla vin Carso-Kras Sandi Škerk in Sandro Sangiorgi, znani novinar, ljubitelj vina in kulinarike ter ustanovitelj revije Porthos, pomembna pa bo prisotnost Vei-ta Heinichena, nemškega pisatelja, dobitnika številnih državnih in mednarodnih nagrad, med drugim zadnjega Gran Premio Noe (2012), ki je poznan tudi kot strokovnjak in veleposlanik Krasa po svetu. Elegantni prostori Devinskega gradu bodo odprti javnosti od 17.30, ko se bo začela degustacija vzorcev vitovske, ki jih bo ponujalo več kot 20 proizvajalcev s Krasa. Obiskovalci bodo imeli edinstveno možnost poglobitve svojega poznavanja te sorte, ob tem pa bodo lahko uživali v prigrizkih in pokušanju tipičnih proizvodov tržaškega območja. Na voljo bodo siri, med, ekstradeviško oljčno olje in seveda riba iz tržaškega zaliva. Zamuditi pa ne gre niti različnih kombinacij vina in hrane, ki jih bodo pripravljali nekateri naj -večji krajevni kuharski mojstri. Vsak proizvajalec vina bo namreč ob sebi imel tudi predstavnika restavracije, ki bo ob vinu ponudil jed, pripravljeno po lastnem receptu. V soboto bodo gostje imeli priložnost obiskati kraške vinske kleti. Obiski bodo možni po dogovoru. Vse informacije posreduje spletna stran www.maree-vitovska.eu. Na prireditvi sodelujejo vinarji: Bajta, Andrej Bole, Castello di Rubbia, Branko Čotar & Vasja, Cotova klet, Jožko Co-lja, domačija Lisjak na Krasu, Andrej Fer-folja, Igor Grgič, Edi Kante, Rado Koc-jančič, Matej Lupinc, Andrej Milič (Za-grski), Stanko Milič, Parovel, Štemberger, Širca-Kodrič, Škerlj, Sandi Škerk, Štoka, Vina Kras Sežana, Emil in Ken Tavčar, Rebula, Benjamin Zidarich. Gostinci: Ri-stobar Antico Panada, Al Bagatto, Trattoria Bak, Ristorante le Bandierette, Ri-storante Al Cavaluccio, Kntina Čotar, Trattoria Devetak, Trattoria Al Faro, Trattoria Ai Fiori, Antica Ghiacceretta, Gostila Kraljestvo pršuta, Ristorante Križ-man, Trattoria Montecarlo, Domačija Novak, Pepe nero pepe bianco, Gostilna Ruj, Scabar, Ristorante Sardoč, Gostilna Špacapan, Ristorante Tre Noci. Ter še Qu-bik caffe in Acqua Dolomia. SPRINGSTEEN - Vprašanje po koncertu Zakaj cenejše vstopnice? Na »črni borzi«in »skupinske vstopnice« Prodaja vstopnic »na črno« pred stadionom Rocco: levo »prodajalec« Lanskega 1. decembra se je skupina privržencev Brucea Springsteena s Krasa povsem nenapovedano srečala pred tržaško blagajno, da bi si že prvi dan priskrbela vstopnico za njegov KMETIJSTVO - Težke posledice torkove toče in snovanje prve akcije Takoj škropiti z bakrom Škodo bo mogoče točneje oceniti prihodnji teden - Edi Bukavec (Kmečka zveza): »Zavarovalne premije s pomočjo prispevkov niso več visoke« Kmetje so imeli v zadnjih mesecih veliko skrbi in tudi smole, saj so se po vrsti soočali s sušo, z izrednim februarskim mrazom in dvotedensko burjo, zelo slabo vreme pa se je ponovilo na velikonočni ponedeljek in pred nekaj tedni, ko sta divjala dež in burja. Ko je že kazalo, da je s prihodom lepega vremena preglavic v glavnem konec, je dober del grozdja in oljk v dolinski občini v dobrih desetih minutah uničila včerajšnja toča. Vinogradniki omenjajo, da se poleg tega vsako leto obnavlja problem srnjadi in divjih prašičev, medtem ko sta jim vsaj osovražena peronospora in oidij po hudem letu 2008 prizanesla. Včerajšnja toča je zajela slovensko obalo, Dolgo krono, del Mačkolj (na sliki Kroma) in Boljunca, dolinsko obalo, tržaško predmestje od Naselja sv. Sergija prek Kolonkovca do Sv. Magdalene zgornje ter kraške vasi od Trebč do Bazovice. V kmetijstvu je škoda velika, točneje pa jo bo mogoče oceniti šele po tednu dni, ko bodo poškodbe vidnejše. Svetovalna služba Kmečke zveze vsekakor svetuje kmetom, naj poško- dovane rastline takoj poškropijo z bakrom, ki preprečuje okužbe oziroma glivične bolezni. Kmečka zveza je medtem že vzpostavila stik s Pokrajino Trst in Občino Dolina, da bi z obema upravama spodbudila akcijo v korist prizadetega ozemlja. Tovrstne ujme že pet let niso več vključene v posege državnega solidarnostnega sklada -poleg toče sta iz sklada izpadli tudi pozeba in burja, medtem ko je škoda zaradi suše še vedno upoštevana. Deželni tajnik KZ Edi Bukavec svetuje članom, naj se pred tako škodo zavarujejo. Zavarovalne premije so bile nekoč drage, zdaj pa s na voljo državni in evropski prispevki, ki krijejo do 80 odstotkov premij. Za sektor vina je na primer pristojna skupna organizacija vinogradniškega trga, ki združuje vse države Evropske unije. »Zvoniti po toči je prepozno, naše člane pa smo na to možnost že nekajkrat opozorili: stroški za zavarovanje danes res niso tako visoki,« pravi Bukavec, ki se glede zadnje toče sicer strinja, da je ta pojav na južnem koncu tržaške pokrajine precej redek. (af) BREZPOSELNOST - Podatki Fiom-CGIL Na Tržaškem enajst tisoč ljudi brez dela Na Tržaškem je v tem momentu 11 tisoč ljudi brez dela, perspektive na lokalni in splošni državni ravni, da bi se stvari izboljšale, pa žal niso najboljše. Na to opozarja novinarski sindikat kovinarskih delavcev Fiom-CGIL, ki je včeraj popoldne seznanil javnost z nespodbudno situacijo na področju trga dela v naši pokrajini. Sindikalisti kovinarskih delavcev so bili zelo kritični do Montije-ve vlade in do njenih gospodarskih ter finančnih usmeritev. Namesto ukrepov za gospodarsko rast je Monti vse posledice za nastalo situacijo zvrnil na šibkejše družbene sloje. To ni premostilo krize, ampak jo je še bolj poglobilo, ocenjuje Fiom. Kovinarski delavci zahtevajo od rimske vlade resne in stvarne ukrepe za razvoj in za omejevanje prekernega dela, ki močno pogojuje predvsem mlade rodove. Na tem področju bi se morala bolj angažirati tudi deželna uprave, ki razpolaga z zakonskimi sredstvi in inštrumenti za vplivanje na gospodarsko situacijo v Furlaniji-Julijski krajini. Trst ni otok v razburkanem morju, saj se tudi pri nas vse bolj poznajo učinki splošne krize na področju železarske industrije (glej negotovo usodo ške-denjskega obrata), ladjedelništva, telekomunikacij in še bi lahko naštevali. Na včerajšnjem srečanju ni manjkalo tudi ostrih kritik na račun združenja Finmeccanica, češ da na delovnih mestih vsakodnevno krši osnovne sindikalne in demokratične zaposlenih. Za takšno stanje po mnenju sindikalne zveze Fiom-CGIL nosi odgovornosti tudi Montijeva vlada, ki nemo in pasivno spremlja kršenja sindikalnih pravic ter hoče spremeniti 18. člen delavskega statuta na škodo zaposlenih, kar je po mnenju sindikata nedopustno. MESTNA POLICIJA - 150. obletnica Zagrebški in koroški kolegi na slavju tržaških redarjev V prisotnosti predstavnikov občine ter drugih inštitucij ter številnih občanov je tržaška občinska policija včeraj na Velikem trgu praznovala 150. obletnico ustanovitve. Odločili so se za slovesnost brez pretiranega razkošja, iz spoštovanja do žrtev potresa v Emiliji-Romagni in vseh, ki trpijo zaradi gospodarske krize. Ob uradnih nagovorih in čestitkah je glavno vlogo imela glasba z nastopi treh pihalnih orkestrov: zagrebške, koroške in tržaške občinske policije (na sliki Kroma). tržaški koncert. Kljub temu, da poje ameriški rocker proletarski rock, niso bile cene prav nič ... proletarske: travnik pod odrom 66 evrov, daljna tribuna 88 evrov, stranski tribuni 105 evrov. Odločili so se za najcenejšo, a odru najbližjo varianto: 66 evrov. Ko so se v ponedeljek kasno popoldne pojavili pred stadionom, pa jih je čakalo presenečenje. Okrog stadiona so neznani, očitno ilegalni prodajalci ponujali vstopnice za koncert »pod odrom« po 50 evrov. Kako je mogoče? Navadno so vstopnice na »črni borzi« tik pred koncertom, ob razprodanem koncertu, dražje, ne pa cenejše. Ali so znižali ceno vstopnic, da ne bi ostali z neprodanimi »kartami« v roki in bi tako vsaj nekoliko omilili »izgubo«? Ali pa so si morda zagotovili vstopnice po mnogo nižji ceni od uradne, da bi tudi s »cenejšo« prodajo nekaj zaslužili? Vprašanje je postalo še bolj zagonetno, ko so kraški ljubitelji Spring-steena izvedeli, da so tudi na Krasu nekateri udeleženci koncerta dobili vstopnice za prostor pod odrom po bistveno nižji ceni od uradne: 35 evrov. Podjetje, pri kateremu so zaposleni, jim je ponudilo vstopnico po znižani ceni, kar so, seveda, takoj izkoristili. Tako jih je koncert stal skoraj polovico manj. Zagonetko cenejših vstopnic je skušal pojasniti Luigi Vignando, vodja tiskovnega urada promoterja tržaškega koncerta, videmskega podjetja Azalea Promotion. »V primeru velikih koncertov, kakršen je bil koncert Brucea Springsteena, je predvidena prodaja vstopnic po bistveno znižani ceni za skupine. To velja za "skupinsko prodajo" najmanj 500 vstopnic. Tak je bil primer podjetja Danieli: kupilo je toliko vstopnic in bilo deležno popusta.« »To je izključno marketinška pobuda, povsem zakonita. Tarifa je javna, podobne pobude izkoriščajo ob velikih koncertih tudi drugod po Italiji,« je dodal Vignando. Kar se tiče prodaje »na črno«, je menil, da je »tovrstna metoda neodvisna od organizatorja koncerta.« »Mi smo vsekakor naročili prodajalnam vstopnic, naj prodajo posameznikom po največ šest vstopnic.« Vstopnice za prostor pod odrom so bile razprodane že pred tremi meseci, je sporočil predstavnik Azalee Promotion, ki je bil s koncertom vsesplošno zadovoljen. Za Trst je bil to prvi mednarodni mega-koncert, in mesto se je dobro odrezalo. Priliv iz sosednjih držav je bil velik, pomeni, da lahko postane mesto privlačno tudi za druge tovrstne glasbene pobude. Tudi krajevna organizacija je bila zelo dobra, vse je steklo tekoče, ob odhodu ni bilo večjih zastojev. Dokončni ekonomski račun bo znan šele čez nekaj dni. Stadion Rocco je bil poln, koncert pa ni bil razprodan. Prodanih je bilo 29.800 vstopnic, neprodanih je ostalo 300 mest na tribunah. M.K. 12 Četrtek, 14. junija 2012 KULTURA / NAGRADA - Društvo slovenskih književnih prevajalcev Sovretova nagrajenca letos Branko Gradišnik in Brane Senegačnik Sovretovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, letos ponovno prejmeta dva prevajalca. Branko Gradišnik je bil nagrajen za prevod literarne mojstrovine Bledi ogenj Vladi-mirja Nabokova, Brane Senegačnik pa za dvojezično izdajo slovenskega prevoda Senekovega Ojdipa. Delo Bledi ogenj Nabokova sodi med največje literarne mojstrovine 20. stoletja. Obveljalo je za svojevrsten literarni hi-brid, sestavljen iz predgovora, lirske, ele-gično obarvane pesnitve v štirih spevih v jambskem metru z zaporedno rimo (999 verzov), obsežnega komentarja in indeksa. Zgradba je izjemno kompleksna, jezikovna struktura pa do potankosti premišljena. A kot piše v utemeljitvi Sovretove nagrade, se Gradišnik za razliko od mnogih prevajalcev dela ni ustrašil, niti verznega dela ne, saj je dal "slovenskim stihom priložnost 'dirjati v jambskem ritmu' izvirnika". "Gradišnik je s svojim velikim podvigom, ki meri ambicije in zmogljivosti jezikov, omik in književnosti, ne da bi enkrat samkrat prenehal biti on sam, ponudil slovenskemu bralcu svoj najžlahtnejši dosežek, svoje prevodno življenjsko delo," so presodili člani letošnje komisije. Z Gradišnikom si Sovretovo nagrado deli Senegačnik, klasični filolog, ki je prepesnil Senekovo tragedijo Ojdip. "Prevajalec z imenitnim posluhom za tragiški verz in z žlahtno izbiro besedišča, ki sodobnega bralca nevsiljivo presaja v antični svet, med zle sadove dejanj, kakršne ža-njemo skozi tisočletja, mojstrsko gladi časovno zarezo med davnino in sedanjostjo," Letošnja Sovretova nagrajenca sta Branko Gradišnik (desno) in Brane Senegačnik (spodaj) za prevoda literarne mojstrovine Bledi ogenj Vladimirja Nabokova (prvi) in dvojezično izdajo Senekovega Ojdipa (drugi) piše v utemeljitvi nagrade. Senegačniku pa je kot odličnemu poznavalcu in prevajalcu Senekovih filozofskih spisov v prevodu Ojdipa uspelo razpreti tudi lastni pesniški register, "ki se prilega antični tragediji in njenim etiškim prispodobam. Kljub temu, da ga v dvojezični izdaji zavezuje latinski izvirnik, se ne prepušča pesniški domišljiji, temveč avtorju spretno in prepoznavno sledi s poetično rahločutnostjo, ki se prepleta z dosledno filozofsko nazornostjo." ARHITEKTURA - Jubilej revije Piranesi Zadnja številka posvečena prenovi ljubljanske Opere V prostorih ljubljanske Opere so včeraj predstavili 30. številko revije Piranesi, ki je izšla ob 20-letnici revije. Osrednja tema tokratne publikacije, ki velja za prvo srednjeevropsko revijo za kulturo prostora, je zgodovinski pregled ter prenova SNG Opere in baleta Ljubljana. V Operi bodo v ponedeljek odprli še razstavo Piranesi 20 let. Revija je nastala leta 1992 na pobudo arhitekta Vojteha Ravnikarja, ki je bil tudi idejni vodja in odgovorni urednik revije. Izhodišče za nastanek revije je bil mednarodni arhitekturni simpozij Piranski dnevi arhitekture, ki bo letos obeleževal 30-letnico, je povedal Robert Potokar, ki je od lani glavni in odgovorni urednik revije. Od njenega nastanka revijo soustvarjajo avtorji iz Slovenije in drugih evropskih držav. Prva številka, ki sta jo z Ravnikarjem oblikovala Tomaž Brate in Ranko Novak, je na naslovnici predstavila praško Vilo Müller. Ta je delo arhitekta Adolfa Loosa Adolfa Loosa (1870-1933), ki po Potokarjevih besedah velja za ikono sodobne arhitekture 20. stoletja. Poleg osrednje teme, ki je tokrat posvečena ljubljanski Operi, vsaka številka revije ponuja intervju z relevantnim sogovornikom oziroma strokovnjakom za arhitekturo. Tokrat so za pogovor izbrali priznanega kritika Fran-cesca Dal Coa. Poleg tega vsakič predstavijo tudi sodobno arhitekturno produkcijo srednje Evrope, ki po Potokar-jevih besedah predstavlja "bazen bivše Avstro-Ogrske". Sklepni del revije pa je namenjen slovenskemu sodobnemu oblikovanju. V tokratni reviji so predstavili delo oblikovalke Tanje Pak. Publikaciji so dodane še recenzije knjig. Revija izide enkrat do dvakrat letno pod okriljem neprofitne organizacije Ustanova Fundacija Piranesi. Naslednja številka bo izšla jeseni ob 30. obletnici Piranskih dnevov arhitekture. Revija je napisana v več jezikih in ima tudi številne tuje naročnike. Giovanni Allevi med nastopom v Trstu oktobra 2010 kroma This Machine The Dandy Warhols Alternative rock The End Records, 2012 The Dandy Warhols so spet med nami! Po dolgih štirih letih se ameriški bend vrača z novim glasbenim iz- SLOVENIJA - Drevi koncert na Kongresnem trgu Ljubljana z velikim zanimanjem pričakuje Giovannija Allevija koncertne dvorane, v katerih igra in do katerih ima poseben odnos, ki ga sam Allevi opredeljuje kot »skrivnosten«. Njegove skladbe z učenim in čustvenim jezikom skicirajo kanon nove klasične sodobne glasbe. Ta jezik se distancira od dodekafonske, minimali-stične prakse, da bi okrepil novo evropsko ritmično in melodično moč, temelječo na obliki klasične tradicije v povezavi z zvoki sedanjosti. Allevijeva glasba si prizadeva, da bi bila ogledalo današnje večplastne, večetnične družbe in da bi izražala »nevarno osamljenost skladatelja«. Klavir ceni kot sredstvo za izražanje zaradi »bližine duši, čustvom in adrenalinu«. Allevi je zaradi svojih intelektualnih prizadevanj, da bi v Italiji in Evropi opredelil novo sodobno klasično glasbo, deležen odličnih kritik in uživa spoštovanje ne samo v svetu umetnosti in kulture, temveč tudi osebnosti, kot so italijanski predsednik Giorgio Napolitano, papež Benedikt XVI., nobelovec Mihail Gorbačov in številni drugi. Med najnovejšimi in najuspešnejšimi so otvoritveni koncert njegove ameriške turneje v newyorškem Carnegie Hallu, solistični koncert v neapeljskem gledališču San Carlo na Piazza del Plebiscito, kjer je igral pred enajsttisočglavim občinstvom, in koncert 1. septembra 2009 v areni v Vero-ni, kar je bil zgodovinski dogodek, ki so ga poimenovali Woodstock sodobne klasične glasbe. Na tem koncertu je Al-levi dirigiral svojo simfonično glasbo, ki jo je izvajal All Stars Orchestra (orkester 90 glasbenikov, izbranih iz najboljših svetovnih glasbenih ansamblov) pred 12.000 poslušalci. Založba Sony Music je ta koncert izdala na ce-deju/devedeju. Vredno je omeniti tudi Allevijev koncert v Prepovedanem mestu v Pekingu med olimpijskimi igrami leta 2008. Takrat je maestro dirigiral kitajskemu filharmoničnemu orkestru, ki je njegovo glasbo imenitno izvedel. Allevi nikoli ni opustil svoje velike ljubezni - klavirja. Z njim se je na oder vrnil leta 2010. Takrat je izvedel serijo solističnih koncertov v Švici, Kaliforniji in na Japonskem, jih zelo uspešno nadaljeval v Italiji in se leta 2011 podal še v nekatera velika evropska mesta. Na turneji Alien World Tour je predstavil svoj najnovejši album z neobjavljeno skladbo za klavir Alien (Bizart/Sony Music, zlata plošča) in najbolj priljubljenimi skladbami. Alle-vi je tudi uspešen pisatelj. delkom This Machine, ki je sicer nekoliko drugačen od prejšnjih. Skupino, doma iz Portlanda, sestavljajo pevec in kitarist Courtney Taylor-Taylor, drugi kitarist Peter Holmstrom, pianistka Zia McCabe in bobnar Brent DeBoer. Fantje so se tokrat odločili za malo bolj temačne in originalne komade. Kdor se spominja svetovne uspešnice Bohemian Like You, s katero je zasedba leta 2000 zaslovela na svetovni ravni, bo verjetno razočaran. Komad so predvajale kratko malo vse radijske postaje, vrteli so ga številni dj-ji, večkrat pa smo ga zasledili tudi na televiziji, kot glasbena kulisa tega ali onega spota. Nova plošča namreč ne vsebuje takih komadov, ki bi se poslušalcu takoj vtisnili v spomin, a nič zato. Fantje so album This Machine izdali proti koncu aprila s pomočjo neodvisne glasbene založbe The End Records. Sestavlja ga enajst pesmi za malo več kot štirideset minut glasbe. Najprej je na vrsti neke vrste noise - pop komad Sad Vacation, kjer pridejo na dan tudi sintetizatorji zvoka, ki bodo prisotni še v marsikateri pesmi. Z naslednjo The Autumn Carnival je jasno, da je spomin na osemdeseta leta še vedno živ, nekoliko hitrejši in bolj vesel pa je komad Enjoy Yourself. Alternative Power to The People je čisto instrumentalna glasba, s hitrim bas-ritmom, distorzijami kitar in elektronskimi efekti, neke vrste electro-punk komad! Povsem drugačna je naslednja, umirjena Well They're Gone, medtem ko se s komadom Rest Your Head vračamo k ritmom iz osemdesetih. V zanimivem intermezzu 16 Tons so na vrsti trobente in saksofoni, plošča pa se nato bliža h koncu z indie-pop komadom I Am Free, psihedelično balado Don't Shoot She Cried in zadnjo, dolgo Slide. Rajko Dolhar Ljubljana bo drevi gostila edinstven glasbeni dogodek. Na Kongresnem trgu bo v sklopu svoje svetovne turneje Alien nastopil mladi, a že zelo uveljavljeni italijanski pianist Giovanni Allevi, ki ga mnogi imajo za »enfant terrible« italijanske in evropske glasbene scene. Velja za neke vrste reformatorja sodobne klasične glasbe, ki na svojo umetnost in splošno na svet gleda z očmi otroka. Na odru navadno nosi kavbojke in teniške copate, pa ne zato, ker bi hotel spreminjati zunanjo podobo klasičnega glasbenika, temveč, da bi čutil, da je to res on. S tem občutkom želi osvojiti tudi poslušalce. Zanima ga le glasba, vse drugo je zanj postranskega pomena. Allevi je v Italiji postal že družbeni fenomen. Koncert, ki je brezplačen, se bo pričel ob 21. uri. Zanj vlada zelo veliko zanimanje, pobuda pa sodi v sklop prireditev Junij v Ljubljani. Giovanni Allevi je izjemen umetnik z izredno intelektualno in glasbeno predanostjo. Je pianist, skladatelj in dirigent, ki je z odliko diplomiral iz klavirja in kompozicije, prav tako pa tudi iz filozofije (njegova disertacija ima naslov Praznina v sodobni fiziki). Tako je Allevi postal - kot omenjeno - družbeni fenomen (enfant terrible) ki je s svojim talentom in karizmo presenetil glasbeno akademijo. Postal je del ima-ginarija novih generacij, ki polnijo / SVET Četrtek, 14. junija 2012 13 DOLŽNIŠKA KRIZA - Predsednik Evropske komisije v Evropskem parlamentu Barroso: Ponekod se še ne zavedajo resnosti krize v območju Evropska komisija bi lahko predloge za vzpostavitev bančne unije predstavila jeseni STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Evropskem parlamentu v Stras-bourgu poudaril, da se nekatere evropske države še ne zavedajo v celoti, kako resna je kriza v območju evra in kako nujna je implementacija določenih ukrepov. Kot je povedal, bi lahko komisija predloge za vzpostavitev bančne unije predstavila jeseni. Barroso je v luči vse višjih stroškov zadolževanja, s katerimi se v zadnjih dneh soočata Španija in Italija, opozoril, da se "nahajamo v težkih trenutkih", poroča nemška tiskovna agencija dpa. Potem ko je Španija zaprosila za pomoč območja evra, je začelo namreč vlagatelje skrbeti, kako bo obvladala svoj vse višji javni dolg, pojavile pa so se še špekulacije, da bo šla po poti Španije tudi Italija. Kot je poudaril Barroso, smo priča primerom, ko na države negativno vplivajo tudi dogodki, na katere nimajo nobenega vpliva. Ti dogodki po njegovih besedah lahko prizadenejo tudi tiste, ki so v spopadu s krizo na pravi poti in sprejemajo potrebne reforme. "Razumeti moramo, da imamo sistemski problem, zato moramo oblikovati vizijo, kam je treba iti, in zelo konkreten načrt, kako priti do tja," je pozval. "Nisem prepričan, da je dovolj zavedanja o resnosti položaja," je dodal. Pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Grčiji, od izida katerih bo odvisno, ali bodo Atene izpolnile dane zaveze za finančno pomoč območja evra in Mednarodnega denarnega sklada, je opozoril, da je resnost položaja v evrskem območju tudi socialne narave. "V nekaterih državah smo priča zaskrbljujočemu razvoju," je ocenil. Pri tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izpostavil povečevanje revščine in socialnega izključevanja. Barroso je povedal še, da bodo na vrhu EU konec junija predstavljene sheme za poglobitev gospodarske integracije območja evra. "To bo začetek, ne konec procesa," je pojasnil. Sporočilo voditeljev, da podpirajo večjo integracijo, pa je potrebno dati že sedaj, je izpostavil. "Brez zaupanja trgov v trdnost gospodarske in denarne unije so naše prej do novice možnosti omejene," je poudaril. Po njegovih besedah je zato okrepitev integracije na področjih od proračuna do davčne politike in na koncu skupnega zadolževanja neizogibna. Komisija je predstavila že več predlogov za spopad s krizo, ki pa so v nekaterih državah z evrom, zlasti v Nemčiji, naleteli na dvome. Med temi predlogi so skupne evrske obveznice, s katerimi bi znižali stroške zadolževanja ranljivih držav z evrom, in ustanovitev bančne unije. Načrt za slednjo vključuje evropsko shemo garancij za bančne vloge in rešilni sklad, ki bi ga polnile dajatve finančnih institucij. Barroso je evropskim poslancem povedal še, da bo komisija verjetno lahko predloge za bančno unijo predstavila do jeseni. Španski premier Mariano Rajoy je sicer EU po pisanju dpa že pozval, naj čim prej pristopi k poglabljanju integracije fiskalnega in bančnega sektorja. Jose Manuel Barroso ansa Kot je včeraj povedal v španskem parlamentu, je o tem pisal Barrosu in predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu. Napovedal je še, da bo to vprašanje odprl tudi na vrhu z Nemčijo, Francijo in Italijo, ki bo 22. junija. Rajoy in španski gospodarski minister Luis de Guindos sta včeraj v Madridu spregovorila tudi o reševalnem svežnju za Španijo, ki naj bi znašal do 100 milijard evrov. Pri tem sta zatrdila, da za španske davkoplačevalce ne bo prinesel stroškov. Predsednik vlade je dodal, da je pomoč ta trenutek zelo pomembna in da predstavlja prioriteto. Španski časnik El Mundo sicer poroča, da bo Španija sredstva začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) prejela po triodstotni obrestni meri, kar bi pomenilo občutno nižjo zadolžitev od tiste na kapitalskih trgih. Država naj bi posojilo odplačevala 15 let, z odplačevanjem pa naj bi začela leta 2017. Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna Amadeu Altafaj je medtem včeraj v Bruslju zatrdil, da pogoji posojila Španiji še niso določeni oz. da o njih še niso razpravljali. (STA) FRANCIJA - Valerie Trierweiler vs. Segolene Royal Hollande tarča kritik zaradi tvita svoje partnerke www.primorski.eu] PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande se je včeraj soočil s prvim resnejšim političnim napadom, odkar je aprila zasedel Elizejsko palačo. Le nekaj dni pred drugim krogom parlamentarnih volitev v Franciji skušajo namreč njegovi desno usmerjeni nasprotniki izkoristiti sporen tvit njegove partnerke. Neuradna francoska prva dama Valerie Trierweiler je v torkovem zapisu na družbenem omrežju Tweeter zaželela srečo socialističnemu "odpadniku" Olivieru Falorniju, ki se bo v nedeljskem drugem krogu parlamentarnih volitev v kraju La Rochelle za poslanski sedež spopadel s Segolene Royal, nekdanjo Hollandeovo partnerko in materjo njunih štirih otrok. Hollande je na omenjenih volitvah že pred tem javno podprl Royalovo. "Zaradi te afere sta naša država in naš predsednik predmet posmeha. To je groteskna, smešna situacija, ki šibi položaj šefa države," je za radio Valerie Trierweiler (levo) in Segolene Royal France Inter ocenil Eric Ciotti iz des-nosredinske stranke UMP. Slišati je celo pozive, da bi bilo treba sprejeti nov zakon, ki bi urejal vlogo prve dame. Vodja UMP Jean-Francois Cope je sicer ocenil, da gre za nepomemben pripetljaj, ki ne bi smel odvrniti pozornosti od bistvenih stvari, kot so volitve in kriza. Tvit pa kritizirajo tudi francoski mediji in ocenjujejo, da gre za "zadrego", ki lahko škodi socialistom. "Francoski prvi spodrsljaj" piše na naslovnici dnevnik Liberation in doda- ja, da je Trier-weilerjeva postavila predsednika v "neprijeten položaj". Desno usmerjeni Le Figaro gre korak dlje in meni, da je omenjeni tvit zasejal "osuplost in zmedo" v Hollandeovi Socialistični stranki in bo imel "hude posledice". Rivalstvo med sedanjo in bivšo Hollandeovo partnerko je že dolgo predmet številnih ugibanj v Franciji. Hollande je na primer lojalno stal ob Royalovi, ko se je ta na predsedniških volitvah leta 2007 neuspešno spopadla s sedaj bivšim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem iz vrst UMP. Obenem naj bi bil že od leta 2005 v razmerju s Trierweilerjevo, sicer dvakrat ločeno 47-letno novinarko in materjo treh otrok. (STA) V bombnih napadih v Iraku več kot 70 mrtvih BAGDAD - Irak je včeraj pretreslo več usklajenih bombnih napadov, v katerih je bilo ubitih več kot 70 ljudi, večinoma šiitov, okoli 200 je ranjenih. Oblasti opozarjajo, da utegne število smrtnih žrtev še narasti. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da se je v Iraku včeraj zgodilo najmanj 42 napadov. V 18 primerih je šlo za bombni napad, v 18 za eksplozijo avtomobila bombe, v šestih pa za streljanje. Na območju Bagdada so med šiitskim romanjem v spomin na smrt Muse Kadima, sedmega od 12 v šiitskem islamu globoko spoštovanih imamov, v razmahu nekaj ur eksplodirali najmanj štirje avtomobili bombe. Pri tem je bilo ubitih 28 ljudi, 53 jih je bilo ranjenih. O dveh eksplozijah avtomobilov bomb poročajo tudi iz mesta Hila, 95 kilometrov južno od iraške prestolnice. Ubitih je bilo 20 ljudi, 51 je ranjenih. V pokrajini Bakuba 60 kilometrov severno od Bagdada je bilo v eksplozijah desetih bomb ubitih deset ljudi, 49 pa jih je bilo ranjenih. Najmanj dva človeka pa sta izgubila življenje v Kirkuku, kjer so eksplodirali trije avtomobili bombe. Mubarakovo zdravstveno stanje nekoliko boljše KAIRO - Nekdanjemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku, ki v bolnišnici v zaporu Tora v bližini Kaira prestaja dosmrtno zaporno kazen, se je zdravstveno stanje rahlo izboljšalo, a še vedno zavrača zaporniško hrano in ne zaupa svojim zdravnikom. Neimenovani predstavniki zapora so povedali, da je strmoglavljeni predsednik pojedel samo jogurt in spil sok, ki so mu ga prinesli obiskovalci, tako da mu hrano in tekočino dovajajo in-travenozno. Njegova sinova Alaa in Gamal, ki v zaporu čakata na začetek sojenja, sta ob njem v intenzivnem oddelku zaporniške bolnišnice. V vesolje poletel nov rentgenski teleskop NEW YORK - Zasebno podjetje Orbital Sciences Corporation (OSC) je včeraj v sodelovanju z ameriško vesoljsko agencijo Nasa poslalo v vesolje nov orbitalni rentgenski teleskop za opazovanje črnih lukenj. Teleskop so izstrelili iz zraka s trebuha tovornega letala nad Maršalovim otočjem. Teleskop z imenom "Jedrski spek-troskopični teleskopski razpored" (NuSTAR) se bo v vesolju držal pri življenju s pomočjo sončne energije. V vesolje, kjer bo raziskoval fenomene črnih lukenj in druge pojave po eksplozijah velikih zvezd, ga je ponesla raketa pegaz LX. Teleskop ima 133 ogledal. (STA) ZDA - Šlo naj bi za dober znak za predsedniške volitve Demokrati ubranili kongresni sedež ustreljene Gabrielle Giffords iz Arizone NEW YORK - V sedmih ameriških zveznih državah so v torek potekale strankarske volitve za izbiro kongresnih kandidatov, največ pozornosti pa so vzbujale nadomestne volitve za zvezni kongres v osmem okrožju Arizone, ki ga je januarja izpraznila demokratka Gabrielle Giffords. Giffordsovo je 8. januarja lani v Tuc-sonu hudo ranil 22-letni Jared Lee Lough-ner, ki je med strelskim napadom pobil šest ljudi, več pa ranil. Kongresnica je strel v glavo čudežno preživela in po nekaj mesecih terapije spet stopila na noge. Formalno je ostala v kongresu in lani poleti celo prišla v Washington na eno od glasovanj. Njen napadalec je končal na duševnem zdravljenju. Januarja letos je odstopila s položaja in za izpraznjeni sedež sta se potegovala njen direktor urada v Arizoni Ron Barber, ki je bil prav tako ranjen v strelskem napadu, ter njen republikanski nasprotnik iz leta 2010, 30-letni nekdanji marinec Jesse Kelly. V republikanskem okrožju, kjer je leta 2008 nasprotnik Baracka Obame John McCain Ron Barber ansa dobil 53 odstotkov glasov, je slavil demokrat Barber z 52 odstotki proti 46, kar je večja razlika kot iz leta 2010. Kelly je s pomočjo nacionalne stranke skušal iz volitev ustvariti referendum o predsedniku Obami, Barber pa se je osredotočil na lokalna vprašanja in prepričevanje vse večjega števila upokojencev v okrožju, da jim bo Kelly privatiziral zvezne pokojnine. Demokrati so sedaj navdušeni in napovedujejo, da je izid v Arizoni napoved za november, ko bodo republikancem vzeli večino v predstavniškem domu. Republikanci Obame več ne omenjajo, ampak trdijo, da je Barber zmagal zaradi tragedije. V Virginiji se bosta novembra na volitvah za zvezni senat pomerila nekdanja guvernerja, republikanec George Allen in demokrat Tim Kaine, ki sta na strankarskih volitvah v torek ugnala vso konkurenco. Allen je pred leti odstopil od kampanje zaradi ogorčenja, ker je demokratskega "vohuna" na svojem zborovanju ozmerjal z rasističnim vzdevkom. V Severni Dakoti sta si strani prav tako izbrali senatna kandidata, bolj odmeven pa je bil izid referenduma glede vzdevka košarkarskega moštva Univerze Severna Dakota. Volivci države so se odločili, da je treba ime "bojeviti siouxi" umakniti, ker žali čustva do-morodnih Američanov. Strankarske volitve za senat so potekale tudi v Arizoni, v državi Maine sta stranki izbrali kandidata za izpraznjeni sedež republikanke Olympie Snowe, v Arkansasu in Južni Karolini pa so potekale lokalne volitve. (STA) SIRIJA - Rasmussen proti intervenciji Za režim in opozicijo ni državljanske vojne DAMASK - Sirsko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da v Siriji ne poteka državljanska vojna, temveč da se borijo proti "teroristom". Ob tem je izrazilo presenečenje nad izjavami vodje mirovnih misij ZN Hervea Ladsousa. Tudi sirska opozicija je zavrnila njegove trditve, da v Siriji poteka državljanska vojna. Šef mirovnih misij ZN Lad-sous je v torek izjavil, da bi razmere v Siriji lahko označili za državljansko vojno, saj se nasilje stopnjuje, režimske sile pa poskušajo ponovno prevzeti nadzor nad "velikimi kosi ozemlja", ki so jih zavzeli opozicijski uporniki. "Govorjenje o državljanski vojni ni skladno s stvarnostjo. To, kar se dogaja v Siriji, je vojna proti oboroženim terorističnim skupinam, ki so se zarotile proti prihodnosti sirskega ljudstva," je v odzivu na izjave Ladsousa zapisalo sirsko zunanje ministrstvo. Tudi sirska opozicija se ne strinja s trditvami, da v državi poteka državljanska vojna. "Takšne izjave izenačujejo morilca in žrtev ter zanikajo vse pokole, ki jih je zagrešil Asadov režim," je v sporočilu poudarila opozicijska Splošna komisija sirske revolucije, ki dodaja, da Sirci zahtevajo le svobodo in dostojanstvo. "Znova potrjujemo, da se bo naša miroljubna revolucija in samoobramba nadaljevala" do padca režima predsednika Bašarja al Asada, še sporoča opozicijska organizacija. Po navedbah sirske opozicije je bilo v 15 mesecih nasilja v Siriji ubitih najmanj 14.100 ljudi, od tega večina civilistov. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pa je v pogovoru z avstralskimi novinarji včeraj dejal, da vojaško posredovanje v Siriji ni prava pot, kljub temu, da je vodja mirovnih operacij Združenih narodov Herve Ladsous ocenil, da v državi že divja državljanska vojna. (STA) 1 4 Četrtek, 14. junija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it GORICA - Policija s pomočjo novogoriških kriminalistov prijela slovenski par Goriškim odvisnikom na dom dostavljala mamila Nenad Vidovic star znanec italijanskih varnostnih organov, njegove soproge pa doslej še niso obravnavali Nenad Vidovic Lara Gregorčič Slovenski zakonski par je mamilo dostavljal goriškim odvisnikom na dom. Agenti letečega oddelka policije iz Gorice so aretirali slovenska zakonca - 29-letnega Nena-da Vidoviča in 20-letno Laro Gregorčič Vidovic -, ki so ju minulega oktobra zalotili, medtem ko sta na dom dostavila heroin nekemu goriškemu odvisniku, sicer staremu znancu policije. Tako se je začela preiskava proti obema osumljencema iz Nove Gorice, ki sta pogosto prehajala nekdanjo mejo in dobavljala mamila osebam, že znanim policiji. Nenad Vidovič je bil v Italiji v preteklosti že večkrat obravnavan zaradi različnih primerov kaznivih dejanj, ki so se nanašala na nezakonito priseljevanje, zoper premoženje ali pa na nedovoljene droge. Njegove soproge pa italijanski varnostni organi doslej še niso obravnavali. Na podlagi dokaznega gradiva, ki je prišlo na dan med preiskavo, je namestnica državnega tožilca Valentina Bossi pri sodniku za predhodne preiskave zanju zahtevala pripor. Dvojica je bila tako v minulih dneh aretirana, moški se nahaja v goriškem, ženska pa v tržaškem priporu. Iz goriške kve-sture so še sporočili, da so jim pri reševanju tega primera bili v veliko pomoč novogori-ški kriminalisti, s katerimi tudi sicer dobro sodelujejo. Tudi na novogoriški policijski upravi potrjujejo sodelovanje pri tem primeru ter da so Nenada Vidoviča tudi sami že imeli v obravnavi zaradi nekaterih kaznivih dejanj. Vidovič je bil aktiven zlasti v času velikega dotoka ilegalnih priseljencev, na račun katerega je služil. Italijanski karabinjerji so ga prijeli jeseni leta 2003 v Gorici, ko je pomagal pri ilegalnem vstopu v Italijo srbskemu in albanskemu državljanu. Pred tem je že bil v priporu zaradi enakega kaznivega dejanja in je bil le nekaj dni pred ponovno aretacijo izpuščen na prostost. Vidoviča, ki je bil na kolesu, so opazili v Ulici Giustiniani, ko je nezakonitima priseljencema nakazoval smer proti jugu mesta, domnevno proti postaji. Ob nastopu karabinjerjev je reagiral napadalno in povzročil tudi nekaj telesnih poškodb podčastniku. Ko so ga obvladali, so ga pospremili v zapor. Iz dejstva, da so ga ponovno prijeli med nezakonitimi posli v Gorici, lahko sklepamo, da mu »čezmejni« kriminal očitno leži. (km, ur) GORICA - Včerajšnji sklep Gherghettovega odbora Pokrajina uradno priznava istospolne partnerske zveze Goriška pokrajina namerava tudi uradno priznati istospolne partnerske zveze. Sklep je včeraj odobrila uprava s predsednikom Enricom Gherghetto na čelu v sklopu prizadevanj proti diskriminaciji oz. za priznavanje enakih pravic vsem državljanom. V sklepu lahko namreč preberemo, da je naloga pokrajinske uprave tudi ta, da zagotavlja vsem državljanom iste civilne in socialne pravice, ne glede na njihovo spolno nagnjenje. Istospolne zveze, se pravi zveze med geji in lezbijkami, so v današnjem svetu že danost, kljub temu, da marsikdo pred dejstvom raje zatisne oči in si zamaši ušesa. Istospolni partnerji pa so diskriminirani tudi s strani države, ki jim ne priznava, da bi se lahko poročili in uživali enako pravno oz. socialno varstvo kot klasični, heteroseksualni pari. Kdor bi si želel priznanja zveze z istospolnim partnerjem, bo na Pokrajini po novem lahko zaprosil za brezplačno potrdilo (sicer brez vsakršne zakonske vrednosti), ki ga bo podpisal sam predsednik ali njegov namestnik po srečanju s parom. Zanj bodo lahko zaprosili vsi polnoletni člani skupnosti, proš- nje pa bodo na Pokrajini sprejemali tudi po elektronski pošti. Goriška pokrajina se s tovrstnim naprednim in pogumnim sklepom pridružuje državni mreži javnih uprav, ki si prizadevajo za boj proti diskriminaciji zaradi spolne usmeritve RE.A.DY. Obenem se s sklepom obvezuje, da bo spodbudila sodelovanje s krajevno skupnostjo lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) in na tak način tudi ovrednotila njene aktivnosti in pripomogla k razvoju vzgojnih smernic. To pa še ni vse. V sklepu, ki so ga včeraj sprejeli člani pokrajinskega odbora, najdemo tudi poziv italijanskemu parlamentu, naj ukrepa podobno oziroma naj ne zavlačuje s postopkom glede poroke med istospolnimi, ki mora biti priznana tako kot zveza med moškim in žensko. Italija potrebuje ustrezno zakonodajo, ki ne bi istospolnih zvez postavljala na manjvreden položaj od tistih klasičnih. Nihče ne bi smel biti prikrajšan za pravice zaradi svoje spolne usmerjenosti namreč. Kdo ve, ali bo sklep izzval običajne polemike ... Enrico Gherghetta bumbaca GORICA - Opozicija vložila resolucijo v občinskem svetu Zaščitimo zdravstvo! Poziv za ohranitev avtonomije goriškega zdravstvenega podjetja in storitev za državljane Občinski svet ne more več zavlačevati: enkrat za vselej se mora izreči o ohranitvi avtonomije goriškega zdravstvenega podjetja in seveda vseh njegovih zdravstvenih storitev za državljane. Zahtevo je včeraj izrazil občinski svetnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki je z ostalimi svetniki opozicije vložil predlog resolucije na temo zdravstva, o kateri naj bi se v prihodnjih 20 dneh izrekel občinski svet. Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine se je namreč pred meseci znova znesla nad Goriško, ko je njen predsednik Ren-zo Tondo napovedal reorganizacijo deželnega zdravstva in posledično ukinitev goriškega zdravstvenega podjetja oz. njegovo združitev s tržaškim. Cingolani je pre- pričan, da gre za kršenje pravic goriških prebivalcev, ki jih nihče ne ščiti, predvsem občinska uprava ne. Resolucija vključuje tudi poziv goriškemu županu Ettoreju Ro-moliju, naj poseže pri pristojnih inštituci-jah, predvsem pa pri predsedniku Tondu, da zaščiti avtonomijo in zlasti kakovost goriške zdravstvene ustanove. Resolucija predvideva tudi ohranitev dosedanjih zdravstvenih okrajev in centrov za duševno zdravje, ob tem pa zahteva tudi preureditev obstoječih kriterijev za financiranje zdravstvenih podjetij: ravno goriško je namreč večkrat v težavah zaradi pomanjkanja osebja in primernih zdravstvenih storitev. Med glavnimi zahtevami je tudi čimprejšnja ureditev primernega sede- ža za center za duševno zdravje, ponovna usposobitev oddelka za nuklearno medicino, optimiziranje pogojev za trombolizo, sprememba delovnega časa okenc za preventivo v Gorici in v gornjeposoškem zdravstvenem okolišu, ohranitev porodnišnice v Gorici in morda ureditev enotnega oddelka za mamice in dojenčke tako v Gorici kot v Tržiču. Sedaj je na potezi župan Romoli, ki bo moral čim prej sklicati srečanje z ostalimi župani z Goriškega ter izredno sejo občinskega sveta, na katero bi bili vabljeni tudi generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli, generalni zdravstveni direktor FJK Gianni Cortiula in seveda Renzo Tondo. GORICA - Zdravstvo »Romoli sokriv za ukinitev podjetja« Izbira deželne, desnosredinske vlade, da ukine avtonomijo goriškega zdravstvenega podjetja in ga priključi tržaškemu je neopravičljiva, nesmiselna in povsem skregana z zdravo pametjo, a ji kljub vsemu nihče z goriške občine ne oporeka. Deželni svetnik Stranke komunistične prenove Roberto An-tonaz je novinarjem na včerajšnjem srečanju jasno povedal, kaj ga pri tem najbolj moti. Dejansko je mislil namreč na župana Ettoreja Romolija, ki se še ni in morda se sploh noče opredeliti. Sicer je Romoli jutri sklical srečanje z vsemi deželnimi svetniki iz goriškega okrožja, da bi se z njimi pogovoril o tem oz. izvedel za njihove ideje in jih nato posredovati dalje še ostalim županom z Goriškega. »Nemogoče se mi zdi, da se Ro-moli glede tega ni postavil proti izbiram "politično sorodnih" na deželi, saj gre navsezadnje za eno izmed temeljnih uslug, ki jih državljanom mora ponujati goriški teritorij,« je ocenil Antonaz in Romolija opredelil kot sokrivca. Po njegovem mnenju bi se moral župan distancirati od Ljudstva svobode oziroma vsaj zamrzniti članstvo v njem. Svetniki leve sredine se jutrišnjega srečanja ne bodo udeležili, saj se ne strinjajo z deželno direktivo, ki stremi samo za finančnim varčevanjem in se za izboljšanje zdravstvenih uslug za prebivalce sploh ne zmeni, je dodal svetnik Demokratske stranke Franco Brussa. Goriško zdravstvo je že dalj časa pod udarom, saj so v splošni brezbrižnosti ukinili že več oddelkov medicine za delo. »Zupan Romoli ni prisluhnil zahtevam in potrebam ljudi, pač pa se je pokoril ukazom stranke.« Oba svetnika sta včeraj pojasnila, da ne gre pri tem za strankarsko obrekovanje, pač pa za zahtevo po nudenju najosnovnejših zdravstvenih uslug ljudem. Ideja o ureditvi samo treh deželnih zdravstvenih podjetij pa je po njihovem mnenju neos-novana, saj bi združitev krepko skrčila budžet, tako da bi bile posledično ukinjene nekatere storitve in zmanjšalo bi se tudi število zaposlenih. Roberto Antonaz Franco Brussa NOVA GORICA - Iščejo goljufa Ničvredna verižica jo je stala več sto evrov Dva moška sta sredi belega dneva gladko speljala na limanice 76-letno gospo Dva moška sta v torek na no-vogoriškem Bevkovem trgu sredi belega dneva gladko speljala na lima-nice 76-letno gospo. Moška sta pristopila do nje in ji dejala, da sta ravnokar na tleh našla zlato verižico, ki je po njuni oceni vredna okoli 1.800 evrov. Predlagala sta ji, da si vrednost verižice razdelijo, nakit pa da lahko potem obdrži ona. Novogoričanka je na to pristala, šla na banko, dvignila več sto evrov in jih izročila neznancema. Moška sta nato odšla neznano kam, ženska pa je nato šla v zlatarno, da bi preverila vrednost verižice. Tam pa jo je čakal hladen tuš: verižica ni bila zlata, šlo je za ničvreden ponaredek iz rumene kovine. Opeharjena gospa je nato dogodek prijavila policiji in opisala neznanca. Stara sta približno 50 let, govorila sta srbohrvaško. Eden od njiju je visok okoli 180 centimetrov, svetlejših las, nosil je rumeno majico s kratkimi rokavi in jeans hlače. Drugi moški je manjši, meri približno 160 centimetrov, oblečen je bil v tanko usnjeno jakno in jeans hlače. Policija naproša vse morebitne očividce, da pokličejo interventno številko novogoriške policije ali najbližjo policijsko postajo. (km) GORICA - Karabinjerji prijeli »stara znanca« Kradla v mesnici Iz blagajne pobrala 200 evrov - Mesar preprečil pobeg tatice in omogočil izsleditev partnerja V Gorici so prijeli tatova, ki jima pobrala 200 evrov. Ko je gospodar zaje spodletela kraja v mesnici. V torek slišal sumljiv ropot v trgovini, je planil popoldne so na goriškem poveljstvu navzdol in tatici prestregel beg. Ne-karabinjerjev prejeli klic iz mesnice v mudoma je poklical na interventno šte-mestnem središču, v stranski ulici vilko 112. V nekaj minutah se je na kraj Verdijevega korza; šlo naj bi za mesnico pripeljala karabinjerska patrulja. Agen-v Ulici Crispi, česar pa niso uradno po- ti so prevzeli tatico, na podlagi mesar-trdili. Poklical je gospodar, potem ko je jevega opisa pa so kmalu ugotovili tu-ugotovil, da sta mu tridesetletna Go- di identiteto njenega partnerja, saj sta ričana - moški in ženska - ukradla iz oba stara znanca varnostnih organov blagajne gotovino. ravno zaradi vpletenosti v kraje. V krat-Med rednim delovnim časom sta kem jim je uspelo izslediti pobeglega tatova vstopila v mesnico in izkoristi- tatu. Po obrednem preverjanju so zola začasno odsotnost gospodarja, ki se per Goričana vpisali kazensko ovadbo; je zaradi dela zadržal v prostorih nad z njima se bo odslej ukvarjalo državno Aretacijo so opravili karabinjerji mesnico. Odprla sta blagajno in iz nje tožilstvo goriškega sodišča. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 14. junija 2012 15 GORICA - Skupščina delničarjev KB 1909 v Kulturnem domu Kljub gospodarskim napetostim 17-odstotna rast čistega dobička Delničarji sprejeli sklepa o dokapitalizaciji in dvotirnem upravnem sistemu - Izvoljen je bil nov nadzorni svet V goriškem Kulturnem domu sta bili v torek izredna in redna skupščina delničarjev finančne družbe KB 1909. Izredno sejo je upravni odbor sklical predvsem zaradi nekaterih sprememb, ki jih družbi narekujejo zakoni in o katerih so se morali delničarji seveda izreči, medtem ko je redni del predvideval v glavnem predstavitev lanskega poslovanja, na katerega so vplivale napete gospodarske razmere, kar se je v bilanci tudi poznalo. LANSKO POSLOVANJE Finančna delniška družba KB 1909 je lansko poslovanje zaključila z 1.642.473 evrov čistega dobička, kar predstavlja v primerjavi z letom prej kar 17-odstotno povečanje, medtem ko je bil čisti izid Skupine KB 1909 v konsolidirani bilanci negativen (- 963 tisoč evrov). Predsednik upravnega odbora družbe Boris Peric je pojasnil, da je tak rezultat posledica razmer na specifičnih trgih nekaterih družb, saj sestavlja Skupino KB 1909 danes 34 podjetij za skupnih 442 zaposlenih. Negativni so bili predvsem rezultati na področju kave in distribucije tujega tiska, nekoliko nižji pa so bili poslovni izidi tudi na nepremičninskem področju, medtem ko je medicinski sektor zelo dobro posloval in ohranil stabilen promet, ravno tako elektronski in finančni sektor. Na skupščini je bil odobren tudi predlog o porazdelitvi dobička: nekaj čez 82 tisoč evrov bo šlo v zakonsko rezervo, 575 tisoč bo družba izplačala za dividende, nekaj čez milijon evrov pa bo namenila izrednim rezervam. STRATEŠKI NAČRT 2012-2016 Predsednik Boris Peric je zbranim delničarjem ponudil vpogled v strateški načrt za obdobje 2012-2016, ki predvideva razvoj oz. preoblikovanje sistema družbe od finančnega do industrijskega holdinga z vlogo strateškega usmerjanja in nadzora družb v Skupini KB 1909. Poslovanje bo preusmerjeno v specifične segmente na podlagi novih strateških in Boris Peric, Marija Marc in Mitja Bauzon za govorniško mizo Kulturnega doma (levo), delničarji na skupščini (desno) bumbaca SPREMEMBA IMENA IN DELOVANJA Lani se je spremenil zakon o finančnih družbah, ki predvideva, da naziv »finančna« lahko uporabljajo samo tiste družbe, ki se ukvarjajo s kreditiranjem in finančnim poslovanjem z javnostjo. Ker Skupina KB 1909 ne posluje z občani, ampak samo v okviru skupine povezanih podjetij, mora to kvalifikacijo umakniti - odslej bo samo Del- Predsednik uprave Boris Peric je napovedal ukinitev dejavnosti družbe KB Finance, se pravi načrt dezinvesticije (kakih 20 milijonov evrov), in hkrati iskanje poslovnih priložnosti oziroma naložb v nove strateške sektorje naložbenih smernic v luči konsolidacije in nadaljnje rasti. Pri tem je Peric opozoril na ukinitev dejavnosti družbe KB Finance, se pravi na načrt dezinvestici-je (kakih 20 milijonov evrov) in hkrati na iskanje poslovnih priložnosti oz. naložb v nove strateške sektorje. Za tako pomemben korak pa je potrebna dokapitalizacija, ki so jo v torek delničarji tudi sprejeli, in izdaja novih obveznic z namenom konsolidacije finančnih virov. Pri tem računajo tudi na sprostitev negativnih rezerv kapitala, ki izhajajo iz izgube vrednostnih papirjev v prejšnjih poslovnih dobah. Cilj pa je seveda dolgoročno povečanje vrednosti družbe - naložbe bodo povečale donosnost, kapital naj bi v tem obdobju po napovedih presegel 50 milijonov, razmerje med njim in zadolženostjo pa bi se zmanjšalo na 0,5%, pri tem pa bi se vrednost delnic dvignila. niška družba KB 1909. Sprememba imena pa zahteva tudi preoblikovanje družbene dejavnosti v holdinško družbo. Vsak delničar je v torek prejel tudi kopijo novega statuta. DVOTIRNI SISTEM UPRAVE OZ. NOV NADZORNI SVET Družbo danes upravlja oz. nadzoruje skupno 16 članov, kar ne zagotavlja vedno maksimalne operativnosti, je pojasnil Peric. Po novem dvotirnem ali dua-lističnem sistemu upravljanja, naj bi uvedli dva nova organa, in sicer nadzorni svet in upravo, ob njih je predviden tudi zunanji revizor. Prvega bo sestavljalo od 5 do 9 članov, upravo pa od 2 do 5 članov. Nadzorni svet, ki ga izvoli skupščina, mora nato poskrbeti za imenovanje uprave s pooblastilom upravljanja družbe. Delničarji so včeraj sprejeli tudi predstavljeno listo kandidatov za nov nadzorni svet in predvidene stroške za njegove člane. Osemčlanski nadzorni svet po novem sestavljajo Carlo Deve-tak (predsednik), Valentino Cossutta, Jurij Detiček, Valentina Pahor, Enrico Schmucker, Livio Semolič, Boris Siega in Martina Strain, letni stroški nadzornega organa pa naj ne bi presegali 70 tisoč evrov. Nadzorni svet se bo v prihodnjih dveh tednih sestal in imenoval novo upravo. Peric je pojasnil, da predstavlja širši nadzorni svet s supervizijsko funkcijo delničarje, ožja uprava pa bo pristojna za vodenje družbe in izvajanje vseh predvidenih nalog. Tak sistem bo dovoljeval boljšo razdelitev odgovornosti in uravnovešeno razmerje med upravo in nadzorom, pa še stroški družbe naj bi se znižali za 80 do 90 tisoč evrov. Delničar Vojko Kocman je pri glasovanju obžaloval, da ni v nadzornem svetu nobenega malega delničarja, Peric pa je pojasnil, da vsi predstavljajo tako samega sebe in torej zasebnega delničarja kot sklad, ki jih je imenoval. DOKAPITALIZACIJA - UTRDITEV KAPITALSKE OSNOVE DRUŽBE Kakor je lani napovedal, je Boris Peric na torkovi skupščini predstavil načrt o dokapitalizaciji družbe, ki bi povečala kapitalsko stabilnost, izboljšala finančne pokazatelje in dovolila financiranje novih naložb. Predlog do-kapitalizacije predvideva izdajo 634.614 novih rednih delnic z nominalno vrednostjo 3,25 evra za vsako (skupna vrednost izdaje rednih delnic znaša 2.062.495,50 evra) in pa 1,7 milijona novih prednostnih delnic z nominalno vrednostjo 3,25 evra (skupna vrednost izdaje 5.525.000 evrov) z doplačilom 0,63 evra za vsako. Nove prednostne delnice bodo imele donosnost v višini 6,5% nominalne vrednosti. Po izdaji in vpisovanju novih delnic, pa bo nov kapital družbe znašal 37.578.505,50 evra. Delničarji so v torek prejeli tudi drugo, vsebinsko zelo pestro številko revije Skupine KB 1909 Preprosto. Rdeča nit med objavljenimi prispevki so tokrat stiki - od elektronskih do institucionalnih, mimo seveda stikov s svojo kulturo in preteklostjo. Po razpravi, iz katere je v glavnem izhajala pohvala strokovnemu kadru za opravljeno delo, se je Peric poslovil od dosedanje ekipe, ki je uspešno in spoštljivo sodelovala z izmenjavo vizij in odprtim soočanjem. (sas) GORICA - V jubilejnem letu Sezono Kulturnega doma oplemenitili s sodelovanji Danes srečanje z Miroslavom Košuto in projekcija njemu posvečenega filma Letošnja, trideseta sezona goriškega Kulturnega doma se postopoma izteka, čeprav je tudi mesec junij posejan s kulturnimi dogodki. Organizatorji so posebej ponosni na dejstvo, da so jubilejno sezono oplemenitili s sodelovanjem z raznimi goriškimi ustanovami in združenji, in sicer s konzorcijem za pomoč telesno in duševno prizadetim osebam CISI na likovnem področju, s knjižnico Franceta Bevka v Novi Gorici in z državno knjižnico BSI v Gorici pa, kar zadeva knjižne predstavitve in srečanja z avtorji. Z novogoriško knjižnico so namreč izpeljali večer z Urošem Lipuščkom, ki je prišel predstavit knjigo »Sacro Egoismo - Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta«, danes pa je na vrsti še srečanje z Miroslavom Košuto; v Kulturnem domu bodo z začetkom ob 18. uri vrteli tržaškemu književniku posvečen dokumentarni film z naslovom »Come una vela logora di tempo« (Razvijem od časa sprano jadro); prikazan bo v italijan- skem jeziku. Srečanje z avtorjem in projekcijo prirejajo državna in posoška knjižnica BSI, Zveza slovenskih kulturnih društev in Kulturni dom. V drugi polovici junija sta na programu še dva dogodka, ki bosta zaznamovala letošnjo kulturno sezono. Na pobudo centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Kulturnega centra Lojze Bratuž in Kulturnega doma, s sodelovanjem ZSKD, ZSKP in Glasbene matice ter pod pokroviteljstvom SKGZ, SSO in občine Števerjan, bo 22. junija ob 21. uri na Dvoru v Števerjanu koncert simfoničnega orkestra Mladinske filharmonije Nova iz Nove Gorice, ki bo izvajal glasbo legendarne skupine The Queen. V znamenju sodelovanja - tokrat s porab-skimi Slovenci - bo tudi gostovanje skupinske razstave »Rokovanje kultur - Po-klon umetnikov ob 30-letnici Kulturnega doma v Gorici«, ki jo bodo postavili v Monoštru pri Zvezi Slovencev na Madžarskem. Odprli jo bodo 29. junija v kulturnem centru Lipa. (ik) GORICA - Pred dvajsetimi leti poklon tolminskim puntarjem Plošča na Travniku Pomenila je premik glede vidne večjezičnosti v mestu - Obletnico bodo obeležili danes opoldne Ploščo je zasnoval arh. Diego Kuzmin Na današnji dan, pred dvajsetimi leti, je prišlo v mestnem središču do drobnega in hkrati pomembnega premika glede vidne dvojezičnosti, pravzaprav več-jezičnosti. Uredniki dvojezičnega časopisa Isonzo Soča so tedaj, ob prisotnosti predstavnikov občinske in pokrajinske uprave, zastopnikov tolminskega županstva, članov slovenskih kulturnih in športnih organizacij ter ustanov in občanov pretežno slovenske narodnosti odkrili ploščo, posvečeno tolminskim pun-tarjem. Droben znak, v primerjavi z obsežnostjo trga, že dvajset let sporoča, da je mogoča tudi Gorica, katere predstavniki ne zapuščajo občinske sejne dvorane, če nekdo spregovori v slovenščini, in spominja, da so se v času tolminskega punta, seveda tudi prej in pozneje, v mestu javno prepletali štirje jeziki. Pobuda za namestitev plošče, katere zasnovo je izdelal arh. Diego Kuz-min, je nastala na uredništvu omenjenega časopisa pet let prej (1987), čemur je sledil dolgotrajen postopek, preprežen z ovirami in nasprotovanji, a slednjič je Občinski svet le izglasoval dovoljenje. Zaradi časovnega okvira naj spomnimo, da je tri leta prej Travnik gostil množično manifestacijo z zahtevo po zaščitnem zakonu, šest let prej pa je ob odprtju novega Kulturnega doma bila na sporedu Benede-tičeva »Krvava rihta«, ki se je prav tako navezovala na tolminski punt. Čas je tedaj bil značilen po »obritoglavcih«, pripadnikih desničarskega mladinskega gibanja, katerega ducat predstavnikov se je kričavo približalo prireditvenemu prostoru. Desetkrat številčnejši udeleženci so jih zvočno prekrili s ploskanjem pozdravnim besedam gostov in govoru, ki sta ga izmenično v italijanščini in slovenščini imela glavna urednika Dario Stasi in Karlo Černic. Danes ob 12. uri bo tedanji dogodek zabeležen v obliki tiskovne konference, ki bo potekala na pločniku pod ploščo. Poleg novinarjev so vabljeni tudi drugi občani in občanke na trenutek druženja in obujanje spomina. (ar) 1 6 Četrtek, 14. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE - Uprava pojasnila občanom smernice Vsi dijaki pripuščeni k izpitu Na ravnateljstvu večstopenjske šole v Doberdobu so včeraj sporočili, da na nižji srednji šoli je bilo k državnemu izpitu pripuščenih vseh enajst dijakov iz 3.A razreda in ravno tako vseh sedemnajst dijakov iz 3.B razreda. Urbanistični načrt občine v duhu »kulture prostora« Večmesečnazaporainobvoz w ^P■ ■ ■ ^P" m ^^P" ■ ^ ^P" ■ ^^ ^^P ■ m^ V m ^jm ¡z družbe Autovie Venete so sporoči- Sprejet bo predvidoma v letu dni - Prošnje s predlogi in željami je treba oddati do 30. junija Posodobljen sovodenjski urbanistični načrt bo predvidoma sprejet v letu dni. To so okvirno izvedeli, poleg kopice zanimivih podrobnosti, udeleženci ponedeljkovega srečanja, ki ga je sklicala občinska uprava v konferenčni dvorani krajevne zadružne banke. Splošne smernice za sedanje prostorsko načrtovanje je sovodenjski občinski svet sprejel že pred nekaj meseci. Arhitekti so v sodelovanju z odgovornim na občinskem tehničnem uradu že izdelali veliko gradiva v obliki različnih zemljevidov in seznama z razmišljanji in predlogi, sestanek pa je služil kot začetno seznanjanje občanov. Teh se je zbralo okrog dvajset in njim je županja Alenka Florenin namenila začetno razmišljanje. Najpomembnejša postavka se tiče časovnega roka, ki poteče 30. junija letos. Na županstvu so na razpolago ustrezni obrazci in seznam listin, ki jih je obvezno priložiti. Vse je brezplačno in niso predvidene nikakršne pristojbine. Dotlej lahko občani predložijo na županstvu prošnje s predlogi in željami, katerim bo uprava ugodila v okviru zakonodaje, izbir, za katere so odgovorne druge oblastvene ustanove, in lastnih smernic. Vse bodo nato obravnavali člani urbanistične komisije, sledilo bo še eno ali več javnih srečanj, občinski svet bo nato sprejel odločitve. Nanje bo mogoče predložiti prizive v roku tridesetih dni in sledilo bo dokončno sklepanje. Vsebinsko sta zanimivi dve razlagi, ki sta ju županja v povzetku, odgovorni arhitekt pa obširneje posredovala poslušalcem. Na ozemlju sovodenj-ske občine je 63.000 kvadratnih metrov zazidljivih površin, ki pa jih lastniki doslej niso izkoristili, drugi občani, ki bi radi zidali, pa nimajo tako opredeljenih zemljišč. Eden od namenov prostorske preureditve je nekakšna zamenjava funkcije zemljišč. Morda bi kdo svojemu zemljišču, za katerega plačuje davke za zazidljivost, spremenil namembnost in tako omogočil gradnjo komu drugemu, katerega zemljišča sedaj niso zazidljiva. Nekatere površine, opredeljene kot zazidljive, so na primer tako omejene, da ne bo na njih nikoli mogoče karkoli graditi. Druga obširnejša tematika povezana z novim prostorskim načrtom zaobjema ovrednotenje območja Krasa z Brestovcem na čelu, pasov ob rečnih bregovih Vipave in Soče, peš ali kolesarskih smeri po nekoč uporabljenih in sedaj opuščenih poteh ter nekaj desetletij opuščenih kmetijskih površin, ki pa bi morda v bližnji prihodnosti nudile zaposlitvene priložnosti. Tu so še kakovostni pristopi - ne le z dovoljenji, temveč tudi napotki - do ureditve vaških jeder in tistih značilnosti v posameznih naseljih, ki jih navzven opredeljujejo, kot so cerkveni zvoniki, spomeniki, kakšen vodnjak, vhodni portali in posamezne stavbe, za katere sicer ne velja, da so arhi- tektonski biseri, a so privlačne zaradi krajevnega spomina in izročila. Občinska uprava nima namena odpirati možnosti velikim pozidavam, saj urbanistični plan predvideva že sedaj le eno- in dvonadstropne hiše. Torej je novi urbanistični načrt usmerjen predvsem v »kulturo prostora«. Trije posegi iz publike so se osredotočili na potrebo po površinah za javno parkiranje v zgornjem predelu So-vodenj, na tri doslej izvedene lotizacije zemljišč, ki pa niso imele oprijemljivih posledic, in na vprašanje, ali bo mogoče, na primer čez desetletje, ponovno pridobiti kvalifikacijo zazidljivosti za zemljišče, katerega lastnik bi se sedaj odpovedal tej opredelitvi v skupno dobro, ker bi lahko nekdo drugi na ta račun na svojem zemljišču dobil zeleno luč za pozidavo. Prisotni tehniki so odgovorili, da za takšno rešitev obstaja zakonska podlaga, saj je mogoče odobriti variante tudi po hitrejšem postopku, kot je veljalo doslej. Županja Alenka Florenin je na koncu še previdnostno opozorila, da za vse navedene smernice sicer obstajata namen in dobra volja, finančnih sredstev pa ni; ko so na razpolago, pa so v glavnem namenska, zato jih ni mogoče preraz-porejati. Še najmanj jih je za prometnice in krožišča na njih, je pristavila. (ar) GORICA - Občina Urejeno ozemlje interes vseh V prepričanju, da je urejeno ozemlje interes vseh, v upanju, da bi zasebni in javni subjekti bolje in več sodelovali med seboj, ter ob upoštevanju določb prometnega zakonika in higiensko-sanitarnih predpisov, občina Sovodnje ob Soči vabi prebivalce, da poskrbijo za koše-nje trave na zemljiščih, ki so v bližini stanovanjskih zgradb (posebno v poletnem času), za obrezovanje grmovja, ki sega na pločnike ali na javne ceste, ko ovira prehod, za sekanje vej z dreves, ki rasejo na zasebnih zemljiščih in se raztezajo na javno ulico, za rezanje vej ali grmičevja zasebnikov, ki pokrivajo in zastirajo pogled na prometne znake, za čiščenje cestišča, če ga umažejo listje, veje, seno, pokošena trava in zemlja, ki zaradi vremena ali drugih razlogov padajo na cesto z zasebne lastnine, dalje za pobiranje listja in ostalega, kar pada z dreves zasebne lasti, v bližini cestnih odtočnih jaškov in kanalov, da se ne zamašijo, in za vzdrževanje in lep izgled zasebnega zelenja, zlasti v bližini naselij. Na informativnem srečanju v Sovodnjah bumbaca li, da bo z jutrišnjim dnem veljal večmesečni obvoz v zaključnem delu hitre ceste Vileš-Gorica v smeri Gorice. Spremembo v prometnem režimu narekujejo dela za razširitev avtoceste na odseku med izhodom za Sdagovo tovorno postajališče in štandreškim kro-žiščem. Jutri od 12. ure in do konca del bo promet v smeri Gorice in Slovenije speljan po alternativnih poteh. Na ogled ženske brez obraza Goriška pokrajina prireja niz srečanj na temo nasilja nad ženskami. Naslednje bo jutri med 18. in 20. uro na dvorišču palače Torriani v Ulici Ciotti v Gradišču, kjer bodo predstavili knjigo Sandra Bellassaia »L'invenzione della virilita - Politica e immaginario maschile nellltalia contemporanea«. Na ogled bo razstava fotografij Loredane Prinčič, članice fotokluba Skupina 75, z naslovom »Ženske brez obraza«. Narečno gledališče o krizi Ob robu razstave o zgodovini goriške zastavljalnice bo jutri ob 18. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici napol resna predstava na temo gospodarske krize z naslovom »Ma cos'e questa crisi?«; nastopila bo narečna gledališka skupina pod vodstvom Gianfranca Salette, vstop prost. GORICA - Dogovor med občinami in pokrajino Za večjo varnost šol Nerešen pa ostaja problem protipotresne varnosti - Gherghetta: »Čudežev ne zmoremo« »Šolske stavbe na ozemlju goriške pokrajine so glede na konstrukcijo, opremljenost in varnost že danes v državnem vrhu,« trdi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je včeraj na sedežu motorizacije zbral okrog mize vse župane goriških občin ali njihove namestnike, zato da so podpisali programski dogovor o uresničitvi pokrajinskega načrta o šolskih gradnjah. To pomeni, da bodo s pomočjo občin izdelali natančno sliko stanja vseh šolskih stavb ter sestavili seznam potreb in lestvico prioritet, nakar bodo začeli trkati na vsa možna vrata - na deželi, ministrstvih, na drugih ustanovah -, zato da pridobijo še denar. Po zaslugi sovodenjske županje Alenke Florenin je bila včeraj v ospredju tudi problematika protipotresne varnosti šolskih poslopij. Goriška prefektu-ra je namreč za jutri sklicala delovno srečanje z župani, zato da skupaj preverijo, kako bi šole na Goriškem odreagirale na potres, ki je povzročil in še povzroča škodo v Emilii Romagni. Glede tega je Gherghetta, kot je sam povedal o sebi, »realist«: »Utopija je pričakovati, da bomo zagotovili protipotresno varnost na- ših šol. Lahko samo počakamo, da bodo šolska poslopja tako dotrajana, da jih bomo morali sesuti in na novo zgraditi, pri tem pa bomo upoštevali protipotresne ukrepe, ki veljajo za ozemlje z visoko stopnjo potresne ogroženosti, kakršno je sedaj tudi naše. Nerealistično je pričakovati, da bomo lahko zavarovali pred potresi obstoječe stavbe. Čudežev ne zmoremo. Protipotresne varnosti ne morejo zagotavljati niti poslopja prefek-ture, kvesture in bolnišnice.« Razpravo je izkoristil podžupan v Zagraju Marco Vittori, ki je napovedal, da bodo v jeseni predali namenu nov vrtec za 400 otrok, ki je bil v celoti zgrajen po pravilih ekološke gradnje - torej v lesu -, po njegovem navajanju pa stavba prenese tudi dvanajsto stopnjo jakosti potresa. »Problemi naših šol niso povezani le s protipotresno varnostjo, problemi so tudi strehe, kurjava, okna ... Za vse to bomo morali poskrbeti,« je cilj programskega dogovora pojasnjeval Gherghetta in dodal: »Pred leti smo že podpisali podoben protokol in naredili velik napor v korist šolskih stavb. Za dela smo tedaj zagotovili dvanajst milijonov evrov, skup- na vrednost posegov pa je znašala kar dvajset milijonov evrov. Ponekod so dela še v teku. To pomeni, da nismo ravnali kakor muren, ki ne pomisli pravočasno na potrebe, temveč kot delavne mravlje. Sedaj pripravljamo pogoje, da naredimo korak naprej.« Z izvajanjem dogovora se bosta ukvarjali odbornici Donatella Gi-roncoli (javna dela) in Bianca Della Pie-tra (šolstvo), občine pa so sprejele obvezo, da bodo pripravile podrobno poročilo o stanju šol na občinskem ozemlju, pri čemer se bodo lahko naslanjale na pokrajinski tehnični urad; poročilo naj bi nato izročile do 31. avgusta letos. V okvir sodelovanja občin s pokrajino sodi tudi dogovor, ki bo omogočil goriški nižji srednji šoli Ascoli, da bo v prihodnjem šolskem letu uporabljala stavbo nekdanjega inštituta Fermi v Ulici Diaz, ker bodo v šolskem poslopju v Ulici Mascagni potekala nujna vzdrževalna dela. »Poseg bo opravljen v enem letu, nakar se bo šola vrnila na svoje, poslopje v Ulici Diaz pa bo na razpolago drugim šolam, ki bi potrebovale stavbo za začasno selitev,« je včeraj povedala goriška odbornica Silvana Zamparo. GORIŠKA - Kolikšna je škoda, bo ugotovljeno v prihodnjih dneh Toča dosegla tudi debelino oreha Ponekod na Vipavskem sadje 100-odstotno poškodovano - Velik preplah tudi na italijanski strani, hujša škoda pa le na povrtninah in vrtovih v nižinskih legah »Škoda je precejšnja, podrobnejših ocen pa še ni,« je o posledicah torkove toče na Goriškem povedala Andreja Baša, vodja novogoriške Kmetijsko svetovalne službe. Debelina ledenih zrn, ki so padala kmalu po 16. uri, je ponekod obsegala velikost lešnika, drugod tudi velikost oreha. Kaki dve uri kasneje pa se je usula še drobna in zelo gosta sodra, ki je resda trajala le pet minut, a je naredila veliko škode. Kmetijski svetovalci si jo bodo te dni ogledovali na terenu. »Najhuje je bilo v Ozeljanu, Šmihelu in Lokah, škoda je nastala tudi v Stari Gori, na delu vrtojbenskega polja, v delu Bilj, v Orehovljah in Bukovici. Sadje, ki je tik pred pobiranjem, na primer marelice in zgodnje breskve, je tudi 100-odstotno poškodovano. Vsak plod, ki je udarjen, bo zgnil. Tudi koruza je precej prizadeta. Že tako ne raste dobro zaradi veliko moče in hladnega vremena v zadnjih dneh, sedaj jo je pa prav zabilo v tla. Poškodovana je tudi vinska trta. Tudi pri zelenjavi je precej škode: solata je uničena, kar je plodovk, se bo še kaj obraslo, a je potem takoj zamuda in manjši pridelek,« je včeraj naštevala Andreja Baša. Popolnih podatkov o nastali škodi kmetijski svetovalci, ki so si včeraj na terenu ogledovali posledice toče, še niso imeli, več bo znanega v prihodnjih dneh. Tudi Marta Srebrnič iz briške Kmetijsko svetovalne službe je včeraj po ogledu terena povedala podobno: »Danes lahko rečem, da v Goriških Brdih škoda, kot kaže, ni bila tako huda kot na Vipavskem in Goriškem. Poškodovane so češnje - tistih, ki so še ostale, ne bo več za pobrat. Na vinski trti pa hujšega ne bo, vse se še lahko zaceli. Je pa res, da je za ocene sedaj še prezgodaj.« Torkova toča je povzročila velik preplah tudi na italijanski strani goriške meje, hujše škode pa z izjemo na povrtninah in vrtovih v nižinskih legah pristojne službe niso zabeležile. (km) Koruza na šempaškem polju jo je slabo odnesla foto k.m. GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 14 . junija 2012 1 J /— NOVA GORICA Kriška akademija z opero Na velikem odru novogori-škega gledališča bo danes ob 18. uri na ogled operna predstava »Ljubezenski napoj« (»Lelisir d'amore«) Gaetana Donizettija v izvedbi Mednarodne operne akademije Križ; vstop bo prost. Idejni oče projekta je v Trstu rojeni Alessandro Svab. Mednarodna operna akademija Križ je za zaključni nastop druge sezone projekta »Mladi ... na oder!« izbrala priljubljeno Donizettijevo opero, pravi biser italijanskega opernega sloga. Poleg učencev in dijakov iz tržaške in goriške pokrajine bodo ob tej priložnosti prvič nastopali tudi učenci waldorfske šole z Dunaja in osnovne šole Maks Pečar iz ljubljanskih Črnuč. Mlade iz Italije, Avstrije in Slovenije druži ista ljubezen: opera. Mednarodna operna akademija Križ pri Trstu v okviru projekta preko celega šolskega leta organizira glasbeno gledališke delavnice. Ob zaključku študijskega programa udeleženci pripravijo predstavo na odru skupaj s profesionalnimi opernimi pevci. Predstava dokazuje, da opera ni le tempelj, namenjen ožji publiki, ampak je tudi izobraževalna igra, v katero se lahko vključijo vsi. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Gledališče »GLEDALIŠČE POD ZVEZDAMI« prireja prosvetno društvo Štandrež na igrišču ob župnijskem domu A. Gregorčič v Štandrežu: v petek, 15. junija, ob 20.45 »Ali ženske kdaj odnehajo« Edite Frančeškin v režiji Edite Frančeškin, nastopa kulturno društvo Domovina - OSP, v soboto, 16. junija, ob 20.45 »Zbeži od žene« Raya Cooneya v režiji Jožeta Hrovata, nastopa prosvetno društvo Štandrež. Lastniki gledališkega abonmaja Štan-drež 2011 si bodo lahko ogledali brezplačno eno izmed predstav. Ob slabem vremenu bodo predstave v župnijski dvorani Anton Gregorčič. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 19. junija, ob 20.30 gledališka predstava Pina Rovereda »Parole allo specchio«; vstop prost. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.15 »Project X - Una festa che spacca«. Dvorana 2: 17.45 »Lorax«; 20.00 -22.00 »Marylin«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.30 »La Bella e la Bestia« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mol-to forte incredibilmente vicino«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Killer Elite«. Razstave V GALERIJI SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51 v Gradišču bo v petek, 15. junija, ob 18.30 odprtje razstave slikarja Maria Pallija z naslovom »Il progetto e l'opera. Luci e ombre«. POLETNA MUZEJSKA NOČ bo potekala v soboto, 16. junija. Zbirke Goriškega muzeja bodo na ta dan odpr- DOBERDOB Odložene igre bodo v soboto Kulturno društvo Hrast prireja v soboto, 16. junija, z začetkom ob 14.30 pri župnijski dvorani v Doberdobu tradicionalne »Igre brez meja« za otroke med petim in trinajstim letom starosti. V soboto minulega tedna so namreč odpadle zaradi slabih vremenskih razmer. Organizatorji tako upajo, da jim bo vreme tokrat bolj naklonjeno in da bodo »Igre brez meja«, ki jih letos prirejajo že osmič zapored, uspešno izpeljali. Gre za pobudo, ki je v prejšnjih izvedbah požela velik uspeh. Udeležilo se je je namreč vedno okoli petdeset osnovnošolcev in nižješolcev iz Doberdoba in okoliških vasi. Ekipe, ki jih sestavljajo udeleženci, bodo podvržene zanimivim preizkušnjam in novim športnim panogam. Športni duh bo seveda prilagojen tudi zabavi in brezskrbni igri, ki sta glavni vodili doberdobskih »Iger brez meja«, katerih namen je tudi omogočiti druženje otrok in mladine iz Doberdoba in okolice. Na sporedu bodo poligoni, vlek vrvi, ob toplem sončnem vremenu pa tudi igre z vodnimi balončki. (ač) te po naslednjih urnikih: Grad Krom-berk od 16. do 22. ure, muzejska zbirka Kolodvor od 13. do 24. ure, muzejska zbirka Ajdovščina od 13. do 22. ure, grad Dobrovo od 13. do 22. ure. Vstop v muzejske zbirke je prost. Vsako polno uro bodo organizirana strokovna vodstva. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Svetovni popotnik pripoveduje, dr. Andrej Kobal (1899-1988)«; do 20. junija po urniku knjigarne. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Svetišče na Sveti Gori. Med zgodovino in podobami«; do 29. junija ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava z naslovom »Diversarte«; do 30. junija od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.00-18.00. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Co-ronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.0013.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri bodo ponujali brezplačne vodene obiske, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. Koncerti ŠTANDREŽ ROCK FESTIVAL 2012 v organizaciji KD Oton Zupančič bo v soboto, 16. junija, od 16.30 dalje v domu Andreja Budala v Štandrežu. SNOVANJA 2012: »Glasbeni mozaik« bo v parku dvorca Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici v petek, 15. junija, ob 20.30; nastopali bodo izbrani solisti in komorne skupine iz razredov klasične in ele-krične kitare ob spremljavi šolskega orkestra Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bosta v torek, 19. junija, ob 20. uri v zasedbi Ensemble Adore nastopili flavtistki Ana Černic in Doris Kodelja. H Šolske vesti INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. OK VAL IN ZSŠDI organizirata v do-berdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgi-lio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150 ur tečaja za pridobitev potrdila, ki omogoča koriščenje prispevkov, namenjenih kmetijski dejavnosti (program za razvoj podeželja 2007/2013, ukrep 112). Tečaj je namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki jih sektor zanima. Tečaj stane 300 evrov. Pričetek v ponedeljek, 18. junija; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.org. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: tečaj usposablja za vodenje kmečkih turizmov, hkrati omogoča koriščenje subvencij, predvidenih po deželnem zakonu 25/1996. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Tečaj traja 100 ur in stane 200 eurov.Priče-tek v ponedeljek, 18. junija; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@ad-formandum.org. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA organizira lutkovni teden v Sovodnjah s poletnim tečajem za osnovnošolske otroke pod mentorstvom študentk Karen Ulian in Ivane Milič. Zbirališče v sovodenjskem župnišču vsak dan od ponedeljka, 18., do petka, 22. junija, od 7.45 do 13. ure. Zaključni nastop bo v ponedeljek, 25. junija, na kresovanju na Largi na Vrhu; informacije in vpisovanje čimprej, ker je število mest omejeno, po tel. 338-8229940 (Karen Ulian) ali 3202129284 (Katia Tomsič). SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2012-2013; tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. Od 18. do 29. junija brezplačne lekcije instrumentov za nove vpise s predhodno rezervacijo. MLADINSKI DOM prireja poletno središče »Poletni izzivi« do 22. junija (za petošolce in srednješolce), zeleni teden v Zabnicah, od 25. do 29. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinski-dom@libero.it. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2.oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik, povezan z izletom v zanimiv kraj. Kateri kraj bodo člani obiskali, bo društvo sporočilo pozneje. Srečanje bo v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481- 884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da se je za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 21. junija do 1. julija sprostila dvoposteljna soba; informacije in prijave ob torkih in četrtkih na sedežu v Gorici, Kor-zo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 in vsak dan v Trstu, tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT vabi ob 150-letnici rojstva umetnika Gustava Klimta na izlet na Dunaj; program izleta, pojasnila in prijave na sedežu, Korzo Verdi 51/int. ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure, tel. 0481-530927 ali tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG organizira v soboto, 16. junija, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet MTB na Sv. Lovrenc pri Predjami. Predstavitev izleta bo danes, 14. junija, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v soboto, 16. junija, ob 7.30 na parkirišču Rdeče hiše v Gorici. Dolžina proge približno 35 km., obvezna čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena prijava udeležencev. □ Obvestila AŠZ MLADOST išče osebo za prostovoljno upravljanje in vzdrževanje (s povračilom stroškov) nogometnega igrišča v Doberdobu; informacije po tel. 328-8274010 ali 340-9329906 (v večernih urah). PET TISOČINK ZA SOCIALO: sovo-denjska županja Alenka Florenin sporoča vsem davkoplačevalcem, ki bivajo na občinskem teritoriju, da se lahko pri davčni prijavi vpiše 5 tiso-čink tudi za socialno skrbstvo v pristojnosti občine tako, da se na ustreznem mestu napiše »Socialna dejavnost obcine Sovodnje ob Soči« ali v italijanščini »Attivita Sociali del Co-mune di Savogna d'Isonzo«. POŠTO V LOČNIKU dostavljajo poštarji iz goriškega poštnega urada v Ulici Buonarroti; tam je mogoče dvigniti neoddana priporočena pisma in druge pošiljke od ponedeljka do petka med 8.30 in 18. uro, ob sobotah med 8.30 in 13. uro. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema prispevke v spomin na Silvana Kerševa-na na tekočem računu bančnega zavoda Banca di Cividale v Ulici Kugy v Gorici (IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225, SWIFT CIVIIT2C). USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). ŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 3. turnir prijateljstva v soboto, 16. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 17. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. OBČINA SOVODNJE vabi udeležence na razstavi vin, olja, kruha in guban-ce, da prinesejo svoje izdelke 16. junija do 17. ure na sedež društva Vipava na Peči. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dvodnevni tabor v Šempolaju v soboto, 16. in v nedeljo, 17. junija. Zbi- rališče (v kroju) ob 9.00 pred osnovno šolo v Šempolaju. V nedeljo so ob 11. uri na taborjenje vabljeni tudi starši, ki se bodo vključili v dejavnosti in igre, kosilo pa bo priskrbljeno. Ob 15.00 bo na tabornem prostoru pri cesti med Šempolajem in Prečnikom v bližini restavracije Sardoč (postavljeni bodo smerokazi) sestanek s starši za dvotedensko taborjenje. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja redni letni občni zbor volilnega značaja v petek, 22. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Potekal bo na društvenem sedežu v Prvomajski ulici 20 v Jamljah. Prireditve KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na predstavitev knjige »Revolucionarno nasilje na Primorskem. Goriška in Vipavska 1941-1945« danes, 14. junija, ob 20. uri pod lipami pri Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. O knjigi bosta spregovorila avtor Renato Podbersič in novinar ter zgodovinar Jože Možina, povezovala bo novinarka Erika Jazbar. 2. GREGORČIČEVI DNEVI z naslovom »Nepretrgana pesem« bodo v organizaciji goriškega literarnega kluba Govorica v sodelovanju s KS Gradišče potekali v Kulturnem domu Gradišče nad Prvačino, v spominskem parku Simona Gregorčiča in Jožefa Tominca: v petek, 15. junija, ob 20. uri bo predstavitev knjig Radivoja Pahorja, Darinke Kozinc, Vide Mokrin-Pauer, Maje Smole-Djordjevic. »BRANJA NA KORZU« v organizaciji knjigarne Ubik, državne knjižnice in občinske uprave bodo potekala pred kavarno Al Venezia na Korzu Verdi 82 v Gorici: v soboto, 16. junija, ob 18. uri Giacomo Scattolini in Tullio Bu-gari s knjigo »Jugoschegge - Storie e scatti di guerra e di pace« (sodeluje novinar Igor Devetak). JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: 16. junija, bo na prireditvenem prostoru na Peči program z razstavami kruha, vina, olja in gubance, 17. junija pa bo ob 18.30 osrednja slovesnost v Kulturnem domu v Sovodnjah z nastopom pevske skupine Danica, med 20. uro in 20.30 se bo dogajanje preselilo na Peč, kjer bosta kotalkarska revija in nastop plesalcev AŠKD Vipava. Na pobudo krvodajalcev bo 16. in 17. junija na Peči na ogled krvodajalsko vozilo skupine Spiraglio; 18. junija bo v Rupi razstava letal-modelčkov in predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V sinjo brezkončnost«; 24. junija bo praznovanje 40-letnice društva ribičev Vipava, 25. junija kresovanje na Largi na Vrhu in lutkovna predstava. Od 4. do 22. junija bo na nogometnem igrišču turnir v malem nogometu, od 18. do 22. junija turnir za veterane. Od 25. do 29. junija bo v telovadnici odbojkarski turnir. »FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: v torek, 19. junija, ob 21. uri predvajanje filma »Žerjavi letijo na jug« avtorice Dorice Makuc. KRESNA NOČ V SELCAH v organizaciji društev Jadro in Tržič bo v petek, 22. junija, od 20. ure dalje. Do 21. ure bodo potekale igre za otroke, nato bo sledil program z glasbenimi skupinami, nagrajevanje najlepših vencev in ob noči vžig kresa. Ob slabem vremenu prireditev odpade. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v mirnem kraju v bližini centra Gorice, samostojni vhod, garaža za dva avta in shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov. V DOBERDOBU dajamo na razpolago travnik na 12.000 kv. metrih za košnjo in odnašanje trave; tel. 3475875297. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Angelo Cri-scitiello iz splošne bolnišnice v cerkev Pia 10. in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Elvezia Dis-sabo vd. Zoff na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Marino Tofful (iz Vidma) v cerkvi Sv. Leopolda, sledila bo upepelitev. 1 8 Četrtek, 14. junija 2012 APrimorski r dnevnik ZA UEFO TEKMA VISOKEGA TVEGANJA POZNAN - Tekma med Italijo in Hrvaško je za evropsko nogometno zvezo UEFA rizična, saj napovedujejo »pohod« hrvaških huliganov. V Poznanu naj bi danes bilo okrog deset tisoč navijačev kockastih belo-rdečih. Po podatkih hrvaške in poljske policije naj bi med temi bilo vsaj dvesto skrajnežev. Nekateri so se že pred in po tekmi proti Irski vpletli v spopade s policijo in irskimi navijači. Med tekmo pa so na igrišče vrgli tudi nekaj bakel. MORAL JE POSEČI REPREZENTANČNI ZDRAVNIK POZNAN - Zdravnik italijanske izbrane vrste Enrico Castellacci (na sliki ANSA zraven selektorja Cesa-reja Prandellija) je imel po včerajšnjem treningu precej dela, saj se je poškodoval Abate. Italijanski branilec si je namreč po dvoboju z glavo z Nocerinom poškodoval arkado, tako da je moral reprezentančni zdravnik sešiti rano. Abate jo je skupil s petimi šivi. Kljub temu bo Abate danes na razpolago selektorju Prandelliju. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it RUSI KAZNOVANI, PLAČATI MORAJO 120.000 EVROV VARŠAVA - Evropska nogometna zveza (Uefa) je kaznovala rusko nogometno zvezo s plačilom kazni v višini 120.000 evrov. Ruski navijači so namreč na prvi tekmi proti Češki metali pirotehnična sredstva, se tepli z varnostniki in izobešali nacionalistične transparente. Uefa je še pojasnila, da bodo v primeru nadaljnjih incidentov Rusiji v naslednjih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo odvzeli šest točk. Ta pogojna kazen velja vse do konca kvalifikacij za EP 2016. Nizozemska - Nemčija 1:2 (0:2) Strelca: Gomez 24. in 38., 1:2 van Persie (73.). Nizozemska: Stekelenburg, Van der Wiel, Heitinga, Mathijsen, Willems, Van Bommel (od 46. van der Vaart), de Jong, Sneijder, Robben (od 83. Kuyt), van Persie, Afellay (od 46. Huntelaar). Nemčija: Neuer, Hümmels, Badstuber, Lahm, Boateng, Khedira, Schweinsteiger, Özil (od 81. Kroos), Müller (od 90. Bender), Podolski, Gomez (od 72. Klose). Portugalska - Danska 3:2 (2:1) Strelci: 1:0 Pepe (24.), 2:0 Postiga (36.), 2:1 Bendtner (41.), 2:2 Bendtner (80.), 3:2 Varela (87.) Portugalska: Patricio, Pereira, Alves, Pepe, Coentrao, Veloso, Moutinho, Meireles (od 84. Varela), Nani (od 89. Rolando), Postiga (od 64. Nelson Oliveira), Ronaldo. Danska: Andersen, Jacobsen, Kjaer, Agger, S. Poulsen, Kvist, Zimling (od 16. J. Poulsen), Eriksen, Rommedahl (od 60. Mikkelsen), Krohn-Dehli (od 90. Schoene), Bendtner. Cassano se je opravičil RIM - Antonio Cassano se je znašel v središču medijske pozornosti, vendar pa ne zaradi mojstrovin na igriščih, temveč neprimernih opazk na račun gejev. Cassano se je zaradi izjav, ki so sprožile ogorčenje gejevskih aktivistov, že pokesal in opravičil. Pri odgovoru na novinarsko vprašanje, ali so v italijanski reprezentanci tudi homoseksualci, Cassano ni izbral najbolj posrečenih besed. «Iskreno mi je žal, da je tisto, kar sem rekel, sprožilo takšne polemike. Homofobija ni čustvo, ki bi ga gojil. Nikogar nisem hotel užaliti ter komerkoli postavljati pod vprašaj pravico do svobodne izbire spolnega partnerja. Hotel sem le povedati, da to ni moj problem, nikakor ne želim presojati ravnanj drugih, saj si vsakdo zasluži spo-štovanje,» se je opravičil Cassano. SKUPINA B - Nemci po zmagi tik pred uvrstitvijo v četrtfinale Nizozemci na tleh LVOV/HARKOV - Nemci so na tekmi proti Nizozemcem dokazali, da jih strokovnjaki (in praktično vsi spremljevalci nogometa) zasluženo postavljajo v vlogo favoritov prvenstva. Po dveh tekmah, na prvi so premagali Portugalsko, so korak pred četrtfinalom Eura 2012, znova pa se je izkazal Mario Gomez z dvema zadetkoma. Na drugi strani so Nizozemci še edini brez točk v skupini, zato potrebujejo v zadnjem krogu ne le izdatnejšo zmago nad Portugalsko, temveč tudi pomoč «višjih sil» za podaljšanje bivanja na vzhodu Evrope. Že v 24. minuti so nizozemski branilci znova «kasirali» lekcijo. Bastian Schweinsteiger je z lepo podajo za hrbet nizozemske obrambe našel Maria Gomeza, ta pa je pokazal svoje strelske sposobnosti in učinkovito zaključil akcijo za vodstvo z 1:0. Trinajst minut pozneje bi kaj lahko na semaforju pisalo že 2:0 za Nemčijo, vendar je strel osamljenega Holgerja Badstuberja, ki je z glavo poskusil iz bližine, zaustavil Maar-ten Stekelenburg. Toda le minuto pozneje se je dejansko zasvetilo 2:0 na Metalistovem stadionu. Izvrstni «eksekutor» Gomez je takrat sprožil z več kot desetih metrov z desne strani kazenskega prostora in zadel «malo mrežico» ob drugi vratnici. Van Marwijk, ki mu je predsednik nogometne zveze zagotovil, da bo ostal v službi ne glede na razplet prvenstva, je drugi polčas začel na vse ali nič. V igro je poslal še drugega napadalca Klaas-Jana Huntelaarja, «razbijača» Marka van Nizozemski kapetan Mark van Bommel v akciji proti nemškemu reprezentantu Jeromeju Boatengu ansa Bommla pa je v zvezni vrsti zamenjal z bolj prefinjenim in v napad usmerjenim Rafaelom van der Vaartom. A ta drznejša postava je bila v 52. minuti blizu še višjega zaostanka, saj je dvakrat v kazenskem prostoru sprožil Mats Hummels, obakrat pa je posredoval Stekelenburg. V 58. minuti se je prvič v drugem polčasu moral izkazati tudi Manuel Neuer, ko je ustavil močan strel van Persieja, Wesley Sneijder pa je malce zatem zgrešil od daleč. V 73. minuti je upanje Nizozemcem vzbudil prav dotlej strelsko ne-razpoloženi van Persie. Nemška obramba mu je pustila nenavadno veliko prostora na robu kazenskega prostora, kar je napadalec Arsenala s strelom po tleh unovčil za znižanje zaostanka. Kljub občasnemu pritisku na nemški kazenski prostor pa Nizozemcem do konca tekme ni več uspelo resneje ogroziti vrat tekmeca. Portugalci so bili po porazu z Nemci pred to tekmo v Lvo-vu pred težko nalogo za biti ali ne biti. Nasproti so jim stali Danci, ki so v prvem krogu na veliko presenečenje premagali močno favorizirano Nizozemsko. Čeprav Skandinavci uvodoma niti slučajno niso delovali tako kot na prvi tekmi, pa so Portugalcem skorajda pokvarili načrte. Vse do 87. minute so imeli v rokah neodločen izid, nato pa je junak tekme postal Silvestre Varela z zmagovitim zadetkom. Njegovo nasprotje je bil Cristiano Ronaldo, ki je zapravil vsaj štiri izjemne priložnosti. DANES OB 18.00 »Azzurri« previdno proti Hrvatom POZNAN - »Postava? Imam samo še en dvom,« je dan pred tekmo proti Hrvaški (danes ob 18.00) izjavil italijanski selektor Cesare Prandelli (na sliki ANSA). Cassano? »Zadovoljen bom, če bo igral tako dobro kot proti Španiji,« je še dodal Prandelli, ki ni hotel razkriti postave. Najbrž bo začel s taktično postavitvijo 3-5-2. Kaj pa v napadu? Mogoče bi presenetil z vključitvijo Di Nataleja in Balotellija. Cassano bi torej lahko srečanje proti »vatrenim« začel s klopi. »Hrvaška je organizira ekipa. Igrajo napadalno in so fizično dobro pripravljeni,« je o nasprotniku povedal Prandelli. V hrvaškem taboru se prav tako nestrpno pripravljajo na današnji obračun, ki bi lahko že odločal o uvrstitvi v četrtfinale. »Proti Italiji želimo podaljšati dolgo pozitivno serijo v medsebojnih obračunih,« je začel hrvaški selektor Slaven Bilic, ki bo v napadu računal na Jelavica in Mandžukica ter fantazista Modrica. Skupina A Rusija 2 1 1 0 5:2 4 Češka 2 1 0 1 3:5 3 Poljska 2 0 2 0 2:2 2 Grčija 2 0 11 2:3 1 Izidi: Varšava: Poljska - Grčija 1:1; Vroclav: Rusija - Češka 4:1; Vroclav: Grčija - Češka 1:2; Varšava: Poljska - Rusija 1:1. Sobota, 16. junij: 20.45 Varšava: Grčija - Rusija; 20.45 Vroclav: Češka -Poljska Skupina B Nemčija 2 2 0 0 3:1 6 Portugalska 2 1 0 1 3:3 3 Danska 2 1 0 1 3:3 3 Nizozemska 1 0 0 1 0:1 0 Izidi: Nizozemska - Danska 0:1, Nemčija -Portugalska 1:0; Lvov: Danska - Portugalska 2:3, Harkov: Nizozemska - Nemčija 1:2. Nedelja, 17. junij: 20.45 Harkov: Portugalska - Nizozemska; 20.45 Lvov: Danska - Nemčija Skupina C Hrvaška 1 1 0 0 3:1 3 Italija 1 0 1 0 1:1 1 Španija 1 0 1 0 1:1 1 Irska 1 0 0 1 1:3 0 Izidi: Gdansk: Španija - Italija 1:1; Poznan: Irska - Hrvaška 1:3. Danes, 14. junij: 18.00 Poznan: Italija - Hrvaška; 20.45 Gdansk: Španija - Irska. Ponedeljek, 18. junij: 20.45 Gdansk: Hrvaška - Španija; 20.45 Poznan: Italija - Irska Skupina D Ukrajina 1 1 0 0 2:1 3 Anglija 1 0 1 0 1:1 1 Francija 1 0 1 0 1:1 1 Švedska 1 0 0 1 1:2 0 Izidi: Donjeck: Francija - Anglija 1:1; Kijev: Ukrajina - Švedska 2:1. Jutri, 15. junij: 18.00 Donjeck: Ukrajina - Francija; 20.45 Kijev: Švedska - Anglija. Torek, 19. junij: 20.45 Kijev: Švedska - Francija; 20.45 Donjeck: Anglija -Ukrajina Četrtfinale, četrtek, 21. junij: 20.45 Varšava: 1. skupine A - 2. skupine B (1). Petek, 22. junij: 20.45 Gdansk: 1. skupine B - 2. skupine A (2). Sobota, 23. junij: 20.45 Donjeck: 1. skupine C - 2. skupina D (3). Nedelja, 24. junij: 20.45 Kijev: 1. skupine D - 2. skupine C (4) Polfinale, sreda, 27. junija: 20.45 Donjeck: zmagovalec ČF 1 - zmagovalec ČF 3 (1). Četrtek, 28. junij: 20.45 Varšava: zmagovalec ČF 2 - zmagovalec ČF 4 (2) Finale (nedelja, 1. julij): 20.45 Kijev: zmagovalec PF 1 - zmagovalec PF 2 NAŠA ANKETA - V pričakovanju današnje tekme Italija - Hrvaška Italija je favorit »Azzurri« naj bi bili po mnenju Peter Custrin, odbornik ŠD So-vodnje in predsednik Juventus Club iz Gorice: »Zmagati bi morala Italija, ker je na papirju boljša ekipa. Proti Španiji so me »azzurri« prepričali, igrali so dobro. V napadu bi zaupal dvojici Cassano - Di Natale.« Napoved: Italija - Hrvaška 2:0 (Cassano in Marchisio) Paolo Vidoni, odbornik Vesne: »Zmagala bo Italija, čeprav tudi Hrvati nimajo slabe reprezentance. Pran-dellijevi varovanci se vsakič dobro poberejo na noge, ko so v težavah. V napadu bi od prve minute poslal na igrišče Di Nataleja, ki je pred nasprotnikovimi vrati zelo spreten, in Cassana. Balotelli ni zrel za taka tekmovanja.« Napoved: Italija - Hrvaška 2:1 (Marchisio, Di Natale; Modric) anketirancev bolj izkušeni - V napadu za Cassana in Di Nataleja Paolo Paoletti, odbornik Bre- Aron Mihelčič, nogometaš Zarje: »Italijani so tehnično boljši od Hrvatov. Imajo dobro obrambo in so bolj izkušeni. Mislim, da bi morali zmagati. Ob Cassanu bi rad videl v napadu Di Nataleja.« Napoved: Italija - Hrvaška 2:0 (Marchisio, Di Natale). Mitja Laurica, nekdanji nogometaš Brega: »Mogoče bo izid neodločen. Hrvati so proti Irski igrali dobro in tudi proti Italiji bodo zelo motivirani, čeprav reprezentance iz nekdanje Jugoslavije enkrat igrajo dobro, drugič pa slabo. Tudi Italijani so v dobri formi. Obeta se zanimiva tekma. Če bi bil Prandelli, bi na igrišče v napadu poslal Di Nataleja in Cassana.« Napoved: Italija - Hrvaška 1:1 (Modric; Di Natale) ga: »Italija je proti Španiji igrala dobro in najbrž bo premagala Hrvaško. V napadu bi zaupal Di Nataleju in Cassanu.« Napoved: Italija - Hrvaška 2:1 (Di Natale, Cassano) Alen Carli, nekdanji nogometaš Pordenoneja: »Odkar vodi Italijo Cesare Prandelli igrajo »azzurri« lep nogomet. Proti Hrvaški pa bo odvisno od pristopa posameznikov. Italijani bržkone ne bodo podcenjevali nasprotnika in bodo igrali zelo zbrano. Če bi bil selektor, bi v napadu zaupal Di Nataleju in Balo- telliju.« Napoved: Italija - Hrvaška 2:0 (Balotelli in Di Natale) / ŠPORT Četrtek, 14. junija 2012 19 NOGOMET - Na sodišču ni bilo novih kupcev Triestina? Nič novega! Klub pred stečajem TRST - Agonija se nadaljuje. Kot se je dalo razbrati že v besedah, ki jih je za naš dnevnik predvčerajšnjim podal stečajni upravitelj Turazza, včeraj se na sodišču ni predstavil nihče, tako da Triestina ostaja brez gospodarja, upanj za rešitev tržaškega kluba pa je vse manj. Natanko ob 12. uri je zapadel rok za predstavitev ponudb in vrata urada sodnika Sansoneja na tržaškem sodišču so bila ves čas zaprta, saj se ni nihče predstavil s ponudbo za prevzem Triestine. Kmalu zatem je sodnik v svoj urad spustil kar številno predstavništvo medijev in navijačev, ter jih sprejel z besedami, ki so jih vsi prisotni najmanj želeli slišati: »Žal vam sporočam, da niso izročili nobene ponudbe. Začasna uprava (kljub stečajnemu postopku podjetje začasno nadaljuje poslovanje, da bi preprečilo še hujšo škodo med upniki, sodišče pa jo lahko prekine v vsakem trenutku) je smiselna, ko imaš možnost nekega izhoda, saj taka vrsta upravljanja nekaj stane. Zdaj bomo morali presoditi in odločiti, ali je smiselno še za nekaj dni podaljšati tak način upravljanja. O tem bova v kratkem odločala s stečajnim upraviteljem Turazzo. Mislim, da smo vsi mi poskušali narediti vse, kar se je dalo, a očitno ni zanimanja za prevzem kluba.« Le nekaj minut kasneje se je pred novinarji predstavil stečajni upravitelj Turazza, ki je nekako potrdil možnost, ki jo je omenjal sodnik San-sone: »Odločili smo, da ne bomo še dokončno prekinili obdobja začasne uprave. Sodišče je namreč skorajda prisiljeno poskušati na vsak način prodati podjetje, ker mora biti naš cilj zaslužiti čim več denarja, da se lahko zadosti zahtevam upnikov. A smiselno je vztrajati le do takrat, ko imaš kako perspektivo. V primeru Triestine je ta perspektiva vezana na točno določene termine, ki jih postavlja nogometna zveza. To se pravi termin za vpis ekip v prvenstvo, kar pomeni da imamo le še nekaj dni časa, da Trie-stino rešimo pred dokončnim propa- KOŠARKA - Finale AcegasAps za LegaDue Nocoj ob 21.00 vstop prost AcegasAps bo drevi ob 21. uri (direktni prenos po Sportitalia 2) v tržaški športni palači s Chietijem odigral zadnje dejanje dodatne serije za napredovanje v Legadue. Za to priložnost je tržaško društvo odredilo prost vstop za vse navijače, tako da je pričakovati precejšen obisk. Kljub prednosti domačega igrišča pa Trža-čani niso favoriti, saj piha veter tačas v hrbet Chietiju, ki je zanesljivo zmagal v četrti tekmi, ko so igralci s klopi - na papirju šibka točka ekipe trenerja Sorgentoneja - bili celo odločilni za zmago. AcegasAps bo igral, kot že na prejšnji tekmi, brez Mastrangela. Hitri levičar iz Humina je pomemben mož v Dalmassonovi ekipi, saj je večkrat odločilen pri preobratih, ki jih je tržaška ekipa opravila tolikokrat v tej sezoni. Za zmago bodo torej domačini morali res stisniti zobe v obrambi, ki je bila na zadnji tekmi nekoliko slabša, v napadu pa igrati bolj zbrano. Tu bo precej odvisno od meta iz razdalje: če se bo AcegasAps-u takoj odprlo, bo tekma tekla po njegovih tirih, drugače se bodo nasprotniki stisnili pod koš in tam bo zelo težko premagati Rossija in tovariše. (M.O.) PRIJATELJSKA TEKMA -Izid: Breg - Jadran 82:90 (9:19, 32:42, 63:69). Strelci: Richter 23 Prole 19; Slavec 14, Bernetič 14. Še ni znano, v katerem prvenstvu bo v prihodnji sezoni igrala Triestina: 2. poklicni diviziji, D-ligi, elitni ligi ali celo v 3. AL dom. Termin za vpis je 27. junij, do takrat je treba urediti celo vrsto birokratskih zadev, tako da ostaja na razpolago res malo časa. Znova potrjujem, da so igralci, ki imajo še veljavno pogodbo, pripravljeni narediti korak nazaj, a to mora izrecno zahtevati možni kupec, saj jaz ne morem vedeti, ali si kupec želi, da ta ali oni igralec ostane ali odide. Potrjujem tudi, da se je v teh dneh veliko delalo na več frontah. Bomo videli, če bo v naslednjih dneh prišlo do kake novosti. « Se bo torej v naslednjih dneh kaj spremenilo? Najbrž že zmerni optimist ima nad tem kar nekaj dvomov. Težko je namreč verjeti, da bi se v par dneh rešilo nekaj, česar se ni zmoglo v minulih petih mesecih. A zdaj je pod vprašajem sam obstoj nekega nogometnega kluba, ki bi nasledil Triestino in začel iz nižje lige. Če nekdo ni pripravljen odšteti 725.000 € za klub 2. divizije (ali celo 1. divizije, če pride do reforme prvenstev), ki ima vsaj sedež in neko imovino, zakaj bi jih bil pripravljen odšteti najmanj 300.000 za D-ligo in v bistvu prazno škatlo? Račun se nikakor ne izide. (I.F.) KOLESARSTVO - Dirka Po Sloveniji Po slovenskih cestah od danes do nedelje LJUBLJANA - Od danes do nedelje bo po slovenskih cestah potekala že 19. mednarodna kolesarska dirka po Sloveniji. Kolesarji bodo morali v štirih etapah prekolesariti 566,8 kilometra. Med prijavljenimi 15 ekipami z nekaj več kot 135 športniki bo odločilna zadnja etapa, 17,8 kilometra dolga vožnja na čas po ljubljanskih ulicah. Vožnja na čas, ki je že lani v center slovenske prestolnice privabila mnoge športne ljubitelje, bo letos še nekoliko daljša kot lani. Na startu letošnje dirke bo kar pet ekip najvišjega ranga: Lampre, Liquigas, Gree-nEdge, Saxo Bank in Astana. Seveda pa ne bodo manjkali kolesarji iz slovenskih ekip, na čelu s tistimi iz kolesarskega kluba Adria Mobil. Prvi imeni največje slovenske dirke sta vsekakor Janez Brajkovič (Astana) in Kristjan Koren (Liquigas-Butanplin). Prva etapa bo namenjena sprin-terjem, začela se bo v Celju in končala v Novem mestu, start druge pa bo po novem v Kočevju s ciljem v Metliki. Kraljevska bo 219 km dolga tretja etapa, ki se bo začela v Ivančni Gorici, kolesarji bodo morali premagati vzpon na Soriško planino, nato bo sledil spust do Bohinjske Bistrice, pa vzpon na Pokljuko, od koder se bodo kolesarji spet vrnili v Bohinjsko Bistrico. Od tam pa bodo morali s še druge strani premagati vzpon na Soriško planino. Po spustu jih čaka 26 kilometrov ravnine, cilj bo v Škofji Loki. ŠOLSKI ŠPORT - Državni finale košarke tri proti tri Na tržaškem spektaklu NBA tudi goriške dijakinje licejskega pola Prejšnji konec tedna je Trst gostil državni finale šolskega prvenstva tri proti tri NBA School Cup, ki je stekel pod pokroviteljstvom NBA Italia. Pravico do nastopa na finalni fazi, ki je potekala v dinamičnem ritmu ameriškega košarkarskega spektakla, si je priigrala tudi ženska ekipa licejskega pola Trubar Gregorčič iz Gorice, ki je bila na pokrajinski fazi tretja. Na državnem finalu so namreč nastopile prve štiri uvrščene ekipe iz šestih pokrajin, s tem da so se tekmovanja udeležile izključno šole iz severa Italije. V Trstu je tako za državni naslov merilo moči 24 ženskih in moških ekip. Goriško ekipo so sestavljale košarkarici Jana Croselli in Eva Batistel, odbojkarica Mateja Petejan in Tamara Peteani, ki obiskuje te- Z leve: Tamara Peteani, Mateja Petejan, Eva Batistel in Jana Croselli čaj za inštruktorja minibasketa. Kljub zagrizeni igri se Gori-čanke niso prebile iz kvalifikacijske skupine, saj so izgubile vse tri tekme. V soboto so izgubile proti ekipi iz Bassana, v nedeljo pa proti tržaškemu Carducciju in tržiškemu Buonarot-tiju. Ženski turnir je osvojila tržaška ekipa liceja Gallilei, ki so jo sestavljale košarkarice Ginnastice Triestine. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so sobotne tekme odigrali v tržaški športni palači, v nedeljo pa se je košarkarski spektakel nadaljeval na Velikem trgu. Tam so med gosti nastopili člani Che-erdance Millenium, zaplesale so tudi ljubljanske Zmajčice, dijakom so demonstrirali tekmo košarke na vozičku, skupina DaMove pa je prikazala spretnosti v zabijanju žoge na koš. Siena vse bližja naslovu MILAN - Sienski Montepaschi je tudi na tretji finalni tekmi premagal milanski EA7 in se približal šestemu zaporednemu naslovu v košarkarski A1-ligi. Končni izid je bil 79:82 (15:14, 29:39, 55:56). Pri Sieni je bil najboljši strelec Lavrinovic (17 točk), pri Milanu pa Hairston (25). Četrta, mogoče že odločilna, tekma bo jutri v Milanu. Schlecka ne bo na Touru LUKSEMBURG - Zmagovalec skupnega seštevka dirke po Francije leta 2010 Andy Schleck bo moral zaradi zlomljene medenice izpustiti letošnjo francosko pentljo, najverjetneje pa ga ne bo niti na olimpijskih igrah v Londonu. Luksemburžan se je poškodoval na dirki za kriterij Dauphine. Di Matteo glavni trener LONDON - Vodstvo angleškega nogometnega prvoligaša Chelseaja je Roberta Di Mattea, ki je opravljal funkcijo začasnega trenerja pri tem londonskem klubu, imenovalo za glavnega trenerja kluba in z njim podpisalo dvoletno pogodbo. Milito obeša čevlje na klin BUENOS AIRES - Interjev Argentinec Gabriel Milito je dejal, da bo konec meseca končal svojo kariero. Milito je star 31 let, razlog za konec kariere pa je po njegovih besedah «izčrpanost in utrujenost». Da Costa še vodi BERN - Rus Vladimir Isajčev je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Švici, vodstvo skupni razvrstitvi je zadržal Portugalec Rui Alberto Faria Da Costa (Movistar). 1:0 za Oklahomo OKLAHOMA CITY - Košarkarji ekipe Oklahoma City Thunder so na prvi tekmi finala končnice premagali Miami Heat s 105:94. S 36 točkami je bil pri domačih najboljši Kevin Durant, medtem ko je pri Miamiju LeBron James zbral 30 točk. Druga tekma bo na sporedu v noči na petek. Izsilili tretjo tekmo TRST - V polfinalu končnice za napredovanje v A1-ligo so tržaški vaterpolisti ekipe Pallanuoto Trieste, pri kateri igra tudi tržaški Slovenec Peter Planinšek, s 6:4 premagali Lazio in izsilili tretjo tekmo, ki bo v soboto v Rimu. Zmagovalec bo v finalu igral proti ekipi Telimar Palermo. JADRANJE Dve posadki na reprezentačni trening na Gardo Od danes do 18. junija bodo najboljši jadralci pod 19. letom trenirali na Gardskem jezeru v sklopu projekta »Verso Rio 2016« (Naproti Riu 2016). Med dvanajstimi vpokli-cnimi posadkami dvoseda 420 je tudi mešana posadka Sirene in Čupe Mattia Ugrin in Mirko Juretič ter ženska dvojica Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo. Častni gost bo tudi trikratni olimpijski prvak in reprezentančni trener Valentin Mankin, ki bo mlade jadralce spremljal na vodi, zvečer pa bo z njimi analiziral videoposnetke o treningu. Popravek: DP kadetov V torkovi številki smo napačno zapisali uvrstitve kadetov, ki so se uvrstili na državno prvenstvo optimistov v Cagliari. Zveza je naposled popravila končne uvrstitve, ki so jih jadralci letnikov 2001 in 2002 dosegli po dveh conskih regatah. Popravljen vrstni red: Nina Benedetti (Čupa) je zasedla 3. mesto v coni, 4. Petra Gregori (Sirena), 9. Caterina Sinigoi, 10. Francesco Ferletti, 11. Tinej Sterni (Sirena, 2. med letniki 2002), 14. Alessandro Deluisa (Čupa), 16. Elisa Manzin (Sirena), 33. Elena Lo Cascio (Čupa); kadeti 2003: 1. Jan Per-narčič, 4. Caterina Sedmak (oba Čupa), 9. Gaja Pela,' 13. Marko Sancin (oba Sirena). MEMORIAL ŠPACAPAN - Sinoči: Olympia (1. divizija) - Mossa 1:2 (25:18, 23:25, 9:15), Mossa - Sloga 0:2 (15:25, 21:25), Sloga - Olympia (2:0 (25:13, 25:20). Danes, polfinala: 20.30 Kanal - Val, 21.30 Sloga - Olympia. 20 Četrtek, 14. junija 2012 ŠPORT / SKIROL - Rolkarji Mladine na DP, Niki Hrovatin gre na svetovni pokal Kolajne in reprezentanca Prejšnji konec tedna so rolkarji Mladine nastopili na državnem prvenstvu v sprintu v Bobbiu pri Pia-cenzi. Rolkarji Mladine so se prinesli domov tri druga mesta. Na najvišjo stopničko se ni uspel uvrstiti noben predstavnik kriškega društva. V kategoriji dečkov se je na drugo stopničko na zmagovalnem odru uvrstil Nik Košuta (letnik 2001). Luka Sedmak se je v isti kategoriji uvrstil na 7. mesto. Pri deklicah se je s srebrno kolajno okitila Sara Tenze, medtem ko sta bili Tayrin Tence in Petra Prašelj 5. in 6. V kategoriji na-raščajnic je imela zvrhano mero smole Dana Tenze, ki bi se lahko borila za 1. mesto, toda v kvalifikacijah je padla in si je nabrala preveč sekund zaostanka. Pri mladincih je bil Niki Hrovatin 2. Premagal ga je Emanuele Becchis. Hrovatin je bil vsekakor vpoklican v reprezentanco za nastop v prvi preizkušnji svetovnega rolkarskega FIS pokala, ki bo v soboto in v nedeljo v Oroslavju na Hrvaškem. Hrovatin (spremljala ga bo reprezentančna trenerka Mateja Bogatec) bo tekmoval na desetkilo-metrski tekmi v klasičnem slogu, v nedeljo pa še v sprintu. Tekmovalci in tekmovalke Mladine so v nedeljo nastopili še na tekmi v reber v klasičnem slogu na prelazu Penice. V hudi strmini, ki rol-karjem Mladine ni posebno po godu, so predstavniki kriškega društva osvojili tri druga mesta. Pri najmlajših se je izkazala Sara Tenze, pri deklicah pa Dana Tenze. Pri najmlajših je drugo mesto osvojil Luka Sedmak. Trenerka Mladine Mateja Bo-gatec je bila vsekakor zadovoljna z nastopi svojih varovancev: »Mladi so se potrudili in nekateri so pokazali lep napredek. Veseli nas, da so v reprezentanco znova vpoklicali Nikija Hrovatina,« je povedala Bo-gatčeva, ki je trikrat osvojila svetovni FIS pokal. PLANINSKI SVET V soboto Dan slovenskih planinskih doživetij Med Kranjsko goro in Mojstrano se bo v soboto, 16. junija, odvijal niz prireditev ob Dnevu slovenskih planincev in 100-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji. Program zajema niz kulturnih, športnih in tudi družabnih prireditev, ki se bodo sklenile med 15. in 17. uro s slovesnim sprevodom gorskih reševalcev, s predstavitvijo dela GRS in sorodnih organizacij, organizacij Civilne zaščite in sprevodom planinskih praporjev. Podrobnejše informacije so na razpolago na spletni strani PYS -www.pzs.si. Danes vplačilo za izlet v Pollino in članarina Društveni sedež SPDG bo tudi danes odprt med 19. in 20. uro za poravnavo zadnjega obroka plačila za večdnevni izlet v park Pollino. To bo tudi priložnost za poravnavo članarine in zavarovalnine za leto 2012, pred začetkom glavne izletniške sezone. Društvo nadalje obvešča, da bo v juliju in avgustu sedež odprt samo občasno in izjemoma. Prijetno 41. planinsko srečanje na Vršiču Okrog dvesto planincev se je v nedeljo, 10. junija zbralo ob Erjavčevi koči na Vršiču, na 41. srečanju članov slovenskih planinskih društev, ki delujejo na Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini ter članov planinskih društev jeseniškega območja ter krajev ob meji. Za odlično organizacijo so poskrbeli člani PD Jesenice, v sodelovanju z nekaterimi drugimi društvi Gornjesavje doline. Planince je, kljub ne ravno obetavni vremenski napovedi, kmalu po prihodu pozdravilo sonce, ki je razgnalo sivkaste megle. Dobrodošlico pa sta udeležencem, preden so se odpravili na pohod na razgledno Slemenovo špico (1911 m), izrekla predsednik PD Jesenice Branko Tekmovalec kriške Mladine Niki Hrovatin (prvi od leve) NOGOMET - Turnir pri Žavljah Vesna v finalu za 1. mesto brez moči Vesna - San Luigi 0:6 (0:5) Vesna: Ghira, Puric, A. Vidoni, A. Kerpan, M. Marjanovic, G. Kerpan, Madotto (De Pasquale), A. Marjanovic, Borelli (Stancich), Viviani. Trener: De Castro. V finalu mladinskega turnirja v Žavljah je morala kriška Vesna priznati premoč San Luigija, ki je že po petnajstih minutah vodil s 3:0. Po prvem delu pa je bilo 5:0. Vesnini igralci so igrali nemotivirano in nasprotnik je bil boljši v vseh elementih igre. Vesna je sicer prejela disciplinski pokal. Nogometaš »plavih« Diego Bo-relli pa je prejel nagrado kot najboljši tehnični igralec turnirja. 2. TURNIR PRIJATELJSTVA Danes v Sovodnjah ženski in moški polfinale Jutri bo v Sovodnjah ženski in moški finale 2. nogometnega turnirja prijateljstva, ki ga organizira domače ŠD Sovodnje. Po finalu pa bo ob sovodenjskem igrišču zabava z Best Company Tour. Danes bodo na vrsti moški in ženski polfinale. V moški polfinale so se uvrstile ekipe: Vrh Danica, Rubijski grad, Picerija Frnažar in Timava Medja Vas. Polfinalna para bodo žrebali nocoj pred tekmo. Ženski polfinalni (včeraj je odpadel zaradi neurja) tekmi sta Gorjan-sko - Bumb Bum Lady in Poljane - Doberdob. Bergant in predsednik planinske zveze Bojan Rotovnik, ki je ob koncu tedna v planinskem centru v Bavšici gostila pomembno mednarodno srečanje. Nadvse zadovoljni so se vsi udeleženci pohoda - mimogrede naj povemo, da jih je na Slemenu pozdravil velika čreda ovac, ki so pravzaprav tam doma - že okrog 12. ure spet zbrali ob znanem planinskem domu, ki je bil postavljen pred devetdesetimi leti. Uradni del srečanja so s slovensko himno uvedli člani pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska gora, zvesti spremljevalci vsakoletnega srečanj in druženj, ki so se začela leta 1972 na Golici. Zatem so godbeniki poskrbeli še za niz znanih in veselih vižpa tudi nekaj partizanskih, med katerimi ni manjkala niti primorska himna Vstajenje Primorske. Udeležence vsakoletnega srečanja je nagovoril predsednikjeseniških planincev Branko Ber-gant, ki je ob spominu na pobudnike podčrtal še zmeraj aktualen pomen srečanja, kot povezovalnega trenutka med slovenskimi planinci iz matice in sosednjih dežel. Krajši kulturni spored je zaokrožil še nastop harmonikašice z venčkom znanih narodnih in ponaro-delih pesmi. S toplim aplavzom pa so udeleženci srečanja pozdravili 92-letno Ančko Stojan (na sliki z drugimi predstavniki društev), dolgoletno planinsko vodnico in udeleženko vseh dosedanjih srečanj, ki ji je Branko Bergant izročil posebno priznanje. Posebno priznanje je predsednik PD Jesenice izročil tudi šestim članom pihalnega orkestra, ki so se prav tako udeležili vseh dosedanjih srečanj. Za »sladko« presenečenje v obliki češenj so poskrbeli Goričani. Žal se je vreme že kmalu po uradnem delu srečanja in po pozdravih predstavnikov sodelujočih društev, zelo hitro poslabšalo in iz sive megle je začelo pršiti, kar je sicer nekoliko okrnilo družabni del prireditve. Kljub vsemu je bilo lepo, prijetno in zanimivo. Zanimivo ker so si udele- TENIS - Gaja V pričakovanju pomembnih dvobojev Igralke Gaje A v ženski D2-ligi so vse bližje deželnemu fnalu V predzadnjem krogu medpokrajinske faze so brez težav premagale AT opicina. Gaja je z mladinkami Nicol in Alessio Puggiotto in Jessico Varljen izgubila na srečanju samo tri igre. Odločilno srečanje za napredovanje v finalno, deželno fazo, bo v nedeljo, 17. junija na Padričah, kjer se bodo igralke Gaje pomerile s še nepremagano ekipo iz Bar-kovelj Cricolo Marina Mercantile A. V drugi skupini prvenstva D2-lige pa je Gaja B izgubila z 2:1 proti drugi postavi barkovljanskega kluba, izkupiček pa bi bil lahko boljši. Lara Betocchi in Martina Belettini sta namreč posamični srečanji začeli zelo prepričljivo in proti starejšima igralkama osvojili prvi niz, nato pa ju je prevzela trema, ki je bila odločilna za poraza. V dvojicah sta gajevki začeli z gladkim porazom, v drugem nizu pa sta reagirali in zmagali, zadnjega pa sta osvojili brez boja, saj sta nasprotnici predali dvoboj. Gaja B v skupini 1 po dveh porazih nima več možnosti za preboj v naslednjo deželno fazo. V moški B3-ligi so igralci Gaje zmagali proti AT Opicina s 3:1. Tri točke sta prispevala Claudio Zecchin in Massimiliano Borsetti, Ilvio Vido-vich pa je dvoboj predal zaradi poškodbe. Do konca prvenstva bo Gaja odigrala še dva kroga, zaseda pa sredino lestvice. V soboto (ob 10.00 v Roveredu) pa čaka dečke Under 12 četrfinalni obračun proti ekipi TC Roveredo, ki jo sestavljajo leto starejši igralci. ženci lahko od blizu ogledali podobo Ajdovske deklice v steni Prisanka in marsikdo je prvič videl tudi dva mogočna orla, ki sta nekaj časa krožila nad bližnjimi vrhovi. Člani SPDG so si ob po-vratku ogledali muzej v Kobaridu. 42. srečanje bo predvidoma na Koroškem. Srečanje s PD Integral V nedeljo, 17. junija, se bodo člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta podali na skupen planinski izlet s prijatelji, člani pobratenega Planinskega društva Integral iz Ljubljane. Letošnje srečanje, dvaintrideseto po vrsti, je v organizaciji planincev iz Ljubljane. Kot cilj skupnega izleta so gostitelji izbrali vzhodni rob Slovenije na meji s Hrvaško, točneje območje Rogaške Slatine ter v ta namen pripravili zanimiv in vsebinsko bogat izlet. Tržaški planinci se bodo z avtobusom odpeljali s trga Oberdan ob 6.00 uri, oziroma ob 6.15 izpred hotela Da-nev na Opčinah, proti Ljubljani, kjer se bomo srečali s člani pobratenega društva. Skupno bodo nato nadaljevali pot do Rogaške Slatine in naprej do trga Rogatca. Tu bodo obiskali etnografski Muzej na prostem, orglarsko delavnico Škrabl in grad Strmol. Po ogledu bodo nadaljevali pot z avtobusom do Rudi-jevega doma (590 m) na sedlu med Žen-čajem in Donačko goro. Sledil bo vzpon na 882 m visoko Donačko goro (slaba ura vzpona). Po sestopu čaka udeležence še topel obrok in veselo druženje. Izlet je nezahteven, primeren za vse. Za morebitne informacije lahko pokličite na tel. št. 040 220155 (Livio). NAMIZNI TENIS Sonja Milič na Dp bronasta v mešanih dvojicah Zadnji dan državnega prvenstva veteranov v Ricconeju je namiznoteni-ški odsek Kras osvojil še eno kolajno. Tudi tokrat je osvojena kolajna bronastega leska, osvojila pa sta jo Sonja Milič in Michele Giordano v mešanih dvojicah. Dvojica, ki je v zadnjih sedmih letih v kategoriji over 50 osvojila vsakič prvo mesto, je tokrat klonila v polfinalu proti kasnejšima zmagovalcema Adeyemo/Loal-di. Kljub zbrani in učinkoviti igri je mešana dvojica izgubila s 3:1. V konkurenci 15 dvojic sta igralka Krasa Isabella Tor-renti in Michele Tangorra izgubila v osmini finala, Robi Milič in Dragica Bla-žina pa sta klonila že v prvem krogu proti Espositu in Silvestrijevi. Odlično predstavo je med veterani over 60 prikazal Edi Bole, ki je v osmini finala po izredno izenačeni tekmi klonil proti nosilcu Alieriju. Premoč je nasprotniku priznal šele v petem nizu pri rezultatu 9:11. V kategoriji over 65 pa se Divo Vinicio ni prebil iz skupine. Nastopi igralk in igralcev Krasa se bodo nadaljevali v soboto, ko se bodo začeli nastopi ločeno po kakovostnih kategorijah. Katja Milič, številka 28. na državni lestvici, bo igrala v absolutni kategoriji z Zancanerjevo, nato pa še v 2. kategoriji s klubsko tovarišico Claudio Micolaucich. V samem vrhu bosta nastopili tudi dve slovenski igralki, to sta Lisa Ridolfi, ki je 8. na jakostni lestvici in Ana Bržan (št. 14). Zbrali so 1752 evrov Fundacija Vrabče upanja sproča, da so 3. junija na dobrodelnem dogodku (nogometnih tekmah) v Goriških Brdih zbrali 1752 evrov. 752 evrov na samem kraju dogodka, ostalo pa so nam dona-torji nakazali na TTR fundacije Vrabček upanja. Z zbranimi sredstvi se ob Oddelku za invalidno mladino kupilo en kombinezon za nevrofizioterapevtsko metodo Therasuit therapy (terapijo s pomočjo tako imenovane pajkove mreže). Konec tedna na Proseku Mtb Experience V soboto in v nedeljo bo pri Pro-seku preizkušnja v gorskem kolesarstvu Mtb Experience 2012, ki jo organizira tržaški klub Cottur. V soboto ob 14. uri bo startal 4. Prosek XCountry Circuit, ki velja za državno tekmovanje Top Class. V nedeljo bodo na vrsti otroci od 7. do 16. starosti, ki se bodo pomerili v Trofeji Junior Bike off road 2012. Nastopili bodo tudi kolesarji SK Devin. Start in cilj bo v hostelu Alpe Adria pri Božjem polju. 23 Obvestila ■ ■ A.Š.Z. JADRAN vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. junija 2012 ob 19.30 v prvem in ob 20.30 uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku . AŠD SK BRDINA sklicuje jutri, v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata v Doberdobu 3. turnir prijateljstva v soboto, 16. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 17. junija, za kategorijo mlajših cicibanov. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. SK DEVIN vabi na 38. občni zbor, ki bo v nedeljo, 17. junija 2012 na sedežu v Slivnem ob 15.uri v drugem sklicanju. Sledila bo podelitev priznanj najmlajšim smučarjem za delovanje v zimski sezoni in družabnost. OK VAL in ZSŠDI organizirata v doberdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgilio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). AŠD BREG vabi na redni Občni zbor, ki bo danes, 14. junija, ob 20.00 uri v prvem in ob 21.00 uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvano Klabjan. AŠD POLET IN ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL IN ZSŠDI organizirajo kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka, 18. junija do petka, 22. junija in druga izmena od ponedeljka, 25. junija do petka, 29. junija. Info: Erik Piccini - 340/4685153, e-mail: picerik@hotmail.it / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 14. junija 2012 21 GLOSA Mejna vprašanja po 2. svetovni vojni JoZe Pirjevec_ Dan po obisku italijanskega predsednika republike Giorgia Napolitana v Furlaniji sem odpotoval v Gdansk. Upal sem, da bom dobil na letalu za München v časopisih, ki jih dajejo potnikom, kakšno poročilo o tem dogodku. Toda zaradi potresnega sunka, do katerega je prišlo v Emiliji, so listi nacionalnega pomena o njem skopo poročali, razen desničarskega »Il Giornale«, ki je omenil Napolitanov govor v Faedisu, občini, v katero spada planšarija Topli vrh, ali po furlansko Porzus. V dnevniku Ber-lusconijeve družine je med drugim pisalo, da je predsednik govoril o pokolu, ki se je zgodil pred sedeminšestdesetimi leti v omenjenem kraju, in pri tem omenil, da je do njega prišlo tudi zaradi »naklepov in oblastnih zahtev tuje sile na račun Italije«. Ta stavek me je zbodel, vendar se mi je zdelo primerno, da se po povratku seznanim s celotnim Napolitanovim govorom, preden ga komentiram. To sem tudi storil in tu je moja reakcija na predsednikov nastop. Najprej je treba reči, da ni dal Porzusu tistega poudarka, ki bi ga lahko, saj planšarije, kjer se je februarja 1945 začel krvavi spopad med Garibaldinci in Osopovci, ni obiskal. Mislim, da ni šlo samo za pomanjkanje časa, temveč za odločitev, da se Porzusu ne da prevelike teže, saj je bil že tako in tako preveč izrabljen v ideološkem in etničnem konfliktu našega obmejnega prostora. To dejstvo je seveda hvalevredno, pri čemer pa se vendarle sprašujem, ali je bilo potrebno v predsednikov govor vplesti »tujo silo«, ki da je s svojimi teritorialnimi zahtevami na račun Italije posredno botrovala omenjenemu pokolu. Na katero »tujo silo« je mislil Napolitano? Če bi hotel biti ironičen, bi rekel, da je mislil na Hitlerjevo Nemčijo, ki je po 8. septembru 1943 zasedla s svojimi vojaškimi in gestapovskimi enotami »Operacijsko cono Jadransko Primorje« (Ljubljansko pokrajino, Julijsko krajino, Reko in Videmsko pokrajino) in jo odtrgala od Mussolinije Salojske republike z očitnim namenom, da jo v primeru zmage priključi Tretjemu rajhu. Iz spoštovanja do predsednika pa se tej ironiji odpovedujem in priznavam, da sem ga pravilno razumel: mislil je na Titovo Jugoslavijo. Slednja je šele vstajala iz ruševin štiriletne vojne, ki jo je razkosala med okupacijske države (Nemčijo, Italijo, Madžarsko, Bolgarijo), ni še imela mednarodno priznane vlade in je lahko računala le na odporniško gibanje, ki je v svoji borbi proti hitlerjanski koaliciji na strani zaveznikov utrpelo ogromne žrtve. Imenovati to nastajajočo državo »tujo silo«, ki naj bi imela »oblastne zahteve« na račun Italije, se mi zdi pretirano. Res pa je, da je slovenska Osvobodilna fronta že od samega začetka svojega obstoja zastavila vprašanje bodočih meja domovine in pri tem postavila pod vprašaj ne samo rapalsko mejo, temveč tudi mejo, kakršna je bila zakoličena med Italijo in Avstrijo leta 1866. Pri tem so intelektualci, zadolženi za pripravo gradiva, ki naj na mirovni konferenci govori v prid tem zahtevam, upoštevali predvsem etnično razsežnost našega naroda, čeprav so od nje iz gospodarskih razlogov tu in tam tudi odstopali. To velja predvsem za Trst pa tudi za nekatera obmejna področja v Furlaniji. V trenutku, ko so se lomili odnosi sil, kakršne sta skušali udejanjiti v srednji Evropi nacistična Nemčija in fašistična Italija, se mi zdijo takšna razmišljanja povsem legitimna. Upoštevajoč predvsem ogromno trpljenje, ki ga je moral prenesti slovenski narod zaradi imperialnega pohlepa svojih sosedov. V tem smislu so ravnali tudi zavezniki, saj so Jugoslaviji priznali meje, ki se razen na nekaterih obrobnih področjih ne razlikujejo dosti od načrtovanih. Govoriti v tem kontekstu o »oblastnih zahtevah« neke tuje sile, obenem pa ignorirati bratstvo v orožju, ki se je ustvarilo med Furlani in Slovenci v sklepnem obdobju druge svetovne vojne, se mi ne zdi primerno. Treba je namreč ugotoviti naslednje: slovensko partizansko gibanje, posebno IX. korpus, je dobilo od Furla-nov veliko pomoč v hrani, brez katere bi verjetno ne bilo uspešno. Toda brez zgleda, ki so ga s svojim odporom od leta 1941 dali Slovenci sosednjim Italijanom, in brez obstoja OF, je vprašljivo, ali bi bila po 8. septembru 1943 »re-zistenca«, na kateri sloni italijanske republika, sploh mogoča. VREME OB KONCU TEDNA Subtropski anticiklon bo prinesel poletje Darko Bradassi Obdobje s spremenljivim in nestanovitnim vremenom se je zaključilo. Proti nam so več dni pritekali vlažni jugozahodni tokovi, povečini nasičeni z vodno paro, ki so od časa do časa občutno destabilizirali ozračje. Atlantski zrak je več časa odigraval glavno vlogo, zadrževal se je povečini nad zahodnim Sredozemljem in je pogosto vplival tudi na vreme pri nas, še posebno v zadnjih dneh, ko je nad večjim delom Sredozemlja in osrednje Evrope nastalo obsežno ci-klonsko območje. Sedaj se bo vremenska slika vendarle spremenila. Nad subtropskimi predeli se že krepi anticiklon, ki bo postopno segel tudi do naših krajev in se bo iz dneva v dan utrjeval. Suh in topel subtropski zrak že izpodriva vlažne atlantske zračne gmote proti zahodu, nad našimi kraji pa se zračni tlak krepi. Nastalo bo solidno an-ticiklonsko območje. vlažen zrak bo le daleč od nas, zahodno od Britanskega otočja. Anticiklon prinaša toplejše in predvsem bolj suho in povečini sončno vreme. Kot kaže, bo vremenska slika dovolj uravnovešena, da za več časa ne bo prišlo do večjih sprememb. Lahko upravičeno zapišemo, da prihaja pravo poletje. Še danes bo morda ponekod možna omejena popoldanska krajevna nestanovitnost, v naslednjih dneh pa povečini ne bo več niti popoldanskih neviht. Prihaja sončno poletje, torej, z veliko začetnico. Zlasti konec tedna bo nadvse prijeten. Ob sončnem vremenu se bodo najvišje dnevne temperature povečini dvigale do okrog ali malo nad 30 stopinj Celzija, izjema bo le obmorski pas, kjer bo pihal morski veter in bo zato za kakšno stopinjo manj vroče. Vendar bodo noči zlasti v notranjosti dežele in na Krasu še razmeroma sveže in zato toliko bolj prijetne. Vročina po zaslugi nočnega oddiha ne bo še posebno obremenjujoča. Konec tedna bo nadvse primeren za morje, pa tudi za izlete v gore, saj se bo ozračje tudi v gorskem svetu povečini že dovolj stabiliziralo. Morje ima med drugim približno 22 stopinj Celzija in je že skoraj poletno toplo. Ne pozabite, da je sončno žarčenje - ne glede na temperature ali na preteklo dogajanje, ki bi lahko varalo - v tem obdobju najmočnejše v letu, zato je priporočljivo uporabljati zaščitna sredstva. Neposredno izpostavljanje sončnim žarkom, ko je sončno žarčenje najmočnejše med 11. in 15. uro, pa strokovnjaki celo odsvetujejo. V prihodnjem tednu se bo nadaljevala podobna poletna vremenska slika, vendar se bo toplotna obremenitev postopno povečala. Naši kraji se bodo namreč znašli na zahodnem robu anticiklona, preko katerega bo proti nam od jugozahoda pritekal topel, vendar postopno bolj vlažen zrak. Iz dneva v dan bo občutek sopare zato večji. Možno tudi, če bodo jugozahodne smernice res vztrajale več dni in bo slika zelo stanovitna, da se bo povečala koncentracija ozona v zraku. Zaenkrat kaže, da bo anticiklon dovolj soliden, da bo lahko vztrajal vsaj do konca prihodnjega tedna, morda pa tudi dlje. O vročinskem valu je zaenkrat sicer še prerano pisati, da prihaja toplo poletje pa ni več dvomov. Na sliki: anticiklon se že krepi, vlažen zrak pa se umika KOROŠKA - SLOVENIJA - Čezmejno sodelovanje Obisk Zveze občin na Koroškem pri Združenju slovenskih občin v Pivki CELOVEC/PIVKA - Zastopniki Občinske zveze na Koroškem ter predstavniki drugih koroških ustanov, ki delujejo na področju čezmejnega sodelovanj, so se pred nedavnim v občini Pivka v Sloveniji srečali z zastopniki Slovenskega združenja občin, ene od dveh krovnih organizacij slovenskih občin. Cilj prvega tovrstnega sestanka je bil čim tesnejše in konkretnejše sodelovanje na vseh področjih. Dogovorili so se tudi, da bo povratno srečanje v Vrbi ob Vrbskem jezeru na Koroškem, v ospredju pa bodo možnosti turističnega sodelovanja med občinami na Koroškem in v Sloveniji. Koroško delegacijo je vodil predsednik občinske zveze in župan občine Vrba ob Vrbskem jezeru Ferdinand Vouk, spremljali pa so ga podpredsednik zveze Valentin Happe, član pred- stojništva zveze in obenem tudi predsednik Enotne liste (EL) na Koroškem Vladimir Smrtnik, direktor zveze Stefan Primosch, predsednik Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC) Bernard Sadovnik in predsednik društva avstrijsko-slovenskega prijateljstva Raimund Grilc. Za Enotno listo je Smrtnik izpostavil, da je bil prvi tovrstni stik zelo pomemben, stiki s slovenskimi občinami pa naj bi postali čim tesnejši in koristni za obe strani. Obeti so zato dobri, je še pristavil Smrtnik. Koroško delegacijo sta sprejela predsednik Združenja slovenskih občin župan Pivke Robert Smrdelj in zastopnik komunalnega podjetja za so-cialo ter zunanjepolitični svetovalec Peter Svetina. Delegacija Zveze občin s Koroške z gostitelji na srečanju v Pivki V Literarnih pogovorih na Radiu TS A danes gost Jože Šušmelj Gost junijske oddaje Literarni pogovori, ki jo bo Radio Trst A predvajal danes ob 18. uri, bo nekdanji generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj. Predstavil bo svojo zadnjo knjigo z naslovom Zgodbe s Trnovske planote, ki je izšla lani pri Goriški Mohorjevi družbi. Z gostom se bo pogovarjala Nadia Roncelli, uredništvo oddaje Ines Škabar. Ponovitev bo jutri ob 10.10. GLEDALIŠČE - V nedeljo v Mariboru Garaža hotela Orel prizorišče Ekartovega Hotela Splendid Zavod Imaginarni bo v nedeljo v garaži mariborskega hotela Orel premierno uprizoril gledališko predstavo Hotel Splendid v režiji Primoža Ekarta. Gre za priredbo dramskega besedila kontroverzne-ga francoskega dramatika in pisatelja Jeana Geneta (1910-1986), ki se poigrava z zgodbo o gangsterjih in policistih, ujetih v kleti. Hotel Splendid je eno od redkeje uprizarjanih dramskih besedil Geneta, ki je v življenju prehodil pot od lopova in zapornika do cenjenega umetnika in političnega aktivista. Tako kot življenjepis pisatelja je Ekarta pritegnila tudi zgodba dvo-dejanke iz leta 1948, ki diši po žanru kriminalke in katere objavo in uprizarjanje je Genet dolga leta prepovedoval. V zavodu Imaginarni so se za uprizoritev dela odločili že pred leti, ker ga v Sloveniji do tedaj še nihče ni postavil na oder. "Če hočeš preveriti, ali je tekst močen, ga je dobro uprizoriti," je režiser pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru. Sicer so jih z izvedbo prehiteli v Mini teatru, saj so dramo uprizorili lansko jesen. Zgodba se dogaja v garaži hotela Splendid, kjer je ujetih šest članov zloglasne Šusove bande, policist in truplo talke. Kaj vse se lahko zgodi, ko maske padejo, ko pajdaši postanejo sovražniki, se sprašujejo ustvarjalci predstave. Po besedah dramaturginje Simone Hamer je besedilo zanimivo, ker je na nek način avtobiografsko in se ukvarja s temami, ki so Geneta vedno zelo zanimale, kot so impersonacije, trans- Primož Ekart vestizem in latentna homoerotika. "V predstavi je zelo zanimivo predstavljena tanka meja med svetom kriminalcev in svetom poštenjakov. Ugotavljamo, da sta to dve plati iste medalje," je še povedala Ha-merjeva. Zanimivo je že samo prizorišče predstave, ki so jo postavili v garaži hotela v središču Maribora, za katero številni Mariborčani sploh ne vedo, da je tam. Kot je povedal Ekart, je že od vsega začetka iskal neko avtentično okolje, saj v takšnem prostoru predstava deluje povsem drugače kot v gledališki hiši. Za kostume je poskrbela Meta Sever, za glasbo duo Silence, v igralski zasedbi pa so Gregor Gruden, Gregor Zorc, Jernej Čampelj, Žiga Saksida, Gašper Jarni, Damir Avdic in Vid Klemenc. 22 Četrtek, 14. junija 2012 AVTOMOBILI / TOYOTA - Kupcem ponujajo okolju prijazno vozilo Z yarisom nadgrajujejo široko paleto hibridnih modelov Novi sistem Hybrid Synergy Drive za 20% lažji od prejšnjega - Nizki izpusti CO2 ŠTEVILKE Chevrolet izboljšal prodajo v Evropi V prvem četrtletju je podjetje Chevrolet Europe prodalo 55.104 avtomobilov in športno-terenskih vozil v zahodni in srednji Evropi, kar pomeni 7,8-odstotno povečanje prodaje na trgu, ki je v primerjavi z lanskim letom beležil padec v višini 8,7 odstotka. Z 1,36 odstotka, kar je za 0,21 odstotka več kot v prvem četrtletju 2011, je to najboljši tržni delež v četrtletju doslej. »V prvih 3 mesecih leta smo lahko delež povečali na 23 od 32 trgov zahodne in srednje Evrope. To je zelo spodbuden rezultat v zahtevnih gospodarskih razmerah,« pravi Susan Docherty, predsednica Chevrolet Europe. »Z modeli cruze karavan in malibu (pri nas ga naj najbrž ne bo), ki prihajata konec letošnjega leta, bomo na trg poslali deset novih modelov v samo 18 mesecih in tako postavili temelje za nadaljnjo rast,« nadaljuje Susan Docherty. Chevroletov najbolj prodajani model je aveo, v štiri- in petvratni različici (15.800), sledi mu mestni spark (15.000) in kompaktni cruze (10.100). Družinskih enoprostorcev orlando so prodali 6.900, športno-terenskih captiv pa 6.800. Japonci so se res potrudili, da bi ponudili zelo prepričljiv hibridni izdelek, ki ima najnižje vrednosti škodljivih CO2 emisij (79 g/km), a obenem še vedno zagotavlja zadostno pogonsko moč (100 KM), ki jo črpa iz kombinacije 1,5-litr-skega bencinskega (74) in električnega (61) motorja. Govorimo seveda o novem hibridnem yarisu, ki bo kupcem na voljo samo v 5-vratni izvedbi in predstavlja zelo pomemben model za znamko Toyota, ker je yaris najbolje prodajana toyota v Evropi. Toyota z novincem nadgrajuje obsežno paleto hibridov, ki je v petnajstih letih obstoja (od prvega priusa, leta 1997 naprej) znamki zagotovila štiri milijone prodanih vozil. Hibridni yaris se pridružuje trem različicam priusa (običajni, plug-in in plus) ter aurisu, skupaj pa naj bi jim znotraj Toyotine prodajne palete uspelo doseči petnajstodstotni prodajni delež. Zanimiva je udi začetna akcijska prodajna cena, 17.500 evrov, kar je za hibridno vozilo še kar sprejemljiva cena. Akumulatorske nikelj-metal baterije so zdaj že dovolj majhne, da jih je mogoče vgraditi pod zadnje sedeže, tako da sta prostor v notranjosti in prostornina 286-litrskega prtljažnika povsem enaka kot pri običajnih serijskih različicah z bencinskimi ali dizelskimi motorji. Napredek v obliki manjših in lažjih sestavnih delov Stran pripravil Ivan Fischer so dosegli tudi pri razvoju elektromotorja, pretvornika ter konvencionalnega pogonskega sklopa, zato je nova generacija Toyotinega sistema Hybrid Synergy Drive za približno 20-odstotkov lažja kot pri modelu auris hybrid. Kombinacija 1,5-litrskega bencinskega motorja in baterije zagotavlja 73 kilovatov skupne moči, zapisi v tehničnih podatkih pa optimistično obljubljajo 3,5-litrsko povprečno porabo. Hibridni yaris je tudi nekoliko bolj aerodinamičen kot ostalo sorodstvo, poleg tega je serijsko opremljen z brezstopenjskim CVT menjalnikom. Tako kot smo od hibridov vajeni, tudi yaris ponuja programe normal, Eco in EV. Eco optimizira delovanje klimatske naprave, omili oziroma blaži pritisk voznikove noge na stopalko za plin, skratka - yarisu vzame sapo in značaj. EV omogoča vožnjo izključno na elektriko do, v idealnih pogojih, največ šestdesetih kilometrov na uro. Če voznik drži tempo z drugimi vozili v mestu, se bo predvsem med številnimi semaforji, kar zahteva konstantno pospeševanje in zaviranje, redno vklapljal tudi bencinski motor. Sodeč po prvi vožnji, hibridu in vozniku najbolj ustreza program normal. Takrat avtomobil razmišlja namesto voznika, ki pa kljub temu nima občutka, da je, tako kot pri programu Eco, prikrajšan za katerega od kilovatov. IMENA - Dosedanji sistem v veljavi že 90 let Peugeot spreminja način poimenovanja svojih modelov Peugeot je sklenil preoblikovati svojo politiko poimenovanja modelov z ničlo na sredini in s tem zadostiti pričakovanju kupcev na vseh ciljnih tržiščih. Skladno s strategijo mednarodne širitve bo Peugeot svoje modele za osvojitev novih trgov poimenoval s kon- čno enico (1), vse prihodnje oblikovno prenovljene modele pa z enotno končno osmico (8). Peugeot je trištevilčno poimenovanje svojih modelov z ničlo na sredini uvedel leta 1929 skupaj z avtomobilom 201 (na sliki). Peugeotov zgodovinski sistem po- imenovanja je strukturiran na naslednji način. Ničla na sredini simbolizira podobo blagovne znamke Peugeot, prva številka predstavlja velikost tržnega razreda, medtem ko končna številka označuje generacijo vozila. Omenjeni sistem je bil spremenjen ob koncu 90-tih let z uvedbo dvojnih črk za označevanje karoserijskih izpeljank (CC in SW). Od leta 2005 pa se je temu pridružila še oznaka z dvojno ničlo na sredini, s katero so bili poimenovani modeli visoke arhitekturne zgradbe, kot sta 3008 ali 5008. Skupaj z mednarodno širitvijo bo blagovna znamka tudi preoblikovala svojo politiko poimenovanja. Odslej se ob vsaki prihodnji oblikovni prenovi Peugeotovih modelov njihova imena ne bodo več spreminjala. Enotno poimenovanje modelov bo omogočilo večjo prepoznavnost Peugeotovega izbora vozil in poenostavilo njegovo uveljavitev na trgih. Ničla na sredini predstavlja genetski zapis blagovne znamke. Prva številka, s katero je ne glede na ciljno državo trženja označen tržni razred vozila, ostaja nespremenjena. HONDA - Deveta generacija se je sicer spremenila le v manjših detajlih b ■ • • • • vtt • ■ ■ • vt Novi civic je večji in udobnejši Honda civic ostaja natančno in lahkotno vodljiv - Poganja ga dvolitrski turbodizel Devete generacije civica so se pri Hondi lotili z drobnimi, evolucijskimi koraki naprej, tako da še vedno najdemo nekaj podobnosti s predhodnikom, a bolj kot te nam v oči padejo spremembe, ki novincu dajejo bolj dinamično podobo; avto je namreč nekoliko daljši od predhodnika in hkrati nižji, zato je videti bolj športno. Civic je sedaj dolg 429 cm in ima medosno razdaljo 260 cm. Tudi nad prtljažnikom se ne bi pritoževali, saj je v njem skoraj 500 litrov prostora. Prepoznavnih trikotnih izpušnih cevi ni več, prozorna plastika, ki je povezovala žarometa in prekrivala logotip znamke, se je poslovila, še preden je osma generacija odslužila svoje, loputica posode za gorivo ni več izrazito poudarjena, kljuke niso več »srebrne« in zašiljene, trivratne različice ne bo več. Znotraj se trend umirjanja kljub enaki postavitvi osnovnih merilnikov nadaljuje. Preglednost znotraj voznikovega delovnega prostora se je izboljšala, debelejši volan lepše sede v roko, za zagon motorja je treba le obrniti ključ in ne iskati še stikala pol metra stran. Udobja predvsem na slab- ših cestah je očitno izboljšano in glede na povprečno starost kupcev civica tudi logično. Lega je glede na razred povprečna. Civic vozi v ovinke dokaj predvidljivo, vsaj pri nižjih hitrostih, a pri hitreje odpeljanih zavojih zaradi nagibanja karoserije ne vliva toliko zaupanja, kot bi bilo pričakovati. Nekaj dobrodošlih sprememb prinašajo izboljšave pri podvozju, predvsem zadnji premi; z novo, natančnejšo nastavitvijo je civic zdaj precej bolj udoben in bistveno učinkoviteje blaži cestne neravnine kot prej. Ob tem civic ostaja natančno in (morda celo malce preveč) lahkotno vodljiv. Preglednost trpi predvsem zaradi z usmerjevalnikom zraka deljene zadnje šipe. 2,2-litrski dizel zaradi glasnosti deluje manj uglajeno kot agregati, ki poganjajo tekmece, a se odkupi s prožnostjo in zadovoljivo zmogljivostjo. Poraba se zlahka spusti tudi pod šest litrov. Poganja ga torej 2199-kubični turbodizel, z največjo močjo: 150 KM pri 4000 vrt./min, in največjim navorom 350?Nm pri 2000 vrt./min. Pogon na prednji kolesi, menjalnik pa šeststo-penjski ročni. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. junija 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Afriški slon 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Film: Il paradiso alla fine del mondo (rom., Nem., '09, r. T. Hezel) 17.15 Šport: Stadio Europa 17.45 Nogomet: Italija - Hrvaška, EP20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 20.25 Nogomet: Španija - Irska republika, EP 23.05 Šport: Notti Europee 1.05 Nočni dnevnik in Focus 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Dok.: In Italia Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Film: La leg-genda degli animali magici (druž., Niz., '08, r. L. Blok) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Extreme Makeover - Home Edition 15.45 Nan.: Parenthood 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Rosamunde Pilcher: Una dolce melodia (rom., Nem., '08, r. D. Kehler) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. In-sinna) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Solo un padre (rom., It., '08, r. L. Lucini, i. L. Argentero) 23.20 Film: Quando meno te lo aspetti (kom., ZDA, '04, r. G. Marshall, i. Kate Hudson) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tg2 Insieme 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Sen-za traccia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The good wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Variete: Fratelli d'Italia 6.50 Risanke 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 16.00 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Nan.: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: Rai Parlamento 10 minuti di... 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Film: A spasso con Daisy (kom., ZDA, '89, r. B. Beresford) 17.20 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Šport: Stadio Europa 20.25 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Sulle tracce del crimine 22.55 Rubrika: Na-nuk Short 0.00 Dnevnik u Rete 4 6.00 Aktualno: Peste e corna 6.40 Nan.: Magnum P.I. 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.25 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.45 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Tutti per Bruno 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un po-liziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life 16.30 Film: Sabato, domenica e lunedi (kom., It., '90, r. L. Wertmuller) 18.55 Dnevnik 19.35 Show: Ieri e oggi in Tv 19.40 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: La signora in giallo 21.10 Nan.: Le indagini di padre Castell 23.05 Nan.: Criminal Intent 23.50 Reportaža: Sognando Italia (v. M. Witkin) 19.25 Nan.: CSI - New York21.10 Reportaža: Mistero 0.30 Show: MagicLand ^ Tele 4 La 7 che tira 12.3017.55 Variete: I menú di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Come uccidere vostra moglie (kom., ZDA, '64, r. R. Quine, i. V. Lisi) 16.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.501.10 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.251.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Due amiche esplosive (kom., ZDA, '03, r. B. Dolman, i. S. Sarandon) 23.05 Film: In & Out (kom., Zda, '97, r. F. Oz, i. K. Kline) Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Pozabljene knjige naših babic 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.10 Mlad. nan.: Potplatopis (pon.) 11.35 Kratki dok. film: Moje rožnato življenje (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Črno-beli časi (pon.) 12.20 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.30 Risanke 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Nan.: Slovenski vodni krog 17.50 Hum. nan.: Hotel poldruga zvezdica 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum: Vsi govorijo o nogometu (t Slovenija 2 7.00 Risanke 8.05 Otroški infokanal 8.50 0.20 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 13.15 Nogomet: Danska - Portugalska, EP 15.05 Nogomet: Nizozemska -Nemčija, EP 17.50 Nogomet: Italija - Hrvaška, EP 20.10 Žrebanje Deteljice 20.35 Španija - Irska, prenos 23.00 Italija . Hrvaška - vrhunci 23.15 Španija - Irska - vrhunci (t Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.00 Poročila Tvs1 9.00 4. Redna seja DZ 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 SMS - glasbena oddaja 15.2018.00 Dok. odd.: City Folk 15.50 Avtomobilizem 16.05 Alpe Jadran 16.35 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 17.05 Arhivski posnetki 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.35 Primorska kronika 19.00 21.35 Vsedanes TV dnevnik 19.25 20.30 Šport 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.35 12.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 11.15 Dok.: Splendo-ri d'Italia 8.50 Aktualno: Today we eat Sicilian 11.15 Dok.: La ceramica di Bassano e Nove 12.00 Salus Tv 12.20 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.25 Aktualno: Tg Agenparl 13.00 Dok.: Borgo Italia 13.30 Dnevnik 14.00 Vi-deomotori 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Dai nostri archivi 201219.30 Dnevnik 20.00 23.30 Krat-kometraža: Maremetraggio - Appuntamen-ti corti 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Il generale della Rove-re (dram., ZDA, '59, r. R. Rossellini, i. V. De Sica) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: La scala a chiocciola (ZDA, '45, r. R. Siodmak, i. D. McGuire) 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 2.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria 20.40 Nogomet: EP, Španija - Ir-ska21.45 EP v nogometu, 2. polčas 22.55 Minute za... 23.25 Lynx Magazin 23.55 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 10.00 Novice 9.05 Naš čas 10.0517.30 Hrana in vino 10.30 Videostrani 11.00-16.00 Novice in Videostrani 17.30 Slovenija danes - Siniša Grmovšek 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Odmevi iz Krpanove dežele 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resnič. serija) 10.3014.35 Nad.: Brezno ljubezni 11.5517.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Miki modre oči (ZDA) 21.55 24UR zvečer, Novice 22.25 Nan.: Detektiv na Floridi 23.25 Nan.: Vohun v nemilosti A Kanal A 7.00 Jekleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 12.15 Brata (hum. nan.) 8.55 13.15 Hum. nan.: Frasier 9.25 13.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 16.05 Faktor strahu Južna Afrika 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Popoln moški (ZDA) 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.0019.45 Svet 18.55 0.30 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Hudičevo žrelo 22.15 Nan.: Ka-liforniciranje 22.50 Film: Čeljusti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič), gostja oddaje Mateja Svet; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric: Most na Drini - 1. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.009.00 Jutro na RK; 5.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 EP v nogometu; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.0022.00 Glasbeni abonma; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35, 18.0019.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 Pillole estive di cultura; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Proza; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50, 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 14. junija 2012 TRST / jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad deželo se v visokih legah zadržuje hladen zrak, zaradi katerega še prevladuje nestanovitno vreme; proti koncu tedna pa nas bo zajel severnoafriški anticiklon s toplim zrakom v visokih legah, ki bo pripomogel k vremenski rC^Li v. stanovitnosti. Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega tlaka. Z šibkim jugozahodnim vetrom doteka k nam razmeroma hladen in precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 Dolžina dneva 15.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.35 in zatone ob 15.12 BIOPROGNOZA Pri najbolj občutljivih se bodo še pojavljale vremensko pogojene težave in tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.51 najnižje -46 cm, ob 9.06 najvišje 13 cm, ob 13.51 najnižje -10 cm, ob 20.11 najvišje 45 cm. Jutri: ob 3.20 najnižje -53 cm, ob 9.42 najvišje 19 cm, ob 14.33 najnižje -8 cm, ob 20.42 najvišje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........17 2000 m............6 1000 m ..........13 2500 m............3 1500 m............9 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 10/25 & TRBIŽ O 6/22 ¿5 CELOVEC O 9/20 , i VIDEM O lifri 11/26 O PORDENON 12/25 o 5/16 KRANJSKA G. O GRADEC 10/22 o 9/19 S. GRADEC ČEDAD O 12/25 13/26 _____M/22 OI TRŽIČ 9/19 o KRANJ CELJE 10/20 O MARIBOR o 11/21 PTUJ O M. SOBOTA 011/23 O N. GORICA 11/22 O 1—' LJUBLJANA 10/21 N. MESTO 10/21 O 8/19 16/24 PORTOROŽ O 12/22 ¿9 KOČEVJE V .o J ČRNOMELJ ZAGREB 11/23 O & 12/22 JVl O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 12/21 A— ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob obali bo povečini pretežno jasno; popoldne bodo ponekod možne posamezne plohe ali nevihte. V gorah bo zjutraj pretežno jasno, v popoldanskih urah se bo pooblačilo z možnostjo posameznih krajevnih ploh ali neviht zlasti v Predalpah. Pihali bodo lahni krajevni vetrovi. Zvečer bodo padavine ponehale, ponoči se bo delno zjasnilo. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod megla. Čez dan bodo nastale krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju do 15, najvišje dnevne od 21 do 25 stopinj C. o GRADEC 11/25 CELOVEC O 9/25 TOLMEČ O 11/26 ? p VIDEM O f* 13/27 O PORDENON 14/26 TRBIŽ O 7/23 ^^ ČEDAD O 14/26 O 7/20 KRANJSKA G. O TRŽIČ 11/22 O KRANJ o 11/23 S. GRADEC CELJE 12/24 O , MARIBOR O 11/25 PTUJ O M. SOBOTA O 13/26 LlUBLJANA GORICA «O N. GORICA 12/24 N. MESTO 10/26 16/27 A° ^ 14/23 A*^ f"""? KOČEVJE O Č qMJ PORTOROŽ O ^ - ČRNOMELJ 12/24 UMAG REKA 15/23 UMAG OPATIJA ZAGREB 14/26 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI ^Vreme bo stanovitno in pretežno jasno po vsej deželi. Pihali Jutri, v soboto in v nedeljo bo sončno in iz dneva v dan boj bodo lahni krajevni vetrovi. Ob obali bo prevladovalo jasno toplo. vreme, v Predalpah pa se bo pooblačilo.