,fr idon- priU lika-' i'¥ )#• 0 Š)M te v p-) !•)• j Sile ! p- [09- to^ Leto II. Poštnina platana u gotovini. Ljubljana, sobota 9. oktobra 1920. ;' Mt Štev. 220. mn i —— iin ——p Cene po pošti: za celo leto . H 85‘— za po! leta . H M*— za četrt leto. K Zl*— za 1 mesec. . K V— Za Ljubljano mesečno 7 K Za Inozemstvo mesečno H IZ'— Urednistuo in upraua: Kopitapjeva ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 60 vin. Naredba o draginfsklh dokladah državnih nameščencev — razglašena. Ljubljana, 3. avgusta. Deželna št. 130.000 liila razglašena včeraj v šte-brjojj, a slovenijo je prejela iz Belgrada »kih h11? vest> tla je naredba o draginj-aokladah za državne namešcence vilki 221 Službenih novin. Minister pooblašča s to brzojavko deželno vlado, da izvrši izplačila v zmislu te naredbe. Jugoslavija napoveduje avtonomijo za Celovec in nemške občine cone B. Belgrad, 8. okt. (ZNU) Na mini-Bna T^e)1 )e danes sklepalo glede cone 3) j °r^škem, kjer se bo vršil plebiscit •111 • Celovec in druge občine bi dobile samoupravo, dosedanji uradniki bi se sprejeli v našo službo. Vrhutega bi se dala šolam avtonomija. Prebivalstvu bi se dale znatne finančne in gospodarske olajšave. Boijševiškega režima v Rusiji bo kmalu konec! ”ašajo^ ^.ar*z’ °kt- (Havas.) Listi pri-rizu w'Rajanja ruskega poslanika v Pa-se je povrnil s poto-Ženerai pokrajine, katere je zasedel n Sel- Poslanik je dejal, da je W. a Potovanje jasen vtis, da bo bolj V f * J | A A v V A k) | U M IKJ V/ JL J "Hov re^*ma kmalu konec. Mnogo lature |Prer°kuje padec moskovske dik-SoVraž‘ ernir in panika vladata v taboru šča katerega vsak dan bolj zapu- a- ooljševiki brez moči motre zma- govite napade Wranglove na rdečo armado in mi imamo sedaj samo en smoter, za katerega smo pripravljeni vse žrtvovati: vztrajati. Preverjeni o brezuspešnosti svoje propagande na zapadu, se poizkušajo boljševiki nasloniti na vzhod in na države, ki so nastale po versailleski pogodbi. Njih prizadevanja pa bodo ostala brezuspenša, ako se prepreči njih diplomatska ofenziva in ako se dovrši delo, započeto na bojiščih. Žop et eksplozija v kamniški smodnišnici. kf°g * • v 8. oktobra. Danes dopoldne, p ?etl* lla 12. uro se je začul kratek, hodnik srn°dnišnici je eksplodiral *tr°j5 , . v oddelku za patrone. Razbilo je -Se. nalla->a komaj dva meseca v 'Jelav^c Težko poškodovana sta bila 8itap ^enis po nogah in obrazu, delavka l)fts j „° obrazu, očeh, na nogah in čez >es’i„azje Poškodbe je dobil delavec Gol- tfj s'Cer po obrazu in desni roki. V C °d£eliali °b >n Sit , 0l) arjeve se dvomi. Eksplozijo je baje se uri popoldne v Ljub- v bolnišnico. Nad zdravjem Remca povzročila iskra, ki je skočila izpod nekega kladiva. — To je v dobrem pol letu že četrta nesreča, ki je pomnožila število žrtev na 7. Zadnja nesreča je bila 12. julija letos, kjer sta izgubila delavca Dornik in Zajc življenje. Pred preobratom so patrone izdelovali na roko, ker pa baje ni to neslo, so napravili pod sedanjim vodstvom stroj, delavce pa seveda odpustili. Mi smo že dostikrat opozarjali merodajne oblasti, da naj ukrenejo kaj v varstvo delavstva. Na nerazumljiv način pa tega do danes še niso storile. Sedaj ima besedo delavstvo! Srbi o Koroški* •ki glfU,Be,grad. 8. okt. (ZNU) »Trgovin-govori v današnjem uvodnem na Koroškem. Pravi: a )e ena od onih nesrečnih slovan->°s&ajin' ki 80 na mejah slovanstva rtrV,;*e?e neposrednim napadom nem-■C' °d 3 ^Ijivosti in nasilnosti, Koroška ^tila neftdaj pod Avstrijo, v največji meri ‘Kult Slstem avstrijske državne misli. Vitemu delu« se je posrečilo, da je |>4poi ,a 12 slovenske Koroške napravila 'l)Ub nemško pokrajino, vendar se je *fečii0 S^mu temu slovenski žilavosti po-a se z zaupanjem pričakuje slo-rošt ZmaŠa Pri glasovanju. Plebiscit na f°v z I6”1 Sam Pa eden onih ukre-^atef^ ? oprezne zdržnosti in skoposti, s S-V°je In ^irovna konferenca odmerjala V Jj,0(?. be o slovanskih pravicah, do-S*4vljat pravično in umestno, ne po- °Pni * Premaganega sovražnika na isto Ntr* ■ s Slovani v vseh onih slovanskih ^ci v katere so se nasilno vrinili [ja bi^n drugi sovražniki, in ne dopustiti, h o ,c* glasovali v slovanskih zenica roiSVoP grabežljivosti. Konferenca gre t>Qpu . 0 Premaganim sovražnikom in je 5ki]j "a napram njim na škodo slovan-?0iHoi^a\*c in zaslug slovanstva, s kojega Pati '° ’e ententa premagala germanstvo. *** bo *e’ ^a našim združenim sovražnikom da bi nam ugrabili Koroško, k- llavd:Ušenega slovenskega občin-i^dst 1 z zanimanjem sledilo igri. Va se razvila v pravo manifes-0 zborovanje; nastopilo je več go- vornikov. Silno navdušenje je zavladalo ob koncu igre, ko se jim je dramatično predstavila slika nemškega poraza in pa zmaga Slovencev. Navdušenja ni hotelo biti ne konca ne kraja Razpoloženje naših ljudi je izborno, preričani so o zmagi tako, da ne govore več o bodoči, ampak že o dejstveni zmagi. Nemčurji so plahi in poparjeni. Orli na Koroškem. Rožna dolina, 9. oktobra ob 2. uri ponoči. Danes ob 2. uri ponoči, ko so se razvrstile orlovske patrulje, je od daleč prihitel izstrelek in zadel v nogo br. Slavka Malnariča. Rana je lahka. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico. Ljudstvo na Koroškem je samozavestno. Angleži in Francozi so prepričani o naši zmagi. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU Ljubljana, 9. oktobra. Glasom brzojavnega obvestila ministrstva za notranje zadeve, se vrši dne 12. oktobra 1920 važna seja narodnega predstavništva. Vsi poslanci Slovenije so vabljeni, da pridejo zanesljivo 11. t. m. v Belgrad, da se te seje udeleže. POGAJANJA Z ITALIJO V BENETKAH. LDU Belgrad, 8 okt. (ZNU.) Iz Rima poročajo: Italijanski minister za zunanje stvari grof Sforza je odpotoval v Turin, da obvesti predsednika vlade Giolittija o predhodnih pogajanjih. Trdi se, da se bodo pogajanja vršila v Benetkah in da se bodo kmalu začela. Italijanski nacionalistični listi napadajo grofa Sforzo zaradi teh pogajanj s kraljevino SHS, ker ta pogajanja ne bodo v korist Italije. Sirite »Večerni list"! Iz boja v boj! Na Koroškem se bo bil jutri odločilni boj, ali bo pripadla cona A Jugoslaviji ali Nemški Avstriji. Mi vemo, da bodo naši zavedni slovenski bratje in sestre izbojevali z glasovnico, da bodo ostali združeni z nami v Jugoslaviji. V sedanjih zgodovinskih urah se spominjamo vsega trpljenja, katero je prestalo naše dobro slovensko ljudstvo v tej čarobno lepi deželi. In če bo zmagal slovenski živelj, moremo to s skromnostjo, ki je lastna nam Slovencem, beležiti kot uspeh dela naših ljudi, ljudi, kateri so delali za svoj narod, spoštujoč krščanske vzore in nauke. Siloviti ponem-čevalni val je butal z vso silo germanskega naroda, z brezobzirnostjo, iastno Hunom, na slabotno slovensko vejico, ločeno po Karavankah od debla drevesa slovenskega plemena. Vse, kar se imenuje gosposko: inteligenca, veliki in mali kramarji, učiteljstvo, uradništvo do zadnjega biriča, vse je sramotilo pohlevnega Slovenca, psujoč ga z »bindišerjem« in s »čušom«. Od inteligence je delal izjemo le en stan, kateri je po svojem zvanju poklican, da čuva krščanske vzore. Kmetov sin, ki se je prebil s težavo skozi ponemčene šole v semenišče, je kot duhovnik katoliške Cerkve ostal zvest čuvar verskih in narodnih svetinj. Iz šol, iz uradov so izgnali slovenščino; iz cerkve, iz spovednice je niso mogli, in ljudstvo je zato ohranilo v časti svojo slovensko narodnost. Koliko je pretrpel za to, ker je ohranil slovensko ljudstvo svojemu rodu, zna le koroški slovenski duhovnik. Slovenski katoliški duhovnik se pa ni omejeval zgolj na delo v svojem službenem zvanju, marveč si je naložil še drugih bremen. Pod vodstvom rajnega dr. Kreka, ki je tako rad pohitel med koroške Slovence, je zbiral slovenski narod v tužni Koroški v društva in mu je ustanavljal zadruge, da ga je gospodarsko krepil in jačil. Dejansko pomoč in zaščito in skorajda edino oporo je imel koroški Slovenec in posebno še slovenski delavec v naših ljudeh in v naših organizacijah. Socialni demokratje, ej: to ti je bilo ne samo v verskem, marveč tudi v narodnem oziru hudo, ker je bila socialna dmeokracija tako na Koroškem, kakor tudi na Štajerskem, še hujša ponemčevalka slovenskega delavstva, kakor je bila nemškutarska gospoda. In socialno-demokratični zapeljani delavec, revež, ki ti niti nemško govoriti ne zna, ti je najzagrizenejši nasprotnik Jugoslavije, ker se je navadil silovitega ierob-stva judovskih nemških socialno-demo-kratičnih pastirjev. Mi smo trdno uverjeni, da bo slovenska Koroška ostala Jugoslaviji. Ker vemo, da če bomo zmagali, bomo zmagali le zato, ker bo dozorelo tolikoletno trudapolno delo naših in le naših ljudi v nekdaj tako tužnem Korotanu. Medtem ko se bije zadnja bitka med nami in Nemci v slovenski Koroški, se pa mobilizira naša vojska za veliko volivno borbo za ustavotvorno skupščino Jugoslavije. Slctvenec! Slovenka! Ali moreš premišljevati, s katero stranko boš šel v volivni boj? Ali ne boš šel v volivno borbo s tisto stranko, katere najzvestejši pristaši so ohranili slovensko govorico v nekdaj tako tužni Koroški. Vi krščanski delavci in delavke, pa ne pozabite, da je socialna demokracija, da so marksisti in komunisti krivi, da je toliko tisočev in tisočev rojenih slovenskih delavcev utonilo v vsenemškem morju in izgubilo svojo vero in narodnost v njem! V volivnem boju zato z vso odločnostjo v boj za našo reč! NOVE POŠTNE ZNAMKE. LDU Belgrad, 8. oktobra. (ZNU) Iz poštnega ministrstva se doznava, da so iz Amerike dospele na ogled nove poštne znamke, izdelane po naročilu tega ministrstva. Znamke od 1 do 7 dinarjev so z-delane s sliko kralja Petra, znamke od 75 do 2 par so izdelane s sliko kraljeviča regenta. Razen teh pa so izdelane tudi tri vrste znamk za invalide; prve predstavlja-•jo boj na Kosovem, druge prehod preko Albanije, tretje pa narodno zedinjenje. Krščanskemu delavcu Krekov pogum! Ljubljana, dne 8. okt. 1920. Štacijsko stražo sem imel v Judenburgu, ko je leta 1917. prineslo časopisje tuž-no vest o nenadni smrti dr. Kreka Vsem nam je sapa zastala, kot zid smo prebledeli, ker smo se v hipu zavedli, da je legel z njim v grob zastavonoša jugoslovanstva. Zvečer smo se zbrali vsi »temni« elementi bivšega 17. pešpolka v judenburški kavarni »Zaparka«, premotrili politični položaj, pregledali bilanco in sklenili radi Krekove smrti potrojenje dela. Naročili smo več izvodov »Jugoslovana«, ki je tako sijajno zagovarjal in se boril za jugoslovanstvo, revolucijonirali smo mlajše letnike enoletnih prostovoljcev, spremenili vojaške pisarne v agitaci|ska središča, pošiljali Janeze kar največ mogoče na dopust ter jim pri sub-oddelku samim na lastno odgovornost ter nevarnost poviševalo število mesecev, za katere so bili superarbitrira-ni. Nihče ni več mislil na Krekovo smrt, le na delo za njegov veliki ideal smo hiteli, tekmovaje med sabo. Kot je bilo naše veselje ob rojstvu Jugoslavije neizmerno, tako je bilo veliko razočaranje in bridka naša žalost, ko smo videli v novi hiši vse polno ščurkov ir. golazni, elementov, ki so onemogočali pošteno življenje in udobnost, ki vsakemu gre. S paznim očesom smo sledili dogodkom v Jugoslaviji in ugotovili dvoje: V Jugoslaviji je zavladal kapitalizem z vso svojo sebičnostjo in brezobzirnostjo. Državno krmilo in odločilna najvažnejša mesta — ra-zun par častnih izjem — so imeli v rokah bankirji, veletrgovci, velepodjetniki, skratka največji kapitalisti ali pa taki kapitalistične baže in naziranja. Prevladalo je načelo svobodne trgovine in proste konkurence, nagobčnik je veljal le za delavsko rajo, ki si je hotela priboriti še vsaj malce človeških pravic v svrho izboljšanja svojega neznosnega stanja. Moža, ki je z znano stanovanjsko naredbo odločno in jasno začrtal smer socialni politiki, katera edina bi mogla vreči kapitalistični družabni red in ustvariti evolucijskim potom v znamenju zakonodaje podlogo socialističnega v okvirju solidarističnih načel, so kapitalisti pod vodstvom dr. Tavčarja ozmerjali kot steklega psa. To je en slučaj, vsi vemo še neizmerno drugih, ki jih ne bomo ponavljali. To je prvo dejstvo. Drugič smo videli, kako sijajno zna zastopati delavstvo socialna demokracija. Spomnimo se samo li-beralno-socialistične -osrednje vlade, spomnimo se ministrov Kristana, Bukšega in Korača ter socialistov samih, ki so jo v oči-gled teh nepopisnih blamaž skokoma od-kurili v komunistični tabor. Prvič: Kapitalizem je glavni vzrok nezadovoljstva v Jugoslaviji. Drugič: Socialna demokracija je dokazala, da je-nezmožna izpeljati do skrajnosti boj proti kapitalizmu in ustvariti pravično urejen družabni red. O komunistih ne pišemo, ker niso nič drugega kot nekoliko gospodarsko korenitejši ter doslednejši protiversko odkritejši odcepek socialne demokracije. Kaj naj storimo mi? Mi, ki imamo tri nasprotnike: Glavni je kapitalizem, drugi, ki krivično nosi ta naslov ter s plaščem pokriva svojo kapitalistično nagoto, tretji pa so komunisti, ki pri nas sicer nimajo živ-ljenskih pogojev, a se ponosno ozirajo na pomoč in »luč«, ki naj pride s severovzhoda. Borec bo najprej usekal svojega glavnega nasprotnika; mi torej kapitalizem in vse njegove spremljevalce. Proti socialni dmokraciji se bomo borili v prvi vrsti radi zanikanja božje avktoritete in radi propagiranja svobodomiselstva od njene strani, odklonili smo in se bomo borili zoper načela razrednega boja, ki ga je vpeljal Marx, kar pa je v socialni demokraciji res dobrega in pravega, ki bi utegnilo pomagati pri odpravi kapitalizma, tega ne bomo in ne smemo napadati. Kapitalizem je namreč tako močan, da je treba skupne fronte vseh proti enemu. Zato ne smemo pozabiti, da smo bili vedno za gospodarsko kooperacijo, samo, da je bila ta do sedaj nemogoča, ker je socialna demokracija vsak tak poizkus hotela izrabiti v svoje politične svr-he, kakor je tudi n. pr. polom komunistov Stran 2 »Večerni list«, dne 9. oktobra 1920. Štev. 2$ letošnje spomladi s svojim demagoškim časopisjem hotela okoristiti samo svoje slabe noge. Komunisti nele, da so se na Ogrskem in v Rusiji slabo izkazali, nam predvsem ne ugaja njih skrajno revolucionarno stališče in surova sila, s katero hočejo uvesti diktaturo proletarijata. Le ideje preoblikujejo vekom lice; dobre ideje s pomočjo dobrih sredstev. Ideja, ki se v svrho udejstitve same sebe poslužuje orožja in krvi, luči in surove sile, je pisana zgodnji ali kasnejši družbi. Tudi ni nikjer pisano, da je treba vse podreti, preden se kaj pametnega sezida. Pameten gospodar bo vrgel iz poslopja samo ničeve in slabe predmete in dele, dobro pa bo pustil ter zidal novo edino tam, kjer je starina pod ničlo. Onim vročekrvnežem, ki so ob polomu razbijali šipe in klopi po železniških vagonih ter dokazovali svoja junaštva nad mrtvimi vrednostmi, gotovo še ni prišlo na misel, da so tepli s svojim barbarstvom in vadalizmom sami sebe. Šipe bo železnica naročila nove, vagone popravila, stroške pa bo plačal v glavnem davkoplačevalec: delavec in kmet, mali človek. Krščanski delavec sme poznati le dvoje negativnih del: pobijanje svobodo- miselno-materialističnih nazorov, pobijanje gospodarskega liberalizma in njegovega sina — kapitalizma ter njegovih spremljevalcev, Ves drugi del našega dejanja in nehanja pa mora biti pozitivno ustvarjajoč. Gledati moramo, da kolikor mogoče hitro opustimo le brambo proti kapitalizmu. Preiti moramo prej ko mogoče v najhujši generalni napad, na sedanji družabni red. Ne zadostuje n. pr. samo, da v obrambo proti velekapitalu v bankah, ki so si osnovale sindikat, snujemo kot protiutež kreditne in blagovne zadruge, marveč moramo gledati predvsem na to, da država potom smotrene socialne politike bančne sindikate onemogoči ter banke socializira! Ni dalje n. pr. dovolj, da kot protiutež alkoholizmu propagiramo abstinenco, država naj potom zakonodaje skrajno omeji število gostilen, v kateri naj bodo invalidi in vdove ter sirote nastavljeni kot državni uradniki s fiksno mesečno plačo in z določenim odstotkom čistega dobička. Država naj ustanovi brezalkoholne gostilne, ta način birtovanja in krčmarjenja kot pa obstoja dandanes pri nas, naj se odpravi, ker tisoči nanašajo svoje krajcarje le v eno nenasitno žrelo, ki se redi in debeli brez dela le na račun drugih. Socializacija, socializacija in zadruga, zadruga — to dvoje mora brneti po glavi noč in dan krščanskemu socialistu. Študirajmo, berimo, delajmo načrte, zavihajmo rokave in hitimo v boj, v generalni naskok proti kapitalizmu! Ni je pa socializacije in ni ga reda ter miru, kjer ni krščanske ljubavi: Ljubezen do Boga kot do bližnjega je pa prvi predpogoj resničnega uspeha. Organizacija, bodisi politična kot strokovna, kulturna ali kaka druga, ki je. iztrgala svojim članom najvišjo božjo zapoved: Ljubi Gospoda svojega Boga radi Njega samega, svojega bližnjega pa kot sam sebe, taka organizacija je napačna in bo rodila v svojih posledicah le še večje gorje. Načelo krščanske ljubezni je spreobrnilo izpod podzemeljskih katakomb pa-ganski svet, spreobrnilo bo tudi svobodomiselno Evropo prej ali slej, ker slepec mora uvideti, da je svobodomiselstvo, ki vlada človeštvo od francoske revolucije pa do danes, popolnoma odpovedalo. Gorje na gorje je rodilo, dobre plati so le navidezne in pretirano hvalisane. To je del našega programa, ki ga iz-nova proglašamo v teh dneh boja ob spominu na. očeta Kreka ! Fr. Ž. Kako se fe proslavila laška kultura v Idriji. Iz Idrije. Italijani so se vendar nekaj od nas naučila. V nedeljo 26, sept. je vprizorila kat. del, družba v rudniškem gledališču igro »Dekle z biseri«. Ker se ie zvedelo, da je v ta namen član Kogoj napravil za ozadje 2 nad 4 metre dolge sliki, katere je akademik cenil nad 500 lir, ker je bilo znano, da je krasno obleko posodila dekliška Marijina družba in da nastopi v prvo 18 mož broječi družbeni orkester, je bilo toliko zanimanja za predstavo, da so bili vsi sedeži v gledališču v enem dnevu razprodani. Ker veliko ljudi ni moglo takrat k predstavi, so prosili za ponovitev igre, kar se je obljubilo za nedeljo 3. okt. — A prišla je neka italijanska gledališčna družba in si osvojila gledališče za cel dan. Katol. del. družba je prosila, naj se ji nedelja 3. okt. prepusti, kajti ljudje so že obveščeni, da bo ta dan slovenska predstava in za italijanske igralce je dobro, če imajo kaj odmora. A odbili so osorno, češ, tudi vi nočete biti nam na uslugo. — Prosili so namreč g. dekana, naj za dobo predstave posodi svoj glasovir, A g. dekan je prošnjo kategorično odbil, ker njegov glasovir je prefin in preobčutljiv za vodeno soparico v gledališču. V petek 1. okt. šele so začeli s predstavo, prvo ob 18., drugo ob 20. uri. Udeležili so se italijanski vojaki, nekaj civilistov Italijanov, ki so se tu naselili, domačina ni bilo nobenega. A govorili so drug dan, da ni bilo igre, ampak le »kabaret«, da se na odru ne obnašajo kai dostojno in ženske so oblečene — ne vprašajte, kako! V soboto dne 2. okt. je bilo menda še liujše. Pri petju je neki korporal glasno zakričal: To je »sporkoria« — svinjarija — kaj takega še nisem videl, četudi sem bil že v raznih gledališčih, Kai bodo rekli tukajšnji borghesi — meščanie — ki imajo tako lepe in dostojne predstave, mi pa, ki se ponašamo z 2000 letno kulturo, pa take umazanije prirejamo! — Nastala je tišina po gledališču. Klavir preneha, pevka vtihne za nekaj sekund. A Drva se zave ženska ter zakliče raz odra: Ali ni nobenega tu, ki bi motilca okloftal? — Res pristopi neki tenente — nadporočnik — in prisoli korporalu gorko zaušnico. A ta se je zavedel, da sta v gledališču oba le poslušalca, torej ni razločka med kor-poralom in nadporočnikom. Z desno je izdrl bajonet, z levo pa zgrabil za vrat častnika in prav malo je manjkalo, da ni prišlo do katastrofe, kajti Italijan je vročekrven in nagel. Pristopili so tovariši, ki so častnika oprostili. Pobrisal jo je naglo iz gledališča, a tudi korporal za njim, ko se je osvojil nadležnih rok, Tenente je bil toliko hitrejši, da je prišel v gostilno na velikem trgu pred korporalom, se zaprl v kuhinjo in se rešil pred bodalom, V nedeljo 3. okt, je bila zopet predstava, a bilo tako pičlo navzočih, da se je kmalu končala in v ponedeljek dne 4. oktobra se je gledališčni družbi tako mudilo iz Idrije, da je pozablia plačati po 40 lir za predstavo »dramatičnemu društvu«. Ta ima škodo na kulisah .električni razsvetljavi in na par svetilkah, koiih ni več. Oblastno so prej govorili, da ostanejo cel teden, vsak dan po dve predstavi, do četrtka ni misliti »kat, del. družbi«, da bi ponovila igro »Dekle z biseri«, da se bo Idrijčan čudil, kaj zna italijanska umetnost. Vabili so celo s slovenskimi lepaki: »Pojte ga noter, ga boste vidil nekaj novega, Ža bode smeha za počt,« A Idrijčani so modrovali: Ako grem noter, ne bo za me nič novega, saj sem bil že večkrat v našem gledališču, če pa zunaj ostanem in čakam, kdaj bodo začeli od smeha »počene« iz gledališča nositi, bo pa za me nekaj novega, ker kaj takega še nisem videl. Dobro so sicer pogruntali, a pričakali le niso »počenih«. Mi pa smo bili le veseli, da se je priprost laški vojak od nas nekaj naučil. ZA PRODUKCIJO SLADKORJA. LDU Belgrad, 8. oktobra. (ZNU) Finančni minister je dne 6. t. m. imel v svojem kabinetu konferenco z zastopniki sladkornih tovarn. Razpravljali so o nabavi sladkorja, kolikor bi ga doma producenti ne mogli izdelati za potrebo države in da bi se dosegla stabilnost v ceni in nujna zaščita interesov konsumentov in producentov. Sklenilo se je, da se briga za nabave domači produkciji in za pravilno razdelitev sladkorja poveri konzorciju zastopnikov sladkornih tovarn, ki bi te posle vršili pod neposrednjim nadzorstvom države. Politične novice. 4- Centralizem nemogoč, »Jut, List« piše v svojem uvodniku z dne 8. oktobra 1.1.: »Stranke so tekom dveli let prišle do prepričanja, da je prvotno zamišljeni centralizem nemogoč. Sestav širokih avtonomij bi se dal mnogo lažje in mnogo brže organizirati, ker bodo mogle široke pokrajinske avtonomne uprave mnogo lažje upoštevati posebne razmere posameznih pokrajin, ki so se stotine let razvijale in dozidavale pod raznimi razmerami in pa vplivi. Z organizacijo širokih pokx-ajinskih avtonomij bi se mogli odstraniti tudi mnogi vzroki, ki povzročajo nezadovoljnost, katero izziva slaba uprava, Pribičevič vsega tega še vedno ni spoznal in tišči naprej v svoj centralizem. Ali bo v njegovi stranki zmagala pamet nad njegovo slepoto? + Pribičevič slej ko prej za najstrožji centralizem. Na shodu demokratske stranke v Subotici je rekel minister Pribičevič v svojem govoru: »Ako dobi naša demo- kratska stranka pri bližnjih november-skili volitvah večino: sem tega mnenja, da bomo izbrisali vse pokrajinske vlade in stvorih eno državo in eno vlado; posameznim pokrajinam ne bomo dali lastnih zborov, ampak bomo imeli samo en sabor v Belgradu.« Kaj poreko na to izjavo svojega papeža naši demkrati, ki hodijo za volitve kalit vodo z decentralizacijo in avtonomijo? 4- Nove milijardske izgube Avstrije, Od minulega ponedeljka do srede je padel kurs avstrijske krone v Curihu od 2.20 na 1,75. Kakor je povedal avstrijski državni tajnik za finance na mednarodni finančni konferenci v Bruslju, pomenja vsak vinar v padcu krone za avstrijsko državno gospodarstvo 3 in pol milijarde izgube. Potemtakem znaša izguba avstrijske republike vsled gornjega padca krone naravnost ogromne milijarde, ki jih bo moralo plačevati prebivalstvo v obliki nove draginje vseh življenskih potrebščin in novih neposrednih davkov. Vzrok padca avstrijske krone je iskati v neugodnem poteku bruseljske finančne konference in vrhu tega o alarmantnih vesteh »Arb. Ztg.« o ogrskih pripravah na vojno proti Avstriji. + Izid občinskih volitev v Medjimur-ju. Kakor poroča »Nar, Politika«, se pri občinskih volitvah v Medjimurju, ki so se vršile meseca septembra, Medjimurci še niso delili po političnih strankah, Povsodi sta si stali nasproti dve čisto krajevni skupini: mirni srednji gospodarji na eni, boljše viki, tihotapci in mešetarji na drug strani, Povsodi so zmagali mirni elementi. Izmed hrvatskih političnih strank je stopila na volivno poprišče samo Pučka stranka, in sicer samo v eni občini: Preloga. Proti njej so se združili Magdičevci in demokrati, boljševiki in Hortijevci. Kljub temu je dobila Pučka stranka 14 mandatov, nasprotniki pa samo 10. Žal, da je med starejšimi kmeti prevladovala popolna brezbrižnost ter je od vseh 1036 volivcev prišlo volit le 287. Dnevne novice. — Ljubljanski in zagrebški škof v Belgradu. Dne 7. t. m. sta dospela v Belgrad zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič. — Dve veliki nesreči. Iz Višnje gore nam poročajo: Sinoči dne 8. oktobra je vozil večerni vlak št. 2218 iz postaje Višnje gore proti Žalni. Na velikem vijaduktu nad vasjo Vel. Loko je padel z voza vlakovodja Blaž Logar, stanujoč v Dobrepoljah. Bil je takoj mrtev, ker znaša višina mosta nad 20 metrov. Vzrok nesreče ni znan. — Dalje se je ponesrečil ravno to noč lep velik avto s Hrvatske pod Višnjo goro, med 23. in 24. uro, na drž. cesti pri ovinku pri »Jernejcu«, 30 metrov od mosta, kjer se križata cesta in železnica. Vozil ie proti Ljubljani, Šofer je bil takoj mrtev, edini potnik se je pa poškodoval. Zdravnik iz Višnje gore ga je takoj preiskal in ni dognal nobene težke poškodbe. Na tem pravokotnem ovinku drž. ceste ie to že četrta avtomobilna nesreča. Za tuje šoferje je skrajno nevaren kraj. Tik zraverL teče potok »Kosca«, kamor se avto navadno prebrne. Nalezljive bolezni pri nas. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v Sloveniji izpričuje en slučaj smrti za kozami, dva slučaja smrti za trebušnim tifuzom in 67 slučajev smrti za grižo. Več slučajev obolelosti je tudi za pegavico, Škrlatico in da-vico, a smrtnega slučaja ni nobenega. Najbolj razsaja griža. — Novi živinski potni listi so izšli in sicer s srbskim, hrvatskim n slovenskim besedilom, ki se bodo prodajali po 30, 22 in 14 par. Odslej naprej se za živinske potne liste ne bo smelo uporabljati drugih tiskovin razen teh .Politična okrajna oblast-va jih naročajo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. — Brezposelnost v češkoslovaški republiki, Glasom uradnih podatkov je tačas v Češkoslovaški republiki 180.000 brezposelnih oseb. Kljub temu pa povsod manjka delavnih moči. Tako poroča ,>Venkov«, da vsled pomanjkanja delavcev niso izkopali krompirja, nc spravili sladkorne pese ter preti nevarnost, da velike množine teh važnih pridelkov propadejo. Uublianske novice. SOMIŠLJENIKI V LJUBLJANI. »Slovenski Narod« je zapisal z ozirom na Ljubljano: »Opozarjamo, da so volivni imeniki zelo nepopolni, da so izpuščene cele hiše, celi deli ulic, zato nai vsakdo pogleda, če je vpisan.« Z ozirom na to opozorilo, nujno pozivamo vse naše vo- livce v Ljubljani, kateri še teža ®s0 ^ rili, naj pridejo vpogledat imenike ' deljo v Jugoslovansko tiskarno, “ j a, kjer bodo razpoloženi od 9. urc. ^ do 1. ure popoldne in od 3. do * V ponedeljek bodo volivni imenl*cl .,j položeni, toda reklamirati bo ro°%°, , do 10. dopoldne. Kdor še ni vpogled3 livnega imenika, pridi! .. . Volivni odbor SLS za LiuM® \ lj Naši krajevni odbori so im«*1 vsi dobro obiskane sestanke, na so rešili naloženo jim nalogo. ( lj Danes zvečer ob pol 8. uri T j slovansko tiskarno, kjer bo sestane ljubljanskih krajevnih odborov SL i katerega so vabljeni vsi naši so: in somišlienice. lj Št. Jakobsko prosvetno drustv ^ redi jutri, v nedeljo, ob 6. uri zvewrJfflQ dvorani zanimivo predavanje- »aD obilni udeležbi. bo F lj Predstava v Ljudskem (loniu tri, v nedeljo 10. t. m. ob pol 8. uri i • Šentpetersko prosvetno društvo bo zorilo lepo narodno igro v štirih m »Stari in mladic, ki jo je spisal pesB* 1 ton Medved. lj »Stari in mladi«, izvirno Met*velpc igro iz polpretekle dobe, ko je znan lesnik ponarejeval denar in mnogo spravil na kant, priredi ŠetpetersK 1 svetno društvo jutri, v nedeljo, * ob pol osmi uri zvečer v Ljudske® ^; Vstopnice se dobe v predprodaji JjjS med 10. in 18. uro v prostorih ^eI11. cs skega prosvetnega društva in °d 1 J naprej pri blagajni. lj Vincencijeva in Elizabetna ^ renca »Marijinega Oznanenja« v Ljfl j. ter Elizabetna konferenca v Sp. Š»sW ^ rede v nedeljo, dne 10. oktobra ob zvečer v veliki dvorani hotela »Unio^ji, selico s srečolovom in šaljivo P° \)| dobiček namenjen podpiranim prireditvi svira godba dravske vdovam in sirotam, vabimo slavno ° stvo, da v obilnem številu poseti to delno veselico. Jj| lj Nogometne tekme 10, t, m- vej koroškega plebiscita so v nedelio vs® ^ je tekme odgodene. Vrše se na pr_J| Ilirije sledeče tekme: ob 14. uri stvena Hermes : Sparta, ob 16. uri ^ komb. : Svoboda. Vstopnice so jj) tekmi skupne. ff lj Ljubljanska mladina. Pišejo naI?rfii' dni me je vodila pot mimo bivše dom0 v, ske vojašnice na Poljanah. Pod ne^lfy nom je stalo več paglavcev od 10 do 1 A ki so vojaka na oknu nečesa mole® «! Menda zastonj, kajti dečaki so zafLjjf grdo srbsko kletvijo, a eden med n) j. opetovano zaklical vojaku: »Daj, pa ^ peljem svojo sestro!« Človek ne bi ^< svojim lastnim ušesom: ali smo že , jjj-Ljubljani tako daleč zagazili v po* • ^ nosti mladine? Saj je bilo že preje surovosti med našimi dečaki, toda t® ’ pokvarjenost jim je bila vendar tu)3', vsega tega bi bilo sklepati, da so ,^7 dečki vajeni hoditi pod okna prosjačit kruha ali kaj in da jim voj®*1 ^ govarjajo v gornjem zmislu. To bi o* jjlCi kanizacija najhujše vrste. Stariši, da vojaški komis ne okuži duš vaših 0^ ( A vojaški činitelji naj skrbe za to, ^ jj vojašnic izgine surovost in nemoralno se vsaj omili in omeji na štiri stene-^, Narodno gledališč Drama: jj Ponedeljek, 11. okt. »Pygmali011*' Torek, 12, okt.: zaprto. !$» Sreda, 13. okt.: »Anfisa«, ui'a® predstava. Izven, Četrtek, 14. okt.: »Pygmalion«< q Petek, 15. okt.: »Hasanaginica«- ' Sobota, 16. okt,: »Pygmalion«- 'fl Nedelja, 17, okt.: »Za narodov bla Izven, $ Ponedelj., 18. okt.: »Hasanagi»ica<<' Opera: Ponedeljek, 11. okt,: zaprto. Torek, 12. okt.: »Faust«, A, Sreda, 13. okt,: »Od bajke do baj Četrtek, 14. okt.: »Rigoletto«. C. Petek, 15, okt,: »Hofmannove P vedke«. D, (f, Sobota, 16. okt.: »Od bajke do baJ Red E, .po* Nedelja, 17. okt.: »Hofmannove P < vedke«. Izven, Ponedeljek, 18. okt.: zaprto.. ^ Odgovorni urednik Joic Rut**« Izdajatelj konzorcij »Večernega Uobll*' Ti*k« »Jugoslovanska tiskarna« * Auto- mobili in kolesa njih deli in oprema pnevmatika garaža in delavnica J Ljubljana .. Gosposvetska c. V* Vegova ulica 8.