Po zviti poti bo Hitler y dobil bojne ladje v / Orno morje
Ankara, Turčija. — Tukaj so se raznesle vesti, da kupuje bolgarska vlada od Italije osem ru-šilcev. Bolgarski poslanik vesti ne zanikuje, niti jim ne pritrjuje. Toda, ako so te vesti resnične, bo to zelo velike važnosti in bo imelo za vojne operacije v črnem morju resne posledice.
Bolgarija je namreč nevtralna država na črnem morju in kot taki Turčija ne more zabraniti, da ne bi smela voziti bojnih ladij skozi Dardanele v črno morje. In ko bo enkrat spravila ladje v črno morje, jih bo prepisala Nemčiji ali Romuniji, ali jih bo pa sama rabila, če bi napovedala vojno Rusiji.
Bolgarija sama pa nima dovolj izvežbanih mornarjev za osem rušilcev. Ako bo torej ta kupčija sklenjena, bodo najbrže ostali na istih italijanski mornarji.
No, zdaj je pa punca!
Vidite jih!
Zadnji teden je bil sklican javni shod v Hrvatskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kot smo razvi-deli v nekem slovenskem listu, sta govorila P. Marge-teč in neki Arnold Johnson. Namen shoda je bil: "za pomoč sovjetski Rusiji v borbi proti nacijskemu napadu." To je zelo lepo od bratov Hrvatov ali kdorkoli je že sklical shod, da se potegnejo za slovanske brate. Toda še lepše bi bilo, če bi bili sklicali shod tudi takrat, ko je bila Jugoslavija napadena od nacijev. Toda takrat je bilo vse ttpo tiho in mirno na St. Clairju. Oh, kako smo pozabljivi! Saj takrat ni šlo komunizmu za nohte!
IZ NAŠIH NASELBIN
Novi registriranci bodo pomešani s starimi
Washington. — Kot naznanja urad za obvezno vojaško službo, bodo oni fantje, ki so se registrirali za obvezno vojaško ve-žbo 1. julija, klicani k vojakom proporčno s starimi registriranci. Kjer bodo poklicali 10 prejšnjih registrirancev, bodo ž njimi poklicali enega novega. Njih številke se bo izžrebalo v par +ednih.
--o-
Zaroke
Dne 4. julija sta se formalno zaročila Miss Eleanor Cerne, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Frank černe 1044 E. 185. St. in Mr. John Pavey. Miss Černe in Mr. Pavey bosta stopila v zakonski jarem začetkom avgusta.
Zadnjo nedeljo sta se zaročila Miss Albina Kodek, hčerka Mrs. Uršule Kodek iz 9423 Reno Ave. in Mr. Joe Arko, sin poznane Arkotove družine iz 981 Addison Rd.
Prvorojenček
Staršem Mr. in Mrs. John Brodnick ml., 15710 Grovewood Ave. je bil rojen sinček prvorojenček v Huron Rd. bolnišnici. Ponosni oče je sin dobro poznane Brodnikove družine iz 6207 Carl Ave., mamica je pa hči poznane Levčeve družine iz 1073 Addison Rd. Vse je zdravo in veselo. Po-• klone na vse strani!
[	Prijazen obisk
V uredništvu so nas včeraj obiskale sledeče prijazne rojakinje: Mrs. Frank Lozir in Miss i Millie Piškur iz Girarda, O. ter i Mrs. John Vrečar ter Michael
-	Mollis iz Niles, O.
Pozdravi iz Arizone i Mr. in Mrs. Yerak in sin Ray
-	pošiljajo pozdrave iz divnega Grand Canyona v Arizoni.
Chicago. — Zadnjo soboto je bil pri avtomobilski nesreči blizu Aurore, 111., ubit neki 37-letni Frank Propernick, državni davčni uradnik, čigar pravo ime je morda bilo Praprotnik. — Pri neki drugi nesreči, ko je avto kolidiral z vlakom pri Edwards-villu v okraju Madison, sta bila ubita 39-letni Edwin Kristan in njegova 29-letna žena Estelle, ki sta morda tudi bila Slovenca.
Renton, Pa. — Dne 18. junija je tukaj umrl Anton Bogataj, star 64 let in rojen na Dobračevi pri žireh na Notranjskem. V Ameriki je bil 32 let in tu zapušča ženo, sedem sinov in štiri hčere.
Lloydell, Pa. — Dne 21. junija je tukaj utonil — ko se je šel prvič v svojem življenju kopat — G. Kosober, star 16 let. Rojen je bil v Ameriki in tu zapušča starše, tri brate (z enim sta bila dvojčka) in tri sestre.
Butte, Mont. — Zadnje dni je tu umrla,Ana Flajnik, stara 61 let, katera zapušča štiri sinove in štiri hčere.
To je bivši Edward Richards, ki je na sodniji v Los Angelesu naprosil, da si sme privzeti žensko ime in sicer "Barbara Ann Richards." Do pred par leti je bil fant, potem se je pa spremenil v žensko, ker se je tako zahotelo materi naravi. V novembru se je "Edward" celo poročil z Miss Wilcox in po poroki je šele mlada žena. videla, daje poročila žensko. Sklenila sta, da bosta vseeno ostali skupaj kot dve prijateljici.
Anglija bo šla v Francijo pred 1. avgustom?
London. — Tukaj se javno govori, da bo sledila angleškim zračnim napadom, ki so že več kot tri tedne na dnevnem redu na Francijo in zahodno Nemčijo, invazija na evropski kontinent še pred 1. avgustom. Iz Francije prihajajo poročila, da je Nemčija vzela več kot polovico svojega vojaštva iz Francije.
Bombniki vozijo v An-
1 • • v •
glijo živila
New Ydrk. — Bombniki, ki so bili izdelani v Ameriki in ki lete zdaj redno vsak dan v Anglijo, vozijo obenem tje tudi živila. Vsak bombnik nese eno tono živil, zlasti pa mleko in jajca, pa zmrznjene ribe, kar v Angliji najbolj potrebujejo.
Vojak bi rad pisma
Iz Kalifornije smo dobili pismo od Jos. Brodnicka, prej sta-nujočega na Carl Ave., ki nas prosi, da natisnemo njegov naslov, da bi mu prijatelji in, kakopak, tudi prijateljice, lahko pisali. Njegov naslov je: Private Joseph J. Brodnick, Company C, 90th Infantry Training Battalion, Camp Roberts, California, Barracks No. 5109. Ze+ lo hvaležen bo za vsako vrstico. Torej dekleta in fantje, vzemite pero v svojo desno roko itd. Odhod v armado
V	pondeljek je odšel v armado Strica Sama 23 letni mladenič Joseph Kovačič, sin Mrs. Agnes I^ovačič-Faletič iz 5512 Carry Ave. Bridko je bilo slovo od ljube mame in brata, toda Joe je pogumno odhajal, da izpolni svojo dolžnost do domovine, želimo mu zdravja in sreče.
Zadiušnica
V	četrtek ob 6:30 se bo brala . v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Jennie Skerl v spomin 6.
, obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
London, 8. jul. — Iz Moskve je govoril danes po radiu Maksim Litvinov, bivši sovjetski komisar zunanjih zadev, poživlja Anglijo, naj napade Nemčijo na zahodu ,dokler zadržujejo Rusi nemški naval na vzhodni fronti
Nov državljan
Joseph Jalovec, poznani rojak in aktivni član SMZ, stanujoč na 16021 Holmes Ave. je postal te dni ameriški državljan. Čestitamo!
ARMADA IMA NOVO METODO, DA NAJDE KROGLO V ČLOVEŠKEM TELESU
in s tem primorajo Hitlerja, da jemlje vedno več vojakov iz zahoda.
Ako plane Anglija na evropski kontinent, pravi Litvinov, se bo moral Hitler boriti na dveh frontah in bo premagan na isti način, kot je bila premagana nemška armada v zadnji svetovni vojni.
Litvinov je govoril v angleščini ter izjavil, da se bo Rusija borila do zadnjega moža, "dokler ne bo fašistično barbarstvo počiščeno s sveta." Poudarjal je, da Anglija ne sme niti trenutek več odlašati z napadom na Nemčijo na zahodu, ker Hitlerju se ne sme pustiti niti trenutek oddiha.
"Medtem ko je imel Hitler navado, da je napadal zdaj enega, zdaj drugega, ga moramo mi napasti vsi hkrati," je urgiral Litvinov. "Vsak udar na Hitlerja zdaj bo desetkrat bolj uspešen in z manjšimi izgubami, kot pa pozneje, ko bo vsak izmed nas oslabljen."
Litvinov je tudi poudarjal, da se Rusija bori za osvoboditev onih narodov, katere je Hitler zasužnjil. Svaril je tudi one narode, ki so stopili s Hitlerjem v zvezo, ker se lahko nauče iz slučaja Rusije, koliko se morejo zanesti na prijateljstvo z Nemčijo.
Malo pred Litvinovim govorom je dospela v London ruska misija, obstoječa iz armadnih, mornariških in zrakoplovnih poveljnikov, ki bodo z angleškim generalnim štabom delali na načrtu za napad na Nemce.
-o-
GREŠNIKI NAJ GREDO KAM DRUGAM
West Point, Miss. — Nek farmar je nabil pri vhodu na svojo farmo napis sledeče vsebine: "Pod nobeni mpogojem se ne bo na moji farmi več krščevalo. V zadnjih dveh mesecih so krščeni ljudje pustili dvakrat odprta vrata v ograji. In da bi moral v bodoče zopet loviti moja teleta ; širom dežele, naj gredo grešniki raje tje, kamor prav za prav spadajo.
-o-
ČAJ MORA BITI Z LIMONO
Ogdensburg, N. Y. — Neka . gospodinja je dala beraču čaj, J zraven pa velik kos kruha, do-j bro namazanega s surovim maslom. Berač pokusi čaj, potem j pa zagodrnje: "Pa kaj nimate pri hiši nobene limone?. Kakšen čaj pa je?"
Na obisku
Družina Jack Bele iz Exporta, Pa. je bila te dni v Clevelandu na obisku pri sorodnikih. Mr. Bele je doma i z Slavine pri Postojni.
AMERIŠKA ff DOMOVINA
AMERICAN IN SPOUT FOREIGN	«tW YHOO	SLOVENIAN HORNING
: - ^LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER ,
158	CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JULY 9, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
Krasen uspeh kampanje SZZ
lekom kampanje so bile ustanovljene tri nove podružnice in 1,325 novih članic je pristopilo
ga, dalje dober glas, ki ga uživa SŽZ po vsej Ameriki, izredno majhen asesment in pa velike koristi, ki jih dobivajo članice od te svoje organizacije. Zlasti pa vlečejo k organizaciji naša dekleta, vežbalni krožki in pa šport, ki ga goji organizacija v veliki meri. Za malenkostno vsoto 25 centov na mesec dobi članica $100 za pogrebne stroške, a dobiva obenem tudi krasno urejevan in obširen mesečnik "Zarjo."
Slovenska ženska zveza je v teh 15 letih obstanka dokazala, da si je postavila tako nerazruž-ljiv temelj, da ji je njen obstoj zagotovljen dlje, kot morda vsaki drugi slovenski organizaciji. Naše slovensko ženstvo v Ameriki je potrebovalo tako organi-cijo. Je nekaj popolnoma njihovega, nekaj bistvenega, zato tudi ne tekmuje z nobeno drugo slovensko organicijo, ampak gre lepo svojo smer naprej, za izobrazbo, za kulturo, za emancipacijo slovenskega ženstva v tej novi domovini.
iče katera naših cenjenih čita-teljic ni še članica te odlijčjne slovenske ženske organizacije, če pozna prijateljico., znanko, sosedo, ki še ni v njej, naj jo pridobi.
Naj živi, naj raste, naj se širi in procvita Slovenska ženska zveza!
»t je razvidno iz zadnje iz-1 "Zarje," glasila Slovenske |ke zveze v Ameriki, je bila •nja kampanja za nove čla-f< ki se je zaključila 31. maja Si, zelo uspešna. Pristopilo « manj kot 1,325 novih čla-i n tri nove podružnice so bi-d'tanovljene.
unpanja je bila izvršena za ''tnico obstanka te naše edine ke organizacije v Ameriki, pregledamo statistiko, bomo i. da se je zveza v tej krat-)bi 15 let silno dvignila, ta-članstvu kot v premoženju. >e še 31. decembra 1927 šte-■žZ komaj 15 podružnic z Slanicami, a denarja je izka-la borih $1,279.75. 'tos, 31. maja, to je ob za-#u kampanje, pa je štela i 11,480 članic in premože-|pa ima, recite in berite: »715.31. Poleg tega pa ima ft tudi mladinski oddelek, s |?im je pričela poslovati šele gpemi leti, pa že šteje z 31. »n letos 808 članic, a premo-|f ima ta oddelek $975.75. i podružnic pa ima 103 ki Jtanovljene po vsej ameriški |i,od New Yorka, pa do San Hicisca.
je tista privlačna naše žene in dekleta, da gp'ade pristopajo k tej orga-ftiji? Prvič je to, ker je to »jih lastna ženska organiza-9 nekaj popolnoma njihove-
Novo vojaško taborišče ; v Ohio
1
Vojni oddelek ameriške vlade je odločil, da dobi država Ohio novo vojaško taborišče, kjer bo prostora za 40,000 vojakov. Taborišče bo zgrajeno na 50,000 akrih v bližini taborišča Sherman pri Chillicotke. Taborišče bo sedem milj široko in 12 milj dolgo.
-o--
Na vojaškem dopustu
Sinoči je dospel na dopust narednik Henry Doles, ki bo ostal tukaj dva tedna pri svojih starših na 1052 E. 141. St. Henry služi Strica Sama že tri leta in sicer je radio operator pri zra-koplovcih v Texasu. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, želimo mu mnogo razvedrila med svojimi številnimi prijatelji in znanci.
Ponovno vabilo na sejo
Zastopniki skupnih društev in vsi, ki so delali pri prireditvah 30. maja in 1. junija v Slovenskem društvenem domu v Eucli-du ,naj pridejo nocoj ob 7:30 na sejo. Seja bo zelo važna in navzočnost vseh je potrebna.
Kače dovolj, toda za- I1 I maškov ne bo
jjj&shington. — žejnim Ame-lcem Preti suša pa ne radi d manjkanja pijač, ampak radi ( finjkanja plutovine, iz kate- V č delajo zamaški. Tako trdi j M trgovinski urad. Pravijo, r ?4majo še nobenega nadome- š Jza zamaške in da se bo kma- 1 ^čutilo pomanjkanje istih, i
---o—-
ji Veselo snidenje
:eraj sta nas obiskala v ništvu Mr. in Mrs. Frank 1
I en iz Ely, Minn. Prišla sta 1 'emstvu Mr. in Mrs. Anton š
Irohč iz 17910 Brazil Rd s
•	Dragolič je namreč sestra {
*	rank Medena, s katerim se ] l videla že celih 32 let. Mr. • en j® doma iz Brezja pri : cmci, Po domače Mačunov in 5 udl z našim urednikom znan-
mladih let. Mrs. Meden je arinarjeva iz Žirovnice. Me->va ostaneta tukaj do petka
0	Meniševcev ali drugih
1	jcev ju želi videti, ju lahko e pri Dragoličevih na 17910 f, Rd- Medenova imata v
,,'^andu tudi hčerko Julio. : 0 Jima mnogo vesele zaba-stevilnimi znanci in pri-naši metropoli.
K* ff KnauSOvih
„■> npr« umrle May Bar-
Dvenwh;0^6	slike na Gr-
jLTi šču>bo Knausova
J obširen pio^f1
zadniič , 0r na dvorišču
1 oTtakoi i* bodo fazane fcPJ takoj ko se zmrači.
r Pogreb Mary Maver
četrtek zjutraj ob 8?15 se
rSvetkPOk0jne Ma^ Ma! iz Svetkovega pogrebneEa
oda, 478 E. 152 v rllt ftk i« „	v Cerkev sv.
^ ln na P°koPališče sv.
NEMCI IN ITALIJANI SE BODO ZELO "NOBEL" VOZILI IZ AMERIKE
Že štiri dni se nemška linija v Rusiji ne premakne nikamor, tako dobro se ustavljajo Rusi. Nemške kolone napada civilno prebivalstvo za hrbtom in to celo ženske in otroci. Dobava potrebščin v bojno linijo ne deluje točno.
LITVINOV POZIVLJE ANGLEŽE, NAJ ZDAJ NAPADEJO NA ZAHODU
Moskva, & jul. — Poveljstvo ruske armade danes javlja, da so Rusi izvedli več uspešnih protinapadov proti Nemcem na več krajih 1000 milj dolge fronte. V napadu so delovali predvsem ogromni tanki, topništvo in letala. V več krajih so bili vrženi Nemci nazaj. Na romunski fronti so vrgli Nemce in Romunce nazaj čez reko Prut in sovražnik se je umikal v velikem neredu. Tudi na fronti v Besarabiji so se Nemci umaknili v velikem neredu.
Nemška armada ne more naprej
Hitlerjev naskok na btaiinovo obrambeno linijo ne more nikamor naprej, trdi rusko vojno poročilo. že štiri dni se niso Nemci pomaknili niti za palec naprej. Pri napadih so imeli Nemci strahovite izgube.
Eden izmed vzrokov, da se je pohod nemške armade ustayil je tudi ta, ker dobava potrebščin v bojno linijo ne deluje dobro. Poroča se tudi, da prebivalstvo na. pada nemške kolone za hrbtom in da se pri tem udejstvujejo celo ženske in otroci.
Iz teh poročil je razvidno, da je Hitlerjev načrt precej zaostal. Njegov načrt je namreč kazal, da bo Rusija premagana v 50 dneh in da bo do 18. avgusta vojna na ruski fronti končana.
Najhujši boji se vrše na liniji Polotsk-Lepel, kjer poskušajo Nemci prekoračiti reko Berezi-no, toda so jih Rusi pri vsakem poskusu vrgli nazaj. Tudi prehod čez reko Dnjeper se Nemcem ni posrečil, toda Rusi priznavajo, da so Nemci na severni fronti samo 75 milj še od Leningrada.
Iz Berlina pa-prihajajo poročila, da pripravlja Hitler novo pehoto za napad, za katerega se pa ne ve, kje bo. Samo toliko se poroča iz nemških virov, da bo ta napad veliko presenečenje za Ruse.
Nemci se pritožujejo nad zvijačami Rusov. Tako pridejo včasih Nemci do kakega polja, kjer leži vsepolno ruskih vojakov, kot bi bili mrtvi. Ko pa pridejo Nemci blizu, Rusi namah oživijo in obsujejo Nemce s točo krogel.
Tudi se dostikrat prigodi, da puste skriti Rusi drveti mimo ■ nemške kolone, ne da bi se gani-. li, potem pa odpro silen ogenj i Nemcem v hrbet.
Washington. — Vojni oddelek ima na razpolago nove vrste metodo, ki potom X-žarka najde v teku par minut v človeškem telesu kroglo ali drobce šrapnelov. Ta inštrument je prenosljiv in ga bodo rabili za fronto. Ako bodo prinesli ranjenega vojaka, bodo najprej ugotovili, kje se (nahaja krogla ali drobci šrapnela v telesu, vojaka za silo obvezali in ga poslali kirurgom, da bodo izvlekli kroglo ali kar že ima vojak v telesu.
Prej so zdravniki iskali po
rani za kroglo, ne vedoč, prav kje se nahaja. Kadar so s svojimi inštrumenti naleteli na kak trd predmet, so vedeli, da je to krogla. Včasih so pa naleteli na kost, od katere se je krogla odbila v neznano smer in so morali dalje iskati in broditi po rani.
Po novi metodi pa pregledajo ranjenca s fluoroskopom in X-žarki od treh strani in tako popolnoma natančno lahko določijo prostor, kjer je krogla in zdravniki potem vedo, kje naj jo iščejo.
rike. Parnik bo pa v Lisboni sprejel na krov in pripeljal domov 89 ameriških konzularnih uradnikov, ki so morali zapreti svoje urade v Nemčiji in Italiji.
Ameriška vlada je tudi dobila od Anglije zagotovilo, da se bo skrbelo za varno vožnjo tega parnika preko morja. Vlada je izdala italijanskim in nemškim konzularnim uradom ukaz, da zaprejo 10. julija, toda čas za odhod iz Amerike imajo do 15. julija.
Washington. — Vlada Zed. držav je uredila za izgnane nemške in italijanske konzularne uradnike v Lisbono na Portugalskem zelo udobno potovanje. Vozili se bodo na parniku West Point, ki ima 35,000 tonaže. To je e^n najlepših parnikov, kar jih je bilo še Zgrajenih v Ameriki. In to bo njegova prva vožnja preko Atlantika.
Kakih 500 nemških in italijanskih konzularnih uradnikov bo odpotovalo 15. julija iz Ame-
I P
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St Claf.r Avenue
Published dally except Sundays end Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
/Ca Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za, Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year a. S. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
*>83	No. 158 Wed., July 9, 1941
Svetovna tragedija
Človeški duh je vedno iznajdljiv in iskajoč. Spremlja ga nemir, da išče in odkriva skrite zakone v naravi. Vedno si želi v svojem brezmejnem in nenasitnem hrepenenju novih odkritij, novih iznajdb in novih smeri, človek je v tem smislu večni nezadovoljnež. Vse to se dogaja na vseh popri-ščih, bodisi v kulturi ali v civilizaciji. Vsa zgodovina nam kaže ogromni razvoj v pravem stopnjevanju primitivnosti k popolnosti in vsestranskem izpopolnjevanju.
Vidimo pa na oprijemljivih zgledih, kako usodna je postala nele za poedinca, ampak včasih za cele narode in celo številne rodove, iznajdba, recimo, v tehničnem svetu. Tu se nekako prelamlja osnovni smisel napredka s primitivnostjo.
Človek je iskal in rešil gigantske probleme neustrašeno, čeprav se je narava temu krčevito upirala. Narava mu je kazala kot neizčrpna zakladnica nova pota in mu je nudila ter mu še nudi še nešteto novih vprašanj, ki se zakrivajo še v kopreno tajinstvenosti.
Tako je človek ustvaril čudovito dovršeno tehniko, ki postaja zanj tragično orodje, ker mu obeta pogin. Danes človek ne obvlada več tehnike, ker je tehnika zadobila prevelik razmah, ker predstavlja nenadkriljivo silo.
Človekova nekdanja vodilna vloga se je spremenila v suženjsko. Človek je postal tehniki pravi suženj. In kakor ima gospodar oblast nad življenjem in smrtjo svojega sužnja, tako grozi s poginom človeka tista tehnika, ki se je spočela v njegovi glavi in so jo izvršile njegove roke. Tu se pričenja tragedija sodobnega človeka.
Le za trenutek si predočimo pot, ki jo je šla, na primer, vojna tehnika. Usodno dvajseto stoletje in njena sedanja krvava leta, vse to nam je pokazalo, da nismo več gospodarji nad svojo lastno tehnično civilizacijo, ampak smo se rodili zato, da postanemo njeni sužnji. To je pokazala pretekla svetovna vojna, a še qčitneje kaže to sedanja. V eni državi jč na njeni meji nastala majhna iskra in v kratkem času seje razširila v cel požar, pričelo se je neizprosno obra-čunovanje. Narod proti narodu je pognal svoj vojni stroj, ki je pričel brez usmiljenja opravljati svojo krvavo poslanstvo.
Poznamo primere, ko so diplomati in ž njimi celi narodi prosili, da se ustavi ta vojni stroj, a vse besede so ostale brezuspešne in brezpomembne.
Še več! Vojni požar se je pričel še bolj hitro širiti, zdaj k drugemu, zdaj k tretjemu narodu in še naprej. Tako je bilo leta 1914, ko so se zamajali temelji Evrope, tako je i danes, ko so temelji razbiti, ko je vojni stroj še močnejši in ga ne opravljajo več ljudje sami, ampak se opravlja sam, postal je samosvoj. Vojni stroj je zdivjal in ga ni mogoče več ustaviti, ampak je treba iti ž njim vštric z upanjem, da ga kje na križpoti prestrežemo in ustavimo. Ta stroj hoče uničiti človeka in sam zavladati kot robot, kot mehanični stroj, brez srca in brez duše, samo golo jeklo in sam čist smodnik.
Mislili smo pred nekaj meseci, da ko bo prišla spomlad, ne sicer mirna in topla, ampak polna tajinstvenih senc in grozečih oblakov, da bo to kot mimo bežeče aprilsko vreme, ki se pokaže in preide, ko senca preko neba. Toda zasijalo je toplo sonce in vojni stroj je zdivjal, da se okoplje v krvi milijonov.
Tragedija je potegnila zastor evropskemu človeku in obeta zaigrati nevšečno igro tudi preko morja naši demokraciji. Tragedija, ki ne grozi uničiti le materielnih dobrin, ampak tudi duhovne. Ob tej mrtvaški pesmi ne bo izgubil človek le vse svoje dostojanstvo in to, kar ga loči od navadne neodgovorne živali, ampak bo postal in že postaja brezčuten in neodgovoren za vsa svoja početja, ker izpolnjuje povelja svojih višjih, ki si jih sicer ni sam izbral. Uničujoči duh, ki je zavladal v dušah evropskega človeka, ni le uničevalec življenja v najstcahovitejših dimenzijah, ampak je tudi postal zatiralec slehernega samostojnega mišljenja, ki ga je dobil človek v luči pravice in svobode ter vesti.
Velika tragedija se je pričila pred par tedni na ruski fronti. Njen veliki režiser je sama smrt, a človek je le skromen igralec na svetovni pozornici, ki le čaka, kdaj bo svojo vlogo odgiral in izginil brez besede. Njegova vloga je pre-malenkostna ,da bi mogel zaobrniti to dramo sebi v srečo. Izgubil je oblast nad tistim, kar je sam ustvaril. Nad njim se maščuje stroj, za katerega je mislil, da mu bo služil. Zgodilo se je tako, da mora človek služiti stroju, mehaniki.
Odmirali bodo v krvi in kletvi milijoni in milijoni, zato vprašujoče gledamo v bodočnost in se molče vprašujemo: kdo bo ostal po vsem tem še živ? Kdo bo še ostal izmed nas?
Morda nihče izmed nas! Morda bodo ostali samo tisti, ki se »danes igrajo ob naših kolenih. Toda bodo li ti pametnejši? Ali bodo vrgli ti naš stroj v smeti, ali ga bodo še bolj izpopolnili, da bodo dodelali, kar smo mi v naglici pregledali in bodo uničili še ono trohico človečnosti, ki je nam ostala? Ali bodo uvideli vso nespamet nas, ki smo mislili, da srno ljudje in pol in bodo stopili zopet na zemljo kot otroci božji, za katere je bil ustvarjen svet, za vse, ne samo za dva, tri. Če bodo vpregli stroj pred plug, bodo srečni. Če ne, stokrat jim gorje, ki so bili rojeni, ker kamen ne bo ostal na kamenu. — Gospodine, pomiluj!
BESEDA IZ NARODA
Krasen potek slavnosti
Pomenljiva slavnost naših kadetk od podružnice št. 41 Slovenske ženske zveze, ki se je vršila v nedeljo 22. junija, 1941, je doprinesla najlepši uspeh v vseh ozirih.
Bilo je že v začetku leta, ko je posetila mesečno sejo naše podružnice urednica Albina Novak ter nas bodrila k zanimanju za veliko proslavo, ko bodo naše kadetke prvič nastopile v novih uniformah in da naj bi takrat imele tudi parado in dale blagosloviti prapor z imenom krožka in pa ameriško zastavo. Odbornice kot članice nismo bile v Jzačetku preveč navdušene, ker smo bile v dvomu, kako se bo izteklo, ker pri takih stvareh je precej velikih stroškov in pa tudi skrbi kot dela s predpripravami. Toda Mrs. Albina Novak nam je zagotovila, da bo lep uspeh, ako se bomo le skupno zavzele ter vsaka pripomogla vsaj nekoliko k celoti. In tako smo imele več sestankov po tej seji, katere je posetila tudi Mrs. Novak in napravile vse načrte za mnogoštevilne goste kakor tudi celokupen program. Naloga je bila res precej velika, toda sedaj se prav nič ne kesa-mo, da smo prevzele veliko delo in skrbi, ker se je vse tako lepo izvršilo.
Ob tem času so naša jsrca polna hvaležnosti do vseh ki so nam nudili mnogobrojno pomoč ter s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do imenitnega zaključka. Posebno pa še go-spej Albini Novak, ki je toliko žrtvovala za nas naj Vam ljubi Bog stotero povrne za Vaš trud in naklonjenost.
Razume se, da pri enakih prilikah je oglaševanje velikega pomena in zato naj bo tukaj izrečena naša iskrena zahvala uredništvu Ameriške Domovine za spodbujevalne članke in dopise, kar je gotovo pomagalo k veliki udeležbi.
Pri tej slavnosti sta jmela eno najtefcjih nalog boter in botra in to sta bila naša vele-spoš-tovana, požrtvovalna prijatelja oziroma trgovec Mr. Ludwig Radell in njegova ljubka soproga Mrs. Mary Radell. Tisočera bivala njima za vso izkazano plemenitost in naklonjenost. Ž njima sta imeli častno mesto mali tovarišici Carol Smole in Joanne Slattery. Naša topla želja je bila imeti v svoji sredi vse naše odlične trgovce in prijatelje iz naše naselbine in zato smo se podale do njih ter jih povabile, da bi prisostvovali tej slavnosti kot častni častniki in bili tako rekoč častni spremljevalci botra in botre, kakor tudi počaščeni gostje naših kadetk. Srčno smo hvaležne vsem, ki ste se odzvali vabilu ter bogato obdarili naš krožek v moralnem kot gmotnem oziru. Vsi nam boste ostali v trajno hvaležnem spominu.
Naši odlični Častniki so bili sledeči:
Mrs. Mary Lušin in Mr. Mo-har Golob; Mr. Joseph Zelle, mlajši, in Mrs. Theresa Zelle; Mr. in Mrs. Louis Ur-bas, Mr. in Mrs. Louis Oswald; Mr. in Mrs. Dan Stakič, Mr. in Mrs. Setina; Mr. in Mrs. Joe Kuhar; Mr. in Mrs. Anton Gubane; Mr. in Mrs. John Rožanc, Mr. in Mrs. Joseph Kmet, Mr. in Mrs. Joe Planinšek (Park-grove Ave.) Mr. in Mrs, Joseph Perušek, Mr. in Mrs. Frank Stupar, Mr. in Mrs. Joe Planinšek, Mr. Joe Grdina in Mrs. Mary Jane, Mr. in Mrs. John Rebol, in Mr. in Mrs. Frank Race, st.
Najlepša hvala tudi tovarišem in tovarišicam, ki so spremijevali naše odlične goste v slikovitih formalnih oble-
kah in ti so bili sledeči:
Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. Bob Stakich in Betty Radell, Mr. Frank Kocin in Julia Germ, Mr. Emil Benkar in Marie Debevec, Mr. Louis Jurečič in Jean Debevec, Mr. Frank Komocar in Dorothy Komocar, Mr. in Miss Pirnat (brat in sestra).
Pri paradi so se posebno trudili naši spretni maršali, katerih voditelj je bil Mr. John Tercek in pomočnika sta bila Mr. Lovrenc Leskovec in Mr. Tony Rudman. Vsak je pohvalil lep red in še policaji so rekli, da so bili maršali prvovrstni. Torej iskrena vam hvala!
Parada <se je pričela pred SDD na Waterloo Road, ter se razvila po 152. cesti do Saranac in potem po 156. cesti do cerkve Marije Vnebovzete, kamor smo prišli ravno ob treh popoldne, kakor je bilo oznanjeno, da bo blagoslovitev ob tretji uri. Iskrena hvala prečastite-mu monsignorju Vitus-u Hribarju za lepe cerkvene obrede, kakor tudi za petje v cerkvi. Parada je nato nadaljevala po Holmes Avenue do 152. ceste in po Waterloo do SDD. Bil je krasen prizor pred Slov. delavskim domom, ko so kadetke SŽZ napravile slikoviti prizor v svojih vseh barv uniformah in z ameriškimi zastavami. In med ameriškimi zastavami sc kadetke izkazale čast tudi slovenski zastavi, katera je ponosno plapolala med ameriškimi žastavami, kar je bilo v čast nam ameriškim Slovencem in zato še posebna pohvala našim vrlim kadetkam.
V paradi so korakali vežbal-ni krožki od podružnic št. 10 — Frances Sušel Cadets, št. 14 — Frances' Rupert Cadets, št. 32 — St. Christine Cadets, št. 40 iz Loraina — Frances Bresak Cadets, št. 49 — Noble Cadets in št. 50 t— Marie Prisland Cadets; in pa seveda naše od št. 41, ki bodo odslej poznane pc imenu St. Mary Cadets in tc na čast patroni naše desetletne predsednice Mrs. Mary Lušin Iskrena hvala vsem kadetkam ki ste bile navzoče kakor tud podružnicam, ki ste poslale zastopnice.
Sedaj so pa na vrsti naši spretni vozniki in lastniki avtomobilov, ki so vozili v paradi naše častne goste in odbornice. Vsi vemo, da je bilo strašno mučno voziti za korakanjem, ker se je moralo pra\ počasi naprej in to v silni vročini, ker tako vroče nedelje sploh ni bilo še letos in Bog daj, da bi jo tudi ne bilo, kc je bila ravno na naš dan. Smilili ste sp nam, ko ste se morali tako mučiti, toda ni bilo drugega izhoda kot počasi naprej. Torej tisočera vam hvala za potrpežljivost in vso izkazano naklonjenost.
Ura je bila okrog štiri popoldne, ko smo se vrnili v avditorij SDDoma, kjer je bil na odru podan prav mično izbran program, katerega je vodila naša urednica, Mrs. Albina Novak. Naj prvo je godba zaigrala ameriško himno in nato tudi slovensko, nakar so izkazale čast ameriški zastavi kadetke z lepim pozdravom. Prve so bile predstavljene kadetke od naše podružnice in to po njih načel-nici Mrs. Mary Sever. Nato je sledil njen pozdravni govor. V imenu članic št. 41 sem navzoče pozdravila jaz, kot predsednica podružnice. Predstavitev naših odličnih častnih častnikov je pa prav po mojstersko i z p e 1 j a 1 a stoloravnatel j ica Mrs. Novak, tako da so s© navzoči prav zadovoljne počutili, ker ni bilo predolgih govorov, kar se je še posebno prileglo radi neznosne vročine.
Na programu je bila prva točka solopetje gospodične
Betty Radell, ki je s svojim mi-lodonečin sopranom razveselila vse poslušalce. Na klavirju jo je spremljevala Miss Josephine Trček, ki je tudi umetnica v glasbi. Krasno sta zapeli v duetu Mary Sever in Mary Gornik. Potem je nastopil mladi umetnik v plesanju gospodič Leonard Zalar, ki je podal dve točki. Njega je spremljevala na klavirju gospodična Valerija Vadnal. Na harmiko je izvrstno {zaigrala zala mladenka, gospodična Wilma Oswald in tudi Mr. Louis Kolman.
Med točkami so podale po-meljive deklamacije sledeče članice: Bertha Stopar, Vida Starin, Anni Godlar in Florence Hribar. Zahvalni govor je pa imela predsednica krožka, gospodična Theresa Miklaučič. Prav iskrena hvala vsem, ki ste nastoplili na programu kakor tudi vsem, ki so nam pomagali dobiti te naše spretne pevce in igralke.
Iskrena hvala našim glavnim nadzornicam, ki so našo slavnost počastile s svojo navzočnostjo in med nami so bile: glavna podpredsednica Mrs. Frances Rupert, glavna nadzornica Mrs. Josephine Seelye, glavni odbornici prosvetnega odseka Mrs. Frances Ponikvar in Mrs. Frances Sušel in* naša urednica Mrs. Albina Novak, ki je bila ta dan kar za vse delo in opravila na mestu pripravljena. Iskrena hvala naši spoštovani glavni predsednici Marie Prisland za brzojavne čestitke in želje.
Po programu so nam pa pokazale svoje nove vaje naše kadetke, ki so nastopile v dvorani, potem ko smo odstranili sedeže. Vsa pohvala učitelju Mr. Holtzu, ki se je trudil dolge mesece, da jih je tako spretno izvežbal v korakanju kakor tudi načelnici Miss Mary Sever. Vsaka kadetka se je potrudila storiti najboljše kar zna in v skupnem nastopu se je videlo, da so izvrstno izvežbane. Naš poklon vsem skupaj! Po nastopu jim je sam učitelj pripel vsaki duh'tec nagelj kot dar podružnice. Tudi krasna ameriška zastava je bila poklonje-na kadetkam po podružnici, ker smo hotele jim pokloniti nekaj, kar jih bo spremljevalo ob vsakem nastopu.
In ko je bilo vse to končano \ gornji dvorani, potem so bili pa vsi gostje povabljeni na banket, ki je bil serviran v spodnji dvorani. Naše kuharice so v resnici napravile vsa jedila na aajbolj okusen način in vsi gostje so bili zadovoljni z lepo postrežbo in to znači, da je bilo vse v redu. Torej prav lepa hvala našim spretnim kuharicam in natakaricam, ki so tako popolno zadovolile vse goste z okusnim banketom.
Ob osmih zvečer se je pa pričela plesna veselica in sicer kar v dveh dvoranah, tako da se je lahko kar vse vrtelo po svoji želji. Udeležba je bila prav lepa navzlic hudi vročini in zato smo toliko bolj hvaležne vsem, ki so prišli, ker bila je v resnici žrtev za vsekogar, biti v veliki družbi in vročina je pa držala kot pač zna ob takih vročih večerih.
Ob tem času izrekamo najlepšo zahvalo godbi sv. Jožefa KSKJ za tako lep nastop v paradi in v dvorani kakor tudi Mr. Louis Trebarju in Mrs. Fe-ra in sinovoma za godbo pri plesu.
H koncu se pa prisrčno zahvaljujem vsem našim odbor-nicam in članicam za vso pomoč in požrtvovalnost skozi ves čas, ko smo se pripravljale za ta velik praznik kakor tudi na dotični dan in sploh vselej in povsod, kjer je bilo treba pomagati. Veliko delo je za en čas končano in da je bil lep uspeh, naj nam bo v spodbudo za prihodnje prireditve, ker eno je gotovo in to je, da v skupnosti lahko vedno pričakujemo lepih izidov in vsestransko zado-voljnost.
Našim "St. Mary Cadets" pa želim, da bi veselo in čvrsto stopale pod novim praporom in zastavo in naj vas ščiti vaša pa-trona pred vsakimi nezgodami in nesoglasju. Dokler se boste skupno zbirale v vnetem zanimanju in slogi kot ste se doslej, do takrat bomo vse sigurne, da se sto odstotno zavedate svojih dolžnosti in da vaša skupina služi v ponos vsaki posamezni članici, podružnici in naši dični organizaciji Slovenski, ženski zvezi v Ameriki. Bog vas živi!
Prav lepa hvala za navzočnost v dvorani prečastiti duhovščini od fare Marije Vnebovzete. Med nami smo imeli monsignorja V. Hribarja, Rev. Baraga in Rev. Celesnika. Iskrena vam hvala.
Anna Prišel, preds, --o-
Piknik na zapadni strani
Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi svoj prvi piknik v letošnji sezoni v nedeljo, 13. julija, 1941, na prostorih Slovenskega narodnega doma na 6818 Denison Ave.
Vabljeni ste prav vsi od blizu in daleč, kajti preskrbljenega bo vsega dovolj, da ne bo treba nikomur iti domov žejen ali lačen. Za vse to bo že poskrbel naš pripravljalni odbor.
Zabavali se boste lahko na vrtu pri dvorani v senci košatih dreves. Poskrbljeno pa je tudi za balincarje.
Za plesaželjne bo igral Kožuh orkester iz West Parka. Kateri ste se že kdaj udeležili našega piknika, boste vedeli, da je pri nas vselej prvovrstna postrežba, kateri pa še niste bili, pa imate sedaj priliko, da se prepričate, da je to resnica. Ob priliki vam bomo tudi mi povrnili za vaš trud in udeležbo. Na svidenje, 13. julija,
F. Hunter, tajnik
Balincarska tekma
V	nedeljo, 13. julija se vrši balincarska tekma ob dveh popoldne pri Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. Ob tej priliki se bodo pomirili ba-lincarji Clevelandski hrib in Maple Heights.
S elevelandskega hriba bomo poslali tja deset balincarjev in sicer: Frank Pugelj, Anton Pu-gelj, Frank Tomažič, John Frankovič, Joe Brne, Joe Fi-rem, Frank Škerl, Rudy Cer-golj, Joe Sila in Frank Stem-berger. V četrtek večer pa se vrši v ta namen sestanek v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, da se pogovorimo o vseh podrobnostih tekme in kako bomo balinali. Kar bo tajnik SND, Mr. A. Perušek, zapisal, to bo držalo in po tem se bomo vsi ravnali.
Nikar naj naši cenjeni čita-telji ne mislijo, da se bomo udarili s kroglami in prelivali kri, kakor to delajo.sedaj v stari domovini. Prav nič takega ne bo. Namen naših tekem je, da-se bolj zanimamo za skupno delovanje, ki nam je vedno bolj potrebno posebno pri naših narodnih domovih in sploh.
Kaj mislite, da niso Maple-hajčani ponosni, ko imajo v mestni zbornici svojega rojaka za councilmana v osebi Mr. Sto-parja. Ce bodo še v bodoče tako skupaj držali, bodo lahko izvolili tudi svojega rojaka za župana.
Vsi cenjeni naši rojaki so prav prijazno vabljeni, da pridejo pogledat to balincarsko tekmo v Maple Heights. Za zmagovalce so določene tudi lepe nagrade, ker bo pa tekma na nedeljo, zato pa ne smem povedati kakšne bodo nagrade. France s elev. hriba -o-
Nemci uporabljajo zajeto bivšo angleško podmornico "Seal" v
pedmorniški vojni proti Angliji. * * *
V	zasedenem delu Francije imajo Nemci 64 potujočih gledališč.
Zadružne novice- v razprodaja - pil
Novi svet, ki je sed belki ,bo preveval duh ništva; novi človek bo! človek; vse drugo, k' skuhalo je pogubonos kateri svet delujete? 1 more biti nevtralen; ( ska vprašanja se ne r® jahanjem "fenca!" Ali vedno zase, ali nevede bi — eno pa ste. Ak< družničar, ste na prav zase! Ves uspeh za' va sloni na nesebičnosl mopomoči.
Od časa do časa n® razveseli z dopisnico z« fantov. Zadnje dni stf dila za prav kratko dol velanduj Joe Novak 154 St. in John Hrovati Arcade Ave. Fanta ' počutita, izgledata d zdrava kot riba. Sliši o avanziranju, kar je I polnoma v skladu z sposobnostjo. Dober V( ber poveljnik!
Navada je pri nas, < pred piknikom razveš« še gospodinje z veli'' piknikovo razprodajo, se bo zgodilo ta teden1 do sobote. Vse ne bo no v oglasu, vendar menda bo. Od svoje s|j ko posvarim gospodinj bro založbo vsega, so se komaj začele kje se neha nihče ne < mi "ta veliki" v Was1 ne vedo. Torej, go* vse kar se da shraniti) sedaj v zalogo!
Ko bomo vse to do1 postregli našim števil11 malcem širom Clevelf bomo spravili na piknij store, kjer bo tista
veli
dan zadrugarjev v vi pri Močilnikarju, J bite glavno, ako niin* la, da se pripeljete i", bite vožnjo pri pri jat®' jateljem Zadruge p»j prej zahvaljujemo za ki jih bodo kar tako1 svojo roko pripeljali To se dogaja letno, ir1 to menda največja poI<
Kot boste razvideli sov, boste dobili proS1 za lepa darila — prek" skupaj. Te se dobij' razprodaje od torka ^ in na pikniku. V n« julija, torej, je zadrug Močilnikarjevi farmi-Joseph
A. Siskovid1
--o-
čudna nesreč
Redka nesreča je zw kratkim mladega zdr^ milanski kliniki. Z neK1 teljem je bil na deželi P nikih. Pozno zvečer
s«
čala domov. Ko se ne k njemu, hoteč ga m šati, mu mladi zdravili' ne odgovori, ampak udari po rami. Prijftjfci voza in vidi, kako se lfl'1 vnik muči; krč mu
I
obraz, oči so grozno zav! mikal je ustnice, ne da1 kako besedo spraviti iz? jatelj mu je dal košč^ in. svinčnik. S tresoč" mladi zdravnik ob brle'1 svetilke napisal, naj i\ čim prej domov. Ko so' koj poklicali zdravniW moč, prav tako ni moge voriti nobene besede. V je zopet, da je videl grmu belo pošast, Pfl glas pa ga je iznenad* mil, Potem ni mogel riti. Mladi zdravnik ^ samo govora, ampak je: polnoma osivel. ZdraV11 jo, da se mu bo sčason^
vora zop^t povrnil.
------
Radi skrčenja izvoza jo je nastala v argenti^
industriji resna kriza-♦ * *
|
Japonska vlada se tru načine potrojiti
dom*1'
izvodnjo bombaža.
SATAN IN ISKARIOT
Po nemikem izvirnika K. Mays
Nesrečno mesto San-tander
Naj prvo ti povem, da se jaz ne udeležim mesarskega klanja, ki ga nameravaš, in Win-netou tudi ne. Poznaš naju, ne prelivava krvi. Poglavar Zvita kača pa bo nemudoma spet prestopil k Velikim ustam, če zve za tvoje krvoločne namene. Nikar ne misli, da bo pomagal pri pokolju Yumov, svojih sople-menikov in bratov ,samo zato, ker se je sinoči malo spri v Velikimi usti!
Čemu vobče prilivati kri —? Kri kliče po krvi in sovraštvo rodi novo sovraštvo. Mir pa prinaša blagoslov." Strastno je povedal: "Si že mar sklenil mir z Velikimi usti —?"
"Ne še. Pa milost sem mu obljubil." Vzrojil je.
"Milost —? Kako moreš ob-ljubovati Yumam milost —? Ali so v tvoji oblasti —? Jih nisem jaz obkoljil —?"
Čisto tak je bil, stari Bivol, kakor pred nekaj tedni —. Hladno sem mu rekel:
"Pomiri se! Pojasnil sem ti položaj. Odštej Zvito kačo z njegovimi tri sto Yumami, odštej mene in Winnetoua, — be-lokožci itak ne štejejo, nimajo orožja —, pa bog uvidel, da Vete ja ni prav nič v tvoji oblasti! In daj, da te opozorim še na nekaj! Ni dolgo temu, da si gnal Velika usta s številnimi bojevniki vred domov na svoje pašnike in jih odločil za kol. In kaj se je zgodilo —? Ušli so ti! Bi mar rad doživel še eno tako sramoto —? Bojim se, da to-pot ne bo tako poceni.
Ponavljam, bolje je, da skleneš mir z njimi! Krvi ne boš prelival, častno boš zmagal in še bogat plen boš odnesel."
"Plen —?" se je namrdnil. "Ali jim nisi že kar tudi obljubil, da jim ne bomo ničesar vzeli — ? Čudil bi se, če nisi —. Prezrl sem roganje. 'Ne," sem dejal. "Le milost sem obljubil, golo življenje; druga nič.
Plenu prav nič ne ugovarjam še svetujem ti, da jim vse od vzamete. Pomisli, da bodo za dolga leta oslabljeni, če jim vzameš konje in orožje! Pa tudi pravičnost zahteva, da jih opleniš. Kazen, občutno kazen zasluži, kar je zadnje dni zagrešil Vete ja!"
Še je ugovarjal, pa se le vdal.
"Govori z Zvito kačo, da zvem, kaj poreče!" je zagodel.
In to sem rad storil. Upal sem, da bo uspeh popoln.
Že dolgo sem sem opažal, da je mladi, častiželjni poglavar Zvita kača ljubosumen na starega poglavarja, Povrh ga je pretečeno noč Vete j a hudo raz-žalil s svojimi očitki.
(Dalje prihodnjič)
Santander, znano špansko mesto, sicer ni veliko, saj ne šteje niti 100,000 duš, vendar je Španec na tp.svoje pomorsko in industrijsko mesto zelo ponosen. Zadnje čase je to mesto važnejše po svoji rudniški industriji kakor pa kot pristaniško mesto. Na njegovi morski obali se razvija tudi kopališko življenje. Tujski promet, ki ga podpira vlada, zelo neguje to panogo narodnega gospodarstva v tem mestu. Dandanes to mesto ni tako slavno kakor je bilo v slavnih časih španske zgodovine. Bogati Santander 18. stoletja je bilo važno mesto z velikimi ladjedelnicami, bilo je mesto, kjer je mogočna španska vojna mornarica imela svoje veliko oporišče. To mesto je od morske strani nekako predmestje Burgosa in vse španske Kastilije. Blagostanje in sreča tega mesta je rastla z veljavo španske države, z rijo je tudi padala. To nam dokazuje mesto Santander, če ga gledamo nazaj v leto 1850. V sredi 19. stoletja je Španija izgubila svoje kolonije in svoje mogočno brodovje, nakar je propadel tudi Santander, ki je sčasoma bil ne dosti bolj važen kraj kakor kaka samotna ribiška vas.
Mestecu ob Biskajskem zalivu so se začeli kazati novi upi, čeprav je to upanje grenila žalostna politična usoda španske domovine. Podjetni ljudje so začeli spet iskati stikov z izgubljenimi španskimi deželami v južni Ameriki, ki so se bile otresle španske nadoblasti, so pa ohranile špansko kulturo, jezik in tradicijo. Španski izseljenec, ki se je iz Santandera vozil v južno Ameriko, je posredoval, da se je gospodarsko življenje na tej in oni strani morja razgibalo. Ko se je čez nekaj desetletij - m a r s i k a k španski izseljenec bogat in premožen vračal domov, si je
navadno izbral za svoje bivališče Santander. Tako so nekdanji izseljenci počasi v tem mestu zbrali veliko bogastvo, ki so si ga pridobili v južni Ameriki ali pa kje drugje na svetu. Bogastvo so razodevala izložbena okna santanderskih trgovin, kjer je bilo toliko razkošja, da ga je občudoval domači meščan in pa tujec, kateri je prišel sem na letovišče. Santander tistega časa je imel kakih 40 do 50 trgovskih pisarn, 200 do 300 trgovin, 2 do 3 velike banke. To blagostanje se je zbralo okoli visoko ležečega starega mesta, okoli katerega so se dvigale lepe vile, moderne zgradbe, ki pa vse skupaj niso živele iz sebe ,marveč iz starega mesta.
Katastrofalni požar, ki je tisto nesrečno nedeljo zajel to zanimivo špansko mesto, ^'e najbolj prizadel njegov stari del, kjer je prav za prav bilo blagostanje doma. Ko bi se bilo to zgodilo morda pred kakimi 20 leti, bi si bili morebiti meščani iz svojih sil še enkrat pomogli. Tako so si na primer sami pomagali in se spet dvignili ob tisti strašni katastrofi, ko je oko-
Isabelle Suares, rojena v Havajih je prva ženska v 43 letih', ki je dobila diplomo kemičnega inženir ja na Pratt Institute v Brooklyn, N. Y.
li leta 1890 v tamkajšnji luki eksplodirala ladja "Machicha-eo," ki je bila od vrha naložena z dinamitom. Takrat je bil velik del mesta uničen, toda ljudje so si sami čudovito naglo pomogli iz nesreče brez posebne $ruge pomoči.
Toda med tem se je marsikaj spremenilo. Že od leta 1920 so naloge mesta Santander tako rastle, da jim sredstva tega mesta nikakor niso več bila kos. Španska državna politika pa je bila vedno bolj malenkostna, da bi se bila brigala za usodo tega važnega mesta. Mestna uprava je zaman klicala državo na pomoč, naj pomaga izpolniti luške naprave in uredi .prometne zveze. Mesto je državo zaman prosilo, naj se pobriga, da bi se začeli izkoriščati zemeljski rudninski zakladi, ki so ležali tik v okolici tega mesta. Mesto Santander je celih 15 let bilo prepuščeno samemu sebi ter je bilo podobno mestu, ki je polno ugašajočega upanja. V tem stanju ga je presenetila državljanska vojna. Komaj pa je bila ta končana, se je vnela druga svetovna vojna v Evropi. Zdaj je ponosnemu Špancu sila bridko pri srcu, ko vidi, da je pogorelo slavno staro mesto Santander, kjer je poleg drugi vrednosti bilo uničenega tudi mnogo tistega blaga iz prekmorskih dežela, ki jih zdaj sploh ni mogoče nadomestiti.
Španec je po naravi razburljiv. Toda severni Španec zna svoje notranje razburjenje mnogo bolj krotiti kakor njegov južni ali srednji brat. Zato je prebivalstvo tega mesta pri tej požarni' katastrofi pokazalo oliko discipline, da se to Špancu iz kakega drugega dela Španije niti ne zdi več naravno. Zaradi tega si tudi lahko razlagamo dejstvo, da je vkljub velikanski nesreči število človeških žrtev razmeroma majhno. ""
Kulturna zgodovina kaže, da prebivalci tega mesta niso le
polnili svojih blagajn, ko so ško življenje. Po omenjeni ce
Hitra zaposlitev. — Precej različno od t isoče drugih graduantov je graduiranje iz vojaške akademije. V zadnjem času je graduiralo 425 kadetov, ki nam jih kaže gornja slika in $o dobili takojšnje zaposlen je v armadi Strica Sama. Ob tej priliki je relcel vojni tajnik Stimson, da nam ni potreba sklepati nikakih kompromisov z osiščem.
Pred odhodom v Afriko.—Slika mim kaže nemški vojaški transport. Vojaštvo se poslavlja od svojih tovarišev v nekem neimenovanem evropskem pristanišču pred odhodom v Tripoli za ojačenje 'nacijskiK čet v do Učnem kraju, kise bore z britsko armado.
imeli priliko za kaj takega, marveč so se tudi kulturno močno uveljavljali. V zgodovini španskega kulturnega in duhovnega življenja je mnogo slove-čih imen, ki so izšla iz Santandera.
-o-
Mnogoprsti ljudje
Mnogoprstnost, ki se pojavlja v večini primerov tako na rokah, kakor na nogah, so mogli v številnih družinah zasledovati skozi celo vrsto pokolenj. V nekaterih primerih se je pojavljala redno in pri tem je kazalo, da trpi zavoljo nje zlasti moški spol. Tako so v Giessenu med 125 primeri ugotovili 86 primerov mnogoprstnosti moških in samo 39 žensk s prekomernim številom vrstov.
Tudi iz prejšnjih časov imamo številna poročila o primerih tega zla. Galenus, Pavel iz Egi-ne, Celzus in Plinij navajajo takšne primere, a Albertus Magnus je bil menda prvi, ki je navedel primer podedljive mnogoprstnosti. Izmed zgodovinskih osebnosti pravijo, da je imela več prstov, nego jih je treba, nesrečna žena nagleškega Henrika VIII., Ana Boleyn. Francoski kralj Karel VIII. je svojih šest prstov na nogi skrival v širokih čevljih, ki jih je sam izumil. Sveta Hedvika je truplo svojega sina, ki je padel v bitki, spoznala po šestih prstih na levi nogi. O filozofu Bilfingerju poročajo, da je prinesel na svet 12 prstov na rokah in 11 na nogah, a da so ga teh prekomernih darov narave rešili z amputacijo že 10. dan po rojstvu. V začetku 19. stoletja so mnogo govorili o številnih primerih mnogoprstnosti, ki so se pojavljali v vasi Izeaux pri Grenoblu. Ta mnogoprstnost je počasi izginjala zavoljo mešanja krvi. Balzac je v svojem "Podeželskem zdravniku" obdelal mnogoprstnost tako rekoč tudi literarno. V južnoarabski vladarski rodbini Fodlijev ali Osmanijev so bili vsi rodbinski člani bolj ali manj mnogoprstni
Glasba polarnega mraza
Potovalci, ki so se seznanili s Sibirijo v najhujših zimah, poročajo o svojevrstnih zvokih, ki jih proizvajajo vse stvari pri temperaturi 50 stopinj pod ničlo. Te zvoke so imenovali "glasbo mrazu." Neki potovalec opisuje svoje vtise in trdi, da je ta "koncert" hujši od mraza samega. Nad zemljo se oglaša sikajoč zvok ,ki ga ni mogoče opredeliti, vse zveni, kakor da udarja kovina ob kovino. Ljudje ne govore več, živali molče, konjska podkev udarja ob kamen, kakor da poje zvon. Prav tako se oglaša deblo, če udariš nanj, kakor da je iz jekla. Kadar se bližajo sani, čuješ strahovito zvenenje.
Nekega dne, pripoveduje neki potovalec, sta vzela s spremljevalcem gnat s seboj. Bila sta krepka moža, toda ko sta hotela odrezati kos gnjati, je zazvene-lo, kakor da udarja kladivo po nakovalu in ves napor je bil zaman. Ostala sta lačna. Drugič sta se peljala*s sanmi. Presenetil ju je enakomeren, nepretrgan glas. Ko sta dospela do konca, sta ugotovila, da izvira ta glas od kosa zledenelega mleka, ki je udarjal proti zledeneli kokoši. Tam prevažajo mleko pozimi namreč tako, da ga puste zledeneti okrog palice. Sani škripljejo kakor diamant preko stekla. Sonce je podobno veliki bakreni krogli ni visi le malo ur nad obzorjem. Hitro izginja in potem čuješ v strašni noči samo tisto nepretrgano sikanje. Takšna je nenavadna "glasba mrazu." Lahko smo veseli, da pri nas ni zim, v katerih bi se seznanjali s takšnimi pojavi.
IZ DOMOVINE
—Nesrečna smrt na cesti. Med Slovensko Bistrico in Pra-gerskem se je pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala člove-
sti se je peljal v smeri iz Slovenske Bistrice na motorju Štefan Bauman iz Stražgajncev, občina Girkovci. V bližini potoka Devine pa je na spolzki cesti naenkrat izgubil oblast nad vozilom. Metalo ga je nekaj časa po cesti sem in tja, nato pa ga zaneslo s ceste na levo stran, kjer se je z motorjem vred prevrnil. Padel je na glavo ter udaril z njo v motor. Razbil si je lobanjo ter obležal s krvavečo rano pri priči mrtev.
MALI OGLASI
če trpite!
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Dr. Paul Welsh HYDROPATHIC CLINIC Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Am.
(Wed. -x)
Delo bi rad
Fant, ki je star 16 let, bi rad dobil kako primerno delo 'za čez poletje. Vprašajte na 1053 E. 61. St., tel. HE 1619. (160)
Naprodaj
Proda se pohištvo za jedilnico 9 k0sov, oreh,ov les, jako zmerna cena, vse v najboljšem stanju. Pridite zvečer ali v nedeljo na 643 E. 120. St.
Announcement
We announce the opening of Bea's Beauty Shoppe, 6120 St. Clair Ave. Individual Han-Styling. Permanents $2.50 and up. EN 5669. Bernice Hočevar, proprietor.	(161)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini; 12 sob, 2 garaži; mesečni dohodki $80. Cena je $7,100. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(159)
Delo dobi
Išče se ženska ali dekle za hišna opravila pri mali družini; dober dom; plača po dogovoru. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(158)
Delo išče
Priletna ženska išče delo za hišna opravila. Naslov: Milka Blagovich, 1275 E. 59. St. (159)
Soba se odda
Odda se soba poštenemu fantu. Poizve se na 1141 E. 66. St., zgorej.	(159)
Sobe se išče
Išče se 4 ali 5 sob z gorkoto. Pokličite med 7 in 8 zvečer EN-dičott 3068.	(159)
Pouk v glasbi
Naučite se popularne glasbe v 20 lahkih poukih. Prvi pouk zastonj.
The Millikin School of Music 5826 Superior Ave.
(X- Mo.., Wed., Fri.)
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Priporoča se za vožnjo na piknike.
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2780.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
"Kri bo tekla!"
Jezno se je obregnil.
"Ne govori mi venomer o krvi —! Ni škoda, krvi naših sovražnikov! Vse jih postreli-mo!"
"Tudi tvojih bo mnogo padlo!"
"Ne verjamem!"
"Branili se bodo!"
"Le nekaj trenutkov. Pomisli v kaki silni premoči smo! Jaz s svojimi dve sto Mimbre-nji, Winne tou, ti, tvoji belokož-ci in še Zvita kača s tri sto bojevniki —!"
"Da, v premoči si. Pa le na videz."
"Kaj misliš s tem reči?"
"Ne bodo vsi potegnili s teboj, ki si jih naštel."
Ujezil se je.
"Zvita kača mora ubogati, vidva, ti in Winnetou, pa sta naša zaveznika —!"
"Ne bova se prepirala. Močni bivol naj ne pozabi, da sem se z njim o tem vprašanju že nekajkrat prerekal, in vsikdar je bilo v njegovo škodo.
f,*te ja naj si sam ogleda |Zga bobra, ali je še živ! ka1® v grmovju je! In tule )Sj>ža njegove glave, ki sem i KO vzel."	^
Radostnimi vzkliki so Mim- i .eiii sprejeli zmagovitega to-
Niti najmanjše rane ni 1 ,|v boju.
(0
vi	HI.
jd Yuma cil.	£
iSffiie so pobesneli. Tulili so j vje zverine in hiteli po oro- r
^Napastj g0 nag misiiii—, £
^ožaj je bil skrajno koč- j
itS.v
}|}ocil sem k Winnetouu, ki \ j,aI še 'vedno pri Velikih us-tjl pozorno motril Yume, ter (3ril poglavarja:	t
d(Voji ljudje nas mislijo na-,, —! Prepove j jim!"
' ?™o je gledal in prijel za c 'lo.
! r-	s
/{u na misel ne prihaja!"
' e pade le en sam strel na	r
.strani, ste vsi izgubljeni !"	a
,omo videli! Preštej naše	r
j! Prav* toliko jih je in še	j
"co vas!"
' i res! Pojdi pa poglej!"
' rabil sem ga za roko in ga	r
°?nil iz goščave na pobočje	r
'ne. Dan se je' že naredil.	r
kazal sem mu tesni obroč	I
'jbrenjev, kš je obkoljeval	*
lo na zapadu.	s
estrašil se je, da mu je	z
Ma sapa.	^
je to —? Kdo so ti lju- I '•'—?"	r
ločni bivol z več sto svoji- * ojevniki. Obkoljeni ste, na ^ 3'du in severu je obroč Mim-jpy, ob jezeru pa smo mi. 1 Jnavljam, izgubljeni ste, če 1 »napadete! Bodi pameten! I *z se odloči! Cuj, kako tu-J tvoji ljudje! Še minuta,
Ao prepozno!"	1
|gel si je na čelo, kot da I:, zbrati prestrašene misli, ( Meno pogledal krog sebe in tal:
jfj mi nudiš? Milost ali 1
r na kolu_?"	J
Milost."	£
;aupam ti. Pojdiva!" hitela sva nazaj k jezeru. 1 trajni čas je bil. ilurne so se zbrali na sever-" hregu in se pripravljali za ^d. Bi že bili menda začeli,
«so vedeli, kje je njihov po- : d'ar.	:
fete ja je šel k njim, da jim °ži položaj, sam pa sem po- | I Močnega bivola ven k njeni ljudem. Minuto pozneje završalo krog jezera, " oren j i so vstali, stopili ne-§ korakov bliže, pripravili «e za strel, — odločitev je fa na niti. -
"jnian bi bil menda Vete j a *ovarjal svoje ljudi. Šele ko ^gledali živi zid teles in
I	kr°g sebe, so se vdali.
, sem mislil, da se bo vse £ lztekl°- Pa je prišel
P °l°čnež in vročekrvnež
fni bivol. Obraz mu je ža->
pokazal je na Yume in deft
'Misliš, da se bodo branili?" f!f' Govoril sem z Velikimi
/Vdali se bodo — v ■ Da."
S slastnim, krutim zadovoljne povedal:
lo h le zS°dilo z njimi, kar i pa d Knamenili —• Ušli 80
II	Jih blS6m V p6St' mU" fjtrl}, vsi ,' na kolu bodo vladalo Po" V®,liko veselje bo Pl"ekinii
area.	krvi željnega
['Prav nič ne
,lu!»	e oodo umrli na
"Zakaj ne*?" j
trašal. ' Je sumljivo
^t^lf^ugako in rajši v bramh se ■dnjega moža/' Umrli do |'Le naj se borijo t vr„ • >J0! Vseeno	^
nrtni sovražnikfso!"
"Jaz vam zbujala nade!" je vzkipela ona. "Vi se motite, gospod baron, in ste se motili, ker vas je slepilo samoljubje in prevzetnost. Kaj morem jaz za to, da si razlagate mojo prijaznost in prijateljsko občevanje po svoje in zame žaljivo.
V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsel sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno ve! da je nemila smrt posegla v našo družino in nam <" vzela preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo i mater.
Mary Prijatel
rojena Nezic	f
ki je v Glenville bolnišnici nanagloma izdihnila svof blago dušo in za vedno zatinila svoje mile oči dne' junija, 1941, v starosti 47 let. Doma je bila iz v* Retje, fara Hinje.
Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo j': položili dne 11. junija, 1941 k preranemu Večnem1' počitku na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Monsi?^ norju Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za molitve ob krst' pred pogrebom, za spremstvo iz Joseph Žele in Sin"1 vi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, *j opravljene cerkvene pogrebne obrede in za ganlj'1 tolažijiv govor v cerkvi.
Prisrčno zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mr;( John Pajk in hčere tei' Frank in Vera Kuhar, ki * nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh najbolj M lostnih in težkih dnevih, kakor tudi drugim, ki * nam bili v tolažbo in so nam kaj dobrega storili tem žalostnem času. Obenem tudi iskrena hva'i vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in m° lili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreM Globoko hvaležni se želimo iskreno zahvaliti vsem," so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnin1 venci ter vsem, ki so darovali za svete maše, ki ' bodo brale za mirni pokoj blage duše, kakor tud vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na ra' polago ob priliki pogreba.
Nadalje se želimo posebno lepo zahvaliti član cam društva sv. Ane št, 4 SDZ in podružnici št. 2 SŽZ, ki so se udeležile skupne molitve ob krsti P' kojne in za lepo udeležbo pri pogrebu, posebno pa * želimo zahvaliti članicam, ki so nosile krsto in j spremile in položile k večnemu počitku v prera' grob.
Enako se želimo tudi prisrčno zahvaliti St. Vit«
Cadets, No. 25 SŽZ za častno stražo na večer pr£ pogrebom.
Prav lepo se zahvaljujemo pogrebnemu zavod Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno naklonjenost i za lepo urejeni pogreb.
Preljubi jena in nikdar pozabljena soproga : draga mati, zastonj Te sedaj iščejo oči, ker Bog Ti; uro odločil in zapustiti si morala svoje drage. V g1 boki žalosti nad Tvojo bridko izgubo pošiljamo mo tve k Bogu, da Ti sedaj podeli večni mir v prezgo njem grobu v hladni zemlji in nebeška luč naj 1 sveti!
Žalujoči ostali:
LOUIS PRIJATEL, soprog.
LOUIS, ALBIN, EDWARD, VICTOR, sinovi. Zapušča tukaj tudi žalujoči sestri Josephine Pajk Vera Kuhar, v stari domovini pa žalujočo mat Marijo Nežič, brata Cirila in Josipa ter sestro Helei Papež.
Cleveland, O., 9. julija, 1941.
THE FASTEST HEATING
IRON t MADE
ITOU GET THIS $8.95
nbeiun
DOUBLE AUTOMATIC
IRONMASTER
Hoots faster—ttays hotter—iVart ironing in THIRTY SECONDS after you." connect it. The ONLY automatic iron with Thumb-tip Heat Regulator up in th« handle, away from the fingers, conveniently marked for all types of fabrics. Weighs onQy 3% lbs. f
7 AND THIS $4.95
RID-JID AUTOMATIC
^ ^MkJ	i Easiest to han>
ETTrfS
A	tfrely Automatic.
A* | ^f > * Self opening
b^HIf^ *Self iockin9
fijPKMPill ! uP you' I ' ^rifll llra^ll I down ..
"^TBB^ IsI^^ I folds up as you f fHMMUr^'ft : stooping or
jnjBlf Hps® ? bending. Ha« pfll A II? - 'j th* exclutivo, IK I&'JI /patented lode. | Mf II i f j ring that holds'
llBll I 2* ,h° tobl® r'9'd, s flffl/l li I,oady' *0,id
?l l// \||'l/ FoW* tompac,|y
f	^ mj hung on wall or
iVdU CETJ^QQ IRONING f	SET
_i * * BP »
GRDINA HARDWARE
6127 St. Clair Avenue ENdicott 9559
UČITE SE ANGLEŠČINE
"All th« fun In the world" 1« your« at Cedar Point, the ^ largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of •andy beach extends out Into the blue waters of Lake Erie.
!
Every popular outdoor and indoor sport and amusement await jou, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special d attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. End* less fun for all the family, for a day or the entire summer. A Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers . you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. rf |
Easy to roatb, vi» U.S. Rett/*i Obi* t, midway bthwt* Cltvtland sud Toltdo. Hail or bus to Sandusky. Snumtri from ClivtUnd *nd Detroit. <-|!
Ask for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE BRIE, SANDUSKYi G. •
O^'o	}
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ A Alj in stane samo:	$ LsUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O
flm BIATMfllUlft. M THE CHEAT LMiMLf- jii^U^ M^mWttMtlJmMWLfi^Hi
TROJKA
DR. FRANC DETELA
! "Kaj pa Stojanovi?" je vpa- j šal Lovro, da bi sprožil kaj no-yega.	]
"To so najdolgočasnejši ljudje tega sveta," je dejal Ed- i yard. "Pristava je samostan z j dvema patroma, eno staro in dvema mladima nunama." <
"Edvard, ne govori nespodo- < bno," je začela gospa. "Dobri ] ljudje so. Ce se ne družijo radi, moj Bog, značaji so različni. ; Drugim pa to ugaja."
"Vse, kar je prav," je odlo- ■ čeval gospod Majer; "a tako se odtegovati svetu, zlasti če ima kdo dekeleta za možitev, to ne gre, to je smešno. Milica ne bi bila napačna."
"Brhkejša je pač od Anice," je pritegnila gospa. "Oni dan je bila v Ljubljani, kjer ji je Pai-chel žalil dva zoba."
"Torej je upati, da se bo nekoliko rajši smejala," se je nasmehnila Irma. "Sestri sta si prav malo podobni. Milica je tiha in resna, Anica pa vesela in zgovorna."
"Razloček kakor med limono in pomarančo," je dejal Edvard.
"Edvard, ti si hudoben," se je na videz jezila Irma, "ti žališ vse, kar nas je deklet na deželi. Gospod Bojanec, prosim vas, potegnite se za nas."
"Meni ugajajo Stojanovi," je dejal Lovro pošteno in gospa in gospodična sta mu pritegnili.
"A kar je preveč, to je preveč," je odločil zopet gospod Majer. "Saj smo tudi mi kristjani, a da bi čepel človek vedno v cerkvi, smešno!"
"Florijan," se je oglasila gospa, "nisi li povabil tudi gospoda Stojana, da bi se peljal sprejemat gospoda Bojanca?"
"Seveda sem ga. A kaj se hoče! Kmet je kmet. Gospod Bojanec, izpijte, bom še enkrat nalil in potem pride punš. In smotko, prosim; zdaj se prile-že." — Edvard se je bil izgubil od mize in kmalu so se oglasili pred gradičem godci.
"Kaj pa to pomeni?" se je zavzel Lovro.
"Vam na čast," je dejala gospa. "Florijan, kje si dobil
godce?"	1
"V Kostanjevico sem poslal i ponje voz."	:
Lovro je izvlekel petak in na- : mignil dekli, ki je stregla, naj ga nese godcem.
"Smešno!" je zabranil gospod Majer. "Prvič je to moja 1 stvar in drugič naj godejo dalje, da ne bodo zastonj pili."
Onstran vrta pa je sfrčala v zrak svetla raketa', obvisela v višini in se s pokom razpršila v svetlobarvne utrinke, za njo druga in tretja.
"To si je izmislil Edvard," je namignila gospa.
"Pojdimo gledat!" je vzkliknila Irma in skočila pokonci; vstala sta na mah Lovro in baron.
"Gospod baron," je klical Majer, "ostanite, pride punš."
"Hvala, ne pijem punša," se je izgovarjal mladenič in krenil za onima. Irma se je bila oprijela Lovra in hitela sta skozi vrt.
"Kako lep večer!" je vzdih-1 nil Lovro in govoril resnico.
•	Mrak je bil ohladil vročino poletnega dne, umiril njegov šum
s in ropot in pregrnil lahno tan-
•	čico "čez pisane barve, ki jih je
-	oživljala sončna svetloba. Rde-i čkasti oblački so plavali po modrem nebu, listje na drevju je
' tajno šumelo in čričjki so se
-	oglašali po grmovju. Lovru so
-	polnila srce čustva neznane sreče in sklepal je, da takoj ta večer izpolni Radivojevo naro-
j čilo; motila ga je le navzočnost
baronova.	,
' "Gospod baron," je dejala Ir-3 ma, kakor bi bila uganila njegove misli, "prosim lepo, stopite gledat, je li Edvard sam on-| di pri smreki." Baron se, je ti-„ ho priklonil in stopil nekaj korakov naprej. "Počakajva ma-, lo," je šepnila Irma in zadržala Lovra.
"He, Edvard, kdo je pri te-a bi?" je zakričal baron in se " obrnil.
"Kočijaž," se je oglasil Edvard in baron se je zopet pridružil mlademu pau. Lovru se e je zdelo baronovo ravnanje breztakno; s tihim zadovolj-" stvom pa je zapazil, da je tudi ^ Irma nejevoljna, in uverjal se I je, da sluti laskavi povod, da-I bro znamenje srečnega uspeha.
-	Pogovor pa je zastajal,, dokler ga ni po svoje zopet oživil Ed-
vard.
Pozno je že bilo, ko je menil Lovro, da se bo treba posloviti.
"Počakajte še malo; jaz vas sprem'im," se je Iponujal gospod Majer in nalival kupice za odhodnico. "Gospod baron, peljita se z menoj!"
"Hvala!" je dejal baron; "pretruden sem."
Lovro se je poslavljal kaktir r za večnost, zahvaljeval se ža = častni sprejem, za ljubeznivo gostoljubnost, obetal, da jih kmalu zopet obišče, in vabil vse na svoj dom. Do voza sta ga spremili goslpa |in gospod|ična in čakali, da sta stekla izpred gradiča oba voza, prvi z Ma-jerjem in Lovrom, drugi z Edvardom.
"Mama, daj mi šal; pojdem j še malo na vrt," je dejala Ir-
•	ma, se ogrnila in smuknila v ^ verando. Ob stebru je slonel
-	baron Berger in kadeč zrl v 1 noč.
"Gospod baron, vi ste bili nocoj neznosni," ga je ogovorila.
"Možno," je ta mignil z rameni. 1 "A zakaj ?"
"Vi še povprašujete?"
"Kaj je bil vzrok, to hočem . vedeti." I "Vi sami!"'
| "Jaz? To je nezaslišano!"*"
"Kaj ste se dobrikali gospo- r du Bojancu?"
"Oh, gospod baron ljubosu- r men! Le tragičnih prizorov i he, prosim vas; teh ne maram." 1
"Ne bojte se, gospodična! Ker že menite, da je odveč ozi- I rati se name, menil bi pač, da č je tudi odveč žaliti me."	I
"Kaj pa vas je tako užalilo, c ubogi gospod baron?"	{
"Oh, užalilo! Neizmerno do- c bro mi je delo, ko ste vi dvori- i li ves večer gospodu Bojancu j in se spogledovali z njim in se l pod pazduho vodili!"	s
"Veste li še kaj mojih grehov? Vi ste hudi, da. ne dvorim j vam, da ne zabavam samo vas, da se ne kažem ljubeznive sa- ž mo proti vam in ker nisem neprijazna, nepristopna vsakemu » drugemu razen vas. Vi ne prizanašate meni prijaznost; jaz ^ pa naj prenašam vašo žaljivo i nevljudnost? Kdaj sem jaz \ vam oponesla, če ste bili prijazni d<? koga? Vi ste samo- ; ljubni."	1
"Koliko krivico mf delate, ve- > ste sami," je dejal mladenič in se začel bridko pritoževati o ' njenem spogledljivem vedenju i ob toliko in toliko prilikah. Ona pa ga je pešerno zgrabila pod pazduho in ga peljala na vrt; šel je vdano, brez volje, bolj jezen ko potolažen.
"Toda žalostink in pogrebnih govorov, prosim, nikar!" je u-kazala. "Pomeniva se prijateljski, brez sitnosti in očitanja; če ne, zbežim takoj."
"Zakaj ste bili tako prijazni 1 z Bojancem, ko ga komaj poz-[ nate?"
! "Ker je bil on prijazen." "A on se je takoj zaljubil v vas."
3 "Možno; slama se hitro vname. A kaj morem jaz za to?" J "Vam je to jako všeč." 3 "Neizmerno. Eden, ki me
1	ljubi, mi je ljubši od desetih, " ki ne marajo zame."
t "A vi ga tudi ljubite." "Kakor vse ljudi." "A zakaj ne ljubite mfene?" "Vas li ne ljubim, gospod baron? Vsekdar sfem prijaznejša z vami ko vi z menoj. Vi godrnjate; jaz se vam dobrikam; vi javkate, jaz se smejem; vi mi odtegujete roko, jaz vam jo a podajam. Niste li vi najkrivič-
nejši človek na svetu?" " Baron je škripal z zobmi.
2	"Oh," je vzdihnil in strepetal, "vi me nočete razumeti. Norčujete se s čustvi, ki so meni najsvetejša."
e "Zopet dolgočasna, sentimen-e talna razprava. Saj veste, go-" spod baron, da ne maram lirike 1 in da so mi sentimentalna čust-e va zoprna. Kaj me mučite! Go-vorite pametno ali vsaj zabav-
no ali pa: lahko noč!"
"Dobro; govoril bom pametno, dasi ne zabavno. Zakaj mi nočete postati družica za življenje?"
"Soproga, mislite; baronica Berger? Od kod veste, da nočem, ko še sama prav ne vem. Naslov mi je všeč in, kolikor se da soditi, postanete dober soprog. A ovira je druga, vam dobro znana. Stradati se niste učili ne vi ne jaz, a jaz pričakujem, da se mi kot soprogi ne bo godilo slabše kakor zdaj, ko se mi godi dobro."
"Vi govorite kakor vaš papa."
"In ta je moder mož in mi želi srečo."
"Vi bi vzeli tudi Bojanca?" » "Morebiti. Zakaj ne?"
"A ne boste ga, to vam po-yem. Ne boste ga." se je razvnemal baron, škripal z zobmi in udaril z1 nogo ob tla.
"Oh, ta je dobra," se je smejala Irma in se ustavila. "Vi- mi hočete predpisovati, koga naj vzamem, koga ne."
"Jaz, jaz!" se je srdil on. "Vi se ne boste norčevali ko ste se toliko časa kazali prijazno in mi zbujali nade, goljufive nade!" _
AMERICAN RADIATOR PRODUCT
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak. para, vroča voda, plin, _ —
olje, air conditioning:. — Poprav- (X BHggaL Uamo vse vrst© furaeze in boilerje«	^
KKffBiSosl	NOBENE GOTOVINE TAKOJ. I w3
I I Bfrifrfa	PLAČATE V TREH LETIH I Pg
HijM Urad in razstava vseh predmetov na Jp WS
I | MP 715 E. 103rd St.
GLenvile 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA
Na. sliki vidimo vojaka v posebni vojaški obleki, ki je napravljena za voznike trnkov in za vojake sploh, ki opravljajo razna dela krog vojašnic ali v kuhinjah.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE MATERE
Jennie Pust
ill jc Bogu vdana preminula 9. julija, 1940.
Draga in nezabna mati in stara mama danes je leto dni, odkar ste za-tisnili svoje blage in ljubezni polne oči ter se preselila tje na božjo njivo v so-SedSdino ljubega /soproga in našfega blagopokojnega očeta. Očesa so nam rosna-srca jadna in prošnja k Vsemogočnemu neusahljiva: Mir Vama bodi do svidenja nad zvezdami.
' Žalujoči:	S
MARY MATOH, JENNIE SCHWANE, JUSTINE YER8E, hčere.
Cleveland. O., 9. Julija. 1941.