V Lfubl|anir četrtek 27. aprila 1939.
Zakon o obvezni vojaški službi v Angliji, pred zbornico
Prvi voiaški obvezniki bodo poklicani že prihodnji teden
London, 27. apr. Na včerajšnji seji je angleška vlada sprejela zakonski predlog o postopni uvedbi splošne vojaške obveznosti za angleške državljane. Popoldne je vlada zakonski načrt predložila zbornicama. Pri tej priliki je predsednik vlade Chamberlain imel govor, s katerim je utemeljil ta zakon in dejal med drugim:
Čeprav ni nevarnosti za takojšnjo vojno,_ bi bilo vendar treba izboljšati nagleške mobilizacijske načine, da bi bilo z vpoklicem raznih letnikov it vrst rezervistov, moči takoj postaviti na noge redno vojsko. Glavni namen teh ukrepov je, da bi vojno preprečili. Čeprav se Anglija
*	vso naglico oborožuje, se vendar ne bi mogla uspešno upirati napadalcem z drugim orožjem, kakor z uvedbo splošne vojaške dolžnosti, kakršno imajo že v vseli drugih evropskih državah. Poleg človeških sil bo Anglija mobilizirala tudi vse gospodarske možnosti angleškega ljudstva, tako da bodo čim bolj koristile državi, a ne da bi pri tem delali nedovoljene dobičke zasebniki.
Predsednik vlade je napovedal, da bodo zakon o splošni vojaški dolžnosti začeli izvajati že prihodnji teden.
Glavna določila tega zakona so:
Ves svet pozdravile uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Angliji
ANGLIJA
Današnji angleški tisk ne piše o dru-dem, kakor o včerajšnjem vladnem predlogu glede obvezne vojaške službe. Sprejem tega predloga v angleški javnosti dokazuje, da je vsa Anglija enodušno pripravljena žrtvovati kar največ za obrambo. Obvezna vojaška dolžnost je življenjska potreba Anglije. Uvesti bi jo bilo treba že davno, najpozneje pa takoj po sestanku v Miinchenu ali pa vsaj po zasedbi Češke in Moravske. Uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji bo dala poguma vsem narodom, ki žive v strahu pred vojno in pred nasiljem napadalnih držav
FRANCIJA
Uvedbo obvezne vojaške službe v Angliji smatrajo v Francijo kot dogodek, ki se ne da z njim primerjati noben dogodek v zadnji zgodovini. V uvedbi obvezne vojaške dolžnosti vidijo dokaz, da so angleški odgovorni ljudje odločeni ukreniti vse korake za obrambo države ter vloge, ki jo mora Velika Britanija igrati v zvezi miroljubnih držav. Politika, ki jo vodi Anglija, je bila vsiljena z nedavnimi dogodki v Evropi. — Sklep angleške vlade bo našel velik in globok odmev v Evropi in na vsem svetu.
AMERIKA
Ameriški tisk meni, da pomeni včerajšnji predlog angleškega ministrskega predsednika glede splošne vojaške dolžnosti dramatičen dokaz, da hoče Anglija začeti z odločnim nastopanjem v 6voji politiki. Angleško ljudstvo je spremenilo svoje mnenje o Nemčiji po razočaranjih, ki 60 prišla za sestankom v Miinchenu. Anglija sicer še vedno upa v mir, a se nadvse resno pripravlja tudi za možnost vojne. Hitler je zadnje čase dobil dva resna opomina, naj se ustavi: prvi je bil Rooseveltovo pismo, drugi, še resnejši, pa je uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji
NEMČIJA
Uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji je Nemčijo presenetila, ker ni nihče resno verjel v kaj takega. Presenečenje, ki ga je vzbudil angleški korak, prikrivajo nemški krogi s poluradnimi izjavami, da ni uvedba splošne vojaške dolžnosti nič nenavadnega, saj lahko vsak svoboden narod sprejema vse ukrepe, ki se mu zde potrebni ta obrambo. Kljub tej pravici pa je pri angleški odločitvi jasno, da pomeni nov korak za obkoljevanje totalitarnih držav.
ITALIJA
Italijanski krogi niso še povedali svojega 6tališča do angleškega koraka glede splošne vojaške službe. Listi v glavnem samo naznanjajo dogodek in čakajo s svojo sodbo na to, kaj bo povedal predsednik vlade Chamberlain v poslanski zbornici.
Švicarske priprave ta nevarne čase
Bern, 27. apr. o. Švicarska vlada je vsem družinam razdelila brošuro z navodili, kako naj se civilno prebivalstvo vede ob vojni in mobilizaciji. Rodbinskim poglavarjem zlasti priporoča, naj_ se že zdaj oskrbe z zadostnimi zalogami živeža, življenjskih potrebščin in kuriva, ker je verjetno, da bi težkoče za preskrbo in nakup teh potrebščin nastale takoj prvi dan mobilizacije ali pa morda še prej. Ti koraki švicarske vlade pričajo, kako resno se švica navzlic vsem zagotovilom o spoštovanju njene nevtralnosti pripravlja na morebitni spopad v Evropi.
Govor, ki ga bo imel nemški kancler Hitler jutri opoldne in v katerem bo odgovarjal na mi-TQvne predloge ameriškega predsednika Roose-_ velta, je po poročilih iz Berlina že sestavljen, "bli češkoslovaški minister dr. Chavalkovski je imenovan za zastopnika češke in Moravske ■v Berlinu,
1. Pooblastilo vladi, da vpokliče v vojaško službovanje osebe med 20. in 23. letom.
2. Ti obvezniki bodo dobili šestmesečno vojaško izobrazbo, nato bodo pa odpuščeni, vendar bodo imeli priložnost, kot prostovoljci vstopiti, če bo kaj prostih mest, v kopno vojsko za tri in pol leta. Če ne vstopijo v vojsko, bodo prevedeni v posebno rezervo redne vojske. Mladeniči pod 20 let bodo lahko stopili v pomožne čete kopenske vojske, pomorske ali letalstva.
3. Kadrovci bodo lahko odložili vstop v vojno službo, če navedejo tehtne razloge in če državne koristi to dovoljujejo.
Glavni razgovor o tem zakonu bo danes popoldne v poslanski zbornici, kjer pripravljajo
B e 1 g r a d, 27. aprila, m. Včerajšnje in današnje razgovore predsednika vlade Dragi-ša Cvetkoviča in predsednika HSS dr. Vladka Mačka spremlja vsa politična javnost * največjo pozornostjo ter jim pripisuje tudi največjo važnost. Današnjemu sestanku pripisujejo še prav poseben pomen. Zanimanje za ta današnji razgovor med predsednikom vlade in dr. Vladkom Mačkom je toliko večje, ker se čuti, da so razgovori prišli že tako daleč, da moremo vsak trenutek pričakovati uspehov. Vsa znamenja govore za to, da bodo izidi
proti Kominterni
Berlin, 27. aprila, o. Jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič je včeraj popoldne obiskal nemškega gospodarskega voditelja maršala Goringa, s katerim ga veže že izza njegovega službovanja v Berlinu osebno prijateljstvo. Z maršalom Giiringom je imel dve uri trajajoč razgovor, v katerem sta obravnavala vsa politična in gospodarska vprašanja, ki zanimajo Jugoslavijo in Nemčijo.
Belgrajska »Politika« prinaša krajšo izjavo, ki jo je njenemu berlinskemu dopisniku dal zunanji minister dr. Cincar Markovič po sprejemu in razgovoru pri nemškemu kanclerju Hitlerju. V tej izjavi pravi:
»Zelo sem srečen, da sem se za svojega obiska v Berlinu imel priliko znova videti z odgovornimi osebnostmi iz nemške zunanje politike. Pri tej priliki sem imel čast biti sprejet tudi pri nemškem kanclerju Hitlerju. Razgovori, ki sva jih imela in ki so potekali prisrčno, so naredili name globok vtis.
Pri teh razgovorih smo ugotovili popolno istovetnost stališč glede vprašanj, ki neposredno zanimajo obe naši državi. Pokazalo se je, da bo prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo, ki ni najnovejšega datuma, koristilo obema državama ter da je že imelo dobre uspehe. Dosežena je bila soglasnost glede potrebe po
medsebojnem sodelovanju.«................
Po sprejemu pri kanclerju Hitlerju je jugoslovanski zunanji minister odšel z Ribbentropom na njegovo zasebno stanovanje v Dah-
Ženeva, 27. apr. o. »Journal de Geneve«, naj-veeji švicarski list v francoščini, prinaša pomemben članek o pravilnosti sedanje jugoslovanske zunanje politike in piše med drugim:
»V Belgradu postaja medsebojni boj raznih vplivov od dne do dne večji. Jugoslavija ni majhna, brezoblična država, ki bi jo katerakoli velesila lahko meni nič tebi nič pohrustala. Jugoslavija je močna organizirana država, posebno močna je pa vojaško. Jugoslavijo bi lahko zadele še tako hude nesreče, toda jugoslovansko ljudstvo je tako odporno, da bo vztrajalo do končne zmage. Imeti Jugoslavijo na svoji strani ali za nasprotnika, je zelo velika stvar. To je tudi vzrok, zakaj se danes velesile tako tepejo za Jugoslavijo. Če hočemo razumeti belgrajsko politiko, moramo pogledati zemljevid. Časnikarji, ki ne gledajo zemljevida, ne morejo o današnji jugoslovanski politiki ničesar pametnega povedati. S takim pisanjem, kakor ga danes opažamo na zahodu, delajo Jugoslaviji veliko krivico. Prav tako krivico so delali prej Poljski. Jugoslavija ima pravico in dolžnost voditi politiko, ki je izključno jugoslovanska. Norost bi bila, če bi Jugoslavija začela izzivati sosednje velesile. Kako naj zahodne demokracije zavarujejo Jugoslavijo? Odkod naj dobi pomoč? Spomnimo se, kako je bilo v svetovni vojni. Kaj vse je morala srbska vojska prestati? V svo.fi politiki prisrčnega razmerja do Rima in Berlina je Jugoslavija pokazala mnogo^ modrosti. Zadnji dnevi so naložili Jugoslaviji dolžnost, da še hitreje uredi evoj program. Treba je torej vtej politiki Jugoslavije do Italije in Nemčije pustiti Jugoslavijo pri miru in jo podpreti. Bistveno ie. da Jugoslavija ne do-
levičarji iz delavske strank® skupen nastop opozicije proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti, s čimer dokazujejo, da je vse njihovo politično nastopanje proti avtoritarnim državam le agitacijsko govorjenje, dejansko pa angleški levičarji, kakor levičarji povsod, s slabljenjem državne obrambne moči najuspešnejše pomagajo napadalnim državam.
Smatrajo, da se bo število angleških vojakov zvišalo po uvedbi vojaške obveznosti, če tudi samo delne, na preko milijon, pri čemur so vračunane tudi čete v Indiji in Birmi. Vse potrebne uredbe v zvezi z uvedbo splošne vojaške dolžnosti bodo objavljene že v dveh dneh, tako da bodo prvi vojaški obvezniki kmaln prejeli pozive.
teh razgovorov pozitivni. To je v ostalem tudi želja, ki se čnti na vseh straneh.
L a g r e b, 27. apr. Predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič in hrvaški voditelj dr. Maček sta se sestala spet danes ob 10 dopoldne v banski palači, pred katero čaka ogromna množica ljudstva. Iz razpoloženja ljudi je razvid-nod je treba računati najbrže še danes na srečen in ugoden zaključek razgovorov, s čimer se bo začela nova doba v zgodovini Jugoslavije.
lem, kjer ga je nemški zunanji minister pridržal tudi na kosilu.
Z današnjim dnem bo obisk jugoslovanske-a zunanjega ministra v Berlinu končan ter o dr. Cincar Markovič danes ob pol 12 dop. s svojim letalom odpotoval iz Berlina domov.
O včerajšnjem sprejemu dr. Cincar Markoviča pri kanclerju Hitlerju poroča vse nemško časopisje na prvih straneh. Temu sestanku pripisuje največjo važnost. V kolikor je bilo mogoče zvedeti, je bil razgovor pri kanclerju Hitlerju zelo prisrčen ter je znova potrdil medsebojno spoštovanje in zaupanje. Razgovor je bil popolnoma odkritosrčen in je veljal vsem vprašanjem, ki zanimajo Jugoslavijo in Nemčijo.
Razne tuje kroge v Berlinu je predvsem zanimalo, če so nastopili kakšni novi dogodki v odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo ter so zastavili tudi vprašanje, če bo Jugoslavija pristopila k protikomunistični zvezi. S poučene in odločujoče strani so vsi ti dobili zagotovilo, da je vedenje Jugoslavije docela jasno in da je stališče Jugoslavije do vseh teh vprašnnj že zdavnaj določeno. Odločujoči nemški krogi ničesar ne vedo o kakšnih novih korakih. Nemčije vprašanje o pristopu Jugoslavije k zvezi proti Kominterni ne zanima, ker je v dobrih prijateljskih odnošajih z Jugoslavijo. Vprašanje o pristopu sploh ni važno, ker je stališče Jugoslavije do komunizma že zdavnaj vsemu svetu znano
voli, da bi ji kdo vzel le ped njene zemlje. Naloga Jugoslavije je v tem trenutku kočljiva. Ne zahtevajmo in ne silimo Jugoslavije, naj se brez nujne potrebe udeleži splošnega spopada, ki se še ni začel in ki 6e mu bomo morda vendarle mogli izogniti.«:
■Sofija, 27. apr. o. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Potemkin, ki je včeraj potoval čez Bolgarijo v Ankaro, se je ustavil v Sofiji ter obiskal predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra Kjoscivanova, s katerim se je poldrugo uro razgovarjal. Nato je odpotoval če* Carigrad v Ankaro. Ko se bo vračal is Turčije, se bo ustavil v Sofiji za tri ali štiri dni. Iz Sofije bo odšel v Bukarešto, kjer bo ostal tudi toliko časa. V obeh prestolnicah ho imel važne posvete z državnimi voditelji. Napovedujejo, da bo pri tej priliki skušal pridobili Bolgarijo in Romunijo za sklenitev po s "i b n e i v e z e držav ob Črnem morju, ki uaj bi druga drugi jamčile meje in se zavezale braniti sedanje stanje ob obalah Črnega morja. V to zvezo bi stopila tudi Turčija.
Potovanja in prizadevanja najsposobnejšega
Vesti 27. aprila
Izmišljene so Testi, da bi nameravale Nemčija, Japonska, Italija, Madžarska in Španija, članice Zveze proti Kominterni, spremeniti ta sporazum v vojaška zvezo.
Nori nemški poslanik ▼ Ankari Papen je včeraj dopotoval v Carigrad, od koder pojde v Ankaro na svoje novo službeno mesta.
Danes so pripluli v razne grške luke oddelki angleškega brodovja, zlasti v pristanišča ob Jonskem morju, ki je po angleškem mnenju ogrft-žena zaradi zasedbe v Albaniji.
V Madridu so zaprli večje število levičarjev, ki
so ee pregrešili z nasilji med rdečo vlado. Med njimi je Celso Logue, ki je sam pobil v treh letih vojne okrog 500 ljudi.
Angleški poslanik ▼ Burgosu Peterson je imel včeraj dolg posvet s španskim zunanjim ministrom Jordanom.
Angleško poslaništvo r Rimu je obvestilo italijansko vlado preko italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, da je angleška vlada sklenila, da se v Angliji uvede obvezna vojaška služba.
Poljska vlada je prepovedala vsako proslavo ali obhod na prvega maja, kar se je zgodilo prvič po svetovni vojni. Prepoved utemeljuje vlada z zunanjepolitičnim položajem.
V vrsti varnostnih odredb za primer vojne je dan-
ska vlada sklenila ustanoviti posebno zavarovalno družbo za trgovske ladje, ki bi jih poškodovale vojskujoče se države. Razen tega je vlada odpovedala potovanje velike križarke »Niel Juek v Združene države in zbrala vse brodovje ob važnih predelih obale.
Madžarski ministrski predsednik grof Telek)' in zunanji minister Czaky bosta dopotovala na uradni obisk v Berlin v soboto zjutraj in bosta še dopoldne sprejeta pri Hitlerju.
Načelnik italijanskega civilnega letalstva general Pellegrini je v Berlinu podpisal nemško-itali-janski sporazum o civilnem letalstvu. Sporazum naj pospeši letalske zveze med obema državama in bo veljal za deset let.
35 obsežno politično agitacijo med Arabci v Jeme-nu naj bi bila začela Italija, so trdili v angleški, poslanski zbornici nekateri člani delavske stranke. Tem je pa zastopnik zunanjega ministra odgovoril, da nima vlada nikakih poročil o tem.
Avstralska vojska se bo bojevala samo na domači zemlji in ne bo Sla nikamor ii območju Tihega morja, je povedal predsednik nove avstralske vlade v svojem nastopnem govoru.
Bivši angleški poslanik v Rimu lord Perth je bil včeraj popoldne sprejet pri zunanjem mini«!ni lordu Halifaxu in mu dolgo poročal o političnih vtisih, ki jih je odnesel iz Rima. Egiptovski opozicijski tisk hudo napada sedanjega predsednika vlade Mahmuda-pača, češ da ni nič storil za obrambo Egipta v sedanjih nevarnih časih in da je suženi angleške politike.
V belgijski poslanski zbornici je včeraj imel bo-
jevit govor voditelj reksistov Degrelle, v katerem je dejal, da je sedanjih belgijskih gospodarskih in političnih zadreg kriv parlamentarni red, ki so ga izrabljali socialisti in komunisti. Govoril je tudi o nevarnostih ki groze danes Belgiji ter se zavzemal za zvezo Belgije s Franeijo. Z govorom je žel velik uspeh.
Soglase med Romunijo fn Anglijo
London, 27. aprila, o. Uradno poročilo o posvetih, ki jih je romunski zunanji minister Ga-fencu imel z angleškimi državniki, pravi:
< Obisk romunskega zunanjega ministra v Londonu je dal priložnost za izmenjavo misli med Gafencom ter med predsednikom angleške vlade Chamberlainom in zunanjim ministrom lordom HaIifaxom. Za ta sestanek je značilna kar največja odkritosrčnost in prisrčnost na obeh straneh. Namen obiska je imel poudariti da sta stališči romunske in angleške vlade glede vseh sedanjih važnih vprašanj enaki.
Pari*, 27. aprila o. Romunski zunanji minister Gafencu je dopotoval davi v Pariz, kjer sta ga na postaji sprejela zunanji minister Bonnet in romunski poslanik v Parizu Tatarescu poleg številnih pariških diplomatskih osebnosti.
Gafenco bo ostal v Parizu do sobote. Imel bo več razgovorov s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom. Zaradi sedanjih mednarodnih zapletljajev se razgovori ne bodo nanašali samo na romunsko-francoske odnosa je, temveč na splošni položaj v Evropi.
sovjetskega diplomata spadajo v okvir ladnjih an-gleško-francosko-ruskih prizadevanj, ki naj bi preprečila vsako mirno ali nasilno spreminjanje sedanjih meja v Evropi ter ustavila italijansko in nemško prodiranje na vzhod. Po zamisli Anglije in Sovjetov naj bi taka zveza bila protiutež »vezi med Italijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Bolgarijo. *a katero si prizadevata Italija in Nemčija. Vprašanje je le, za katero skupino se bo odločila Bolgarija.
Razgovori glede razmejitve med Egiptom. Abesi-nijo in Libijo «e bodo začeli maia v Kairu.
Nove odredbe proti nemški propagandi v Alzaciji pripravlja francoska vlada. Razpuščenih bo še več organizacij, ki pod to ali ono krinko služijo hitlerjevski propagandi.
Turška vlada j« odgovorila nemški vladi, da se ne čuti ogrožene t>Q nemškem nritUVn
Razgovori v Zagrebu tik pred srečnim zaključkom
Po razgovorih našega zunanfega ministra s kanclerjem Hitlerjem, maršalom Goršngom in Ribbentropom:
Jugoslavija ne bo pristopila k zvezi
Švicarski list o pravilnosti naše zunanfe politike:
Jugoslavija - dragocen zaveznik ali nevaren nasprotnik...
Ruski načrti za zvezo driav ob Črnem morju,
ki naj bi obsegala Rusijo, Romuni o, Bolgarijo in Turčijo
Po dveh letih pojasnjen umor
Svojemu hlapcu j« dal 200 din nagrade, ker jt vrgel njegovo ženo 13 metrov globoko s skednja na kup kamen|af ki ga )t mot
sam nanosil
Maribor, 27. aprila.
Dne 7. julija 1937 se je pripetil v Kozjaku St. 34 tragičen primer. Kotnik Frančiška, žena posestnika Antona Kotnika, je padla z gumna 15 m globoko na kup kamenja. Pri padcu je bila na mestu mrtva. Vse okoliščine »o tedaj kazale, da^ se je pripetila nesreča. Omenjenega dne je Frančiška Kotnik pomagala svojemu možu tlačiti seno na gumnu. Hlapec Šibanc je metal seno z ^ voza na pod, od tam pa Anton Kotnik naprej pod streho, kjer ga je tlačila njegova žena Frančiška. Tlačila je seno čisto ob strani pri lesenih plankah, ki so bile trhle. Vse je kazalo, da se je Frančiška po nesreči naslonila na te planke. ki so se ji odtrgale in je padla skozi odprtino v globino.
Toda kmalu po pogrebu Frančiške Kotnik so se raznesle govorice, da njena smrt ni bila tako slučajna. Ljudje so začeli dolžiti njenega moža Antona, da je svojo ženo nalašč pripravil do tega, da je šlu na gumno tlačit seno, da bi jo potem vrgel na kup kamenja. Orožniki so začeli stvar preiskovati in zasledovati razne govorice. To preiskovanje pa je bilo vse do zdaj zaman.	j
,V ponedeljek, dne 24. aprila pa so orožniki I
izsledili Alojzija šivanca, hlapca, ki jc pred dvema letoma služil pri Antonu Kotniku. Zaslišali so ga in Šivanec je skraja vse zanikal, pozneje pa se je le vdai in priznal, da je po naročilu svojega gospodarja Antona Kotnika potisnil ženo s skednja skozi odprtino na dvorišče. Na podlagi te izjave so orožniki takoj prijeli tudi posestnika Antona Kotnika. Tudi ta je od začetka vse tajil in zanikal vsako krivdo. Ko so mu pa predočili izjavo njegovega bivšega hlapca, je skesano vse priznal. Izpovedal je, da se je s svojo ženo šest mesecev po poroki dobro razumel, pozneje pa so nastali spori, češ da ni znala niti kuhati niti kruha peči. Pričel je premišljevati, kako bi jo spravil s sveta. Skoval je načrt. Dogovoril se je s svojim hlapcem ter mu dal 200 din nagrade za to, da je vrgel njegovo ženo z gumna 13 m globoko na dvorišče na kup kamenju. Pred umorom je sam nanosil kamenje na dvorišče, kamor bi po njegovem mišljenju žena morala pasti. Kritičnega dne je gospodar ukazal svojemu hlapcu, da gresta na skedenj razmetavat seno, ki ga bo tlačila žena Frančiška.
Kotnika in njegovega bivšega hlapca Šivanca so orožniki pridržali v zaporu
Ljubljana od včeraj do danes
Lepo spomladansko vreme se drži to pomlad kar trajno. Od časa do časa se nebo sicer nekoliko zoblači, toda k dežju se le ne more pripraviti. Priroda je ©zelenega, z veseljem človek gleda mlado, bujno rast, ko ga pot zanese med polja.
Zdaj pa na reševalni postaji ni mnogo dela
Zadnje čase je na reševalni postaji obisk močno padel. Iz dneva v dan je skoraj manj prevozov. Pride včasih čas, ko je le malo dela. Tudi od včeraj do danes so reševalci zaznamovali le majhno število prevozov — samo sedem. Med bolniki, ki so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico, pa ni bilo nobenega ponesrečeea, ampak izvečine le bolniki z notranjimi boleznimi.
Stari trg je razkopan
Na Starem trgu vlada pravo pravcato razdejanje. človek bi skoraj mislil, da je prišel kam na fronto, v strelske jarke. Vse je razgrebeno in razkopano. In v teh jarkih kar mrgoli delavcev; krampi udarjajo, lopate odmetavajo. Zdaj bo cesta dolgo časa za prevoz zaprta. Pasantje hite po cesti proti središču mesta; tam se umikajo na stranska hodnika. Velike gneče se delajo. Ljudje se izogibajo kakor vedo in zuaio. Modrejši bodiio rajši tam za Ljubljanico.
Nova imena cest in ulic
Na novo so dobile imena naslednje ceste in
ulice:
Ob Kmetijski poskusni in kontrolni postaji:
Hacquetova ulica — pa prirodoslovcu in pro-evetljencu ter časnikarju in tajniku Kmetijske družbe Baltazarju Ha'čquetu, avtorju itihogih del o Sloveniji in jugoslovanskih deželah ter narodu.
Novakova ulica — po Franu Novaku, stenografu in ravnatelju gimnazije. ^
Črtomirova ulica — je že imela lo ime.
V	Stepanji vasi in na Kodeljevem;
Na gmajni —
Hrušovska cesta — po vasi Hrušica.
Kamnoseška ulica — ker 60 tam kamnoseki.
Stepanjska cesta — po vasi.
Zamovci — staro ime.
Litijska cesta — po smeri.
Terpinčeva cesta — proti Fužinam, gradu Fidcliaa Terpinca, industrijaba in gospodarstve-
n‘kaK Božjemu grobu — ob Ljubljanici proti cerkvi.
Na Kodeljevem:
Na peči — 6taro ime.
Oki-
Okiškega ulica — po Antonu Umeku škemu — proti Savi.
Ulica ob Ljubljanici — podaljšana.
V Mostahi
Jakličeva ulica — po pisatelju in šolniku Francu Jakliču, ki jc fam umrl.
Petričeva ulica — pa župniku Petriču.
Zborovanje gostilniških uslužbencev
V noči od ponedeljka na torek ob 2 ponoči je sklicala sekcija gostinskih nameščencev v Ljubljani, svoj redni letni občni zbor v dvorani Delavske zbornice. Pa pozdravu zastopnikov, je začel predsednik Renko Stanko občni zbor ter v pozdravnem govoru poudaril potrebo po slogi in krepki volji članstva v današnjem času, ko stoji gostinsko uslužbenstvo pred odredbo kr. banske uprave, e katero bo tudi gostinskim nameščencem priznana minimalna mezda. Na kratko je navzočim pojasnil potek pogajanj q istem vprašanju z Zvezo gostinskih zadrug. Poudaril je, da so predlogi organizacije tudi letos enaki kot lansko leto in bi bilo želeti samo, da se pri pogajanjih ozira oblast in delodajalci na to, da je danes skoraj polovica nameščencev gostinske stroke brez vsake osnovne plače In da žive izključno 6amo od prostovoljne napitnine. Ta je tako bedna, da družine nekaterih gostinskih nameščencev trpe pomanjkanje. Napitnina je v vseh naprednih državah odpravljena ali pa prenesena na priračuna-vanja 10% k računu, le pri nas se podjetniki upirajo uvajati -ta red, čeprav je boljši za nameščenca in za podjetnika. Prostovoljna napitnina ubija ponos uslužbenstva. Članstvo naj 6e oklene 6voje organizacije, ker le v organizaciji je moči doseči vsaj toUko, da bodo lahko živeli dostojnejše življenje.
Tajniško poročilo je dal Palir Franc, ter spet poudaril potrebo po trdnem sodelovanju članstva z odborom in grajal malomarnost članov, ki ne sporočajo svoje brezposelnosti tajništvu, tako da potem prihajajo neumestne pritožne, da organizacija ne more članom preskrbeti službe. Organizacija je letos pasredovala za službe članom v 36 primerih in v 20 primerih uspešno. Organizacija je priredila letos dva poučna izleta: v Trst, kamor so jih povabili tržaški tovariši, — ter v pivovarna Union. Poleg tega je uspešno zaključla enomesečni ■tečaj (tujskoprametni), katerega jc podprla kr. banska uprava.
Blagajniško poročilo je podal Dovečar Tošo. Finančno poslovanje sekcije je bilo v najlepšem redu in prav zadovoljiva.	...
Revizijsko poročilo je imel Kobal Ernest, ki je pregledal vse poslovanje uprave. Podal je ne-
S smreke padel in se ubil
Selca nad Škofjo Loko, 2G. aprila. Predvčerajšnjim se je odpravil posestnik Potočnik iz Dolenje vasi v gozd posekat nekaj smrek, Z njim je šel tudi njegov najstarejši sin Vinko. Podrla 6ta že več dreves, nazadnje pa sta se lotila visoke smreke, o.krog katere so 6e stiskale še druge. Da bi jo lahko podrla, je Vinko splezal na najbližjo smreko in posekal z nje nekaj vej. ki so bile v oviro. Med sekanjem mu je zdrsnilo, da je zakrilil z rokami in padel z drevesa. Z glavo jc priletel ab skalo, da se je razbil in si zlomil tilnik. Obležal je na mestu mrtev. Potočnikovo družino je ta težka nesreča hudo udarila. Vinko je bil najstarejši 6in, ki je zmerom pridno pomagal pri domačih delih. Vaščani so ga pa poznali kat mirnega in pametnega fanta. Zato V6e sočustvuje z nesrečno družino.
Konj ga je ubil
Maribor, 27. apr.
V	hlevu posestnika Strmška Matije pri Svetem Vidu v občini Vuzenica je konj udaril posestnikovega 18 letnega hlapca Lanca Vida tako močno v trebuh, da mu je raztrgal črevesje. Nesrečni Lane jc drugi dan v bolnišnici umrl.	/
Tolpa kolesarskih tatov prijeta
Maribor, 26. aprila.
Na Pragerskem se je posrečilo tamošnjim orožnikom "izslediti družbo prijateljev tujih koles, ki so jih kar na veliko kradli v Mariboru. Pozornost orožnikov je vzbudil kiju-čavničarski pomočnik Franc Kranjc, ker je v zadnjem času prodal več koles. Ker sam nima premoženja ter si teh koles nikakor ne l>i mogel kupiti, so ga orožniki prijeli ter zaslišali. Fant je najprej zatrjeval, da je kupil kolesa od raznih oseb ter jih je potem z dobičkom naprej prodajal. Kmalu pa se je zapletel v protislovja ter je slednjič priznal, da je štiri kolesa ukradel. Izdal je tudi svojega prijatelja, 19 letnega poljskega delavca Ivana Leskovarja v Vrhlogi, ki je tudi ukradel štiri kolesa. V afero pa je zapletenih še več drugih oseb ter je število koles, »ki so jih ukradli, zelo veliko.
Daruj 1000 din — in plačal si en kamen za slovenski prosvetni dom v Ljubljani!
kaj umestnih pripomb ter predložil razrešnjco staremu odboru.	...	,	-
Z volitvami novega odbora je bilo malo teže, ker stara uprava z ozirom na izmenjana službena mesta nekaterih adbornikov. ni hotela več sprejeti nobenih funkcij. Od 6tare uprave predlagani odbor ni bil sprejet, zato so na željo vsega članstva izvolili še za to leto stara upravo s predsednikom Renko Stankom na čelu. Njegov sodelavec in najstarejši član sekcije Palir Franc se je sicer dolgo upiral, toda se je le moral vdati želji vsega članstva in ostalimi v odboru. V o,dbor so prišli poleg drugih še kot podpredsednik Miklavčič Rudi, drugi tajnik Dolinar Franc in odborniki Bužga R., Bec J., Roškar V., Kramer J„ Tovornik I. in Cvetko E.
Blagajniško mesto je prevzel ponovno Dovečar, revizijsko pa Kobal.
Po izvolitvi odbora je spregovoril še delegat glavne uprave iz Belgrada tajnik Neurahr, ki je pozdravil občni zbor v imenu odbara glavne uprave in v lepem govoru pojasnil članstvu pomen in potek borb, katere je vodila glavna uprava za dosego boljšega socialnega položaja članov.
Tajnik je še predlagal, naj glavna uprava za zasluge, katere je imel v sekciji, odlikuje Dove-čarja Toša s srebrnim znakom. Predsednik, pa je izročil ob tej priliki v odlikovanje za zasluge zlat znak.
Predsednik Renko se ie zahvalil za odlikovanje ter abljubil še nadalje po svojih močeh sodelovati za napredek organizacije. Ob 4 zjutraj je občni zbor zaključil.
Ban dr. Natlačen v Slovenj Gradcu
Na svojem nadzorstvenem potovanju po se* vernih krajih Slovenije je ban dr. Marko Natlačen včeraj obiskal zdravilišče Topolščico, kjer ga je uradno pozdravil vodja te ustanovo, primarij g. dr. Furlan z osebjem. Po ogledu zdravilišča so jo dr. Natlačen odpeljal v Slovenj Gradec. Na poti tja mu je bil prirejen sprejem v Mislinju, kjer so ga pozdravili krajevni odličniki in zastopniki vseh političnih ter prosvetnih organizacij in pa seveda različna zastopstva, ki so nui razlagala krajevne potrebe. Po treh je ban dopotoval s spremstvom v Slovenj Gradec, kjer ga je pričakovala velika množica ljudstva na okrašenem Glavnem trgu t županom dr. Picejem ter z vsemi krajevnimi odličniki, gasilci, slovenskimi fanti in dekleti itd. Župan je predstavil banu vso druge župane in odbornike iz okraja, vojaške zastopnike, duhovščino ter druge vidnejše osebnosti. Bau se je za lepi sprejem zahvalil v kratkem govoru, nakar so se začeli uradni sprejemi zastopstev občin, uradništva, učiteljstva. Kmečko zveze. ZZD, F0, Sokolov, gasilcev in drugih organizacij.
Poziv Mariborčanom, na| za prihod bana dr. Natlačena izobesilo zastave
Meščani!
V petek. 28. aprila, opoldne poseti službeno gospod ban dr. Natlačen naše mesto.
V pozdrav visokemu gostu bo mestna občina v petek zjutraj razobesila na svojih poslopjih državne zastave ter vljudno vabim meščane, da store isio na svojih hišah. Zastave naj ostanejo razobešene do sobote popoldne.
Župan: dr. Juvan*
Drzen vlom v Kamniku
Preteklo noč je neki vlomilec na prav svojevrsten način obiskal gostilno in kuhinjsko shrambo g. L. Podbrežnika. Domači so odšli kmalu P®
11.	uri k nočnemu počitku, nakar je spreten vlomilec lahko popolnoma nemoteno izvršil svoj zasnovan načrt.
Krilo kuhinjskega okna na dvorišču je bilo odprlo, skozi katerega je na nepojasnjen način odprl okno in se splazil v kuhinjo, kjer je bil popoln gospodar položaja. Kuhinjska vrata, ki vodijo v gostilno, so bila zaklenjena in je ključ tičal v ključavnici. Z njim je tudi odprl gostilniško sobo. Najprvo se je lotil dela pri gostilniški kredenci, v kateri je s silo odprl natakaričin predal, iz katerega je odnesi njeno zlato zapestno uro z verižico v vrednosti nad 1000 dinarjev, 2 zlata prstana v vrednosti 400—500 din, okrog 400 din gotovine ter vse cigarete Morava, Zeta in Ibar, dočim je cigarete Drava pustil nedotaknjene. Na kredenci se nahajajoče steklenice z likerjem in vino, ki je bilo v točilnem pultu, je tudi pustil popolnoma v miru.
Pač pa se mu je zahotelo dobiti kaj za pod zob. Vrnil se je v kuhinjo, kjer je staknil ključ kuhinjske shrambe in pobasal kar celo šunko.
Po izvršenem naklepu je gostilno kakor tudi kuhinjsko shrambo in kuhinjo skrbno zaklenil ter vse ključe pustil na kuhinjski omarici, nakar se je skozi okno splazil zopet na dvorišče in izginil v temno noč. — Vlom je bil takoj zjutraj prijavljen javnim organom, ki so mrzlično iskali sledi za drznim vlomilcem. Kmalu je bila izsledena neka sumljiva mlada ženska, ki se je že od sobote potikala po Kamniku in okolici. Dognalo se je sicer, da ni v nikaki zvezi z gornjim vlomom, pač pa je ptičica tudi svojega tipa, ki ima že precej pestro zgodovino in je bila do razčiščenja zadeve oddana v sodne zapore.
Danes zvečer ob 8. uri v frančiškanski dvorani javno predavanje: Kongres Kristusa Kralja
Skrivnosti črne republike Liberije
Francozinja Geneviev® Las-farguesova se je pred kratkim vrnila iz edine samostojne zamorske republike Liberije. Bila je prva ieueka, ki ji je uspelo predreti v notranjost te srednje-afriške državice, katero je ustvarila v preteklem stoletju ameri-kanska politična muhavost. Svoje doživljaje in vtise popisuje raziskovalka takole:
Prihajam iz Liberije.
Liberija je edina zamorska država v Afriki, ki je dandanes še svobodna. Njena prestolnica Monrovia šteje 6000 duš in je najmanjša prestolnica na svetu. Monrovio pozna veliko ljudi, zakaj to mesto je pristanišče ob Atlantskem morju. Toda nihče si nikdar ne drzne predreti v osrčje Liberije.
Jaz sem prehodila Liberijo po njeni največji širini, od Macente na meji francoske Guineje do Monrovie. V tem dejstvu je vsa izvirnost mojega popotovanja.
Pravili so mi, da žive v osrčju Liberije še ljudožrcl, pripadniki ločine, ki ca-«ti vraga, da žive pritlikavci, leopardi in samosilniki, ki verujejo, da so potomci velikih ptic, katerih perje nosijo na glavi
Vso to je res.	.	.	,
škof v Konakrvu nam je zatrjeval. »Čez Liberijo ni mogoče priti. Morua bi 6e to posrečilo moškemu z dobrim spremstvom. Vse je mogoče. Toda nemogoče jc, da bi prišel tod skozi mo/.
*	ženo.«	.i-i
Dobri	škof iz	Konakrya se je zmotit
Meni se	pa zdi,	da	sem bila	možu vsaj
tako dobro spremstvo, kakor bi bil kdor
koli drugil	...
Zenske v Liberiji so necimorne. »Delajo« si	oči kakor	moderne	Parižauke.
Iver so zamerke, si na trepalnice in na obrvi deva jo namesto črne šminke belilo: ta bela	šminka	je	navadna	bela prst,
ki je jo v Liberiji povsod na kupe.
ZENSKE Z BRADAMI Blizu Monrovie dobite ženske, ki so vse pobeljene. To jc zaradi, tega, da bi
bile podobne »belini gospem«. To je v Liberiji zadnja moda. Belstvo je v Liberiji krik današnjega dne, kakor je bilo zamorstvo najnovejša moda pred nekaj leti v Parizu.	.	.
Blizu guinejsko mejo si dekleta nekaterih rodov nabarvajo pod nosom bele brčice ali pa belo bradico. Ta zanimivost me je spravila v največjo nevarnost na vsem potovanju: hotela 6em dekleta za vsako ceno fotografirati, pa niso marale. Tiščala sem za njimi, a so mi pobegnile. Nenadno so zrasle iz zemlje črne postave, ki so vihtele sulice. Mož jim je moral pokazati samokres — cela dogodivščina zaradi teh naslikanih bradic.
GOZDOVNIKI
Pritlikavci so manj nevarni kakor pa prenečimerne mlade ženske v Liberiji.
Nekega večera je naš vodnik zamolklo zavpil in nam pokazal nekaj, kar se je gibalo v drevesu.
»Opica?« sem vprašala.
»Ne, ne! Gozdovnik!«
»Gozdovniki« mi segalo do pasu. Telo imajo pokrito z dolgo dlako, roke zelo mršave in v primeri s telesom zelo dolge. Po drevju plezajo prav tako hitro kot opice.
Prvi večer so tiho lezli od veje na vejo, tako da smo komaj videli njihove sence. Hodili so za nami tri dni. Trotji dan so se privadili in jemali riž, ki sem jim ga dajala. Toda prav do konca so kazali izraz preganjane živali.
Nekega večera smo prišli v vas, tako ubogo, da otroci tam niso niti vedeli, kakseu okus ima sladkor. Toda poglavar vasi je imel zelo bobneč naslov, ki gaje vodnik prevedel z besedo »kralja.
Ker je v vasi bila prazna koča, smo se hoteli ulaboriti v njej. Toda vodnik je ugovarjal, da je treba prej prositi kralja za dovoljenje. Čez kako uro je >kralj< res prišel. Nosil je pokrivalo iz perja, zelo visoko in zapleteno.
Mož je kralju ponudil žepno zrcalce, nekaj ovratnic iz steklenih biserov, nožek s tremi rezili, sekirico
Kralj je stvari pregledal, jih povohal, potem pa se obrnil v stran. To nam ni bilo ravno prav, zakaj potrebovali smo nosače za naslednji dau. Radi bi bili vse čim hitreje uredili, da bi bili lahko kaj spali. Nismo si vedeli pomagati, kako bi kralja spravili v dobro voljo.
Nazadnje je mož nalil kozarec žganja. »Pokusi!« je dejal vodnik kralju. Kralj je pomignil z roko. Vodnik je dejal možu:
»Najprej pokusi sam. Tu veliko zastrupljajo. Kralj ne zaupa.«
Za možem je pil kralj in nam izpraznil ne samo kozarca, marveč vso steklenico. Toda zato smo dobili nosače, kočo in živeža. Žganje je edini denar, za katerega je v liberijski goščavi moči kaj dobiti.
NAJBOLJ OLIKANO LJUDSTVO
NA SVETU
Kadar smo jedli, se je zbrala vsa vas, zlasti ženske in otroci, ki so nas obstopili in nas gledali, kot da bi nas hoteli kupili. Čez čas sem zapazila, da se nam reže. Sprva smo mislili, da nas občudujejo.
»Da,« mi je dejal vodnik, »običaji belih ljudi pri mizi se jim zde nedostojni in smešni.«
V	Liberiji ni ne ceste, ne zclezmc. Mostovi so povečini spleteni iz ovijalk in obešeni na vsakem bregu na drevo. Tem mostovom pravijo »opičji mostovi«, najbrž zato, ker je treba biti spreten kot opica, da moreš čeznje.
Edina cesta v republiki teče vzdolž obale. Promet na njej imajo pravico oskrbovati in organizirati samo svobodni državljani republike.
Na koncu najine poti sva z možem nekoč stopila v avtobus liberijsko avtomobilske prevozno družbe. Med mano in med sprevodnikom je sedela črna lepotica. Za v mesto je bila oblekla prelepo oblačilo iz rumenkaste svile, ki ji je padalo prav do gležnjev. Kadar se je voznik zadel obnjo, ji je zavpil:
»Oprostite, gospodična!«
Vsakokrat je potem zmagoslavno pogledal mene, kakor da bi mi hotel reči: »Liberijsko ljudstvo je najbolj olikano ljudstvo na svetu.«
To je edina cesta v vsej državi. Drugod so samo steze. Kjer je lahko zaiti, je na bližnjem drevesu zareza. Zareza kaže, kam ne smeš iti, če hočeš priti prav.
ZLODJEVA LOČINA
Lepega dne smo navzlic moževemu kompasu in navzlic vodnikovemu znanju zašli. Hodili smo že od zore, ne da bi bili videli kako človeško sled. Bližal se je mrak. Vsi smo bili znojni in na koncu moči.
Nenadno je sredi gošče velikega rastlinja nekaj zadrhtelo. Privzdignila sem vejo in zagledala pod njo moškega in žensko, ki sta sedela ob velikem ioncu, kjer so so kuhali brezlični kosi mesa. Meso sta mešala z dolgo gorjačo. Telesi sta jima bili pokriti s čudnimi belimi slikarijami. Oči so pod pobeljenimi vekami kazale pogled, v katerem sta se mešali krutost in bojazen. Vodnik mi je dejal:
»Brž sem in strani To so ljudje iz zlodjeve ločine. Belci ne smejo tega videti. Ubili bi te, če bi gledala!«
Vedela sem, da ponekod po Liberiji še vedno jedo ljudi, zlasti otroke ob kaki veliki 6vatbi. Zadela sera na tako krvavo pojedino, ne da bi bila hotela.
PANTERJEVI BRKI
Med potovanjem po Liberiji sem prebivala po vseh mogočih zavetiščih. Nekoč sem spala v votlem drevesu, katero so bile razjedle bele mravlje. Drugič nam je nekje poglavar vasi dal na razpolago najlepšo kočo. Ko sem stopila vanjo, sem se spotaknila ob velik lonec, kjer so se močile zveriuje kože v umazani, smrdljivi tekočini. Hotela sem, da bi nosači odnesli lonec iz koče, toda moj kuhar je s prestrašenim glasom in obrazom vzkliknil:
»To so čarovnikova zdravila. Ne dotikaj se jih, ker bo divji!«
»Pa kaj potem?«
»Zmešal ti bo v riž na drobno sesekljanih panterjevih brk. V začetku ne boš čutila ničesar, toda v šestih mesecih boš umrla, ker ti bodo kosci brk preluknjali vse črevesje in želodec...«
LIBERIJA SE MODERNIZIRA
Monrovia je najbolj čudno mesto, kar sem jih kdaj videla. Ceste so potegnjene v pravih kotih in so dokaj široke. Toda po cestah 60 posejane orjaške skale, ki jih niso hoteli odstraniti, ko so delali pot. Uedki avtomobili, ki krožijo po prestol-niških ulicah, se jih na daleč dostojanstveno ogibljejo.
Hiše so iz valovite pločevine z opotekavimi balkoni. Skozi odprta okna je videti v notranjost. Prostori so ponavadi polepljeni s časniškim papirjem. Če človek ponoči ne more spati, lahko bere slikarijo na steni...
Od jutra do večera sem begala po prestolnici s fotografskim aparatom. Kadar sem se ustavila, 6e je okoli mene nabralo vse Črno ljudi, ki so se smejali kakor otroci in prosili, naj jih vse slikam. Slikala sem »Trg sloget, ki je dolg celih dvajset metrov, poslansko zbornico in »Elizejsko palačo«, kjer prebiva predsednik republike. Zaradi te slike bi me bili skoraj gnali na policijo, čeprav sem slikala samo palačo, ne pa predsednika, ki nikdar ne gre iz svojega bivališča brez fraka in brez cilindra ter — bo?. Kako ne bi v tej noši razorožil slehernega atentatorja!
Trgovine v mestu so povečini v rokah Sirijcev. Ti prodajajo liberijskim ženskam vsa moderna čuda: klobučke, ki so zelo »pipi«, čipke, ponarejene bisere.
Osem dni po prihodu v Monrovio sva dobila angleški parnik, ki naju je odpeljal v Cap Palmo, zadnje liberijsko pristanišče pred francosko Guinejo. Ko sva se vkrcavala, sva zagledala oddelek liberijskih strelcev, ki se je uril v korakanju po evropskem vzorcu.
Vojni minister, ki naju je spremil na parnik, nama je naznanil:
»Da, in v Evropi smo pravkar naročili dvanajst strojnic. Liberija Liberijcem! To je naš življenjski prostor ...«
Pri teh besedah se mi je zardelo, da se Liberija res modernizira...
Naročajte »Slovenski dom«!
Od tu in tam
Naša zunanja trgovina se je v prvih treh letošnjih mesecih precej zmanjšala. Po količini se jc izvoz zmanjšal za celih 20 in pol odstotka, uvoz pa le za Ac/o. Po vrednosti pa se je izvoz zmanjšal za 7.68%, uvoz pa za 4.18%. V celoti je trgovinska bilanca za prve tri mesece letošnjega leta pasivna za 175 milijonov dinarjev. — Denarni obtok pa 6e je močno povečal in znašal sr";di tega meseca nekaj več kakor 6edem milijard dinarjev.
V	nekaj lednih se je obtok povečal za 140 milijonov dinarjev.
Stalni jugoslovansko-nemški gospodarski odbor 6e bo 6estal 20. maja v Kolnu. Odbor ima vsako leto po dve seji, in sicer izmenoma zdaj v Nemčiji, zdaj pri nas. Njegova naloga je, da prerešeta trgovinsko izmenjavo med obema državama in da skuša narediti čim bolj prožno funkcioniranje nemško-jiigoslovanske trgovinske pogodbe. Glavni predmet razgovorov na kolnski konferenci bo vključitev Češke in Moravske v nemški gospodarski 6:stem in pretres vprašanj, ki s tem v zvezi nastajajo za naše gospodarstvo. Kakor znano, je imela naša država živahne trgovinske stike s Češkoslovaško.
1152 študentov študira na belgrajski univerzi medicino. To je tudi za belgrajske razmere velika številka, prav za prav rekordna, kajti še nobeno leto ni bilo vpisanih tolika slušateljev. Predavalnice in laboratoriji so na medicinski fakulteti zgrajeni tako, da zadostujejo kvečjemu za 300 slušateljev, na kolikor 60 po vojni tudi računali. Zaradi stiske v prostorih so nameravali vpeljati »nu-merus clausus« (omejeno štvilo), vendar pa je prosvetno ministrstvo končno uvidelo, da je zlasti podeželju potrebnih še mnogo zdravnikov in da je zato treba le razširiti laboratorije. Med vsemi 1152 slušatelji je Jugoslovanov 726, ostali pa so Bolgari, Rusi, Nemci, Madžari, Albanci in Poljaki. Najmočnejša inozemska skupina so Bolgari, kate-rih je 219, Približna četrtina vsega števila slušateljev odpade na ženske.
Nov trg si je našla naša cementna industrija v Venezueli. V Splitu je naložila ladja »Ivan Topiče 7000 ton cementa, da ga bo prepeljala v Venezuelo. Če bo tamkajšnjim kupcem cement ugajal, se bodo po vsej verjetnosti kupčije povečale. Naša cementna industrija preživlja zadnja leta hude čase. ker jo je konkurenca izrinila iz mnogih držav. Še predlanskim je izvažala cement v 53 držav, lani pa komaj v 30.
Novo železniško progo od Karlovca skozi Slunj do Bihača bodo v kratkem že začeli graditi.
Trasiranje je bilo končano pred kratkim. Vsa dela bedo veljala okrog 230 milijonov dinarjev. Posebno pozornost posvečajo zvezi s Plitvičkimi jezeri. Sedaj imajo v načrtu, da bodo, progo izpeljali tako, da se bo kasneje dal zgraditi priključek in bodo Plitvice lahko dobile neposredno železniško zvezo z Zagrebom. Če se bo ta napoved kdaj uresničila, potem se bo razdalja med Zagrebom in Plit-vicami znižala na 170 kilometrov ali tri ure vožnje z brzovlakom, med tem ko ;e traiaia vožnja iz Zagreba do Plitvic vštevši vožnjo do sedaj pet ur. Gradnja proge proti Bihaču je že nekaj časa predmet številnih razprav v hrvaškem časopisju. S tehtnimi razlogi so 6e nekateri oglasili proti tej železnici, češ da pelje skozi pasivne in nerodovitne kraje ter ne bo "mogla narodnemu gospodarstvu prinašati nobenih večjih koristi. Bolj se ti ljudje potegujejo za, zgraditev .proge od Karlovca na Bosanski Novi.
Vsega skupaj 62 gasilskih čet obstoji na ozemlju drinske banovine. To število se razdeli takole: 42 prostovoljskih čet, 16 industrijskih, dve uradni in dve prometni četi. Številke lcažejo, da je gasilstvo v drinski banovini še silno 6labo razvito, čeprav se gasilska zajednica mn o* o trudi, da bi 6e ta prepotrebna organizacija med ljudstvom ukoreninila. Oprema vseh gasilskih čet je slaba, kar pa je razumljivo zaradi dejstva, da žive ljudje v revščini.
300 kilogramov težko blagajno so odnesli vlomilci iz mestne bolnišnice v Pančevu, Vlomilci 60 morali dobro poznati pisarniške prostore v bolnišnici, ker so brez velikega hrupa in ropota spravili veliko in težko blagajno skozi okno, jo odnesli v bližnji gozd in jo tam razbili. Našli so 36.000 din gotovine. Zanimivo pa je dejstvo, da je prav ob istem času dežurni zdravnik operiral nekega bolnika in je morda to krivo, da so roparji lahko nemoteno izvršili svoj namen. Za vlomilci do sedaj ie niso našli nobene 6ledi.
Razočarana se Je vrnila spet v Ameriko kmetica Marija Pavlek iz prekmurske vasi Krog. Pred desetimi leti je odšla v Ameriko zaradi sporov z možem. Ves ta čas so ni oglasila z nobenim pismom. To je prišlo prav možu, da je vzel pod streho priležnico in imel z njo tri otroke. Pred kratkim pa se je Pavlekova nenapovedana pojavila v rodnem kraju. Ko je videla, da mož živi z drugo in ne računa več nanjo, je pospravila svoje stvari in na sodišču vložila tožbo za ločitev zakona. Ko bo to uredila, se bo spet vrnila v Ameriko.
Iz bojazni pred gladom še je polila s petrolejem in zažgala stara Cvija Cvejanovič iz Grača-nice. Vpričo 6vojega moža in pastorka se je polila s petrolejem in se zažgala. Oba moška sta ji takoj priskočila na pomoč in jo z veliko težavo rešila 6mrti. Sama 6ta 6e pri tem močno opekla po rokah in nogah. Pri zasliševanju v bolnišnici jc stara Cvija povedala, da si je na tako nenavaden način hotela končati življenje zgolj iz bojazni, da bo morala od gladu umreti, ker je njen mož brezposelen, a pastorek, ki je eicer skrbel za V60 družino, odhaja k vojakom.
Zaradi dekleta sta se dvobojevala v Novem Selu pri Vmjački banji Ljubiša Kurepovič in Ra-
doeav Kamatina. Oba eta bila zasljubljena v isto dekle, v 25 letno Sibino Medan. Ker se drug drugemu nista hotela ^umakniti, dekle pa je bilo do obeh precej hladno, sta sprejela dekletov predlog, naj ee vpričo nje dvobajujeta. Kdor bo močnejši, tisti bo osvojil njeno srce. Fanta sta se res dobila in eo začela metati po tleh. Med borbo pa ee je razvnela jeza. Ko je ležal na tleh, je Kamatina potegnil iz žepa samokres in ustrelil Ljubišo naravnost v srce.
Zaradi škoile, ki je znesla komaj nekaj 'dinar* jev, je prišlo do krvavega pretepa v vaei Jugovcih pri Prijedorju. Konji posestnika Agana so zašli na njivo kmeta Kadiča. Ko je Kadič to videl, je prijel konje in jih gnal v vas. Spotoma je srečal Agana in zahteval od njega odškodnino za povzročeno škodo. Stari Agan se je začel prepirati, nato pa še tepsti, ko sta mu prihitela v pomoč oba sinova. Kadiču pa je pomagal sin Sulejman. Tolkli so so s sekirami, kamorkoli je padlo. Nehali so šele, ko so vsi obležali na tleh z groznimi ranami. Med prevozom v bolnišnico je Stari Agan umrl, ostali štirje ee bore s smrtjo.
Smrt Helene Repičeve še vedno tajinstvena
Izpovedi prič so za obsojenega Brezovnika olajševalne
Celje, 26. aprila.
Ze včeraj smo kratko poročali o veliki razpravi okrožnega sodišča v Celju proti 25 letnemu posestniškemu sinu iz Šmartnega ob Dreti Brezov-niku Martinu, ki je bil pred 4 leti obsojen na dosmrtno robijo zaradi obtožbe, da je usmrtil Poletno Repič Heleno, da bi se je iznebil, ker je bila z njim noseča. Danes pa je bila obnova razprave proti Brezovniku Martinu, kajti prišlo je do novih momentov, zaradi katerih je apelacijsko sodišče po številnih intervencijah in prošnjah Brezovniko-vega zagovornika dr. Komavlija iz Maribora ugodilo pritožbi in dopustilo obnovo postopka. Obremenilna priča Dobravc Ivan se je namreč jeseni leta 1936 na orožniški postaji javil, da je krivo izpovedal proti Brezovniku, češ, da ga je k temu nagovoril Arnič. Ali je verjeti Dobravcu ali pričam, ki govore proti Dobravcu, to je prepuščeno sodišču. Sodišče bo po teh pričah ugotovilo, zakaj se je Dobravc obtoževal krive izpovedbe. Če se bo izkazalo, da je bila izpovedba Dobravca v resnici kriva, utegne priti do drugačne ocene prič Lize Repičeve in Arniča. Gre torej predvsem za taka dejstva, ki bi lahko dovedla do dokazov za oprostitev Martina.
Predsednik g. dr. Vidovič Franc je prebral obsodbo s 6. junija 1935, po kateri je bil Brezov-nik obsojen na dosmrtno robijo, in tudi razloge obsodbe. Brezovnik je ves čas z vso pozornostjo sledil branju in je bil popolnoma miren. Prebrana je bila tudi odločba 6tola 6edmorice, ki je zavrnil zagovornikov priziv in revizijo. Zanimiv je bil dopis apelacijskega sodišča, ki je dovolilo proti Brezovniku novo postopanje. Že na prvo predsednikovo vprašanje je Brezovnik z vso odločnostjo zatrdil, da ni kriv. Po osebnih podatkih je Martin pripovedoval, kako se je spoznal z Repičevo Heleno, ki je služila • blizu njegovega doma pri Zajčevih, kako je k njej zahajal, kako jo je nekega večera spremljal do doma in kako je prišlo do razmerja. Helena je po tem dogodku vedno silila za Martinom, ki pa je ni maral, ker je imel svoje dekle. Prišla sta še nekajkrat skupaj. Brezovnik je izpovedal, da je Helena včasih po dva dni odšla od Zajčevih in da je zatrjevala, da hodi k nekemu starejšemu moškemu blizu Ljubnega, ki ima hišo.
Okrog 10. dopoldne je bil zaslišan asistent zagrebške klinike, sodni izvedenec g. dr. Špoljer. Njegove izjave so zelo značilne. Dr. Špoljer je namreč istega mnenja kot sta bila zdravnika, ki sta izvršila obdukcijo Heleninega telesa. Špoljer je mnenja, da je bolj verjetno, da se je Helena sama obesila, kakor da je bila nasilno obešena. Dr. Špoljer kakor tudi dr. Komavli se naslanjata tudi na okoliščino, da je bilo drevo odrgnjeno z vrvjo v smeri, v katero je viselo Helenino truplo, ter je smrt nastopila takoj, torej bolj verjetno v samomoru, kjer nastopi smrt takoj, ker pade vsa i6ZQ IgIcSS
Ob 1. je predsednik sodišča prekinil razpravo, ki 6e je spet pričela ob 3. popoldne, ko je bil zaslišan Brezovnikov oče. Bil je nekoliko nemiren, ko je stal poleg obtoženega sina, govoril pa je o njem vse dobro. Takoj nato je bila zaslišana glavna obremenilna priča Arnič.
2e v začetku zasliševanja je Arnič pojasnil, kaj je z Dobrovcem, ki je baje takoj, ko je dobil poziv na sodišče, zbežal v Avstrijo. Arnič je v svojem pričevanju zašel v protislovja, da ga je predsednik resno opozoril. Arnič je bil, kakor je izpovedala tretja priča Šumi jak Marija, ljubljenec pokojne Helene in ni maral Brezovnika. Sumljak Marija je zatrjevala, kako se je srečala z Dobrovcem, ki ji je tožil, da ga peče vest, ker je krivo pričal proti Brezovniku, toda krivico hoče popraviti.
Priče govore za Brezovnika
Takoj nato je bil zaslišan Vodušek Ivan. Povedal je, kako je videl usodnega večera okrog 7. Brezovnika, ko je šel domov, da pa 6e je pred njim skril, ker je šel krast prekle. Voduškova izpoved je zato važna in olajševalna za Brezovnika. Prav tako važna je izjava Pozniča Ivana, ki je videl Martin usodnega večera ob 7., ko se je vrnil domov in molil z družino. Kolenc Antonija in Rafael sta izpovedala, da je imel Brezovnik Martin že teden dni pred dogodkom v Šetejevem gozdu praske na roki. S tem je pobita obtožba, ki pravi, da je Martin to prasko dobil v borbi s Heleno. Priča Šetel Jakob je celo izpovedal, da je nekoč dejal, da bi že davno vse povedal, če bi le kaj dobil zato. O Partu, ki je pričal zelo obtežilno proti Brezovniku, je rekel, da ga šteje med zelo lahkomiselne ljudi. Part je pred meseci pobegnil z Dobravcem v Avstrijo. Dejstvo, da sta obe glavni obremenilni priči pobegnili, potrjuje sumnjo, da sta ta dva res po krivem pričala. Remec Lu-dovik je zatrdil, da je Arnič ob neki priliki izjavil, da se je Martin zelo neumno zagovarjal ter da bi ga on za nekaj jurjev tega rešil. Čudno je, da je Arnič tako jasno pripovedoval Remcu, kako 6e je moral morilec s čevljem upreti v drevo ter da se je to tudi opazilo na odrgnjenem drevesu. Vrtačniku je Dobrovc izpovedal, da obžaluje krivo pričevanje proti Martinu, da pa je vsega tega kriv Arnič, ki ga je k temu prigovarjal. Isto je Dobrovc ob neki priliki rekel šumljaku. Razburjen je Arnič stopil iz dvorane naprej pred sodnike in glasno povedal, da je Dobravc sam priznal, da mu je oče Brezovnik obljubil 10.000 din, če priča ugodno za Martina. Takoj se je oglasil Brezovnikov oče irt pribil, da bodo o tem izpovedale priče, da to ni res.
Komu gre vera?
Predsednik sodišča je še naprej zasliševal Arniča. Njegovo pričevanje se je mnogim navzočim zdelo zelo dvomljivo in neresnično. Dobrav-čev brat Alojz je izpovedal, da mu je Helena ob neki priliki rekla, da bi najraje napravila samomor, ker je tako nesrečna. Vrtačnik Neža je pripovedovala, kako je prišel k njej Dobravc in obžaloval, da je po krivem pričal zoper Martina, da pa je kriv vsega tega Arnič, Jci mu je za krivo pričevanje naredil zastonj hlače. Nato je bila zaslišana Krznar Marija. Povedala je, kako je prišel k njej Brezovnikov oče in jokaje pripovedoval o Dobravčevemu priznanju, da je proti Martinu krivo pričal. Brezovnik Alojzij, obtoženčev bratranec, je ponovno potrdil, da je Dobravc zatrdil, da je krivega pričevanja kriv le Arnič. Dobravc je namreč šel sam z Lojzetom na orožniško postajo, kjer se je prijavil zaradi krivega pričevanja. V tem momentu je iz vrst občinstva stopil Arnič pred sodnike in zaklical, da je bil Dobravc že takrat podkupljen. »Za denar pa se vse naredi,« tako je zaključil. Orožniški podnarednik Lenart Alojz je potrdil Brezovnikovo izpoved, da se je Dobravc res prijavil orožniški postaji zaradi krivega pričevanja proti Martinu zatrjujoč, da ga je k temu pregovoril Arnič. Prebrane eo bile tudi izjave dru* gih prič. Vse so zatrjevale, da je Dobravca pregovoril k krivemu pričevanju Arnič. Mati pokojne Helene Repič ni o svoji hčerki ničesar negativnega izpovedala. Po večminutnem izpričevanju je Re-
pičeva Elizabeta zašla v protislovja, izpovedala pa je, da ji je hčerka rekla, da ji je Martin naročil, da se bosta naslednjega večera zanesljivo videla. Predsednik je opozoril mater, če ve, da je bil Dobravc že kaznovan, Part pa že v prisilni delavnici. Državni tožilec dr. Jereb je 6tavil Repičevi več vprašanj zaradi družbe usodnega večera, ko 60 pri Arničevih kvartali mati, Part in Dobravc. O Arniču ni vedela točno izpovedati, če je bil pri igri.
Ob pol 8. je predsednik sodišča zaprisegel 14 prič, nakar je razpravo prekinil.
Kaj bo z Brezovnikom?
Prav gotovo je, da bo imel veliki senat, kateremu predseduje predsednik ^okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, res težko 6tališče, kaj naj stori z Brezovnikom. Prva sodba je ugotovila čas smrti Repič Helene, kakor pravi Brezovnikov zagovornik g. dr. Komavli, po posrednih okolnostih in no po objektivnih znakih. Prav tako je to ugotovljeno le po posrednih okolnostih, da je bila Repičeva usmrčena. Martin namreč pri 6voji obrambi ^ni mogel dokazati, kje se je med 6. in 8. uro zvečer nahajal. Šele priče Dobravc, Repič, Arnič in Part so stvorile ugotovitev, da je pokojna umrla nasilne smrti, čeprav za to ni bilo nobenili trdnih dokazov. Značilna je tudi izpoved Dobravca Alojza, brata Dobravca Ivana, ki je dejal, da je bil s pokojno Repičevo v kritičnih dneh večkrat v družbi, da 6e je ona sramovala svoje nosečnosti. Rekla je tudi, da jo je tako 6rani, da bi najraje naredila samomor. Ta okolnoet bi utegnila omajati ugotovitev sodbe, da je bila Helena usmrčena in bi mogla pripomoči do druge ugotovitve, da se je sama usmrtila.
Jutri v četrtek bo zaslišanih še nekaj prič, po katerih se bo lahko sodišče končno odločilo, ali Brezovnika oprosti ali pa ga zopet pahne v ječo.
športne vesti
Zadnje kolo ligaških tekem bodo sodili naslednji sodniki:
v Zagrebu: Hašk Ljubljana, g. Stojanovič; v Belgradu: Bask : Slavija, g. Stefanovič; v Belgradu: Hajduk : Jugoslavija, g. Milanovič; v Varaždinu: Slavija : BSK, g. Macoratti — namestnik g. čamernik; v Zemunu: Zemun : Jedinstvo, g. Nevkovič; v Skoplju: Gradjanski (S) : Gradjanski (Z) inž. g. Popovič. Zagrebška nogometna podzveza poziva s posebnim pismom svoje ligaške klube (Gradjanski, Hašk, Slavija (V) in Hajduk), naj izstopijo iz lige. Zagrebška podzveza poziva te klube samo na izvršitev obljube, ki so jo dali na izrednem občnem zboru podzveze in kjer so ti klubi izjavili, da so pripravljeni nositi vse posledice takega sklepa.
O tridnevni kolesarski dirki okoli Slovenije in Hrvat3ke vodijo Zagrebčani razgovore še 6 Trstom. Prireditelji nameravajo namreč združiti vsakoletno dirko okoli Slovenije in Hrvatske še 7, dirko Zagreb—Ljubljana—Trst. Po tem načrtu bi se ta kolesarska dirka razširila po naslednjem programu: Start 15. avgusta v Zagrebu, nato Karlovac, Plase, Crikvenica; 16. avgusta Crikve-nica—Sušak— Reka—Pola—Trst; 17. avgusta odmor v Trstu. 18. avgusta Trst—Ljubljana; 19. avgusta Ljubljana — Celje—Maribor—Varaždin; 20. avgusta pa Varaždin, Koprivnica, Bjelovar, Zagreb. Če prireditelji uspejo s svojimi načrti in uresničijo razgovore, bomo imeli zelo lepo in zanimivo kolesarske dirko. .
Amatersko evropsko boksarsko prvenstvo, ki je bilo prejšnji teden v Dublinu, je dalo za leto 1939-40 naslednje evropske prvake:
Mušja kategorija: Ingle (Nemčija);
Bantam kat.: Sergo (Italija);
Peresna kat.: Do\vdal (Irska);
Lahka kat.: Murenberg (Nemčija);
Welter kat.: Kolezinsky (Poljska);
Srednja kat.: Raedik (Estonska);
Poltežka kat.: Musina (Italija);
Težka kat.: Tamberg (Švedska).
Pri letošnjem boksarskem prvenstvu so se zlasti izkazali Poljaki, ki so zasedli tudi več drugih mest. Na podlagi rezultatov tega prvenstvena je bila tudi sestavljena evropska reprezentanca, ki bo nastopila proti ameriški reprezentanci v borbi za zlato rokavico. V Ameriki bodo nastopili novi prvaki, razen v mušji kategoriji, kjer bo mesto Ingleja (Nemčija) nastopil Lehtinen (Finska), dalje v lahki kat. namesto Nemca Mu-renberga. Italijan Pieri, v Welter kat. namesto Poljaka Kolezinskyja Šved Agren in v težki namesto Šveda Taniberga Italijan Lazzari.
7. maja bo kroina kolesarska dirka na Podutiškem klancu
Kolesarji so si za svoje letošnje tekmovanje izbrali neprometno in mimo krožno prog, ki vodi skozi tihe vasice v neposredni bližini našega mesta, t. j. skozi Zgornjo Šiško, Koseze, Podutik, Glince, Delnice, Zapuže in Dravlje spet v Zgornjo šiško. Proga ni zgolj ravninska, temveč se morajo kolesarji boriti tudi s hudim klancem. Zato se gledalci najrajši zbirajo na točkah, kjer se borba kolesarjev najbolj opaža. Ena takih točk je razen cilja gotovo sam podutiški klanec. Marsikateri gledalec zmajuje z glavo, češ, kje neki zbere kolesar toliko moči, da se s tako lahkoto vzpenja po taki strmini — pa ne enkrat, temveč štiri, pet, osem in še večkrat zaporedoma.
In s kakšno povprečno brzino so do zdaj dirkači prevozili na omejeni krožni progi določenih 40, 00, 80 in tudi 100 km? 28, 30, 31, a lansko leto so v ostri konkureci dosegli celo okrog 33 km povprečne hitrosti kljub slabi in posuti progi! Da se bo pa letos 7. maja brez dvoma dosegla še višja povprečna brzina, je skoraj izve dvoma. Cesta je letos boljša. Dalje je spremenjen tudi način vožnje, kajti kolesarji bodo vozili 6 »handicaponu. Prireditev bo uspešna le, če bo vreme ugodno.
Tokrat se bodo borili tudi dirkači z navadnimi turističnimi kolesi, ki niso verificirani, imajo pa veselje do kolesarskega tekmovanja. Ta skupna bo vozila v dveh krogih na krožni progi, dolgi 15 km, medtem ko bo »hnndicap«-dirka znašala 00 kilometrov.
Dirke bodo ob vsakem vremenu ler se začnejo ob 2 popoldne.
Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana ponovi brezplačno predvajanje izredno zanimivega vojaškega filma v petek, dne 28. aprila od 6 do 7 zvečer v kino »Sloga«. Vabljeni vsi rezervni in aktivni oficirji, ki niso imeli zadnjič prilike, da si ta film ogledajo. Uprava pododbora, Ljubljana
Vremensko poročno
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-1 6ko stanje |j	•temperatura v O		a» ■2 « •S	* O a -i SA	Veter	Pada- ! vine |	
			o , Ti "c c a e			(»mer, jakost)	f! E	«1 t
Ljubljana	761-1	17-2	Tt	84	6	S,	o-i	dež
Maribor	760-0	19-6	7-0	70	3	S,	«-	
Zagreb	753-4	22-0	7-0	60	7	SSK)	_	r-
Belgrad	759-9	-i-0	90	70	0	S,		
Sarajevo	761-2	21-0	K	90	0	0		
Vis	759-8	12*0	10-0	90	10	SE,	«p.	
Split	1760-1	20-0	IH	60	4	SE,		
Kumbor	i 760-2	21-0	12 "C	90	6	E,		- 1
Rab	1759-5	17-0	16-C	70	6	SE*		!—t
auBFovnm	759-8	20-0	12-0	60	5	E,	—	
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnoit, zmerno toplo vreme, Manjša padavine niso izključene.
Koledar
Danes, četrtek', 27. aprila: Peter Kauizaj. Petek, 28. aprila: Pavel od Križa,
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piceoli, Dl najska c. 6; mr. oHčevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška cesta.
Akademski pevski zbor bo ponovil koncert jn-▼ petek 28. t m. ob 20 v Unionu. Vstopnice so v predprodaji na univerzi po 15, 10 in 8 din. Preskrbite si vstopnice takoj, ker je njih število omejeno!
r • J?Hro.zn' ,lrad.zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce na določbe S d5. zakona o zavarovanju delavcev, po katerih pridobi zavarovanec pravico do pokojnine a‘*. invalidnine sele takrat, ko so zavarovalni prispevki dejansko plačani. Delodajalci, ki so s. plačilom v zaostanku nevarno ogrožajo koristi svojih delavcev in nameščencev.
Na klavirskih koncertih priznanih svetovnih umetnikov poslušamo z neko posebno naslado izvedbo Chopinovih skladb. Med temi umetniki pn malo pravih izvajalcev del nesmrtnega Poljaka in eden najpomembnejših je K. Koczalski. Koczal.ski je imel to srečo, da je v svojih mladih letih užival pouk pri nekem učencu skladatelja Chopina, la je prenesel potem interpretacijo slavnega moj-s ra na svoje najboljše gojence. Tako je Koczal-ski znan po vsej Evropi kot najodličnejši interpret Chopinovih del, ki bo v torek, 2. maja t. L, ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Opozarjamo na tn koncert, za katerega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Hubadova župa vabi vse pevce in ljubitelje petja, da se udeleže drevi ob 20 v kino-dvorani v Mostah koncerta v proslavo 5 letnice smrti priljubljenega skladatelja P, Hug. Sattnerja. —• Župna uprava.
Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov sekcija Ljubljana opozarja svoje člane na prva dva jugoslovenska tehnična filma pod na-slovom: »Motorni voz« in »Jugoslavija gradi svoje lokomotive«, ki jih bo predvajal kino »Sloga« v dneh od 1. do 7. maja. Pri predstavi dne 2. maja i>o tolmačil vsa tehnična dela član upravnega odbora sekcije inž. Stanko Roglič.
Prirodoslovno društvo opozarja, da bo predavanje primarija g. dr. Božidarja Lavriča o »Kirurgiji trebušne votline« v torek, dne 2. maja, v Mineraloški predavalnici univerze in ne v petek, kakor je pomotoma na objavah predavanj. Začetek ob
18. li>.
Ljubljansko gledalKte
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Četrtek, 27. aprila: »Upniki na plani« Izven. Globoko znižane ccne od 14 din navzdol. (Poslednjič v sezoni.)
Petek, 28. aprila, ob 3 popoldne: »Kaj je retaica?« Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Sobota, 29. aprila: »Utopljenca«. Premiera. Premierski abonma.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Četrtek, 27. aprila ob pol 8 zvečer: »Lohengrin«.
Red Četrtek.
Petek, 28. aprila: Akademija ljublj. Sokola. Izven. Sobota, 29. aprila: »Štirje grobijani«. Izven, Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Mariborsko gledališč
Četrtek, 27. aprila, ob 20: »Upniki — na plan!« Red A. — Petek, 28. aprila: Zaprto.
Drobne iz Kranja
Akademski pevski zbor v Ljubljani — naš najboljši zbor. ki v svojem vztrajnem delu zanje presenetljive uspehe že dolgo vrsto let po naši ožji in širši domovini, pride prvikrat na gostovanje v Kranj. V sredo 3. maja ob pol 9 zvečer bo priredil v Narodnem domu velik koncert slovenske pesmi iz dobe narodnega preporoda. Ker se dogaja, da se morajo večkrat ljudje vrniti zaradi razprodane dvorane, si preskrbite vstopnice v predprodaji na gimnaziji pri gimuazijskem slugi. Ta dan vsi v dvorano Narodnega doma!
Zaščitno cepljeni« zoper osepnice v Mariboru
Za mesto Maribor bo vršil mestni iizikat zaščitno cepljenje zoper osepnice od torka, 2. maja. do sobote, dne 6. maja t. i., v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8, in sicer v času od pol 10 do pol 12. V navedenem časa bo cepljenje brezplačno.
Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki eo bili rojeni v preteklem letu.
Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni.
Izlet na Remšnik In Sv. Pankracij
Drugo nedeljo, 7. maja, priredi Slov. planinsko društvo v Mariboru obmejni izlet v večjem obsegu na Remšnik in k Sv. Pankraciju, kjer ima poleg cerkve in razglednega stolpa svoje domače zavetišče. — Vabimo planince, športnike, izletnike, društva, pevske zbore, da rezervirajo nedeljo, due 7. maja, za obmejni planinski Pankracijev dan.
Našega izleta se udeleži tudi ljudstvo z Remšnika s svojim župnikom, ki nam bo oskrbel službo božjo v cerkvi našega visokega zavetnika.
Program izletu objavimo drugi teden, zaenkrat priglasujte svoje prijave za udeležbo v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti št. 16
Obramba Londona pred sovražnim
napadom Z vsakim dnem miru fe Anglija varnejša
Če vprašate danes zavednega Angleža, kaj bo Anglija delala v primeru bodoče vojne, dobite prav gotovo odgovor: Delala bo to, kar je delala vedno. Anglija je tu pa tam včasih sicer tudi izgubila posamezne bitke, nikdar pa ni še izgubila vojne ... Zadnjo bitko AngUja vedno dobi!
To je samozavest, ki priča o tem, da se tudi Anglija ne boji prav preveč vojne. Velika večina Angležev je trdna prepričana, da se Angliji v bodoči vojni sicer utegne pripetiti, da bi Anglija izgubila tudi zadnjo bitko v tej vojni. Zadnje skušnje so dokazale, da vodi vojno in dosega zmage tudi človek, ne samo topovi in drug«, čeprav še lako sodobno in učinkovito orožje.
Povprečni Anglež ne ve dosti povedati a tem, kako bi se mesto London branilo, če bi nadenj priletela sovražna letala. Spominja se morda le še dni, ko so delali poskuse s čudovitimi baloni, ki so razpeli ogromno žično mrežo v zraku, v katero naj bi se v primeru letalskega napada ujela tuja letala. Anglež morda ve tudi to, da je njegova plinska maska, ki jo je neknč rabil v vojni, doma v njegovi omari. Spomni se morda nazadnje še ogromnih svetlobnih snopov, ki švigajo ponoči skozi temo, kakor da bi za nečem stikali, pri te mpa je prepričan, da so to 6amo reflektorji, ki jih daleč tam nekje v okolici Londona preskušajo. Kaj prida več povprečni Anglež ne more povedati o bodoči obrambi Londona. Tako ne ve, da je storjeno že ogromno delo za obrambo prebivalstva pred tujim letalskim napadom in da so letalski in vojaški strokovnjaki trdno prepričani, da je London, če bi prišlo do voj-n°, čisto varen,
London pomeni toliko kot vsa Anglija
Obramba Londona je zelo važna stvar, kajti to mesto v marsikaterem oziru pomeni toliko kot vsa Anglija. Če bi bil London porušen, bi to pomenilo silen udarec za obrambo Anglije, udarec, ki bi bil za to velesilo morda smrten. Zato je bilo tudi storjeno, v zadnjem času vse potrebno, da bi bila angleška prestolnica pred sovražnimi napadi varna. Anglija je delala dan in noč, da 6i je ustvarila tako trden položaj, kakor ga ima danes.
Da bi London v bodoči vojni moral mnogo prestati, je več kot gotovo, če se ne bi pravočasno pripravil za zadostno obrambo. Angleži se dobro zavedajo, da bi padlo na tisoče in tisoče nedolžnih žrtev pod bombami, ki bi jih sipala tuja letala, če v Angliji ne bi že zdaj z vso pozornostjo delali na to, da civilno prebivalstvo dobi varna zavetišča pred še tako strahotnimi bombami, o katerih morda javnost do danes še ni ničesar slišala. Treba je pomisliti predvsem na to, da bi imel London v primeru sovražnega letalskega napada vsega skupaj
Mati in dojenček (iz Nemčije), zavarovana pred plinskim napadom.
komaj deset minut časa
za to, da bi bilo ljudstvo opozorjeno, da se bliža sovražni napad. Nemška letala, ki bi dobila ukaz, da odlete bombardirat London, bi morala preleteti od Friesiških otokov do Anglije samo 350 miLj. Če bi odletela od Rena sem, bi jim bilo treba preleteti samo 300 milj, pa bi že bila nad Londonom. Zadnjih 50 milj prve proge bi preletela preko Severnega morja.
Ni več nobena tajna, da ima danes Nemčija lepo število podmornic in da jih gradi še neprestano naprej. Zato Severno morje za angleško brodovje ni posebno ugodno, da bi moglo po njem nemoteno pošiljati svoje patrole. Z drugimi besedami bi se to morda reklo, da sovražnih letal skoraj ne bo mogoče opaziti prej, preden ne bodo že čisto blizu angleške obale. Ob srečnem naključju bi mogla nemška letala prispeti do angleške obale celo čisto neopažena. Računati je treba torej s tem, da se bodo morala angleška lovska letala dvigniti do zadostne višine (tudi 700—800 m) v dobrih desetih minutah, torej v času, ki bi ga nemški bombniki potrebovali, da prispo od angleške obale do Londona. Pravijo, da se utegne zgoditi tudi to, da bi sovražni bombniki zmetali na London že ogromne količine bomb, preden bi se šele angleškim lovskim letalom posrečilo to preprečiti. To bi 6e skoraj gotovo zgodilo v primeru, če bi se lovska letala zaradi slabih vremenskih razmer, recimo zaradi neugodnega vetra, ne mogla pravočasno dvigniti do zadostne višine. Čim se dvignejo lovska letala do iste višine, v kateri bi leteli sovražni bombniki, bi bili ti bombniki že v veliki nevarnosti. V svetovni vojni so lovska letala uničila pri vsakem letalskem spopadu le kakšnih 6% sovražnih bombnikov. To je bilo sicer zelo malo, vendar pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da tedanja lovska letala še od-daleč niso bila takšna kot so danes. Pri bodočem letalskem spopadu bi — tako računajo zdaj z vso gotovostjo — lovska letala sovražne bombnike lahko 6ilno razredčile. To pa je tudi V6e, kar se od njih sme pričakovati.
Vsak dan Ima Angliia večjo prednost
Pred dobrim pol letom na Angleškem'najbrž ni nihče niti mislil na to, da bi kdaj utegnilo priti do letalskega napada na sam London. Dogodki v Evropi pa 6e razvijajo drugače, in danes je tudi Anglija začela drugače misliti. Svojo največjo po-zomOst je v prvi vrsti posvetila čim popolnejši obrambi za primer tujega napada. Vsak dan miru daje Angliji večjo premoč. Na tisoče in tisoče ljudi dela dan in noč po tovarnah, prav tako Pa se na tisoče in tisoče mladeničev uči za letalce. To na V6e zadnje že ni več samo tekma v oboroževanju, pač pa že boj s časom ,..
Kako se bo London branil
če pride res do vojne med Anglijo in Nemčijo, nam povedo tile podatki, objavljeni tudi v angleškem časopisju: Danes ima Anglija trojno najslavnejše obrambno orožje proti tujemu napadu. To so lovska letala, protiletalski topovi in baloni. Angleška lovska letala 60 morda najhitrejša na svetu. Bombniki, ki 60 izključno napadalno orožje, pri obrambi Londona ne pridejo v poštev. Lovska letala v resnici največ zaležejo pri obrambi. To se je čisto jasno pokazalo v Španiji. Težka letala se z njimi glede učinkovitosti ne morejo niti primerjati.
Obrambno delo v zadnjih dveh mesecih
Nekako pred dvema mesecema je tajnik v letalskem ministrstvu Kingsley Wood dejal, da prav zdaj grade tri in dvajset novih tipov vojaških letal. Leta 1935 se je začela reorganizacija letalske proizvodnje. To je bilo tedaj, ko je Anglija začela resno misliti na vojno nevarnost. Takrat je Anglija imela doma samo petdeset bojnih letal, 580 pa v kolonijah. Čeprav uradnih podatkov še nimamo in jih morda tudi še dolgo ne bomo imeli, vendar z vso gotovostjo lahko trdimo, da ima danes Anglija najmanj 4000 prvolinijskih bojnih letal po veliki večini že dograjenih, deloma pa takšnih, ki bodo dograjeni v najkrajšem času in pripravljeni za obrambo.
Pred nekaj tedni je isti sir Kingsley Wood v angleški poslanski zbornici rekel, da bo število lovskih letal, ki so bila že naročena, oziroma v
Najdaljši človek na svetu fe prav gotovo Američan Robert Wadlov. Visok je 2.77 m. Zadnjič je prišel s svojim očetom, ki ga tudi vidimo na sliki, v Chicago ter si tam najel sobo. Preden pa jo je plačal, si jo je seveda ogledal, in sicer kakor vidimo, kar čez zgornje okence.
ničesar, ker imajo ta letala pretežke motorje, da bi z veliko hitrostjo mogla skozi gosto ozračje blizu zemlje. Baloni bi odgnali sovražnika iz manjših višin in ga prisilili na spopad z lovskimi letali v večjih višinah.
London ima danes okoli 1500 takšnih balonov in okoli 6000 izurjenih ljudi, ki bodo z njimi upravljali. Vsak balon vsebuje kakšnih 300 kubičnih metrov hidrogena. Vsako sovražno letalo, ki bi se zadosti približalo tem balonom, bi bilo P° zatrjevanju strokovnjakov obsojeno na smrt. Baloni imajo tudi to prednost, da se lahko izredno hitro dvignejo v zrak. Posebna naloga teh balonov bo zaščita mostov.
In končno še
rakete
O njih danes po svetu že marsikaj vedo povedati, vendar je različnim vestem težko verjeti.
V	angleškem vojnem ministrstvu pa o tem tudi nočejo nič določnega povedati. Kakšne so te rakete, vedo morda le tisti, ki imajo z njimi opravka, ki jih izdelujejo, povedati pa o njih seveda tudi nočejo ničesar. Neki strokovnjak je pred nedavnim o teh raketah dejal: »Morem vam povedati 6amo to, da bodo neverjetno koristne ...« In to je tudi vse, kar je danes povprečnemu Angležu znanega o teh raketah.
Poleg vsega tega obrambnega orožja razpolaga Anglija danes še s številnimi drugimi sredstvi, ki bi se v primeru tujega letalskega napada na London gotovo izkazala za zelo uspešna. Vse to pa govori o tem. da je Anglija danes dobro pripravljena tudi na še tako hud sovražni napad. In cim bolje je pripravljena za vsako takšno morebit-nost, tem bolj smo lahko mirni, kajti z dobro pripravljenim sovražnikom iiihče ne gre rad lomit kopja.
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 27. aprila: 12 Bolgarske narodne poje gdč. Pavlina Nožarova, pri klavirj g ptoI. M. Lip všek — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Balalajke in mandoline (plošče) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.50 Deset minut zabave — 20 Reproduciran koncert sinfonične glasb? — 21.15 Solističen koncert na violončellu: g. Cenda Šedlbauer, pri klavirju g. prof. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Sedaj pa veselo (igra Radijski orkester).
Drugi programi
Četrtek, 27. aprila: Bel grad: 20 Humor, 31 Prenos iz Kolarčeve univerze, 22.15 Klavir. — Zagreb: 20 Bel-grad. — Bratislava: 20.2 Ork. konc., 21.10 Prenov, 22 Klavir. — Sofija: 19.30 Ork. konc. — Varšava: 19.25 Zab. gl., 21 Violončelo, 22 Godalni kvintet, 23.05 Poljska gl. — Budimpešta: 20 05 Koncertni pren-oe, 21.10 Plesna glasba, 22 Trio, 23.10 Ciganski orkester. — Trst: Milan: 17.15 Vok. kone., JI Verdijeva opera »Trubadur«. — Rim-Bari: 31 Opara «Gaanmi Schicchic. — Dunaj: 20.15 Plesna gl. — Hamburg: 20.30 Opera. — Vra. Ustava: 20.15 Ital. konc. — Monakovo: 19 Operetni in filmski šlagerji. — Strasbourg: 21.30 Haydnov oratorij »Pomlad i.
kratkem še bodo, znašalo 5500 do 6000. To število
bo v najkrajšem času tudi gotovo doseženo, ker se je graditev angleških letal zdaj zelo pospešila in tovarne letal delajo 24 ur na dan, to se pravi dan in noč
Najnovejša angleška letala morejo doseči hitrost 300 milj na uro. Pred nedavnim je neko angleško letalo tipa »Hurican« letelo s povprečno hitrostjo 408.7 milij na uro. Ta letala imajo pred drugimi to prednost, da se lahko neverjetno hitro dvignejo v velike višine. Tudi o tem 6eveda ni uradnih podatkov (to so vendar stroge vojaške tajnosti), vendar so zadnjič trdili, da se takšno najnovejše angleško bojno letalo more dvigniti v petih minutah do 7000 metrov nad zemljo.
London je gotovo tudi tisto mesto, ki ima
danes najboljše protiletalske topove
V	prvi vrsti prihajajo v poštev lahki topovi, s katerimi je mogoče učinkovito streljati na daljavo do 9000 metrov. Na daljavo do 7000 metrov je streljanje s temi topiči še prav posebno zanesljivo. Za temi lahkimi topiči pridejo na vrsto nekoliko težji, ki nesejo več kot kilometer dalje kot prvi. Ti bodo tudi glavno obrambno orožje proti sovražnim letalom. Nato imajo v Londonu še neko »igračko«, na katero je — kakor pravijo — letalski minister še prav posebno ponosen. To je top kalibra 4.5 inche. To je neki izpopolnjeni prvotni tip, ki ga je imela angleška mornarica in ki izstreli v eni minuti 15 granat, težkih po 48 funtov. Zatem pride v poštev polavtomatski top kalibra 4 inche, ki more izstreliti vsako minuto do 18 granat, težkih po 30 funtov. Dalje imajo Angleži še avtomatski top, ki je neverjetno učinkovit in ki v eni minuti izstreli do 200 granat, težkih po dva funta.
Točno ni znano, koliko topov bi branilo danes London, če bi prišlo do sovražnega letalskega napada, vendar nekateri pravijo, da ne_ bo preveč, če rečemo, da je teh topov gotovo več kot petsto. In teh petsto topov, posebno še, če so strokovnjaško razporejeni, more narediti pač ogromno škodo še tako popolnim tujim letalom.
Baloni, ki se jim več ne sme ego
Ima pa London danes še nekaj, čemur 60 se še pred nekaj meseci smejali celo časnikarji. To 60 svojevrstni baloni, ki naj bi tudi branili London pred tujimi letalu V ministrstvu pa niso o teh balonih hoteli dati še nobenih podrobnih pojasnil. Le to smo slišali, da so bili poskusi s temi baloni zelo uspešni. Torej je nekaj o tem le res. Angleški sovražniki pravijo, da Bog ne daj, da bi morala tuja letala okusiti to angleško mrežo, ki bi jo na široko razpeli v višinah pred Londonom ti angleški baloni. Če ta mreža ne bo prinesla ničesar drugega, bo vsaj ubranila London pred napadom letal, ki bi letela zelo nizko. Druge obrambe proti takšnim letalom ni. Proti nizko letečim bombnikom ne morejo niti lovska letala doseči
Pred tekmo vojaških kuharjev v Aldershotu so tekmovalcem najprej pregledali roke, če so si fih dobro umili.
Herwey Allen:	1®'
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Nato se je v sijaju sveč prikazala dolga suha postava z lepimi srebrnimi lasmi in kljukastim nosom, ki 6e je krivil prav do brade. Oči so bile izrazito otroško plave kakor njegovo obledelo oblačilo, ki ga je na eni strani vlekla navzdol težka, zlata in z diamanti posula zvezda. Ozek, bel in z zlatom obrobljen telovnik s sinjim trakom odlikovanja je dajal še nekako držo upadlim prsom, ki so vzbujala sumljiv vtis, da bodo zdrknila na kolena. Nosil je usnjene, s krvjo pokrite lovske hlače, ki jih je odložil — kakor so pripovedovali — samo pri svojem kronanju in svoji poroki. Poleg tega bele nogavice, s škrlatnimi trakovi in čevlje z rdečimi petami ter zlatimi zaponkami. Vstopil je hitro in 6 kratkim naklonom glave odgovoril na globoke in dvorne poklone svojih gostov. Nato je obstal pred praznima kraljevskima prestoloma, za katerima se je bila brez šuma zvrstila častna četa helebardistov.
Ferdinand, princ asturski, je sledil svojemu kraljevskemu očetu s temnim, bledim in zdolgočasenim obrazom. Šel je v dvornim upravnikom Canonom Escoiquisom, ki se je v zadregi režal s služabnikom Matiem in brivcem Morenom, ki mu je pomagal pri njegovih brezmiselnih kemičnih poskusih in ki je dobil zato dvorni položaj. Vsa slabost Burboncev in trdosrčnost Habsburgovcev se je odražala v prinčevih potezah in ga že vnaprej določala za groznega despota.
Knez miru, ministri, vitezi zlatega runa in Kristusovega reda so po svojem položaju stopili v polkrog h kralju in čakali kraljico.
Njen prihod je naznanila skupina spanijelov, katerih podolgovata *ršasta in rjava telesa na komaj vidnih nozicah so se premikala po preprogah počasi, kakor roj svilenih gosenic.
Kraljica Marija Luisa je imela majhno dvojno brado in črnkast blesk na zgornji ustnici; oblečena je bila v grško obleko, s težkimi diamantnimi obeski na visoki lasulji; na njenih lepih rokah so se ji v širokih zapestnicah svetlikali rubini in njena slonokoščena ramena so blestela v soju sveč. Obstala je pri vratih in se priklonila svojemu soprogu.
Po dvorani je zašelestelo laskavo priznanje. Godoyu so se svetile oči. Kraljica je vodila za roko infantinjo Marijo Isabelo v njeni prvoobhajilni obleki iz pradavnih mirandella Čipk, ki so se zlato odražale med snežno belino pajčolana, lilijami in ledeno lesketajočimi se diamanti. Princezinja je bila edina v vsej kraljevski družini.
ki je bila v resnici lepa, ljubka in 6ijoča. Njen sanjavi pogled in njena antilopi podobna hoja je vzbudila v krogu, ki se je zbral njej na čast, pridušeno mrmranje in mahanje s pahljačami od navdušenja.
»Ostali kraljevski otroci so gotovo že v postelji,« je šepetala Dolores. To je bila prva beseda, ki jo je izrekla. Medlo se je smehljala. »Zavidam kraljico za njeno lepo hčer.«
»Jaz ne, ma dona. Kadar pogledam vas,« je rekel in naslonil njeno roko na svojo.
»Ne,« je rekla. »Vi me vodite samo k mizi. Obljubite mi, da ne boste pozabili na to. Ali slišite?«
»Da,« je rekel Antonio omamljen.
Ali jo je slišal? Ali je stal res z roko v roki poleg Dolores? »Kaj iščem v Evropi?« se je pred nekaj leti spraševal na Gallegovini. Na misel mu je prišla uboga zala sirota, ki se je opotekala ob visokih zamreženih vratih v Livornu, In sedaj — ali sanja sirota sedaj, da je v palači španskega kralja? Skoraj bo tudi vse to minilo.
Zdelo se je, da je Dolores razumela njegovo razpoloženje. Stisnila ga je za roko. »Kmalu bomo šli tja,« je rekla. »Tako vesela sem...«
Jarnowikov »kraljevi marš« je zadonel v dvorani. V vzorni vreti je korakal slavnostni sprevod s kraljevo družino in helebardisti na čelu skozi brezkončno vrsto sob in hodnikov v obednico, kjer so se gostje po migljajih maršalov uvrstili okoli miz, ki so bile postavljene v obliki črke C. Vsi pogledi so bili obrnjeni h glavni mizi, kjer je sedel kralj in poslaniki.
Antonio je ta večer kakor v megleni pijanosti opija čutil poleg sebe samo Dolores. Gledal ji je v njena zardela lica in poslušal njen glas. Sredi hrumečega zagona slavnosti sta se našla dva človeka, ki sla bila ustvarjena drug za drugega v sebi samem in v svojem tihem in globokem veselju, bila sta kakor na otoku, na katerem bi živela pristnejše in bližje vsem stvarem kakor vse sijajno omizje, ki je bilo zbrano okoli obledelega ozvezdja slabotnega kralja. Nekaj časa sta se igrala; morala bi ostati vedno skupaj in se nikdar ne ločiti. Da bi le bilo tako, je bila njena tiha misel.
Bilo je čisto vseeno o čem sva govorila:
Antonio ji je poročal o svojih potovanjih in načrtih. Pripovedoval ji je tudi o Angeli in o dečku, ki ga je zapustil. Razumela ga je, ne da bi mnogo govorila.
»Ne ženi si tega preveč k srcu,« je rekla, »ti si že pravilno ravnal. Tudi jaz sem mnogo grešila «
O Kubi nista govorila mnogo Vse, razen srečanja samega, se jima je zdelo sedaj tako otročje — mesečimi in vrt. Čutila sta, da sta med tem dozorela in da se v polnem dnevu bližata globoki senci večne noči.
Z Dolorijino poroko so bile združene v eni roki velike pokrajine v Moksiki. Pripovedovala mu je, da je njen zakon brez otrok, da je njeno življenje posvečeno blagostanju delavcev na ogromnih pop-stvih, kjer pod pašniki nastajajo srebrni rudniki. Da mora zelo veliko potovati, da prejaha na stotine milj na konju. Onstran El Pasa del Norte, da je samoten kraj, ki ga najbolj ljubi.
V	glavnem mestu da imata veliko hišo, na katero sije jutranja in večerna zarja izza snežnih vrhov Poopokatepetla in »speče ženskec. Med tem, ko je ona govorila, so Antoniu stopila pred oči v najbolj zapeljivih eksotičnih barvah imena, tuji kraji in vse življenje v svetu, o katerem ni še nikdar nič slišal. Njen mož da je bogat in mogočen. Ona da lahko mnogim pomaga in da je — srečna...
Kraljestvo sanj so jima razblinili bobneči zvoki srebrnih trobent. Družba se je že odpravljala in stoje pila zadnjo napitnica V zmedi navdušenja so se svetlikali goli meči.
»Viva el Rey — viva — viva — viva!«
Stari don Guilermo je pristopil, da bi odvedel svojo ženo. Globoko so 6e priklonili.
»Imejte se dobro, ma dona.«
»Adios don Antonio.«
Kraljeva družina je odšla iz dvorane skozi zasebni izhod. Gostje so se razpršili po brezkončnih praznih sobanah.
Antonio je postal za trenutek in gledal na stol, na katerem je sedela Dolores.
»Ali je gospod morda kaj izgubil?« je vprašal lakaj, ki je prihitel mimo.
»Da.«
Mož se je sklonil pod mizo. Antonio se	je	nasmehnil	in	odšel-
Na dvorišču je srečal dona Luisa. Zdelo	se	je, da ga	je	starec
pričakoval zelo razburjen.
Markiz se je hotel prepričati, da Ouvrard ni predlagal kralju, naj ga pošlje v Meksiko. Stvar s kočijo bo že uredil z Ouvrardom. Ni njegova krivda, da ima on 6edaj kočijo. Antonio naj izgladi pot za razgovor z Ouvrardom. Pripravljen je dati Antoniu gotova pojasnila iz preteklosti, ki mu bodo vse razjasnila.
»Govoril bom z Ouvrardom,« je dejal Antonio.
»Toda ne prej, preden ne boste govorili z menoj, don Antonio.« je vzkliknil don Luis. »To, kar vam hočem povedati, vas nujno zadeva in sedaj morate to vedeti. Pridite jutri	ob	času opoldanskega
počitka, tedaj naju ne bo nihče motil.«
»Dobro, prišel bom,« je rekel Antonio po kratkem odmoru.
Don Luis ga je prijel pod roko in ga peljal počez čez dvorišče.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIT. Telefon 4001 do 4^05. Uprava: Kopitarjeva ulica •.
7.* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. — Izdajatelj inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.