)$R6 ONJA
KNJIŽNICA
jtoStnina plačana * gotovim	*•
pitale i gruppo Lena 300 lir
PRimukSKI DNEVNIK
Leto XXXVI. Št. 73 (10.593)
TRST, sobota, 29. marca 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1943, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^trovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
liberalci napovedujejo dosledno opozicijo
Prvo srečanje treh strank za izdelavo programa vlade
Odnos med krščansko demokracijo in PLI ter PSDI se je še poslabšal
u ®LM — Včeraj pozno popoldne se je začel v Rimu prvi tristran-* >. Pogovor med krščansko demokracijo, socialistično stranko in PUDkkanci o programu Cossigove vlade. Pogovor je potekal v do-I spmlčetiem duhu, pred tem pa je bil zjutraj na sporedu sestanek Cafr ^e*e8ac>jama KD (Piccoli - tajnik, Forlani - predsednik, Donat £*un - namestnik tajnika ter Bartolomei in Bianco predsednika par-Mentarnih skupin KD v senatu in v poslanski zbornici: zanimivo je, se delegacija krščanske demokracije udeležuje teh pogovorov ved-. J Polni zasedbi, kdo ve, morda ne zaupajo drug drugemu) in PRI Mtk Spadoiini, ter načelnika parlamentarnih skupin Gualtieri in Mam-j.'■ ki je potrdil «popolno enakost gledanj «obeh strank na italijan-J? Pr.°*1*eme- Kar zadeva PSI je vprašanje nekoliko bolj zapleteno: tranja ievjca zaj,{eva 0(j Crasija
VJ, poseže zelo natančno izdelan l,«? Program (in nikakor ni na ,.™cje, da so prjstaši De Martina
kj, - ’ y	OVZ ptiotaai IZC imunim
, .v včeraj objavili komunike, v »]„j m izražajo svoje pomisleke 8eoe vlade).
.^strankarskega srečanja
se ni^n urlplp-žili nr
v pa-
gi se niso udeležili predstav-
Sati kkerakle stranke, ki jih je man-4aCossiga povabil. Vse kaže,
»On?* kkera*t’ Pri glasovanju o za-
L ^ De httdn tl!H	a 11 lanivon
bU'v" ne bodo niti vzdržali, temveč °. glasovali proti, čeprav njihova
(istrih1Ja trenutno ne dosega tako demU tonovi kot opozicija social-okratov. Poskus, da bi Zanone-
jevo stranko vključili vsaj v parlamentarno večino se je odigral v četrtek popoldne in pozno zvečer. Liberalna stranka, ali bolje njeno vodstvo, Je poslalo Cossigi pismo (ki je prišlo tudi tajnikom vseh strank, ki so podpirale prejšnjo vlado), v katerem zahteva pojasnila glede pojma «narodna solidarnost*. Če gre tu za «konstruktiven odnos* med strankami, ki so prisotne v vladi in strankami v opozicijami, pravijo liberalci, se strinjamo. Če pa gre za poizkus, da bi pod krinko «narodne solidarnosti* vključili komuniste v vlado, se liberalci s tem ne strinjajo več.
Voščila predsedniku Tit«
Zdravstveno stanje tudi včeraj zelo težko
jv
- ^
Nekaj pred polnočjo je v Cossigov urad v palači Chigi prišla liberalna delegacija. Ustnim pojasnilom pa je včeraj zjutraj sledil pismeni odgovor:	pojem cnarodna solidar-
nost*, pravi Francesco Cossiga, je do potankosti obrazložil na zadnjem zasedanju demokristjanskega vodstva tajnik Flaminio Piccoli in njegovo poročilo so soglasno odobrili. Odgovor predsednika vlade je bil v bistvu dokaj hladen. Liberalci so včeraj izrazili mnenje, da odgovor ni- povsem jasen: zato so zavrnili vabilo, da bi bili prisotni na včerajšnjih pogajanjih o programu in se jih torej ne bodo udeležili niti v prihodnjih dneh.
Ob vsem tem se je odnos med Krščansko demokracijo in laičnimi strankami ter med laičnimi strankami samimi še kar zaostril. Socialdemokrati so spet zahtevali pet-strankarski sestanek in nekdo je mnenja, da so svojo nepopustljivost nekoliko omilili. Zvečer pa je tajništvo republikanske stranke objavilo noto, katere namen je, po mnenju rimskih političnih opazovalcev, spodbuditi ostro polemiko, ki sta jo na televizijskih ekranih imela republikanec Biasini in socialdemokrat Puletti. Opaziti je že prve krajevne učinke: na Sardiniji je odbor, ki ga je vodil socialdemokrat Gi-dani in v katerem so bili KD, PRI in PSI, bil prisiljen k odstopu, potem ko je bil zavrnjen finančni zakon, proti kateremu je glasovalo devet ostrostrelcev.
Del Krščanske demokracije gleda z dokajšnjo zaskrbljenostjo na poslabšanje teh odnosov. Med včerajšnjim zasedanjem vsedržavnega sveta, na katerem so razpravljali o deželnih volitvah je Prandini spet predlagal oblikovanje petstrankar-ske vlade, vendar kot rešitev, ,ki naj bi jo razširili na deželne in občinske odbore, seveda po upravnih volitvah, ki naj bi bile 8. ju-
Ljubljana
‘dravst’
Zdravniški konzilij je sporočil, da je bilo j-^avstveno stanje predsednika Tita tudi včeraj zelo težko. Na-z intenzivnim zdravljenjem.
v ljubljanski mestni skupščini so včeraj predstavili tisku zbirko ju "L ki- So i**1 predsedniku Titu poslali otroci in odrasli iz vse s n>-fkfVL'e z najboljšimi željami za okrevanje. Gre za 75 knjig Drfvkr Pžno 120 tisoč pismi, ki vsebujejo prav toliko želja in misli ivalcev vse Jugoslavije, (telefoto AP)
L

V ZVEZI Z 01
Carter prekinil stike ZDA-SZ
V SREDO V BEOGRADU
Ruffini in Djuranovič bosta podpisala sporazum med EGS in Jugoslavijo
Slovesnosti bo prisostvoval predsednik komisije EGS Jenkins
RIM — Italijanska zunanjepolitična dejavnost, ki je v zadnjem času zaradi vladne krize v velikem zastoju, se bo prihodnji teden zopet nekoliko poživila. Zunanji minister Attilio Ruffini bo namreč v sredo, 2. aprila odpotoval na enodnevni obisk v Beograd. Kot predsedujoči ministrskemu svetu Evropske gospodarske skupnosti bo namreč podpisal sporazum med EGS in Jugoslavijo, ki so ga parafirali 25. februarja v Bruslju. Ruffinija bo ob tej priložnosti spremljal predsednik izvršne komisije EGS Rqy Jenkins.
Slovesnost podpisa sporazuma bo kot poročajo iz rimskih virov, v dopoldanskih urah ob prisotnosti veleposlanikov vseh devetih držav članic EGS v Beogradu. Za Jugoslavijo bo sporazum podpisal predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič, za Evropsko gospodarsko skupnost, kot že rečeno italijanski minister Ruffini. Predvideno je tudi srečanje med Ruffinijem in jugoslovanskim sekretarjem za zunanje zadeve Vrhovcem; na tem srečanju naj bi ministra govorila tudi o medsebojnih italijansko - jugoslovanskih odnosih.
Osnovni namen sporazuma med EGS in Jugoslavijo je uravnove-šenje medsebojnih trgovinskih odnosov. Jugoslavija ima z državami članicami EGS živahno razvite trgovske izmenjave, ki dosegajo 35 odstotkov njene . celotna zunanje trgovine, pri tem pa beleži 2.500 milijard .lir. primanjkljaja, to je polovico svojega celotnega trgovskega primanjkljaja. Države deveteri® izvažajo v Jugoslavijo predvsem stroje, industrijske in kemijske 'izdelke, uvažajo pa predvsem kmetijske proizvede.
Vendar pa sporazum med EGS in Jugoslavijo ne vsebuje le trgovinskih olajšav, ampak ima globlji politični pomen. Še zlasti v Bruslju gledajo na bližnji podpis kot na doprinos k postopku popuščanja napetosti in k pripravam na bodočo madridsko konferenco o varnosti v Evropi. To je razvidno tudi iz uvodnega dela sporazuma, s katerim EGS priznava vlogo Jugoslavije kot neuvrščene evropske in sredozemske države ter članice skupine 77 ter poudarja, da gre za svojevrsten sporazum na enakopravni ravni, (bbr)
VČERAJ NA SEDEŽU SLOVENSKE KULIURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
Dogovori o boljšem sodelovanju z dejavniki obalno-kraške regije
Gost SKGZ je bila delegacija medobčinskega sveta SZDL obalno-kraške regije - Sodelovanje predvsem na gospodarskem in kulturnem področju ter med sredstvi množičnega obveščanja
Delegaciji SKGZ in medobčinske konference SZDL obalno-kraške regije med včerajšnjimi pogovori v Trstu
iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiifiiiTifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiit
V OKVIRU ŠIROKE PROTITERORISTIČNE AKCIJE V GENOVI
V OBOROŽENEM SPOPADU KARABINJERJI UBILI ŠTIRI DOMNEVNE PRIPADNIKE RDEČIH BRIGAD
V spopadu je bil težko ranjen karabinjerski podčastnik - Tudi v Piemontu protiteroristični «blitz» - Aretirali so dvanajst oseb ter zaplenili veliko količino orožja in pomembne dokumentacije
WASHINGTON - Ameriški predsednik Carter se je včeraj odločil, da prekine vse trgovinske stike med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, ki so v zvezi z moskovskimi olimpijskimi igrami. Bela hiša je pojasnila, da hoče Carter s tem sklepom še enkrat na nedvoumen način potrditi svoje nasprotovanje udeležbi ameriških športnikov na o-limpijskih igrah, če bi bilo potrebno, bo ameriška vlada tudi odvzela potni list športnikom,	.
GENOVA — Niti nasilja In ubojev se prepletajo, napetost in zaostrovanje vedno bolj ogrožata mir In demokracijo v Italiji. Če ostanemo : samo pri dogajanju v temi tednu, ugotovimo, da so bili v ponedeljek v Turinu brez usmiljenja ubiti trije karabinjerji. In stopnjevanje krutosti in zločinov, ki v zadnjih' časih tetino bolj-ogrožajo življenje agentov varnostnih sil in sodnikov, prav gotovo ne more obroditi nič drugega kot ponovno. nasilje.
To so tragični zaključki po včerajšnjem dogajanju v Genovi, kjer so karabinjerji v oboroženem spopadu, ko so zasačili skupino domnevnih teroristov, ki je spala v
Ulici Fracchia na številki 12, ubili tri moške J** eno žensko. Zgodilo se je okrog 4.30. Karabinjerji so že dalj časa, vsaj tako kaže, opazovali osumljeno stanovanje Anne Marie Ludmann, ki je bila potem tudi ubita. V četrtek podvečer so

PRED BLIŽNJIM URADNIM OBISKOM V BEOGRADU
A VSTRUSKI KANCLER KREISKY JE SPREJEL ENOTNO DELEGACIJO KOROŠKIH SLOVENCEV
j^strijslca vlada še ni sprejela nobenih sklepov v zvezi z izvajanjem operacijskega °'&darja, ki so ga predstavniki manjšine predložili Kreiskemu na prejšnjem sestanku
feloU^ ~ Poldrugo uro je tra-*bijsiri‘;ral*nje srečanje med av-
ZVP7.mm Izunol/ioirtivi Uku
torp |5* zveznim kanclerjem liru-
*tpijS|,j. eis,kim in predstavniki av-*estčla„ ,fkran; na eni strani ter »jih up	delegacijo obeh osred
strij; ™an’zacii Slovencev v Av-WP a drugi. Gre za zadnje sre-«trj]skPred bližnjim obiskom av-tWP-fa zveznega kanclerja v , V^r.f.a (°d 8. do 10. aprila). 'Opkret sestanek n’ prinesel
uru'1-*1 rezultatov, vendar pa
*ky kot .en-ci ~ tako kanc,er Krei-
vGtisi.j, ludi predsednik Zveze slo-v erganizaci j Franci Zvvitter vgr '°ncu opozorili na mirno in i. . vzriniio v katerem je po-
KC yzdušje Pogovor.
riP?esLanek je bil razdeljen na [h s. e. a- Prvih trideset minul so 'i trpi, ,ku sodelovali predstavnikovi .roakih strank, ki pa so ll,mizo zapustili, ko je bese-«. a o operacijskem koledar-
ki
St<i ‘J Pravi o tistih zahtevah,
'Pži|[ 8 osrednji organizaciji predobra3 ,P°dohnem sestanku 7, de-i, L.,lan' Na tedanjem sestan-
j 5' nr< n0 sk'enjeno, da bodo obla-1° Pa «i!?-Ke manjšine preučile, na S O z0.kllca!e Ponoven sestanek. V
®d predloge na Koroškem
j1* o'1.1 tako, da je koroška dežel-ktevl3 o1?8 sluzba ugotovila, da
» V . v“ SlllVOnrcnF	__________
; ust... Slovencev nimajo opore ne (khe ne v sedmem členu dr-[iitev P°8odbe. To pravno uteme-
** n- 0 Povzele tudi koroške strun-
V*sde z®dnjem zasedanju deželne J® slaii^ z ni° dopolnile že zna-avhp s'-e' da je sedmi člen dr-
i kk0» P°8°dbet «kar zadeva Ko-spolnjen. Glede na takšen kigjjk . so se predstavniki treh z deželnim glavarjem \Vag-;
nerjem na čelu. udeležili samo tistega dela pogovora, na katerem so predlagali, da bi zakon o narodnih skupinah spremenili tako, da od tistih članov sosveta, ki jih imenujejo stranke, ne bi več zahtevali, da so zavedni Slovenci — takšnih v vrstah strank doslej namreč še niso našli.
Ker so stranke ta predlog skušale zakrinkati kot predlog, ki naj bi ga na zadnjem sestanku 7. decembra postavila majšina in ker so bile nato ta predlog pripravljene sprejeti pod pogojem, da manjšina obljubi, da bo poslala svoje
predstavnike v sosvet, se je pogovor ob tem argumentu znašel v sle pi ulici, Predstavniki manjšine na takšno nenavadno kupčijo seveda niso mogli pristati.
Drogi del sestanka, ki je bil posvečen operacijskemu koledarju, je
Novih 12 točk draginjske doklade
RIM •— Draginjska doklada bo s 1. majem najverjetneje poskočila za novih 12 točk. Napoved o rekordnem skoku prihaja iz kroga izvedencev, ki sestavljajo pristojno komisijo pri državnem statističnem zavodu ISTAT, na osnovi naraščanja življenjskih stroškov, ki so februarja dosegli 1,7-odstotni vzpon. To pomeni novih 9 točk draginjske doklade, z novimi podražitvami marca in aprila ie pa lahko predvidevati, da bo narasla najmanj za 12 točk.
nato potekal brez posebnih zapletov. Kancler Kreisky je po srečanju dejal, da konkretnih sklepov o točkah operacijskega koledarja niso sprejeli, marveč bodo v prihodnosti posamične zahteve še natančneje «opredelili in kvantificirali*, pr čemer je Kreisky napovedal, da se bedo pogovori nadaljevali. Podobno je ta del pogovora ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter, ko je dejal, da bo treba zdaj nekatere zahteve natančneje opredeliti in morda postaviti prioritete, medtem ko je tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser menil, da so vrata za pogajanja ostala odprta, da pa je seveda treba računati na dolgo in trdo dogovarjanje.
Datum prihodnjega sestanka ni določen, pri čemer je predsednik ZSO menil, da ni nujno, da bi se sestanki nadaljevali v tej obliki, marveč bi se v dela v prihodnje vključila tudi posamična ministrstva, pač glede na svoje pristojnosti. Pri tem je Zwitter poudari’, da za konkretna stališča strank in vlade k posamečnim točkam operacijskega koledarja delegaciji obeh o-srednjih organizacij Slovencev v Avstriji danes nista zvedeli.
Marjan Sedmak
V Beogradu svetovna sindikalna konferenca
BEOGRAD — Zveza sindiku' jv Jugoslavije, ki bo od 22. do 25. a-prila gostiteljica svetovne sindikalne konference o razvoju v Beogra-dm je uspešno izvedla vse priprave. .Stp dve. delegaciji iz 72 držav,
ki so do zdaj napovedale udeležbo, zagotavljata, da se bo na konferenci zbrala velika večina sindikalnih organizacij iz vseh delov sveta in da bodo v zaostrenih pogojih mednarodnih odnosov prispevale k politiki umirjanja in sporazumevanja.
To so poudarili na nedavni seji sekcije zvezne konference SZDL za zunanjepolitična vprašanja in mednarodne stike, na kateri je uvodno poročilo podal predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak.
Na seji so poudarili, da bi na konferenci lahko odprli možnosti za dosego soglasja o vprašanjih, ki jih bodo proučili in to toliko prej, ker to soglasje že obstaja znotraj mednarodnega sindikalnega gibanja.
prišli trije moški, ki so se ustavili v stanovanju., Misleč, da .imajo v načrtu atentat v Genovi, so proti jutru ' srabinjerji potrkali na' vrata. «Vstopite, mislimo se predati*, je bil odgovor.
In začel se je pekel. Podčastnika Benaja, ki je prvi odprl vrata, je zadel strel v oko (po triurni operaciji so mu ga odstranili in je njegovo stanje še vedno zelo resno); zdi se, da so takrat karabinjerji začeli odgovarjati z brzostrelkami in po končanem oboroženem spopadu je bil obračun tragičen: vsi štirje teroristi ubiti, Bena v globoki nezavesti.
Do sedaj se govori le o dveh imenih domnevnih brigadistov: 33-letne Anne Marie Ludmann in Lorenza Betasse. Imeni preostalih dveh še nista znani, vendar pa kaže, da sta člana rdečih brigad, a nista vpdilni osebnosti oborožene organizacije. Za Anno Mario Ludmann niso imeli ne karabinjerji ne politični oddelek Digos nobene oznake, da bi bila član kake teroristične organizacije. Njena starša sta bila po rodu Tržačana, ki sta se zaradi Anninega očeta, ki je bil kapetan dolge plovbe, preselila v Veneto in nato v Genovo. Njen oče je pred tremi leti umrl za kapjo, mati pa se je preselila v Chiavari. Anna Maria je imela univerzitetno diplomo iz jezikov, poučevala pa je na neki privatni šoli. Vsi sosedje in delovni kolegi so o njej izrazili oceno, da je bila zelo umirjena ženska, ki ni vzbujala posebne pozornosti. Vsekakor daleč od tega, da bi kdo mislil, da je politično angažirana.
Vendar je bilo njeno stanovanje pravo skladišče orožja in dokumentov. ki zelo jasno opredeljujejo pripadnost štirih ubitih rdečim brigadam. Pet pištol, dve avtomatski brzostrelki, ena puška, dva tisoč nabojev, dve bombi znamke energa, dve mini, ogromna količina plastič-
nega razstreliva, pisalni stpdfjfl tria* ČteliFTffiivnega mesta Ligurije.
gnetofoni, rdeče zastave S petera krako zvezdo rdečih brigad, osebne izkaznice, dovoljenja za posest orožja, material ža ponarejanje! dokumentov. letaki rdečih brigad, seznam 3000 oseb (karabinjerjev, političnih mož, posestnikov, novinarjev, sodnikov itd.), na katerem so bile zabeležene vse bistvene navade, Vse to jasno priča o prevratniškem delovanju, ki je bilo na profesionalni ravni.
i Takoj po teh dogodkih je bila Genova prečesana. Tisoč mož je pregledalo v vseh «vročih* predelih o-sebe, vozila, stanovanja, potnike v avtobusih. Cele četrti so bile popolnoma odrezane od preostalega
Tudi V Piemontu je včeraj potekla izredpo kapilarna protiteroristična
akcija. V 'Iurinu in Bielli so.iireti-domnevruh teroristov oziro-
rali 12
ma njihovih pomočnikov, odkrili pa so. po zadnjih vesteh, tudi 5 strateških oporišč in skladišč za teroristično delovanje. Tudi Turin je bil v kleščah policijskih :agentov, ki so še pozno v noč pregledovali mimoidoče. Za sedaj je vsa akcija ovita v.temo, kajti preiskovalci, si nočejo zapraviti možnosti, da zasačijo še kakega osumljenca. Zato je zelo verjetno, da bo ta, do sedaj najširše zasnovana protiteroristična akcija v Liguriji in Piemontu, imela še pomembne razplete, (nf)
Včeraj je bila gost Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu delegacija medobčinskega sveta SZDL obalno-kraške regije. Delovno srečanje je bilo nadaljevanje že nekajletne prakse medsebojnega informiranja o položaju in življenju Slovencev v zamejstvu ter občanov z onstran meje, na njem pa sta se obe delegaciji po izredno široki razpravi domenili tudi ja še večje aktivno sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju ter na področju sredstev množičnega obveščanja.
Delegacijo medobčinskega sveta SZDL obalno-kraške regije je vodil predsednik Srečko Kavčič, sestavljali pa so jo še medobčinski sekretar ZKS Dino Pucer, predsednik komisija.mednarodne odnose Črtomir Kolenc, predsednik svata skupščin občin Boris Bernetič, predsednik komisije za narodnosti Dušan Fortič, podpredsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke Leo Fusilli. predsednik medobčinske Gospodarske zbornice Ivo Jelačin in predsednik sveta Zveze združenj borcev Rado Pi.šot - Sokol, delegacijo SKGZ pa predsednik Boris Race ter Dušan Udovič, Karel šiško-vič. Darij Cupin, Vito Svetina, Ed-mund Košuta, Viljem Černo, Miroslav Košuta, K’avdij Palčič. E:Ii Bukavec, Bogo Samsa, Jože Koren.
V svojem uvodnem posegu je predsednik SKGZ Race orisal gostom prizadevanja naše osrednje organizacije za dosego globalne zakonske zaščite, seznanil jih je z zadftjim obiskom enotne delegacije Slovencev v Italiji pri vladnem predsedniku Cossigi ter podčrtal potrebo po enotnemnastopanju Slovencev, saj je to edina pot, ki vodi k priznanju vseh nitših pravic..
Podrobneje je o naporih za dosego globaln? zaščite poročal’ Karel šiškovič, član posebne komisije.pri predsedstvu vlade, ki. je bila ustanovljena na. pobudo slovenske de-legadije,'ki je pred leti obiskala takratnega ministrskega predsednika Andreottija. Tako predstavniki manjšine, kol. tudi večine .— ja •dejal med drugim šiškovič — Slovencem he zanikajo' globalne zaščite, vendar se mnenja o vsebini zaščitnega zakona še precej, razlikujejo.
Blok v Ulici Fracchia 12, kjer so v oboroženem spopadu karabinjerji ubili 4 domnevne pripadnike rdečih brigad.	(Telefoto AP)
............„„„„„„....Humi.................................................................................................
Včeraj so pokopali nadškofa Pogačnika
LJUBLJANA - V ljubljanski stolnici so z vsemi cerkvenimi častmi pokopali dolgoletnega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Jožefa Pogačnika. Pogrebne svečanosti, vodil jih je apostolski pronuncij Michele Cecchini, so se udeležili najvišji predstavniki rimskokatoliške Cerkve iz vse Jugoslavije, med njimi vsi slovenski škofi, novi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, zagrebški nadškof dr: Kuharič, ki je bil ti a pogrebni slovesnosti hkrati v svojstvu predsednika jugoslovanske škofovske konference, nadškofa iz Trsta in Gorice Bellomi in Cocolin, vi karta za slovenske vernike v obeh škofijah dr. Škerl, in dr. Simčič, celov:
ški nadškof dr. Koestner v imenu avstrijske škofovske konference, ter številni drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Med prisotnimi smo opazili tudi predstavnike slovenskih žufmikov iz Benečije. Med predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije so bili član izvršnega odbora predsedstva RK SZDL Frar' Kimovec - Žiga, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, predsednik komisij e za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman, predsednik mestne skupščine Marjan Rožič, predstavniki Tržiča in rojstnega kraja Kovor.
V -svojem poslovilnem govoru ie
bližji sodelavec pokojnega dr. Pogačnika orisal njegovo življenje in delo, najprej človeka z izredno ljubeznijo do lepe besede in pozneje kot predstavnika Cerkve, katerega osnovna skrb je bila, da bi koncil zaživel tudi v Sloveniji. S svojim vsestranskim delovanjem je dr. Pogačnik ponesel ime ljubljanske nadškofije tudi • v mednarodne forume. V tem pogledu je z izrednim zadoščenjem sprejel sklep, da je Koper postal simostojna škofija. Obdobje od leta 1964. ko je stopil na čelo ljubljanske nadškofije se bo po besedah škofa Leniča upravičeno imenovalo *Pogačnikova do-
škof .Stanislav Lenič, dolgoletni gaj- ba» zlasti zato, ker je s sebi last-
nim realizmom in s svojo modrostjo naše’ pravo mesto Cerkve v družbi. Njemu lastna je bila tudi nenehna želja po pravi svobodi domovine in Cerkve. V tem smisla je zastavil svojo besedo povsod, kjer se je dalo, zato ga je družba spoštovala in mu tudi izrekla priznanje — je dejal škof Lenič. Dr. Pogačnik je bil namreč ob upokojitvi pred nekaj tedni odlikovan z visokim državnim odlikovanjem, redom republike z zlatim vencem za svoje zasluge pri ustvarjanju odnosov kakršni so med Cerkvijo in družbo. Od pokojnega nadškofa dr. Pogačnika so se zatem poslovili že drugi predstavniki Cerkve. Pokopan je v. ljubljanski stolnici, (jp)
Darij Cupan je nato podal izčrpno porodilo o načrtovanem gospodar-
skem: razvoju slovenske skupnosti v Italiji v naslednjih štirih do petih letih. Izhajajoč iz sedanje situacije je orisal kako naj bi se razvijale posamezne, gospodarske panoge zato, da bi še manjšina še bolj uveljavila na tem ključnem področju ter se tako zoperstavila vse večjemu asimilacijskemu pritisku.
Vodja delegacije gostov Srečko Kavčič je shematično podal sliko o «glavnih bitkah*, s katerimi se ta čas srečujejo širše v Jugoslaviji, v Sloveniji in v ožjem okviru v obalno-kra.ški regiji, te pa so'učvrstitev mednarodnih odnosov, poglabljanje. političnega sistema,^ varstvo in gospodarska stabilizacija.
Po njegovem posegu se je razvila razprava, v kateri so predstavniki SKGZ in gostov poudarili potrebo po večjem obojestranskem sodelovanju za zbližanje m-ebival-cev obeh obmejnih predelov. Govor je bil tudi o italijanski narodnosti v Jugoslaviji in o bližnji problemski konferenci, ki bo celovito obravnavala vprašanja italijanske narodnosti v smeri njenega nadaljnjega razvoja. O tem sta podrobneje poročala oredvsem Dušan Fortič in Leo Fusilli. Beseda je tekla še o potrebi večjega in boljšega informiranja prebivalstva o dogodkih s te in z one strani meje prek sredstev množičnega obveščanja.
O vsem tem so bili sprejeti u-strezni sklepi.
BEOGRAD — Delegacija skupščine SFRJ, ki jo je vodil predsednik skupščine Dragoslav Markovič, se je včeraj vrnila z uradnega in prijateljskega obiska na Finskem,
L
TAKO V KRAJEVNIH UPRAVAH KOT V ORGANIH STRANK
Politična dejavnost na krajevni ravni bo v prihodnjem tednu zelo razgibana
Poleg tega bi se morala na torkovi seji deželnega sveta pozitivno zaključiti skoraj trimesečna deželna kriza - Občinski odbor bo istega dne predložil proračun ■ Odločilna sestanka novoizvoljenih pokrajinskih vodstev KD in PSI
V prihodnjem tednu bo politična dejavnost na krajevni ravni zelo živahna. Poleg odločilnih zasedanj novoizvoljenih pokrajinskih vodstev Krščanske demokracije in socialistične stranke, na katerih bodo po vsej verjetnosti izvolili nova strankina pokrajinska tajnika, bo prihodnji teden odločilen tudi za rešitev deželne krize. V torek se bo namreč sestal deželni svet: glavni točki dnevnega reda bosta izvolitev predsednika deželnega odbora in enajstih odbornikov. Vse kaže. da bo enobarvni demokristjanski odbor končno le dobil svojega naslednika: predlog socialistov za sestavo tribarvne koalicije med KD, PRI in samimi socialisti je naletel na ugoden odmev pri večinski stranki, tako da so zadnja pogajanja v bistvu posvečena le porazdelitvi posameznih odborništev.
Politično dejavnost na krajevni ravni bo v prihodnjem tednu označeval še en važen dogodek. Občinski odbor Liste za Trst bo namreč na torkovi seji predložil najvažnejši po-litično-programski dokument - proračun za finančno leto 1980. Ni treba posebej poudarjati, da gre za dogodek, ki bo po vsej verjetnosti pomenil inejnik v tržaški politični stvarnosti. Kolikor bi občinski svet zavrnil proračun Liste za Trst — in vse kaže, da se bo proračunska razprava zaključila prav s takim zadržanjem večine občinskega sveta — se bo morala slednja odpovedati upravljanju na občini. S lem se bo odprlo vprašanje novega alternativnega odbora. Številke jasno kažejo, da je 12 komunističnih glasov odločilnega pomena za sestavo vsakega alternativnega odbora. Ob sedanjem zadržanju KD, ki je z znano preambulo vsaj za sedaj izključila vsako možnost neposrednega sodelovanja med najmočnejšima strankama v državi, bo sestava novega odbora še toliko bolj težavna.
Občinski odbor bo torej predložil proračun že na torkovi seji, razprava o njem pa se bo začela v torek, 8. aprila in se po vsej verjetnosti zaključila že pred dvajsetim aprilom. Čez dobrih deset dni se bo začela tudi razprava o pokrajinskem proračunu, ki pa so ga upravitelji tržaške pokrajine že predložili v prejšnjem tednu. Medtem se bo pokrajinski svet še enkrat sestal in sicer v sredo, ko bo seja v glavnem posvečena le u-pravnim zadevam. Med najvažnejšimi sklepi pokrajinskega odbora, ki bodo na dnevnem redu na sredini seje, je odločitev pokrajinskih upraviteljev, ki bodo prevzeli o-skrbo handikapirancev, potem ko je bila le-ta v zadnjih dveh letih poverjena drugi ustanovi.
Teden, ki je pred nami, pa bo predvsem važen za Krščansko demokracijo in socialistično stranko.
Po dveh neuspešnih sejah pokrajinskega vodstva se bo novoizvoljeni organ KD ponovno sestal v ponedeljek. Skupna volja vseh notranjih struj, od morotejcev pa do najbolj konservativne in desničarske fanfa-nijeve struje, po preusmeritvi dosedanje politične linije, ki je stranko privedla do dveh zaporednih volilnih porazov, ni še privedla do konkretnih rezultatov. Pogajanja za izvolitev novega tajnika in izbiro take politične linije, ki bi stranki ponovno zagotovila izgubljene pozicije, so bila doslej neuspešna, saj je spričo globokih razlik med posameznimi strujami zelo težavna vsaka kompromisna rešitev. Pogajanja se vsekakor nadaljujejo, saj se v demokristjanskih vrstah dobro zavedajo, da bi razkol v stranki privedel do komisarske uprave, ki bi pomenila le korak nazaj na poti razčiščevanja v notranjih odnosih med strankinimi strujami.
Prihodnji teden bo odločilen tudi za socialistično stranko. Po vsej
verjetnosti bomo že v prihodnjem tednu izvedeli, kdo bo nasledil v samem vrhu pokrajinskega vodstva četverici Pittoni, D'Amore, Giac-chetti, Malutta. Tudi v vrstah PSI so bila vsa dosedanja pogajanja brez konkretnih rezultatov. Pittoni-jev predlog za dosego zavezništva med strujami štev. 1, ki jo vodi sam Pittoni, štev. 2 (Ghersi, Giac-chetti, Seghene) in štev. 3 (Carbo-ne, D’Amore) ni naletela na ugoden odmev v struje štev. 2, zaradi česar je še najbolj verjeten kompromisni sporazum med prvo (Craxi) in tretjo (Craxi - Signori-le) strujo. O teh vprašanjih je bil govor tudi na včerajšnjem zasedanju pokrajinskega vodstva, ki pa ni privedlo do konkretnih zaključkov. Po vsej verjetnosti se bo vodstvo PSI ponovno sestalo že v sredo; upravne volitve se bližajo z naglimi koraki, zaradi česar je potrebno, da se čim prej uredijo vsa strankina notranja vprašanja.
(as)
NA SINOČNJI IZREDNI SEJI
Občinski svet v Miljah razpravljal o proračunu
Sinoči je bila izredna seja občinskega sveta v Miljah, na kateri je tekla razprava o proračunu za leto 1980. Vrtela se je okrog ustreznih poročil, ki sta ju razvila pretekli teden župan Bordon in odbornik za finance Ezio Ciacchi (podžupan). K besedi se je priglasilo kar 14 svetovalcev, tako da seji nismo mogli slediti do konca zaradi pozne ure. Vseeno smo se seznanili s stališči, ki so jih iznesli Rizzi, Patruno in Cucito (KD), Derin (PSDI), Rondi (PLI), Trame jeva (PSI) in Mara Ciacchi, Crevatin in Millo (KPI -Lista Fausin).
Kar smo slišali, vsekakor zado stuje, da si vsakdo lahko ustvari verno podobo o tem, kako določene sile načrtno stopnjujejo politično napetost in nestrpnost do koalicije, ki upravlja občino in kako se manevri proti naprednim občinskim možem izmotavajo iz zakulisne pajčevine. Najočitneje sta to pokazala posega liberalca Rondija in demokristjana Rizzi ja. Prvi je naglasil potrebo, de se občinska uprava končno korenito obnovi, za to pa naj poskrbijo mlade sveže sile, ki naj se zgrnejo okrog nove liste. Ne torej več okrog Frausinove, ampak okrog melonarske. Drugi pa je po vzoru dogajanja na vsedržavni ravni odkrito povabil socialistično svetovalsko skupino, naj se vendar v
...................................................................................................................................................II ■■■Mlin II llttll ■■■■■nuli M11111111II ■■■■■■■
SEJA VZHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA
Prebivalstvo upravičeno zahteva učinkovito urbanistično politiko
Svetovalske skupine izglasovale enotni dokument o tem vprašanju - Protesti zaradi pomanjkanja redne prevajalske službe
V četrtek je bila na sedežu openske občinske izpostave seja rajonskega sveta za vzhodni Kras, ki je imel na dnevnem redu sklepno razpravo o varianti št. 25 občinskega regulacijskega načrta, ki pa je nato po pričakovanju zaobjela splošne urbanistične probleme prizadetih vasi tega predela Krasa. Tudi tokrat moramo podčrtati, da je seja potekala ob odsotnosti občinskega prevajalca in samega tajnika, kot se ža. že dalj časa dogaja na vseh rajonskih svetih, kar onemogoča redno delovanje le-teh ter v prvi vrsti prizadeva pravico izvoljenih svetovalcev slovenske narodnosti, da. se brez težav izražajo v materinem jeziku. Kot znano, so tako tajniki koi. prevajalci v stavkovnem gibapju in ne opravljajo več nadurnega dela zaradi pomanjkanja prepotrebnega delovnega organika. Vprašanje zadostnega števila osebja v občinski prevajalski službi se zavlačuje že preveč časa in čas je, da bi občinska uprava vendar poskrbela za njegovo rešitev. Problem je posebno občuten na zasedanjih obeh kraških ra-
			
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA OKRAJ STARO MESTO
NOVI PROSTORI CENTRA ZA UMSKO ZDRA V JE
V centru se bodo krajani zbirali in razvijali razne družbene in umetniške dejavnosti
Včeraj popoldne je bila v Ul. S. Vito G otvoritev novega 3edeža centra za umsko zdravje za okraj Staro mesto. V okviru konkretnih premikov na področju psihiatrične oskrbe je center velika pridobitev za ta okraj. Predvsem je to prostor, kjer se lahko krajani srečujejo in razvijajo družbene, kulturne in umetniške pobude. Z druge strani pa je center kraj, kamor se lahko vsak trenutek zatečejo vsi, ki potrebujejo duševno ali zdravniško pomoč. Center namreč nudi svoje usluge nepretrgoma noč in dan.
Živahna aktivnost krajanov Sta rega mesta se je sicer odvijala še pred uradno otvoritvijo. Z včerajšnjim dnem pa so na razpolago vsi prostori, ki jih je pred časom koristil bivši komisariat. Na otvoritev je prihitelo mnogo ljudi, kar pomeni, da center že uživa precejšen ugled in da vestno opravlja svojo nalogo. To je v uvodnih besedah poudaril tudi pokrajinski odbornik Maurizio Pessato, ki je izrazil željo, da bi center nekje tudi ostal osrednje žarišče vsakršnih dejavnosti v rajonu Nato je predsednik sanitarne komisije kon-zulte za Staro mesto prebral dokument, ki ga je konzulta izglasovala, ko je parlament odobril zakon o ukinitvi psihiatričnih bolnic. Dokument se namreč zavzema za to, da bi duševno prizadetim pomagali z vključevanjem v domače okolje in obsoja njihovo segrega cijo v odtujena okolja. Dr. Pasto-re, ravnatelj centra za umsko zdra vje S- Vito, je naglasil predvsem vlogo, ki jo novi objekt ima pri reševanju ljudi iz osamljenosti Poleg tega pa se je dr. Pastore zavzel že za to, da bi postopoma poiskali še kakšen prostor v okraju, kjer bi lahko razvijali družbene dejavnosti. Ob otvoritvi so prireditelji organizirali v salonu centra v Ul. S. Vito razstavo priznanega tržaškega umethika Uga Guarina, ki od samega začetka tesno sodeluje s centrom. Njegjove risbe so uglašene na najbolj pekoče probleme današnjih dni. (ris)
• Sekcija KPI »CurieU za mestno središče bo danes od 16. ure dalje v Ul. delle Torri javno zbirala od-
govore na vprašalno polo, ki jo je partija pripravila v pričakovanju upravnih volitev za obnovo pokrajinskega in okoliških občinskih svetov.
Danes občinski svet v Zgoniku
Zgoniški občinski svet se bo sestal danes ob 13.30. Najvažnejša točka dnevnega reda je vsekakor o-dobritev proračuna za finančno leto i980, predvidena pa je tudi odobritev statuta kraškega kulturnega centra, ki obsega botanični vrt Car-siana v Zgoniku in Kraški muzej v Repnu.
B. S.
jonskih svetov, kjer so slovenski svetovalci, ki so v večini, večkrat naslovili na občino protestne resolucije, ki pa so doslej vedno naletele na gluha ušesa.
Vzhodnokraški svet je na četrtkovi seji izglasoval enotni dokument o varianti št. 25, ki poleg tehničnih mnenj in popravkov vsebuje tudi zanimiv politični del o urbanističnem razvoju tega predela kraške planote ter predlaga nekatere smernice za izhod iz sedanjega stanja. Urbanistična politika raznih občinskih uprav je namreč v teh letih negativno pogojevala splošni družbeni razvoj tega področja ter pri tem jasnj izpričala, kako si stranke, ki so in so bile na oblasti, zamišljajo razvoj Krasa. Danes se torej nahajamo pred zelo težkim položajem, predvsem na področju gradbeništva, kar v nekaterih vaseh tako vzhodnega kot zahodnega Krasa celo postavlja v dvom osnovne pogoje koliko' toliko dostojnega življenja.
Iz živih pričevanj prebivalstva, ki se je v zadovoljivem številu udeležilo seje, smo lahko neposredn.) razumeli, kakšen je položaj kar zadeva urbanistično načrtovanje od Bazovice do Opčin in kakšn velike odgovornosti nosi pri tem tako deželna kot občinska oblast. Mimo izglasovanega dokumenta (na katerega se bomo povrnili v eni ..aših prihodnjih številk), pa je bila o-srednja točka zasedanja vzhodno-kraškega sveta verjetno politična razprav.-, ki je sledila poročilu predsednika urbanistične komisije Zam-marchija in ki je pokazala, kako nekatere politične sile ocenjujejo te probleme in kako gledajo na razvoj naše narodnostne skupnosti. Diskusija je dosegla polemične tone potem ko je svetovalec KPI Jogan predlagal popravek k dokumentu, v katerem je bila izrecno poudarjena specifična manjšinska stvarnost i.r nujnost po njeni vsestranski zaščiti, ki bi torej predvidevala tudi poseben urbanistični normativ. To upravičeni predlog je sprožil ostro reakcijo predstavnice KD, ki ga je označila kot »demagogijo* in »preziranje potreb italijanskega prebivalstva* ter se pri teh izvajanjih celo sklicevala na enakopravnost državljanov. Temu je sledila živahna razprava in izmenjava mnenj in šele po krajši prekinitvi seje so se razne svetovalske skupine sporazumele za enotno besedilo dokumenta, ki sicer v drugačni obliki poudarja specifičnost manjšinske pro-
iHnHiiiiMtHHiiniiinitHiiMiiHiiiiiMiiiiiitiiitiitiiitMiitMiiiiitiiiiiaiitttiiitiiii
PET AVTOMOBILOV VPLETENIH V KARAMBOL NA OBALNI CESTI
V nesreči ranjen tudi Luciano Manzin, vratar tržaškega rokometnega prvoligaša
Na obalni cesti se ni že nekaj tednov zgodila nobena avtomobilska nesreča; toliko huje pa so jo skupili sinoči mladeniči, ki so bili vpleteni v slikovit karambol, ki k sreči ni terjal človeških žrtev. Na o-balni cesti torej, v višini odcepa za Križ, je trčilo pet avtomobilov, od katerih sta bila dva popolnoma uničena, tretji hudo poškodovan, ostala dva pa sta bila malenkostno o-praskana.
V rdeči ulvii HF sta se iz Seslja na v smeri proti Trstu peljala 24-let-ni Dario Ravnich in 33-letna Lucia na Degrassi Rui z nekim tretjim sopotnikom, ki pa v nesreči ni bil ra njen. Ravnich je v bližini odcepa za Križ, kjer je cesta ravna in pre gledna, začel prehitevati. Njegova hitrost ni bila pretirana, pa tudi vidljivost je bila normalna. Njemu nasproti je s svojim avtomobilom peljal 37 letni Rocco Luciano, katerega je prehitevajoči avto samo o plazil. V koloni mu je sledila Veglia Crescak, v autobianchiju 112. Na zadnjem sedežu je imela dva otro-
ka; ženska se je zelo prisebno u-maknila prehitevajočemu, katerega pa je ravno takrat začelo zanašati vse bolj na levo. Za Crescakovo je vozil še en autobianchi, ki se je v sunkovitem izmiku prevrnil na bok in obtičal pod skalnatim previsom, ki zamejuje drugo strar. cestišča. Divje vožnje Ravnicheve fulvie pa še ni bilo konec. Voznik je ni uspel več obvladati in ta je popolnoma zavozila na levo stran estišča in čelno treščila v naspro i vozečo al-fetto, ki jo je upravljal 24-letni Luciano Manzin, vratar rokometnega moštva Cividin.
Najhuje sta bila ranjena Luciana Degrassi in Manzin, ki se bosta morala zdraviti 40 dni. Dario Ravnich se bo moral zdraviti 10 dni, Roberta Degliuttija, ki je upravljal A 112 pa so samo obvezali, medtem ko Rocco Luciano in Veglia Crescak nista utrpela nobenih poškodb. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci, karabinjerji, policija in bolničarji Rdečega križa, ki so ranjencem nu dili prvo pomočs
blematike. Dokument, ki ga bo sedaj svet poslal v pretres občinski upravi, so podprli svetovalci KPI, KD, SSk, PSI in PLI. Svet je tudi vzel na znanje odstop komunističnega svetovalca Kralja, ki ga bo zamenjala Stanka Hrovatin.
V sredo se je sestal tudi zahodno-kraški rajonski svet, ki pa je ob pomanjkanju uradnega prevajalca razpravljal le o tekočih in o upravnih poslih ter sprejel pravilnik o delovanju prostovoljne protipožarne službe, ki bo imela svoj sedež na Proseku, (st)
Pridržana prognoza za upokojenca
Na oddelek za oživljanje so včeraj popoldne sprejeli r3-letnega u-pokojenca Alessandra Sauleja. V Ul. Brigata Casale, v višini štev. 157, ga je zbil na tla kamion z videmsko registracijo, medtem ko je hotel nesrečnik prečkati cesto. Zdravniki so si pridržali prognozo.
odgovornostnem pogledu oddalji od komunistov, saj vidi, da je njihov način upravljanja ubral rakovo pot.
Opozicija je očitala Bordonu, da je s Ciacchijem pripravil izrazito demagoški in skrajno spolitiziran proračun, občinsko upravo kot tako je obdolžila arogantnosti in nedemokratičnega odnosa do manjšine, predvsem pa jo moti okoliščina, da vsebuje proračun izdatna finančna nakazila v korist javnih storitev in socialnih pobud, torej prav v tiste namene, ki so družbeni skupnosti najbolj dobrodošli in so obenem dokaz tenkega posluha za najnujnejše potrebe občanov. Že samo to dejstvo dovolj jasno nakazuje meje različnih pojmovanj pluralističnega u-pravljanja neke občine ob soudeležbi prebivalstva. Kdo se resnično zavzema za dobrobit Miljčanov, nam kaže tudi to — kot so poudarili svetovalci večine, da sta se v tržaškem občinskem svetu LpT in KD postavili po robu zahtevali radikalcev po odstranitvi naftnega terminala izpred miljske obale.
Govor je bil tudi o Slovencih. Socialistična svetovalka Trame je dejala, da utegne postati vprašanje celovite zakonske zaščite naše narodnostne skupnosti odločilni predmet soočanje med občinsko upravo ter novorojeno Listo za Milje: tedaj bo jasno, kdo je demokrat in kdo demagog. Slovenci — je pripomnila svetovalka — igrajo nenadomestljivo vlogo v procesu krepitve sodelovanja in prijateljskih vezi z Jugoslavijo. (dg)
DREVI NA OPČINAH
Koncert TPPZ in odprtje razstave 71 talcev
Na predvečer spominske svečanosti ob obletnici ustrelitve 71 talcev na strelišču na Opčinah, bo SPD Tabor priredilo danes večer mednarodne in delavske pesmi. Koncert bo izvajal Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra. Kot recitatorji bodo nastopili Tanja Smotlak, Dorjana Fidel, Stane Raztresen in Aldo Pressel. Solisti dobo Lucijan Franza, Davide Maniglia (otroški glas), Rudi Mikeš, Huan Vladilo in Paolo Cer-kvenič. To je prvo gostovanje TPPZ pri openskem prosvetnem društvu in bo hkrati tudi prvi koncert v obnovljeni dvorani. Istega večera bo domače društvo s sodelovanjem odseka za zgodovino pri NŠK odprlo razstavo «71 talce- so prve zažgali v krematoriju v Rižarni*. Poleg fotografij nekaterih talcev in gradiva, ki je do danes na razpolago, si bomo lahko še ogledali razne slike in dokumente o Rižarni.
Jutri bo ob 15.30 na strelišču spominska svečanost. Govorila bosta Vojko Kocman in Ugo Poli: - Na proslavi bo sodeloval MPZ Tabor pod vodstvom Svetka Grgiča.
• Predsednik pokrajine Ghersi je včeraj sprejel na poslovilnem obisku namestnika konzula Velike Britani-
je v našem mestu gospo Velledo Crean, Gospo Crean je včeraj sprejel tudi župan Cecovini.
NA ČETRTKOVI SEJI DOLINSKEGA 0RČINSKEGA SVETA
Z glasovi KPI in PSI odobren proračun dolinske občine za finančno leto 1980
Predstavniki KD in SSk so se vzdržali glasovanja ■ Proračunski izdatki znašajo več kot milijardo in 800 milijonov lir
Na četrtkovi seji je dolinski občinski svet odobril proračun za finančno leto 1980 z glasovi svetovalcev KPI in PSI, medtem ko sta se skupini SSk in KD vzdržali.
Na začetku seje je Švara (KPI) obsodil prepoved didaktičnega ravnatelja, da se otroci udeležujejo vaj skupnega otroškega zbora ob učnih urah. Tul (SSk) je pripomnil, da v soboto, ko je najavljen javni sestanek v Mačkoljah za o-gled srenjske hiše, ima domači pevski zbor nastop v Gorici, zato bi bilo primemo prenesti to srečanje, župan pa je odvrnil, da bo uprava preučila možnost rešitve. Mahnič (KD) je še predočil problem koz v Boljuncu, ki povzročajo škodo.
Nato so kot že omenjeno sprejeli proračun za letošnje finančno leto. Župan je v svojem posegu povzel ugotovitve o sedanji krizi, o neurejenih pogojih, v katerih se sestavlja proračun na podlagi še ne dokončnega dekreta o sestavi proračunov krajevnih ustanov, kar izpodkopava vero ljudi v težavno de-
lovanje upraviteljev. Dodal je, da je sedanji proračun sestavljen na podlagi realnih teženj in zmožnosti, na osnovi neke presoje in u-gotovitev, kaj je možno napraviti. Obrazložil je glavne postavke v proračunu. Tekočih izdatkov je predvidenih za Lir 1.809.183.000, od katerih je 317 milijonov namenjenih za javne prevoze. Davčni dohodki znašajo 319.760.000 lir, izvendavčni 160.633.000, dohodki s strani države in dežele pa 1.479.145.000. Glede predvidenih javnih del je stanje naslednje: predvideni preostanek prejšnjega leta, 60 milijonov lir, je namenjen za mehanizacijo in opremo služb oziroma uradov. Deželni prispevek, določen po statutu, za 58 milijonov, bo uporabljen za razna načrtovanja in ureditev smetišč. Dolgoročna posojila v višini 1.550 milijonov naj bi služila za sledeča javna dela: ureditev kanalizacij, (100 milijonov), odkup zemljišč za javno korist (500 milijonov), izredno vzdrževanje občinskih stavb (200 milijonov) in ureditev javne razsvetljave (750 milijonov), Z de-
narjem Tržaškega sklada (Fonda

PREDZADNJI KONCERT SEZONE GLASBENE MATICE
Izredno glasbeno doživetje s pianistko Dubravko Tomšič
Slovenska umetnica je z blestečo tehniko in pristnim umetniškim navdihom izvajala dela Mozarta, Brahmsa, Srebotnjaka, Liszta, Chopina in Villa Lobosa
Dubravka Tomšič, slovita slovenska pianistka, je bila sinoči gost koncertne sezone Glasbene matice, ki se nagiba h koncu. Nobenega dvoma ni, da je njen sinočnji recital predstavljal umetniški vrh celotne sezone in prav gotovo ni pretirana trditev, da je bil po svoji kvaliteti morda tudi vrh celotnega letošnjega na splošno intenzivnega glasbenega življenja tržaškega mesta. Dubravka Tomšič se je predstavila v naravnost blesteči kondiciji v kateri sta se skladno dopolnjevala vrhunska klavirska tehnika in pa globok in pristen umetniški navdih, rezultat tega pa so bile mojstrske interpretacije, kakršnih je dano le redko slišati na svetovnih koncertnih odrih.
Umetnica je v prvgm-.delu programa izvajala Mozartovo Sonato v F-duru KV 332 in Brahmsove Variacije in fugo na Haendlovo temo op. 24. če smo vri Mozartu občudovali slogovno doslednost njene interpretacije (čudovito je podala zlasti drugi stavek), nas je pri Brahmsu osvojila polnokrvnost njene virtuoznosti in bogastvo tematskega po-
NA MEDNARODNIM SREČANJU 0 I2RABI KRAŠKEGA OZEMLJA
Gospodarski razvoj krasa mogoč s pomočjo znanosti in tehnologije
Za prof. Caumartina je glavni krivet onesnaževanja urbanizacija in ne industrija • Prof. Habe se je zavzel za sanacijo že obstoječih dejavnosti
Kraška območja se soočajo z zapletenimi ekološkimi problemi, v katerih se lahko naravno ravnovesje nepopravljivo poruši, a na teh območjih živijo ljudje, ki imajo pravico do boljšega življenja, zato jim mora znanost omogočiti, da gospodarski napredek m razvoj doseže tudi te kraje, ne da bi jih pokvaril. To so v grobem misli, ki jih lahko izluščimo iz vseh treh včerajšnjih predavanj v okviru mednarodnega srečanja o izrabi kraškega ozemlja.
Nekoliko drugačne so bile misli ob otvoritvi simpozija včeraj zjutraj, ko so predstavniki tržaške u-niverze omenjali težave industrijske cone na Krasu. O tem »perečem problemu* pa tržaški župan v svojem pozdravnem govoru ni črhnil besedice: omejil se je na prikaz jamarskih in raziskovalnih tradicij Trsta.
Kot rečeno so se trije popoldanski predavatelji, prof. V. Caumar-tin iz Dijona (Francija), prof. V. Panoš iz Olomuca (ČSSR) in prof. F. Habe iz Postojne omejili izključno na znanstveno problematiko. z njo pa so nakazali marsikateri odgovor našim novopečenim ekologistom. Tako je prof. Caumar-tin v svojem predavanju: »Onesnaževanje kraških voda kot posledica površinskih dejavnosti*, med drugim dejal, da javnost krivi za vse onesnaževanje predvsem industrijo, medtem ko je na kraških območjih najhujši krivec onesnaževanja urbanizacija, kar pa lahko v dobršni meri odpravimo s primernimi prečiščevalnimi napravami in kanalizacijo. Profesor iz Dijona pa se je predvsem omejil na kemične in biološke probleme kraških voda.
Profesor Panoš je posredoval izkušnje pri obnovi in izboljševanju kmetijstva na kraških območjih Kube, dal pa je tudi splošen prerez ekološke problematike na kraških območjih širom po svetu. Po njegovih besedah postajajo kraška območja vedno bolj zanimiva za človeško dejavnost, kljub nevarno-
stim, da bi se porušilo naravno ravnotežje. Teh območij pa ne smemo odvzeti človeku, ne smemo jih spremeniti v nenaseljena območja, saj bi bila v takem primeru družbena in gospodarska škoda igromna. Prisotne je podrobno se-nanil s problemi izboljšave krakih tal na depresiji Gibara (vzhodna Kuba), prikazal sistem nanašanja nove zemlje na kraško podlago in težave, ki pri tem nastajajo. Poudaril je. da ob vsem tem še primanjkuje izkušenj, da je potrebna izmenjava mnenj, saj bo le tako možno smotrno in pravilno izrabljati kraška ozemlja, ne da bi povzročili ekoloških katastrof.
Profesor Habe pa je izhajal iz jugoslovanskih izkušenj pri izrabi kraških območij, ki so predvsem glede izrabe vodnega bogastva za zgled v svetu. Po obširnem prikazu te problematike je profesor Habe soočil prisotne s kraškimi značilnostmi jugoslovanskega dela proste industrijske cone. Na podrob-
nem zemljevidu 1:5.000 je še najbolje izpadlo dejstvo, kako majhen del bodo izkoristili, saj so iz cone izključili vso lipiško območje in zaledje Orleka, kot tudi gozdne površine. Posredoval je tudi ugotovitve jugoslovanskih gospodarstvenikov, da je na tem območju možna le visokotehnološka dejavnost, kar je tudi največje jamstvo, da se prepreči onesnaževanje. Poudaril pa je, da sedanje srečanje ne sme reševati političnih, finančnih in tehnoloških problemov industrijske cone na Krasu, saj so za to pristojni drugi. Bolj kot za industrijsko cono je izrazil svojo zaskrbljenost za druge dejavnosti, ki že leta in leta onesnažujejo
Danes dopoldne bodo v prostorih fakultete za ekonomijo predavali italijanski izvedenci, popoldne pa se bodo ponovno zvrstili tuji gostje. Jutri bodo srečanje o izrabi kraškega ozemlja končali z ogledom kraških izvirov in vodovoda pri štivanu. (voc)
glabljanja. V drugem delu je z iztanjšanimi finesami podajala Sre-botnjakove makedonske plesne ritme, nato pa naravnost očarala avditorij z dvema Lisztovima kompozicijama: Tri koncertne etude in Mefistov valček, v prvi z valujočo romantično lahkotnostjo, v obeh z virtuozno tehniko.
Navdušenim aplavzom se je oddolžila še s Chopinovim Nokturnom in Villa Lobosovim odlomkom. Strokovno kritiko bomo še objavili, (jk)
Sestanek o vprašanju
jusarskih zemljišč * .........
Na pobudo Kmečke zveze in va-
ških	Ji
trtek
nimiv sestanek o vprašanju jusar-stva in skupnih zemljiških posesti, ki niso še vključene v uradne liste. Gre brez dvoma za važno vprašanje v okviru razvoja naše narodnostne skupnosti, za katero se morajo zavzeti vse naše družbene in politične komponente ter posebno prebivalstvo naših vasi, ki je že ali pa bo v bližnji bodočnosti ustanovilo krajevne jusarske odbore. Sestanka na Proseku so se udeležili poleg predstavnikov jusarskih odborov iz Bazovice, Opčin, Proseka in Konto-vela, tajnik Kmečke zveze Bukavec, načelnik jusarske komisije pri tej organizaciji Štoka ter strokovnjak odv. Floridan. Na sestanku so poudarili nujnost skupnih pobud na tem področju in se po živahni razpravi domenili za skupno srečanje vseh jusarskih odborov s Tržaškega, na katerem bodo nato izdelali načrt akcij in posegov za ovrednotenje tega problema. Srečanju so prisostvovali tudi predstavniki kriškega Konzorcija pridelovalcev vin, ki bo v bodočnosti skrbel za jusarska vprašanja v Križu in bo v ta namen priredil prihodnji četrtek v vaškem Ljudskem domu v sodelovanju s Kmečko zvezo sestanek o tem vprašanju. Podobni sestanek, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi pa je bil v sredo zvečer na Kontovelu in na katerem so izvolili vaški ju-sarski odbor.
Drevi občni zbor Godbenega društva Prosek
Drevi ob 20. uri bo imelo Godbeno društvo Prosek svoj redni občni zbor, na katerem bo potegnilo črto pod enoletnim delovanjem. V preteklem obdobju je bilo društvo zelo aktivno, med najvidnejše uspehe, ki jih je doseglo, spadata gotovo pomladitev svojih vrst in proslava 75-letnice ustanovitve. Poleg ocene delovanja pa si bo društvo zadalo še nove naloge za nadaljevanje svoje kulturne vloge v obeh vaseh.

S SEJE MLADINSKEGA ODBORA SKGZ
Mladi za sodelovanje ob meji
Obmejno sodelovanje je velikega pomena za prebivalstvo, ki živi na obeh straneh meje in konstruktivno vpliva na razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Da bo tako sodelovanje res obrodilo koristne sadove pa je važno, da se stiki ne omejijo le na vodstva posameznih organizacij, temveč da zajamejo čimširšo bazo ter sežejo na najrazličnejša področja kulturne in politične dejavnosti. Tak je bil sklep razprave o obmejnem sodelovanju, ki se je razvila na torkovi seji Mladinskega odbora pri SKGZ. Odbor si namreč že od nastanka prizadeva vzpostaviti trajne stike s sorodnimi mladinskimi organizacijami v Sloveniji. Namen teh stikov naj bi
bilo spoznavanje med mladimi, ki živijo in delujejo v okviru dveh različnih političnih stvarnosti, družijo pa jih jezik, kultura in težnja po demokratičnem razvoju družbe. V tem okviru je MO - SKGZ poudaril važnost dveh pobud, obiska predsedstev OK - ZSMS iz Kopra in Sežane ter osmega obmejnega srečanja, ki bo v aprilu potekalo v Čedadu. Srečanje, prirejajo dvakrat na leto, udeležijo pa se ga predstavniki ZSMS iz obmejnih primorskih občin ter predstavniki MO - SKGZ iz Trsta, Gorice in Benečije. Aprilsko srečanje bo namenoma potekalo v Čedadu, saj je važno, da se mladi iz Slovenije bolje seznanijo s problemi 3enečij*, kjer se v zad-
njem času postavljajo temelji za združevanje slovenske mladine.
Važen problem, o katerem so člani MO - SKGZ razpravljali na torkovi seji, je tudi mladinska dejavnost v Trstu in Gorici. Predstavniki mladinskih krožkov so namreč še enkrat podčrtali dejstvo, da je aktivnost mladih pri nas močno u-padla. Mladi namreč iz dneva v dan odločneje odklanjajo tradicionalne oblike dela, bodisi na kulturnem kot na političnem področju. Obenem pa je očitna njihova potreba po združevanju in po novi kolektivni kulturi, ki bi mladino po novno zbližala in odpravila občutek osamljenosti in beg v individualnost, ki sta značilna za našo dobo.
iitaonugo -------- ..i-
Trieste), seveda če bodo sPrc- , vse predložene prošnje, bodo saw rali vodovodno omrežje (200 nul Jonov), dogradili dva nova cestna seka (400 milijonov), razširili panstvo (200 milijonov), opravili, mično izolacijo poslopij (50 nov ter opravili nekatere in‘ert.. cije v dolini Glinščice (50 nov). Predvideni so tudi deželni P* spevki v višini 1 milijarde za na javna dela, med kateri1™"® ditev knjižnice, orožniške	Jv
razširitev županstva in druga m ša dela. S prispevkom Kraške ske skupnosti bo uprava po*r“L za razne intervencije in bonui* zemljišča pri Gročani.	..
V diskusijo je prvi P°f	%
Tul, načelnik skupine _ SSk, * ^
omenil dejstvo, da se še ne ve.
bo proračun definitiven, doda . da nima večjih pripomb za ta je računovodski dokument, pač P* jg izrazil kritiko do načina anju in vedenja uprave pri rese„ za nekaterih problemov. Drozin KD, če je izrazil kritiko Kle®avnj katerih nerešenih problemov prevozi, smetarska služba, t"Ppj:a mastika, cestni znaki, nietanVenil in drugo) je pa pozitivno jasnost in koreknost v odnosni ^
večino in manjšino, P0Z't*'J°(ia se lovanje in zato napovedal pfj bo njegova stranka vzdržal ^
glasovanju. Bandi (PSI) je 6 jte. o težkočah pri delovanju uPVj[0f Ijev v sedanjem obdobju, vSf*.n j je proračun vredno odobriti ,e tem nuditi moč upravi, da ^ uporabljati predvidene postava -,0 ključil je z upanjem, da n®reva]j deželni kontrolni organi zavia ^ z odobritvijo predvsem zan“čLrja-nega rtianjšanja vrednosti def\)jne Načelnik komunistične Švara je podčrtal, da je Pr? netesno povezan s smernicami
tičnega programa večine ob ku mandatne dobe, ki se 1» ^
je, saj je„prejšnji dekret zapoj spr* novem dekretu pa so manjs^ po-
membe le na davkih na P5?’ jj ločili so tudi novo odškodnin . upravitelje po deželnem za (ari-sprejeli so najnižjo predvideno a, fo, ki se le malo razlikuje od P * nje. Po imenovanju treh občanj^j, upravni odbor Družinske P°sv® :j niče so soglasno odobrili noto tečaj za vključitev v organik jq, nega osebja, ki je bilo v sluz faž. 9. 1978. Soglasno so še spreF* o-pored manifestacij in prirod1, 'c«
nrnslave 35'* ni
srednje občinske proslave
27.
osvoboditve, ki bo od 24. d%pr aprila, v okviru katere bod° , $r
šali sporazum o prijateljstvu z čino Marzabotto.
Seja se je zaključila s sP°v ^
župana o javnih delih, ki so ^ ku: hiša v Mačkoljah, šolsk» ^ vadnica pri Domju, vodovod P ljuncu in asfaltiranje cest.
V. I*
Vojak povozil pešca ^
Na Opčinah, v Proseški u*i*Jejl je včeraj zgodila nesreča. *Lrjj žrtev je postal 46-letni v je Škabar z Repentabra 84. *Vjil hotel prečkati ulico, ga je PJjjal vojaški džip, katerega je UPJ,« s t 20-letni Angelo Spinelli. Spm j# je peljal v smeri proti Pr rfp kasarni, kjer služi vojaški ., a. Škabar pa se bo moral zar darcev po glavi zdraviti d°Dr tedna v tržaški bolnišnici-
Pridržana prognoza zaradi prevelike doze heroina
nevarnosti. Policija je izved „r iskavo, da bi ugotovila k°a srečnemu mladeniču prodal nosno mamilo.
iVU1
Rektor, akademski senat. yP ^ . in OS®
svet, upravni ravnatelj ’n
tržaškega vseučilišča se P1 jejo žalovanju ob smrti
Maria Marca
dolgoletnega cenjenega tajni*1* kultete za politične vede.
Trst, 29. marca 1980
zaključuje. Kritično je ocenLofroč8 vanje vlade, ki namerno onem » v	>j
redno delovanje uprav, to P*Jjiave	v
smer, da ne bi prišla d° .. L-g-	z
decentralizacija in avtonomij „	g
jevnih ustanov. Zaključil je , ^ Švab, ki je podčrtal korektne , kljub različnim gledanjem m “Ly|j- ! | Za proračun so glasovali sve^ ci KPI in PSI, medtem ko vzdržali predstavniki SSk in ^
V nadaljevanju seje so *PreieJ*|f	j,
rife raznih občinskih davkov,, P ^ tično so ponovili sklepe PreJ»™| po	n
in ooi	.aoičnii /Inl/rflt 7.808®	'
Na oddelku za oživljanje
bolnice so včeraj popoldne • a-jeli s pridržano prognozo ® p nja 17-letnega A. D. iz Trz cvbri' si je po mnenju zdravnikov v5fj žgal preveliko dozo mamila. K je verjetnosti heroina Mladen # pospremil v tržiško bolnico aJi identificirani avtomobilist. ^50 resnega zdravstvenega stanj® c^i-ga nato premestili v tržaško ^{i-co ter mu izvajali intenzivn ^je-pijo. V večernih urah se it' govo zdravstveno stanje boljšalo in je sedaj izve%„ pr*"
Gledališča
S S G
Slovensko stalno gledališče v Trto' gostuje jutri, 30. t.m. ob 15.30 in 19.30 — Etbin Kristan «Kato Vran-*°yič» — v Ljubljani (Mestno gle-""tsče). V ponedeljek, 31. t.m., v “rek, L, v sredo, 2.., v četrtek, v petek 4. in soboto, 5. aprila {*•?» ob 19.30 — E. Albee «Kdo se Virginije Woolf» — v Kranju.
kossetti
Danes ob 16. in 20.30 bo Gledališče »Rima predstavilo Goldonijevo delo ’Hahljača». Režija Luigi Squarzina. v abonmaju odrezek št. 9.
Kino
cappella Underground 18.00-20.00-“■00 «Alambrista». Robert M.
J°ung-
»•debaran 17.00-22.00 «Mafu». Ca-i®1 Kane, Lee Grant. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom, azionale 15.30 «Porno nude look*. “arvni film. Prepovedan mladini .Pod 18. letom.
ariston 17.00—22.00 «E giustizia per tutti*. Al Pacino. Lee Strasberg, John Forsythe.
Bn 16.00 «11 eavaliere elettrico». ?.• “edford, G. Fonda. Barvni mm za vsakogar, celsior 16.30 «Kramer contro Kra-D. Hoffman. M. Streep. attacielo 16.30 «11 lupo e 1’agnel-«,£?• M. Serrault, T. Milian.
!“.ce 17.00 «Qualcuno volo .sul nido “01 cuculo*. J Nicholson. Prepo-. eaan mladini pod 14. letom. "OSnon 16.00-22.00 «Polpette». Barv-f. 1 film za vsakogar.
eaiaammatiro 153° «Helga e le aide compagne». Prepovedan
JNadmi pod 18. letom.
‘Stal‘° 16.30 «Speed cross*. F. Te-
to™- Barvni film.
ooerno 16.30 «1 guerrieri della n Prepovedan mladini pod .‘8- letom.
®ra 1600 «Intrepid». David Ni-rS-Barvni film.
P*°I 16.00 «Amore al primo mor-Vr-.Barvni film.
Venete 16.30 «Assassinio su VaH?T‘ssione»- Barvni film. ni p) 16-00 «Squalo 2» Barv-
Razna obvestila
JtJ^a'Ss*!a skupina prosvetnega dru-stuie*f,7 • Sedej* iz Števerjana go-riiin<,i,Utri’ 60- t.m., v Trstu v Ma-novna ^omu Pri Sv. Ivanu z Jal-VahUo am° v štirih dejanjih Srenja.
Sina'?1' Pričetek ob 17. uri.
Trst u slovenske šole, tajništvo Velik’ . ešča člane, da bo zaradi 2anrt°ntX''n'^ Praznikov sedež SSŠ 8 X Petek, 4. aprila in v torek, ' «prua.
Razstave
8tavaen‘ru Barbacan je odprta razgori jagosl°vanskega umetnika I-ttuiS .Krmpotiča «Dragoceni kera-T*'«delki*.	,, oi,i
lia galeriji v Sežani razstav-sjoin ac*- kipar Erik Lovka iz Po-aJ.,e' “azstava bo Odprta do 4. jn ‘‘a,ys8k dan od 10. do 12. ure VrAd° 18. ure. tie Prodajni galeriji kraške umet-ob j,, * Por v Nabrežini bo danes foton' yr‘ odprtje razstave barvnih y aflj Janka Furlana, ju.,, . ‘orbandeni razstavlja svoje MaJ?- e *n umetniški nakit Stella Castellaneta.
Vernk- erii‘ D Tribbio na Piazza «*>» 6, bo nocoj ob 18. uri slika razstavo svojih del furlanski ^r Fred Pittino.
Sekcija KPI ,<Zorko Kralj* iz
oh n? Pr‘reja danes, 29. marca, 06 20- uri
DRUŽABNI večer
* Plesom in prosto zabavo. VABLJENI!
PD LIPA
Prireja danes, 29. t.m., ob 20.30
kulturnozabavnl večer
®runo Križman bo prikazoval - aPozitive iz potovanja po državah Amerike.
Združe
tnih
UpRAVA OBČINE DOLINA
Vabi vaščane Mačkolj jutri, 30. ^rea, ob 18. uri na
l®vnl sestanek in ogled občinske hiše
v Mačkoljah
VZP1 - ANPI - Sekcija Opčine ANED - ANPPIA
SPD «TABOR» Opčine Odsek za zgodovino - NŠK
Na predvečer spominske svečanosti ob obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah bo danes, 29. marca 1980, ob 20.30 v Prosvetnem domu
VEČER MEDNARODNE PARTIZANSKE IN DELAVSKE PESMI
Koncert bo izvajal TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Ob tej priložnosti bo odprtje razstave:
71 TALCEV SO PRVE ZA2GALI V KREMATORIJU V RI2ARNI
Spominska svečanost ob 36. obletnici ustrelitve 71 talcev bo na strelišču jutri, 30. marca, ob 15.30 — Nastopil bo moški pevski zbor »TABOR*
Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi k predavanju iz ciklusa na temo
POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA
5. predavanje:
Marčna revolucija 1848 in razvoj slovenskega političnega programa
Predavanje bo v sredo, 2. aprila 1980, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Predaval bo prof. dr. JOŽE PIRJEVEC
IZJAVA REVERDITA OB DANAŠNJEM KONGRESU KD
Sporazum med EGS in Jugoslavijo odpira perspektive našemu območju
«Nimamo nobenih pridržkov glede popolne rešitve vprašanj slovenske narodnostne skupnosti»
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora
HENRY DE MONTHERLANT
PO RT - R O Y A L
Režija Voja Soldatovič
Danes, 29. marca, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri in RED F - druga sobota po premieri.
Jutri, 30. marca, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in RED G -druga nedelja po premieri.
Ker ima SNG iz Maribora malo dni na razpolago za gostovanje v Trstu, smo bili prisiljeni združiti abonmaje. O-bračamo se na cenjene abonente (redov B, C, F in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od 10.30 do 12.30 (vsak delavnik) ali eno uro pred pričetkom predstav. Prosimo za razumevanje.
Ob
PD SLAVEC , Ričmanje - Log
stave Spoznajmo Černigoja bo danes, 29, marca, ob 20. uri v
Kulturnem domu v Ricmanjih
ČERNIGOJ na filmskem traku
Avtorja: Aljoša Žerjal in Rado štrukelj. Večer bo zaključil pevski zbor Slavec.
PD JOŽE RAPOTEC PREBENEG
prireja danes, 29. t.m., ob 20.30
KULTURNOZABAVNI
VEČER
Sodelujejo: mešani pevski zbor France Prešeren iz Boljunca in tamburaški ansambel ter domača humorista
Tinek in Drejček
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE je dne 28. marca poslal na ministrstvo za šolstvo v Rim sledeči telegram:
Sindikat Slovenca" šole v deželi Furlaniji-Julijski krajini zahteva, da se takoj razpiše natečaj za dve mesti šolskega nadzornika po zakonu 932/73 in v smislu 8. člena osimskega sporazuma.
f Čestitke
Danes praznuje svoj 60. rojstni dan ZDRAVKO ŽULJ AN. Iz srca mu čestita PD Slavec.
Nona IVANKA praznuje danes svoj rojstni dan, očka MITKO pa Jutri. Vse najboljše jima želi mala Ivana.
>ll|"lll,|||lllm||||||||||||,||||M||||t|)||t,ulnfai||m|t)|(||||||MI||l||lll,|IMIIl,l|,MIMIIIIIt!IUIimllMIIIIMI>
Včeraj - danes
?<>ni
Danes, SOBOTA, 29. marca CIRIL
Ijio6 Vz'de ob 5.50 in zatone ob ha v 7* Dolžina dneva 12.39 — Lu-Zlde ob 16.27 in zatone ob 5.06
Jutei, NEDELJA, 30. marca . CVETNA, BRANIMIR
včeraj: najvišja temperatu-tije ’? stopinje, najnižja 9,9 stopi-Uaič jme ur* 12,1 stopinje, zračni V*agavn mb ustaljen, brezvetrje, •hofj '''odstotna, nebo pooblačeno, l0,2 sto™ir.no’ temperatura morja
ROJSTVA IN SMRTI
ilcXILI.S0 SE: Eriča Millo, Pao-Martina Rovati, Susanna
V| ^^1 KO: 81-letna Gemma Cal-67V51'. 78-letni Antonio Se-Pietro Germani, 65-letni DjjvP Buffolmi, 56 letni Domenico '‘tofu, 51-letni Carlo Ciani, 58-
letni Vincenzo Gatta, 67-letni Oreste Fusar, 72-letni Carlo Novak.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unith 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance od 21. do 8. ure telef. številka 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel 225-141; Božje polje, Zgonik; tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124.
Koncerti
Za tržaško koncertno društvo bo v ponedeljek, 31. marca, ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert violinista Uta Ughija.
Nedeljski koncert na programu 30. t.m. ob 11. uri bo v Avditoriju v Ul. Torbandena. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija, ki bo izvajal skladbe Mozarta, Karla von Ditersdorfa, Strawinskega. Prodaja vstopnic od jutri dalje v Pasaži Protti.
Izleti
Zveza partizanov - Opčine organizira 25., 26. in 27, aprila 1980 izlet v Jesenovac in na Kozaro. Vpisovanje do vključno 8. aprila vsak dan od 17. do 19. ure v trgovini pohištva RENAR - Proseška ul. - tel. 21-22-55.
Ski Union priredi smučarski izlet (tudi za nesmučarje) z avtobusom 7. aprila v Moso - San Can-dido. Informacije in vpisovanje na sedežu SKI kluba Union Ul. Valdi-rivo 30, tel. 64-459.
Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracijs ih taborišč Buchenwald, Dachau in Mauthausen. Odhod bc 8. in povratek 14. aprija(i, Izlet zaobjame tudi obisk Miinčhria, Weimarja, Dresdna, Prage in Čeških Budojevic.
SPDT sporoča; da je odhod avtobusa jutri, 30. t.m., za Nevejsko sedlo ob priliki iger »Kanin 80» točno ob 6. uri izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano).
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
OSMICO je odprl Rikardo Živec, Ko-ludrovca št. 14, Toči belo in črno vino.
PRODAM motorni čoln dolg 4,30 m. Opremljen z motorjem Evinrude 50 KM in prevoznim vozičkom. Telefonirati ob delovnih urah na tel. št. 200-297 in ob večernih urah na 229-125.
PODJETJE išče čistilko tri ure dnevno. Telefon 823-000.
PRODAM avto ford taunus 1600 — 23.000 km v odličnem stanju. Telefon 814-832.
PRODAM fiat 132 - 1600 popolnoma nov po zelo ugodni ceni. Telefon 571-326.
KUPIM KNJIGO: J. R. Ullman: Tenzig, zmagovalec Everesta — zal. Obzorja, Maribor, 1968. Tel. 228375 v večernih urah.
DRAGO VATOVEC iz Brezovce 23 pri Materiji ima na prodaj odlično domačo slivovko.
OSMICO je odprl Pepi Sancin-Šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico.
UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167
ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoama terje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390.
BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE
tržaška Kreditna banka
S. P. A.
TRST - ULICA F FILZMC1 -	G1-0.3P
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 28. 3. 1980
Ameriški dolar	883,—
Funt šterling	1922.—
Irski funt šterling	1725,—
Švicarski frank	485,-
Francoski frank	198.—
Belgijski frank	27,75
Nemška marka	462.—
Avstrijski šiling	64,-
Kanadski dolar	730,-
Holandski florint	422,-
Danska krona	147.—
Švedska kron'	198.—
Norveška krona	171.—
Drahma	19,-
Mali dinar	37,-
Veliki dinar	37,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Goriška krščanska demokracija ima danes in jutri svoj 27. kongres. Kongresisti se bodo zbrali v mali dvorani UGG ter poslušali poročilo tajnika Nicola Reverdita. Reverdito bo na tem kongresu, ki bo trajal danes in jutri, predložil obračun svojega enoletnega mandata, ki se je začel takrat, ko je poprejšnji tajnik Bruno Longo zapustil svoje mesto in se predstavil za kandidata na poslanskih volitvah. Longo ni bil izvoljen in Reverdito pa je svoj mandat ohranil vse do sedanjega kongresa. Kdo bo novi tajnik, sedaj ni znano. Kandidati so trije, vendar je najresnejši prav Bruno Longo, človek, ki kot Reverdito, pripada Zaccagninijevi struji.
Reverdito svoje kandidature za tajnika ne bo predstavil zaradi prevelike obremenitve z drugimi političnimi obveznostmi. V Gradežu, kjer stanuje, je načelnik skupine občinskih svetovalcev KD, vodi konzorcij letališča v Romkah, poleg tega vodi stranko in se v sedanji fazi udeležuje pogostih pogajanj za sestavo deželne vlade.
«Zagovarjamo politiko odprtega soočanja med demokratičnimi strankami ter se zavzemamo za solidarnost med tremi strankami,* nam je odgovoril Reverdito na vprašanje, kakšne perspektive se odpirajo za stranko po vsedržavnem kongresu. «Kar zadeva bodočnost pokrajinske uprave v Gorici ne vidimo razlogov, da bi odpravljali sedanjo solidarnost, ki edina jamči obstoj in delovanje odbora. To pa ne pomeni, da ne bi v večino pritegnili še drugih strank.*
V zvezi z razdvojenostjo dežele med tržaški in videmski pol je Reverdito dejal, da je KD nakazala jasen odgovor na svojem kongresu. «Zagovarjamo enotnost deželne inštitucije in enotnost pokrajine. Ob upoštevanju takšne usmeritve ima goriška pokrajina možnost. da nastooa kot posrednik med Trstom in Vidmom.*
Na vprašanji, ki zadevajo odnos KD do slovenske manjšine in do italijansko - jugoslovanskega sodelovanja, zlasti ob upoštevanju osimskega sporazuma in sporazuma EGS -Jugoslavija je Reverdito odgovoril takole: «Smo pred velikim dogodkom, pred sklenitvijo sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Našemu področju se ob takšni pogodbi odpirajo velike persoektjve. Postati moramo most med EGŠ in Jugoslavijo.* Potem ko je izrazil zaskrbljenost za zdravje, predsednika Tita, je dejaJ, da je KD za vsebinsko izvajanje osimskega sporazuma, ne samo na področju prevozov, ampak tudi kulture, za medsebojno spoznavanje l.ip-di ob meji. «V tem okviru krščanska demokracija zagovarja popolno rešitev vprašanj slovenske manjšine ter glede te rešitve nima nobenih pridržkov.*
Liberalci na volitvah s samostojno listo
IH
Liberalci bodo šli na upravne vo litve s svojim znakom in samostojnimi listami. O tem so sklepali na pokrajinskem vodstvu PLI potem ko so ugotovili, da niso uspeli poizkusi, da bi se predstavili na enotni laični listi skupno s socialdemokrati in republikanci. Skoro gotovo je, tako je rečeno v tiskovnem poročilu, da predstavi,jo svojo listo v občinah Gorica in Gradišče ter v rajonskih
konzultah v Gorici, ni še znano kakšno stališče bodo zavzeli v Krmi nu.
Na občinski ravni so izvolili svoje novo vodstvo. V njem so od v. Rambaldo Zucalli, dr. Gaetano Fio-re, inž. Claudio De Colle, Ivo Re-ner, Maurizio Meden, občinski svetovalec inž. Sergio Fornasir, pokrajinski tajnik Prandino Prandi, ter zastopnica liberalne mladine Diana Bernt.
V ponedeljek v Doberdobu občinska seja
V Doberdobu bo v ponedeljek, 31. marca, ob 14. uri seja občinskega sveta. Na njej bodo na vrsti obve-
stila župana, določitev nove mere odškodnine upraviteljem občine, prilagoditev tarih za občinsko službo za odnašanje smeti, prilagoditev tarif za zasedbo objavnega prostora, za pse in za reklamo. Imenovali bodo tudi zastopnike občine v upravni odbor konzorcija za družinsko posvetovalnico, govor bo o služnostih za metanovod, razpravljali bodo tudi o zamenjavi centralne peči v poslopju osnovne šole v Doberdobu. Prišlo bo tudi do zamenjave podjetja, ki vrši reklamno službo, odločali bodo tudi o naložbi prispevka 10 milijonov lir s strani Kraške gorske skupnosti.
• Pokrajinski odbor združenja VZPI - ANPI bo 25. aprila, ob 35-letnici osvoboditve, poleg drugih prireditev pripravil tudi kolesarsko dirko za pokal Montes za člane a-materje.
V PRIREDBI SPZ IN ZSKP
11 zborov nocoj v avditoriju na reviji «Primorska poje»
Letos je to že šesti koncert, sledili mu bodo še štirje
«Primorska poje* je tokrat ponovno dospela v Gorico. Nocojšnji goriški koncert je šesti po vrsti po onih v Vipavi, Tolminu, Ilirski Bistrici. Kopru in Komnu. Nocojšnji koncert je torej prvi letošnje revije na italijanskem ozemlju, sledila mu bosta še ona v Trstu in v Lje-sah v Slovenski Benečiji, na vrsti pa sta še koncerta v Dornberku (jutri ob 16. uri) in v Idriji (6. aprila ob 15. uri).
V Gorici smo zbore, ki sodelujejo na «Primorska poje* poslušali v prejšnjih letih v prosvetni dvorani, V Verdijevem gledališču, v telovadnici v dolini Koma in v zadnjih letih v avditoriju.
Vedno in povsod so bile dvorane natrpane ne samo od približno tristo pevcev marveč tudi od številne publike. Slovenska zborovska pesem privablja vedno našo publiko, zadnji dokaz za to smo imeli na letošnji Prešernovi proslavi v Gorici, kjer smo lahko poslušali več dobrih oktetov.
Tudi nocoj bo vsak nastopajoči
aNIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllillIlllllllllllMllllllllllllllllllllinillllllllllllllUlllllllllimilllflllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllinilllMIIIIIIIIIIIMB
TISKOVNA KONFERENCA V VIDMU
Graški velesejem povezovalec na območju dežel Alpe Adria
Furlanija seje zelo uveljavila v blagovni menjavi naše dežele z Avstrijo Avstrijsko meso in les za Italijo ■ Jugoslavija ima v Gradcu svoj paviljon
Politiko graškega velesejma je na tiskovni konferenci včeraj v hotelu Astoria v Vidmu predstavil njegov predssdnik dr. Ernst Hoeller. «Na prostoru, ki ga imenujemo Alpe A-dria, tkemo vse bolj močne medsebojne vezi. Naložba v takšno politiko se dobro obrestuje predvsem zavoljo tega, ker spodbuja sodelovanje in dobro sosedstvo. Le - to pa pomaga k boljšemu življenju prebivalstva na tem območju, je dejal predsednik, potem pa pristavil, da je Rim daleč, mi pa smo si drug drugemu zelo blizu, kar je prednost, ki jo je potrebno izkoristiti.
Graški sejem je najstarejši avstrijski sejem. Nastal je že leta 1910 ter je značilen po tem, da se ne zadovoljuje z razstavljanjem blaga, ampak je njegov prvenstveni
Ijavcev.	fnii. ie na
prvem mestu Zahodna Nemčija: I-talijo, ki je na drugem mestu, bo zastopalo 163 podjetij. Zelo številno je zastopstvo Furlanije. Kako tesne so vezi, dokazuje podatek, da odpade na Furlanijo več kot polovica trgovinske menjave med našo deželo in Avstrijo. Visoko je dr. Hoeller ocenil prisotnost jugoslovanskih razstavljavcev na sejmu v Gradcu, saj so si zgradili svoj paviljon. Sejem je specializiran po sektorjih, vsakemu sektorju pa so odkazali svoj paviljon. Na spomladanskem sejmu razstavljajo kovinske predmete (težko industrijo), vse kar je potrebno za kmetijsko proizvodnjo, pohištvo, oblačila, sončno tehniko itd.
Govornik je opisal nekatere značilnosti avstrijske industrijske proizvodnje. S tem v zvezi je dejal, da obstoj male in srednje industrije predstavlja jamstvo za gospodarsko stabilnost. Takšna podjetja so, za razliko od velikih obratov,
DANES OB 11. URI NA TRGOVINSKI ZBORNICA
V GORICI SESTANEK ZARADI CARINSKIH TEŽAV
Novi jugoslovanski predpisi o plačevanju uslug v tuji valuti so ustvarili težave v mednarodnem prevozu
Današnji sestanek avtoprevozni; kov in špediterjev bo priložnost, da slišijo, če so njihove zahteve po odpravi težav pri prehajanju meje bile uslišane. Na sestanku, ki bo ob 11. uri v prostorih trgovinske zbornice, bo deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni poročal o rezultatu svojega pogovora, ki ga je imel ta teden v Rimu o poprej omenjenih vprašanjih.
Avtoprevozniki, ki so bili povabljeni na današnji sestanek, bodo lahko ugotovili, če je stavka carinskega osebja, podprta s solidarnostjo avtoprevoznikov, rodila zaželene sadove. Ta stavka je bila oklicana pred desetimi dnevi ob prihodu generalnega ravnatelja italijanskih carin dr. Del Gizza. Prizadete kategorije so visokemu državnemu funkcionarju predstavile težave, v katerih delujejo. Deželni svetovalec Cocianni je šel v Rim po obisku Del Gizza v naši deželi, kar bi pomenilo, da bi moral Cocianni prinesti iz Rima zadovoljive odgovore. Del Gizzo, ki je med svojim bivanjem v naši deželi dejal, da ni pristojen za takojšnje sprejemanje odločitev, je imel v Rimu dovolj časa, da se je posvetoval z nadrejenimi ter prišel do ustreznih sklepov.
Težave na meji pa ne nastajajo samo zaradi slabega delovanja carinske službe in zaradi prepovedi izvoza nafte kot pogonskega goriva. V zadnjih dveh tednih so se pridružile nove težave, s katerimi se morajo spoprijemati špediterji. V Jugoslaviji so namreč uvedli predpis, po katerem prevozov ne plačujejo več v tuji valuti. Ukinili so
devizni fond, ki so ga jugoslovanski špediterji imeli pri jugoslovanskih bankah, iz katerega so plačevali usluge tujim špediterjem. Kot posledica tega ukrepa naši avtoprevozniki ne morejo več voziti za jugoslovanskega kupca. V takšnem položaju bodo vozila lahko samo jugoslovanska avtoprevozna podjetja. Ukrep v enaki meri prizadene italijanske kot avstrijske prevoznike. Prevozniki v našem obmejnem pasu so s tem izgubili vse možnosti za delo z Jugoslavijo, kar predstavlja zelo hud udarec.
V naslednjih tednih se bodo avtoprevozniki in špediterji naše dežele sestali s predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške, da bi pregledali, kako bi se dalo te težave premagati ter na osnovi recipročnosti poiskati rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani.
Zadnji ukrep sodi v okvir jugoslovanske stabilizacijske politike za izravnavo plačilne bilance, ki je zelo pasivna.
Kava in sladkor proste cone
Od torka, 1. aprila, bodo pričeli delitvi kavo in sladkor proste cone po žv ustaljenem pravilu. Kave dobijo posamezniki 0,720 kg, sladkorja pa posameznik 3 kilograme. To je drugo razdeljevanje kontingenta v tem letu. Potrošniki morajo dvigniti blago do 31. maja, cene so tiste, ki so bile določene lani decembra.
hitro prilagodljive ter reagirajo na spremembo pogojev na tržišču. V Avstriji, je dejal, ni mladinske brezposelnosti. Takšno strukturo imajo v vseh gospodarskih panogah.
Ko je govoril o zastopstvu kmetijstva na sejmu, je dejal, da je v tistem paviljonu mogoče videti, in tudi kupiti, prav vse, kar je potrebno za sodobno kmetijstvo. Predsednik je temu sektorju zato posvetil večjo skrb, ker Avstrija večji del živine izvaža v Italijo. Na sejmu prirejajo seminarje o zakolu živine in rezanju mesa, o konzerviranju sadja in sočivja. Te seminarje obiskujejo prvenstveno ženske. Ugotovili so namreč, da pretežni del pripomočkov za kmetijstvo kupujejo ženske. Druga plat njegovega izvajanja na temo o kmetijstvu je bil agroturizem. S to. obliko počitniške politike so zelo visok odstotek avstrijskih državljanov, ki so poprej ostajali doma,.,spravili na,,pcqitn)ee h kmetom, kar je imelo za posledico sodelovanje v kmetijski proizvodnji med kmeti in občani. Na takšen način so odpravili krizo kmečkih gospodarstev, povečali pa so tudi proizvodnjo hrane, do tolikšne mere, da je ne kupujejo več, medtem ko mora kakšna velika država kupovati tujo pšenico; namig na SZ je bil očiten.
Dr. Hoeller se je laskavo izražal na račun nekaterih sektorjev italijanske proizvodnje ter jih je pozval k scde'ovanju na sejmu. Tako je znano, da so Italijani izvrstni oblikovalci lesa, da imajo okusno pohištvo ter prav tako izvrstne modne kreacije v oblačilih. Veliko skrb bodo na sejmu v Gradcu posvetili sončni tehniki. Pokazali bodo, kako je sončno toploto mogoče uporabiti za ogrevanje sanitarne vode, zlasti pa bodo razstavili izolacijske gradbene materiale.
Štajersko in Furlanije nameravajo tesneje povezati s prirejanjem kulinaričnih manifestacij v Vidmu in v Gradcu. Na sejmu prisotni visoki predstavniki furlanskega gospodarstva so naglasili, da se čutijo bliže Avstriji kot Venetu. Ne samo po gospodarskih, ampak tudi etnič nih pogledih.
Ob koncu svojega govora je pred sednik sejma Hoeller dejal, da gospodarstvo ne pozna enosmerne po ti. Potrebno je prodajati in kupovati. To pa je glavni cilj graškega velesejma.
letošnje mladinske delovne akcije
Center za delovne mladinske akcije pri občinskem komiteju Zveze socialistične mladine Slovenije v Novi Gorici je že začel z vpisom mladih, ki bi letos želeli v mladinske delovne brigade. Tc bodo sodelovale na akcijah v Sloveniji in na Kosovem. Novogoriški mladinci bodo letos s svojo brigado »Simon Gregorčič* sodelovali na akcijah MDA Istra 80 (cd 22. junija do 13. julija), MDA Goričko (od 13. julija do 3. avgusta), MDA Brkini (od 3. avgusta do 24. avgusta), MDA Ibar - Le-penac na Kosovem (od 6. julija do 3. avgusta).
Mladinski odbor SKGZ bo tudi e-tes poskrbel za to, da gre zamejska mladina na te akcije. Zainteresirani mladinci naj se javijo na sedežih SKGZ v Gorici, Trstu in Čedadu. Tam bodo dobili podrobnejše po-
datke o teh akcijah. V Gorici naj se javijo na sedežu MO SKGZ v Ulici Malta 2, tel. 2644.
zbor zapel tri pesmi. Iz programa izhaja, da imajo naši zbori vedno na vidiku našo tradicionalno pesem, precej pojejo polifonske pesmi, na spored da ja jo pa tudi sodobnejše slovenske skladbe.
Na nocojšnjem koncertu nastopijo tile zbori; Mešani zbor pod Lipo iz Barnasa, vodi ga Nino Špe-honja; moški zbor Briški grič iz Števerjana, vodi ga Ivan Klanjšček; moški zbor Lijak z Vogrskega, vodi ga Branko Marvin, ženski zbor Triglav iz Bukovice, vodi ga Jožko Lovec; mešani zbor Mačkolje, vodi ga Cveto Marc; ženski zbor Oton Župančič iz štan-dreža, vodi ga Stanko Benko; mešani zbor Divača, dirigent Edi Race; mešani zbor Marij Kogoj iz Solkana, dirigent Ivan Mignozzi; mešani zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela. vodi ga Evgen Prinčič; mešani zbor zbor Lojze Bratuž iz Gorice, vodi ga Stanko Je-ricijo; moški zbor Franc Zgonik iz Branika, dirigent Gvido Filipčič.;
Razna obvestila
Sindikat upokojencev CGIL vabi upokojence iz doberdobske občine, da pridejo na sestanek, ki bo v torek, 1. aprila, ob 15. uri v dvorani pros /etnega društva Jezero v Doberdobu. Seznanjeni bodo z najnovejšo pokojninsko problematiko. Vsakdo naj prinese s seboj pokojninsko knjižico.
Izleti
Zbiranje podpisov za referendume
V četrtek so radikalci pričeli z zbiranjem podpisov za deset refe-rendumov, o katerih je bilo v vsedržavnem merilu toliko govora. Na goriškem in krminskem sodišču ter na županstvu v teh dveh krajih zbirajo podpise v dopoldanskih u-radnih urah, prav tako na županstvih v vseh občinah Goriške. Zbiranje podpisov bodo zaključili 24. junija.
Sočasno podpisi za 10 referendumov je tudi akcija v podporo deželnega zakona o referendumu, V naši deželi nimamo namreč takega zakona.
Čeprav nismo tega zasledili v poročilu radikalnega združenja se radikalci najbrž ne bodo predstavili na upravnih volitvah. Nekateri med njimi menijo, da bo stranka osredotočila vso svojo pozornost v zbiranje podpisov za referendume.
Bravničar in Bertoncelj drevi v Fari
Drevi prirejajo v občinski palači v Fari koncert slovenskih umetnikov Dejana Bravničarja in Acija Bertonclja, prvi je violinist, drugi pa pianist. Koncert, ki se bo pričel ob 20.30, sodi v okvir aktivne glasbene dejavnosti, ki jo prireja glasbena šola v tem kraju.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči j> v Tr žiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel 72340.
Naturalistično društvo »Alvise Comel* priredi jutri, v nedeljo, 30. marca, paleontološki izlet v okolico Krmina. Izvedli bodo tudi fotografski natečaj o rastlinstvu v go-riških Brdih. Odhod bo izpred sedeža društva v Ulici Orzoni 58 ob 8. uri.
Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča tekmovalce in udeležence jutrišnjega izleta na Nevejsko sedlo, da bosta avtobusa odpeljala po sledečem redu: prvi avtobus odpelje iz Gorice (s Koma) ob 6.30, drugi pa iz Štandreža ob 6.25 in iz Sovodenj ob 6.30. Priporoča se točnost
Kino
Gorica
VERDI 17..30-22.00 «American graf-fiti 2». R. Haward in P. Le Mat, Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 »Caffe express». N. Manfredi in A. Celi. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Giochi ba-gnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «1 viaggia-tori della sera*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «L'imbrana-to».
Nova Gorica in okolica
SAČA 18.00—22.00 »Človek imenovan buldožer*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »V podzem-Iji seksa*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Dr. Živago*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
niiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiim, ti, imnuiiiii,,, mnmminmimmimiiiiim
TOKRAT DO KONCA SEPTEMBRA
SPET PODALJŠAN ROK ZA ODCEP PREDILNICE OD DRUŽBE BUSTESE
Sodnik bi bil moral o tem odločati do 31. marca letos - Delavstvo m sindikati niso s tem zadovoljni
Dokončna rešitev vprašanja podgorske predilnice se je spet oddaljila. V teh dneh je milanski sodnik, ki preučuje akte industrijske družbe Bustese, ii. ki bi bil moral odločati o odcepitvi podgorske predilnice od omenjene družbe do konca marca, podaljšal ta rok do konca letošnjega septembra. V glavnem je treba rešiti vprašanje večmili-jardnega dolga, ki ga ima družba Bustese s finančnim zavodom ICI PU. Milanska družba bi bila pripravljena plačati le dve milijardi in pol tega dolga, novo goriško podjetje, ki bi nastalo po odcepitvi se pogaja, da bi nase prevzelo preostali del dolga. Baje niso pogajanja doslej rodila zaželenih rezultatov. Tako lahko tolmačimo podaljšanje roka za rešitev celotnega vprašanja.
V sredo so se v Milanu sestali sindikalni zastopniki vseh tovarn družbe Bustese. Včeraj popoldne pa
je bila v podgorski tovarni skupščina delavstva. Sindikat in delavci ne odobravajo teh podaljšanj, kajti teh je bilo že precej od srede lanskega leta. Sedaj poteka delo v tovarni normalno, če lahko štejemo kot normalo delo za približno tisoč delavk in delavcev in če vemo da je okrog štiristo ljudi še vedno v dopolnilni blagajni. Vendarle tisoč ljudi dela že precej časa. Po mnenju delodajalcev naj bi toliko ljudi tudi v bodoče ostalo v tovarni, tiste ki jih smatrajo, da so odveč pa bi na razne načine odpustili iz službe. Logično je da se delavstvo in sindikati temu protivijo. Taka podaljšanja dokončne rešitve očitno pomagajo tudi delodajalcem, saj v tem času prihaja do tihega nižanja števila zaposlenih že s tem, da odhajajo ljudje iz tovarne bodisi zaradi upokojitve ali ..amostojnega odpusta Na tak način je v zadnjih dveh letih tovarno zapustilo nekaj sto ljudi.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE vabita danes, 29. marca, ob 20.30 v Avditorij v Gorico na revijo pevskih zborov
PRIMORSKA POJE
NASTOPAJO: mešani zbor Pod lipo iz Barnasa, moški zbor Briški grič Iz števerjana, moški zbor Lijak z Vogrskega, ženski zbor Triglav iz Bukovice, mešani zbor Mačkolje, ženski zbor Oton Župančič iz štandreža, mešani zbor Divača, mešani zbor Marij Kogoj iz Solkana, mešani zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice, moški zbor Franc Zgonik iz Branika.
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Ponovna okrepitev dolarja in hud padec zlata
Valutna tržišča so zabeležila ta teden še nadaljnjo krepitev dolarja, kar je močno presenetilo marsikoga, ki je še prejšnji petek mislil, da se je dolar ovrednotil do najvišje možne mere. Skupno je samo v zadnjem tednu pridobil dobra dva odstotka. Dolarju sta do neke mere sledila funt in jen, o-šibile so se vse ostale valute, plemenite kovine pa so po dvodnevnem navdušenju močno popustile in razočarale marsikoga.
Ameriški dolar je torej spet predmet splošnega zanimanja in vsi liiiijo z nakupovanjem te valute, čeprav mnogi menijo, da je ob sedanji kotaciji previsoko cenjen. Vedno bolj postaja jasno, da gre v bistvu za volilni manever predsednika Carterja, ki si hoče za vsako ceno zagotoviti imenovanje demokratske stranke za kandidata pri jesenskil predsedniških volitvah.
V	ta namen je Carter že pred mesecem povišal obresti, kar je povzročilo močan vpliv tujega kapitala v ZDA ter istočasno okrepitev dolarja. Pred dobrim tednom je objavil nov «paket» z načrti in u-krepi za poživitev ameriškega go-s'x>darstva. Po vsem tem si je zagotovil zmago pri primarnih volitvah v zvezni državi Illinois, ki je bila vedno ključnega pomena ob takih prilikah. Presenečenje pa je čakalo Carterja v New Yorku, kjer ga je porazi! Kennedy. Po tem neuspehu so se razširile neuradne govorice, da misli Carter povišati obrestno mero na 20 odstotkov od sedanjih 18. Istočasno je predsednik Federalne rezerve, ki je ameriška emisijska ustanova, izjavil, da se bo ameriška restriktivna politika na monetarnem področju še nadaljevala. Prav po tej izjavi se je dolar okreoil še za en odstotek.
V	četrtek je bil dolar vreden 888,2 lire, 1,91 marke, 1.82 šv. franka in 249 jenov Skoraj vse centralne banke so prodajale veliko dolarjev na tržiščih, da bi ohranilo svoje valute na dostojni višini nasproti dolarju, vendar vse to ni zaleglo.
Britanski funt je zlezel ta teden od kvote 1911 na kvoto 1932 lir ter tako pridobil dober odstotek. V Veliki Britaniji nudijo, seveda po ZDA, najvišje obresti v trdni valuti, kar je povzročilo določen beg kaoitala tudi v to državo.
Japonski jen se je držal ta teden dolarja, do katerega je ohranil
NAKUPNA CENA TUJIH			VALUT	1
	Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
	28. 3.	27. 3.	27. 3.	28. 3.
Ameriški dolar	875,—	13,40	1,80	19,66
Kanadski dolar	735,—	11.15	1,52	16,71
Nemška marka	458,—	707.—	94.90	1108,85
Holandski florint	420,—	642,-	86,80	1007,06
Belgijski frank	26,5	41.20	5,75	67,03
Danska krona	148.—	224,50	30,70	353,38
Švedska krona	196,—	298,50	41,—	464,44
Norveška krona	170.—	259,—	35.70	398,50
Francoski frank	197,—	302,—	41,10	473,16
Italijanska lira	—	1.50	2,100	2.38	;
Angleški funt	1910,—	29,-	4,10	44,38
Irski funt	1720,—	• 		—	—
Švicarski frank	492,—	746.-	—	1160,40	'
Avstrijski šiling	64,20	—	13,35	155,38
Japonski jen	3,40	5,35	—	—
Avstralski dolar	880,—	—	2,05	21.20 ■
španska peseta	12,—	18,80	2,58	—
Portugalski eskudo	16,75	24,-	3,64	—
Jug. dinar - mali	37,50	55,—	8.50	—
veliki	37,50	55,—	8.50		
Grška drahma	21,75	31.—	—	—
Miran Ostan slavi svoj 70. rojstni dan
Danes slavi svoj sedemdeseti rojstni dan borec za uveljavitev naprednih idej in prizadevni graditelj nove družbe Miran Ostan. Rodil se je na današnji dan 1910 v Bovcu v obrtniški družini. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval srednjo šolo v Ljubljani in v Idriji, dokončal pa srednjo tehnično šolo v Neaplju. Leta 1930 so ga poklicali v vojsko in ga poslali k mornarici v La Spezio, kjer se je kvalificiral za radiotelegrafista. Po vojaščini se je zaposlil pri Siemensu v Milanu, kjer je ostal do srede leta 1939, ko so ga mobilizirali v mornarico kot razervnega podčastnika radiotelegrafista in sicer v vojno mornarico v Brindisiju, odkoder so ga 1940, poslali v Neapelj. Tu so ga decembra 1940 odslovili zaradi bolezni, vendar ga niso poslali domov, pač pa je po raznih peripetijah še srečno dočakal izkrcanje zaveznikov na Siciliji v poletju 1943.
nespremenjeno razmerje.
Zlato je doživelo ta teden pravcati polom in je padlo od 561 na 485 dolarjev za unčo. Kot vidimo, ie rumena kovina spet padla pod 500 dolarjev, kar se je v začetku tedna zdelo nemogoče. V pr,nedelje k je še veljala unča zlata 558 dolarjev, v torek so zaključili kupčije v Londonu pri ceni 537 dolarjev. v sredo pa je zlato padlo na 525 dolarjev. Pravi črni dan pa je bil četrtek, ko je zlato veljalo ob popoldanskem londonskem «fi-xingu» komaj 485 dolarjev.
V	Italiji stane gram zlata 13.500 do 13.800 lir. Kot zanimivost je treba povedati, da se zlatniki niso pocenili v taki meri kot čisto zlato.
V	evropskem denarnem sistemu se je ob sedanji valutni nevihti še najbolje obnesel francoski frank, kateremu sledi nemška marka. I-talijanska lira se je razvrednotila za pol odstotka nasproti vsem trdnim valutam, na dnu skupine pa sta še vedno belgijski frank in danska krona.
Grška drahma se je ovrednotila v enem mesecu za 20 odstotkov, kar je treba povezati s težnjo švicarskih in zaoadnonemških bank, da si ob teh dneh nakupijo določeno količino turistično zanimivih valut, (srs)
Sira visi in Petracco v Vidmu
Tržaški grafičarki Nelda Stra-visi in Graziella Petracco, ki ju tako redno srečujemo po tržaških galerijah na osebnih ali kolektivnih razstavah, sta se tokrat skupno predstavili v eni najbolj zahtevnih videmskih galerij, v «Segno grofico*. kjer sta dali na ogled svoje najnovejše stvaritve, vsaka po kakih dvajset listov, ki sta jih razobesili na stene obeh prostorov galerije, in približno prav toliko listov, ki so občinstvu na voljo v mapi.
A e'da Stravisi in Graziella Petracco spadala v vrsto najboljših tržaških grafičark in smo o njiju že večkrat pisali ob njunih razstavah v Trstu. In vendar ne moremo mimo njune sedanje razstave v Vidmu. In to čeprav nista v svojo dejavnost uvedli nič izredno novega, pač pa sta svojo resno zavzetost, ki ju odlikuje, še okrepili in dosegli še višjo raven.
Nelda Stravisi se pojavlja v tržaškem (in ne le tržaškem) likovnem svetu že kakih petindvajset let. že dolgo dobo. vendar še posebno v zadnjih letih je in še «brska» po «starinah>, pred leti po našem Krasu, ki ga še vedno visoko ceni. in išče motive «sta-rega*. lahko bi rekli tudi rarhaič-nega». In iz tega iskanja nastajajo njene prefinjene barvne jed-
■itiiiiMiiiiiifHiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiniittitiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Dr. S. Kristan: ŠPORTNA TURISTIKA
DRAGOCENE KOVINE		
28. 3.	Nakup	Pr<..aja
ZLATO		
Milan (g) ZLATO	14.600	15.100
London (unča) SREBRO	583	dol. 587
Milan (kg)	555.000	572.000
PLATINA		' - r<' -
Milan (g)	18.180	18.600
VZHODNOEVROPSKE VAIUTF V TRSTU 28. 3.
Sovjetski rubelj Poljski zlot Češka krona Madžarski forint Romunski lej Bolgarski lev Turška lira
195,-6,50 35,-28.-32,-415.— 10.30
iiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Iz umetnostnih galerij
kanice, ki jih takole naslavlja: «Fragment v sivem» ali «Fragment v rdečemu, tStari zid*, «Frag-ment s pavom*, «Fragment z golobomi» ali pa tudi preprosto «Sim-bologija». Na poslednjem grafičnem listu je strnila kopico starih značilnih znakov, simbolov kot so vetrnica, trikotnik, polžasto zvita črta itd. Čeprav so nam bile njene jedkanice s kraško motivko izpred nekaj let nekoliko bližje, je njena tehnika od tedaj tako napredovala, da je bil obisk njene razstave resničen užitek, posebno če upoštevamo dejstvo, da razstavljene liste samo odtiskuje.
Graziella Petracco je kot umetnica nekoliko mlajša, v galerijah smo jo zasledili pred dobrim desetletjem. Toda v tem za razvoj umetnika razmeroma kratkem času smo pri njej opažali neprestan in nagel napredek pri tehničnem izpeljavanju njenih motivov, ki jih neprestano pa čeprav v ciklusih spreminja, vendar ostajajoč vedno v neposredni bližini vode oziroma morja ali na samem morju. V mislih imamo njeno «protje» izpred šestih sedmih let, njeno *ladjedelstvo» izred treh štirih let, pa tudi sedanjo motiviko, ki jo umetnica zajema na ozkem pasu kopnine in morja, kot nam izpričujejo njem dela, ki jih je razstavila v Vidmu in sicer «Krpanje ribiških mrež*, «škripci» (za napenjanje jader). «Verige», «Čolni na privezu*, «čoln na kobilici» itd. Ob HjČhl šedartji ttttštavi "o Vidmu je treba še posebej podčrtati izredno dopolnitev- že prej dobffmMe:'--	J 'Tre
Mihaela Velikonja uspela v Avstraliji
Že v avgustu 1942, ko je bil La Spezii, je prišel v stik z osvobodilnim gibanjem preko rojakov Antona Rijavca s šentviške gore pri Tolminu in Jožeta Obidiča iz Kozane v Brdih, ki je bil kot železničar premeščen v La Spezio. Ko so ga prve dni maja 1943 premestili na Sicilijo kot radiotelegrafista v radijski center mornarice v kraju Fulgcre pri Trapa-niju, je tu dočakal zaveznike, ki so 18. julija osvobodili Trapani. S tem dnem se začenja njegova faza zbiranja in organiziranja Slovencev in istrskih Hrvatov za oborožen boj proti fašizmu v do-
Današnji slavljenec Miran Ostan
movini. V Palermu se je povezal z nekaterimi jugoslovanskimi in-temirancimi in bivšimi jetniki, med katerimi so bili tudi Franc Kavs, Ivan Sivec, Borivoj Leontič in drugi.
Zaradi delovanja za narodnoosvobodilno gibanje in zaradi odpora proti vstopu v jugoslovansko kraljevo vojsko so Ostana skupno z mnogimi drugimi Slovenci in Hrvati sredi novembra 1943 prepeljali v Tunizijo v taborišče Cas-sar Said, odkoder so Ostana v februarju 1944 premestili v Alžirijo in sicer v kraj Bone v tako imenovani «Pioneer Corps - Jugo-slav», kjer se je zbralo nad 900 Slovencev in Hrvatov in drugih Jugoslovanov, ki so 5. aprila izvedli nekakšen plebiscit, v katerem so se izrekli za Titovo Jugoslavijo oziroma za oborožen boj na strani NOV. Ostan je kot izkušen politični in vojaški organizator vodil ‘aborišča v Palermu, Cassar Saidu in Bonu, nato pa je bil dodeljen tretji prekomorski brigadi, s katero je prešel Jadransko morje in se boril za o-svoboditev Brača, Korčule in Pe-lješča, nakar so ga premestili v vojno mornarico in sicer v njeno obveščevalno službo. V NOV je ostal do decembra 1945. leta, ko je takoj po demobilizaciji začel opravljati razne civilne službe, začenjši s političnim delom v krajevnem ljudskem odboru v Bovcu, ki je bil do leta 1947 pod zavezniško zasedbo ali pod zavezniško vojaško upravo.
Šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani je pred dnevi izdal priročnik: športna luristika avtorja dr Silva Kristam.
Ze koj na začetku nekaj besed o izrazu «športm turistika*. Po avtorju vsebuje športna turistika prvine turizma in športa, zato mu je športna turistika — turistič-nošportna zvrst, katere osnovna vsebina je telesno oziroma športno udejstvovanje v naravi izven kraja stalnega bivanja. Nepogrešljiva prvina športne turistike so torej različne aktivnosti v naravi, ki so lahko bolj ali manj obogatene z intelektmlnimi, etičnimi, estetskimi in obrambnimi prvinami.
Če sprejmemo tako razlago na •športno turistiko», je razumljivo, da lahko štejemo k njej izletni-štvo in planinstvo, pa turno smučanje, alpinizem, izletniško kolesarjenje, izlete in potovanja s kajaki in jadrnicami, orientiranje v naravi, taborjenja in podobno.
Športna turistika lahko vsebuje prvine vzgoje, tekmovalnosti in športne rekreacije. Včasih prevladuje ena zdaj druga, največkrat pa se med seboj prepletajo. Pri mladini bolj prevladujejo vzgojne prvine, pri starejših pa športna rekreacija.
Privržencev športne turistike je med nami čedalje več. Turizem se širi in zajema čedalje večje število ljudi. Način življenja pa nas sili v to, da nismo pasivni turisti, ampak privrženci telesnega gibanja in primernega napora v naravnem okolju. Življenje nas sili nazaj k naravi, ki nam je vir prijetnih doživljajev in pomembna protiutež utesnjenosti urbaniziranega okolja in enoličnega poklicnega dela.
Čeprav zajema novi priročnik samo gradivo, ki je predpiscno za slušatelje Visoke šole za telesno kulturo in je torej pravzaprav učbenik, pa je pomen knjige Športna turistika mnogo širši.
Obravnava namreč izletmštvo, planinstvo, turno smučanje in taborjenje; posebno dragoceno pa je gradivo, ki lahko vsebinsko o-bogati naše bivanje v naravi, pod šotori, v planinski koči. Ne samo pedagog, vodja tabornikov ali mladih planincev — vsakdo, ki rad zahaja v naravo in pri tem jemlje otroke s seboj, bo našel v priročniku obilo namigov in drugačnega gradiva, s katerim bo popestril bivanje v naravi sebi in otrokom; bolj bo znal skrbeti za varnost, v igralne popoldneve bo vpletal nove in nove naloge, za kar smo (priznajmo) nemalokrat v zadregi.
Nova pridobitev na slovenski športni knjižni polici, Silva Kristana Športna turistika velja 160 dinarjev, izšla je pri šolskem centru za telesno vzgojo. Tam (to je v Ljubljani, na Visoki šoli za telesno kulturo na Kodeljevem) jo tudi moremo dobiti.
Stane Urek
V našem d/ievniku smo pred letom in še prej nekajkrat pisali o tržaški slikarki - mivki, vipavskega porekla Mihaeli Velikonja. Poslednjič smo pisali ob njeni razstavi v galeriji Rossoni tik pred njenim odhodom k možu v Avstralijo. Sedaj pa povzemamo iz glasila Slovenskega društva v Syd-neyu vAustralski Slovenec», da je Mihaela Velikonja zabeležila lepe rezultate tudi na peti celini, v daljnji Avstraliji, kjer je v Melbournu priredila razstavo svojih olj m steklu in požela s strani kritike in publike lepo pohvalo. Razstavila je, kot beremo v o-menjeni publikaciji, 23 slik in kmalu skoraj vse razprodala, saj je list izpod peresa P. Grudna med drugim zapisal:
rGleaam, gledam v njene prizore, ki jih s tako nežnostjo oživlja na steklu, kakor da so priklic catii iz tistih pravljičnih dni, ko sla se zemlja in človek ljubila.
Kot je znano je bilo tedaj politično življenje zelo razgibano, ko je šlo za nacionalno in teritorialno opredelitev naših krajev. Po dokončni rešitvi tega vprašanja jeseni 1947 je Miran Ostan prešel v službo pri PTT in bil v tem svojstvu zaposlen v Tolminu in Postojni, leta 1959 pa se je preselil z družino v Koper, kjer je delal v tehničen oddelku PTT kot referat za visoke frekvence vse do leta 1970. Tudi po upokojitvi je angažiran v raznih družbeno političnih organizacijah. Za njegovo zavzetost za časa NOB in za gradnjo nove socialistične domovine je bil nagrajen s številnimi odlikovanji.
A. K.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check-up, oddaja o medicini
13.30	DNEVNIK
14.00	Milan: tenis
17.00	Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50 Posebna oddaja iz parlamenta
19.20 Julija. TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«Irma la dolce»
(Sladka Irma), glasbena komedija
21.45	Fachoda - La missione Mar-chai,d»
22.40	Koncert Antonella Vendittija Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanol
12.30	Deček Dominik, TV film
13.00	DNEVNIK 2 Ob 13. uri
13.30	Potrošniška oddaja
14.00	Evropski dnevi
14.30	Šolska vzgoja - Tednik o problemih vzgoje
Oddaja za mladino
17.00	Mlin na reki Floss
17.30	Knjižna polica 18.15 Kino klub
18.55 Izžrebanje loterije
19.00	DNEVNIK 2 Sobotne športne vesti Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	Korenine nove generacije -8. nadaljevanje
21.35	«Lulu» - TV drama
ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	Že predvajani in novi programi na tretji mreži
19.00 DNEVNIK 3
19.30	Malo gledališče
19.35	Vsi na oder
20.05	«Le cinque giomate di Milano* peto in zadnje nadaljevanje (Petero milanskih dni)
21.05	Dvakrat sedem - Dve rubriki za sedem dni
21.35	DNEVNIK 3
22.05	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05 Jakec in čarobna lučka, o-troška serija
8.15 Z besedo in sliko: A. Ingolič: Udarna brigada
8.30 Glasba za cicibane: Naša četica koraka
8.45	Pustolovščina
9.45	London je moj, TV nadaljevanka
10.33 Pot do pravične in spodbudne delitve: Delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela 10.55 Napoved programov za naslednji teden 11.40 Smučarski poleti
14.00	Poročila
14.45 Izgubljene punce, film
16.00	Rokomet:
Kolinska Slovan - željezničar 17.20 Poročila
17.30	Košarka: Sibenka - Bosna
19.00	Naš kraj 19.15 Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Vzpon Madsa Andersena, TV nadaljevanka
20.55	Sobotni večer
23.00	Prikazni, film
Koper
17.00	Košarka Jugoslovansko prvenstvo
19.30	Otroški kotiček Pravljica iz serije Vesele pravljice
19.50 Stičišče 20.05 2 minuti 20.05 Risanke
20.30	TV DNEVNIK 20.45 «L'ultima conauista*
(Zadnja osvojitev), film v katerem nastopa John Wayne 22.25 Včeraj in danes, dokumentarna oddaja
22.25 Zadnji roman, TV film iz serije »Toma». v katerem nastopa Tony Musante
Zagreb
15.00	Otroška predstava
16.00	Rokomet:
Kolinska Slovan - Željezničar
17.30	Košarka: Šibenka - Bosna
19.00	Kratek film
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Mož brez zvezde, film
21.55	V soboto zvečer
TRST A
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro ju tro; 8.10 Jutranji almanah: Sobotni trim in zdravniški nasveti: 9.00 Iz arhiva - Riccardo Bacchelli: »Dnevi resnice*, drama v 3 deja-
njih; 9.30 Plesni orkester RTV Ljubljana; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Sodobni sound; 12.00 «Nas anu zutra - danes in jutri», oddaja o Reziji; 12.30 Pesem poje o...; 13.20 Glasba po željah; 14.10 O-troško okence: Iz zakladnice slo-
RADI0 TRST A
V današnji oddaji bosta na sporedu dva nova posnetka s koncertov, ki sta bila prirejena preteklo nedeljo v Trstu. Kot prvi bo na vrsti del posnetka z revije otroslkih in mladinskih zborov, ki jo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu; v drugem delu oddaje bodo predvajali posnetke z »Nedeljskega koncerta*, ki ga je priredilo tržaško gledališče Verdi v sodelovanju s stalnim gledališčem F. - Jk., dnevnikom «11 Piccolo* in deželnim sedežem ital. R-TV v tržaškem Avditoriju.
venske mladinske literature; 14.30 «Vse lepo, vaš Peter!*; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Portreti naših igralcev: Jurij Slama; 18.30 Pesmi brez besed; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi - Fi magazine; 9.15 Knjiga po radiu: Povest o dobrih ljudeh; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...: 10.15 Orkester Eddie Henderson; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dne-
va: 11.35 Pesmi; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP tedna; 14.33 V veseli družbi s slovenskimi ansambli; 15.00 Lahka glasba; 15.45 Orkester Borghesi; 15.00 Istrski a-kvareli; 16.10 Glasbena oddaja; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Glasbeni tveekend; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Med rojaki v zamejstvu;
13.40	Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Jugoton;
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 Reklame in zabavna glasba.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna reportaža;
12.40	Zapojte z nami; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes ob 13.00 - in Iz naših krajev; 13.30 Priporočamo vam...; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 20.00 Koncert iz naših krajev; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Portreti
, a'
CENTER MESTA
INDUSTRIJSKA CONA
iiiSit :d; .
V/ discount Delavskih Zadrug
v Industrijski coni Domjo, Ul. Morpurgo
UL. ROSANDRA
sedaj li nudimo tudi
& oblačila fi
ODBOJKA
V PRVENSTVU ŽENSKE C LIGE
DREVI V NABREŽINI ODLOČITEV
Današnji nastop Sokola bo odločal o končnem zmagovalcu tega prvenstva
■ J°krat se bo odbojkarski konec £dna podaljšal še na ponedeljek, rf štejemo še dve tekmi tega dne skupno odigranih kar šestnajst srečanj.
ŽENSKA C LIGA
To pot moramo dati prednost tret-piigaškemu srečanju med Sokolom n ekipo Fratte v Nabrežini. To bo ki bo odločala o končnem zmagovalcu skupine (dve ekipi bosta napredovali v 2. ligo). Vse je sazalo, da bo Sokol zanesljiv zma-P™ee, toda poraz v Trentu je Na-režinkam prekrižal račune. Seve-. ni še vse izgubljeno, saj imajo varovanke trenerja Ušaja enkratno Priložnost, da spet dohitijo najhuj-nasprotnice, ki imajo sedaj dve rvf. Pr^nosti. Slovenske igralke Po tradiciji v odločilnih, težkih tek-ah pokažejo največ. Upati je le, r, bo tudi tokrat tako. Sokolice so v Camposampietru poskrbele f® pravi športni podvig s tesno,-_”ca toliko bolj zasluženo in dra-soceno zmago.
_ ŽENSKA B LIGA
Odbojkarice Bora Intereurope bo-urevi gostile odlično ekipo Ce-"*e Sotto. Tržačanke imajo z napotnicami zaenkrat še neporavnan račun, ker so prvo tekmo iz-r,H, . s 3:1. Povratno- srečanje ne ne h£a v najboljšem času, ker Bor 00 nastopil v popolni 'postavi.
MOŠKA b liga
Vstopnih; Bora JIK Banke bodo 511 v Ferra
je srečanje z našimi fanti
4 Ferraro- Za domači Consorzio odlnzo1 ^ srečanje z našimi fanti cen„ ?°’ ZmaSaf* mora za vsako ji .»k-® edino tako lahko še goljen miTC1Je za napredovanje v A-2 visi.’ • r bo 8ez teden igra, v Tre-turai10 nLeP°sr€dni obračun z Ven-konA?m “° po VS8J verjetnosti do-hn.j_b0 odločil, katera ekipa bo pri-ža???:	igrala v višji Usi- Tr-
gu]^1 ^krat res nimajo kaj iz-
,^0'drug! strani pa so prepričani, SDmtn i	Pošteno oddolžili na-
CenLjlku za pekoč poraz na Monte oblini?' ,	so borovci vsako
Gi°rgjb)^udi izpolnili (Venturato, S.
N moška c liga
Prih?il°PcKrasa v F‘ume Venetu ne njemJa, ob,najboljšem času. Po zad-s0 sp	zaporednem	porazu,
Hrskp v?.?jkarji iz zgoniško-repenta-hiestn i lne znašli na predzadnjem Trsta lestvice, ker ima Volley tz ‘n tnv?° -'So set raziiko- če Grilanc kaj ta?nsi niso v najboljši formi, pies 7Kbga ne moremo trditi za A-SolaH?adnj‘' Presenetljivi uspeh nad kot v Trstu je bil nič manj bi) J??1, zaporedni. Apies je izgu-v	tekmo Prav s Krasoto'
Vse w?žlru i2- februarja tetbs*: -
fimSen?ri V
v 1- ŽENSKA DIVIZIJA
šesterico koiu ’Srajo vse tri naše nju hr> J' gosteh. Po našem mne-^ontovei i?vi Pred najlažjo nalogo biači gostuje v Lauzaccu. Dostavi isti tUS res ne bi smel pred: Kontovelkpne?retT;?g,jive ovire za
»tlele v v-?i Igralke Brega bodo i-že nriiii?.1 „u na drugi strani mre-Slogo ???PAy. ki je po porazu s Se, p?tval tri prepričljive zma-dotnap- g tega pa so Furlanke v
&*Š**2S& n*
V n-.,,, b oS° bo izredno zanimiv. Banih T sre<^anju so Tržačanke pri i nje 7 pr,lpra.vile veliko preseneče-ložnoct jgnšice torej enkratna pri-■ da se pošteno oddolžijo.
1.	MOŠKA DIVIZIJA
Tudi odbojkarjem 01ympie se ponuja lepa priložnost, da se otresejo začelja lestvice in oddolžijo Pallavolu iz Tržiča., To pa ne glede na to, da so Goričani prvo srečanje izgubili s 3:0.
<	2. MOŠKA DIVIZIJA
V	11. kolu bosta kar dva goriško-tržaška derbija. V Trstu’ se bo Ju-ventina spoprijela z Volleyem, v Gorici pa bo Dom igral s Solari-som. V prvem delu prvenstva je bil končni obračun v korist Tržačanov, saj se je moral Dom zadovoljiti z osvojenim nizom, Juventina pa ni imela niti. takega zadoščenja. V povratnem obračunu se s tako skromnim izkupičkom ne bi smela zadovoljiti.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Jutri dopoMan bo mestni derbi med Borom in Volleyem. Nesporne favoritinje so borovke. ki so nasprotnice enkrat'že premagale. Mladim slovenskim igralkam se ponuja enkratna priložnost, da končajo prvenstvo na odličnem drugem
mpcjii
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
Srečanje Sloga - Volley bi moralo biti za mlade slovenske odbojkarice le gola formalnost. Doslej so naše odbojkarice pokaže le veliko premoč v tej konkurenci.'
Veliko bolj izenačen bo obračun med Bregom in H Modul". Ni pa rečeno, da zastopnice- iz Doline ne bodo pospravile tretjega para točk.
Pred najtežjo nalogo bo tokrat Kontovel, kf "bo"igral s Solarisbm. Tržačanke so zaenkrat na odličnem drugem mestu lestvice.
3. MOŠKA DIVIZIJA
V	predzadnjem kolu bodo mladi igralci Bora imeli na drugi strani mreže odlični in še nepremagani Rozzol. Borovci so v zadnjih nastopih pokazali velik napredek, toda pomanjkanje izkušenj jitn v največji meri preprečuj, zmage v setih. Zadnji dcn sta se poškodovala še dva ključna igralca in motnosti za uspeh šo še toliko manjše.
milllHtliJillli
m. tiimimiiiiii, 1111,1,11, nHitniiMiiMi.it
.....Hillu
> >- j* >
Ascoli - Roma	1
Bologna - Pescara	1
Cagliari - Ju venim	X
Inter - Avellino	1
Lezlo - Catanzaro	X
Napoti - Milan	1
Perugia - Fiorentin?	1
Torino - Udinese	1
Atalanta - Brescia	1
LR Viccnza - Verona	1
Pistoiese - Cesena	1
Triestina - Vacese	1
Gmpoli - Campobasšo	X ,
' :	I";
X 2 X
X. 2
«UNDER 15»
V enajstem prvenstvenem nastopu bedo najmlajše odbojkarice Kon-tovela igrale doma z OMA. Po zadnjem podvigu z Borom ni rečeno, da Kontovelke tudi v ponedeljek ne pripravijo velikega presenečenja.
G. F.
KOŠARKA
POKAL PRVAKOV
Real Madrid najboljši
ZAHODNI BERLIN - V- super finalu evropskega košarkarskega pokala prvakov je Real Madrid ore-magal Makabi iz Tel Aviva t 89:85 (48:40).
Zmaga španskih košarkarjev je bila povsem zaslužena.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 29. MARCA 1980
ATLETIKA
TEKMOVANJE NIŽJEŠOLCEV 15.00 v Trstu, na Kolonji Organizira ŠZ Bor
NAMIZNI TENIS
DEŽELNE KVALIFIKACIJE MLADINK
15.00	v Samatorci Nastopa tudi Kras
MINIBASKET
SLOVENSKA 1NTERLIGA Trst, stadion «1. maj» 15.00: Dom - Sokol 16.00: Konto vel - Polet 17.00: Bor - Kraški zidar
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
16.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Bor B - Don Bosco B
« ft •
18.00	v Trstu, stadion «1. maj» Bor A - Jadran
stadiqjiV «1,. maj» v Tžstu je bi lo med deželnim ekipnim prvenstvom dečkov več kakovostnih dvobojev
llltl■llll■lllll1llllllllllllllllllllml■lllllllllllllllllllllltlllllllllllMllll(ll■lllll■illllllllllllllll1tllllll|lltllllllllllllllllllllllllllllllllll■lmllllll■lltllllllll■llllllllllllllllllll■lllllllllllllHlulmll1lllHlllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllll■lll•n■lll•llllllllll•■lllllllll■lllllltl■llllllHll■llllllllllllllH
V.-
•V1'-* i
DRUGO SREČANJE OTROŠKIH TELESNOKULTURNIH SKUPIN
CELOTNI REZULTATI TEKMOVANJA »POZDRAV POMLADI* V SOVODNJAH
!■'	'	■'	- f - -	*	.. I l it
Največ udeležencev je bilo iz višjih razredov osnovnih šol
Danes objavljamo v celoti rezul tate, ki so jih otroci osnovnih šol in nižje srednje šole dosegli na 2. srečanju telesnokulturnih	skupin
«Pozdrav pomladi*, ki je bilo prejšnjo soboto v Sovodnjah.
TROBOJ (teki, meti, skoki) PRVI IN DRUGI RAZRED OSNOVNE ŠOLE DEKLICE
1.	Berra B. (Gorica)	27,9
2.	Krašček M. (Sovodnje)	23,8
3.	Malaroda K. (Pevma)	20,1
4.	Tommasin H. (Gorica)	20.0
5.	Butkovič T. (Sovodnje)	18.2
6.	Tommasi K. (Sovodnje)	17.9
7.	Pelicon T. (Sovodnje)	17,4
8.	Pintar I. (Gorica)	15,3
9.	De Caldo B. (Števerjan)	14,8
10.	Caudek' N. (Sovodnje)	14,4
11.	Frandolič I. (Doberdob)	13.9
12.	Pahor M. (Doberdob)	13,5
13.	Šuc T. (Doberdob)	10,6
14.	Maraž N. (Števerjan)	9,8
15.	Frandolič N. (Doberdob)	8.3
16.	Pahor K. (Doberdob)	8,3
17.	Ceselli K. (Sovodnje)	8,2
18.	Gravner M. (Pevma)	6.2
19.	Legiša A. (Doberdob)	6,0
20.	Ferfol#a»>¥^.,(Doberdob)	4,4
21.	Ferletič E.. (Doberdob)	1.5
22.	Bazzani N.^(Ronke)	1,0
'Ji Devetak R. (Doberdob)	- 28.4
2. Sfiligoj G. (Gorica)	27,1
-3,-Sošol M. (Gorica)	25.5
4.	Tomšič L. (Sovodnje)	25,4
5.	Makuc Roby (Gorica)	22.1
6.	Ferfolja L. (Doberdob)	21.8
7.	Pisk L. (Sovodnje)	21.7
8.	Koršič M. (števerjan)	19,3
9.	Devetak A. (Doberdob)	18,9
10.	Hlede A. (Sovodnje)	18,1
11.	Milocco L. (Sovodnje)	17,7
12.	Koršič F. (števerjan)	15.8
13.	Jež D. (Doberdob)	15.3
14.	Pelicon E. (Sovodnje)	14.9
15.	Petejan D. (Sovodnje)	13.8
16.	Tomšič A. (Sovodnje)	13,9
17.	Lakovič A. (Doberdob)	10,0
18.	Tomšič I,- (Sovodnje)	9.3
19.	Klemše T. (Gorica)	8.8
20.	Feri A. (Pevma)	7,3
3., 4., 5., RAZRED OSN. ŠOLE DEKLICE
1.	Vižintin L. (Sovodnje)	34,7
2.	Perše A. (Števerjan)	33,5
3.	Florenin A. (Sovodnje)	33,4
4.	Turk T. (Nova Gorica)	32,9
5.	Petejan T. (Sovodnje)	31,7
6.	Lovizutti K. (Sovodnje)	30,4
7.	De Carlo G. (Števerjan)	27,8
8.	Žbogar I. (Nova Gorica)	27,4
9.	Vižintin T. (Sovodnje)	27,2
10.	Legiša L. (Gorica)	28,4
11.	Maraž R. (Števerjan)	25.7
12.	Gravner N. (Števerjan)	24,9
13.	Jogan N, (Nova Gorica)	24,7
14.	Mužič N. (števerjan)	24.5
15.	Humar S! (Gorica)	24,0
16.	Falcicchia T. (Števerjan)	24,0
4.	Pisk V. (Gorica)	24.5
5.	Bevčar N. (Gorica)	23,5
6.	Roner I. (Gorica)	20.3
7.	Degrassi K. (Gorica)	17,2
8.	Klanjšček F. (Gorica)	16,2
9.	Grahek S. (Gorica)	14,0
10.	Makuc D. (Gorica) FANTJE	9,2
1.	Fajt M. (Sovodnje)	30,0
2.	Čubrilo M. (Gorica)	23,7
3.	Petejan V. (Sovcdnje)	15,7
4.	Tomšič A. (Ronke)	13,7
5.	Pahor I. (Ronke)	7,5

°bvestila
SD Polet
ha°Nti?’ • ?a 1)0 °dhod avtobusa ob 6eyefko sedlo jutri, 30. t.m., bia n» n -zpred Pr°svetnega do-še neha- lnah’ Na razP«lago je *®hkn aj..Pros*orov, za katere se lalanu Pr,Javite pri Marčelu Ma-
* # #
^SK Devin
veKi?i ^utri’ 30> oiarca ob priliki Nevekb0n,Skcga tekmovanja na 'W kc"! sedlu avtobusni izlet, ^brežin Jivtobuni’ bo sledeč: Nabn.; a * Kamoolomi ob 5.30, 3.45 p'?? ' center 5.35. Praprot Seslja* 1nik 5>5°- Mavhinie 5.'55,
^nMi r a Url' vP*s°vanje pri ui Gruden, tel. 209-506.
priSD Mladina Iz Križa
tobusn".	30- »narca, av-
Odhoi" na Nevejsko sedlo. Pijave b “ri lzpred spomenika. jav® Pri Stojanu, tel. 220-423.
fečae/n,Skl k0,a,kar$k,
Prho i^kl* ^o^a^arskl tečaj, ki v C " ,ŠD Pole‘- se bo začel (a |ol. k’ 3- aprila. Udeležijo se •eta ja|?e °‘roc. obeh spolov od 5.
tosBf„0rJ?,ac|Je In vpisovanja pri ^ Nivei Unussl, tel. 568721.
• • •
BOR
^o^a, da bo
R£DNl občni zbor
di°nun?i'rl^k’ 31, Ltn., na sta-
la ob 2n	ob 19,30 v prvem

— “»vin nnin
dnevnim redom: Otvoritev
»olltev predsedstva In ^plllne komisije Poročila
ozdravi In diskusija Razrešnica Volitve Razno
Odbor
KOŠARKA
V 1. DIVIZIJI
Pohvala za Kontovelce
Zasluženo so premagali peterko Servolane
Kontovel — Servolana 88:79 (41:36)
KONTOVEL: Volpi 2. Daneu. Rau-ber 22. Benčina 16, Ukmar 2. Danieli 8, Terčon 17, Štoka 3, Koja-nec, Picini 18.
Kontovel je jsrotl Servolani na domačem igrišču že tretjič 'slavil v tem prvenstvu in sedaj deli vrh lestvice z renomlrano ekipo tržaškega Hurlinghama. Tokrat so Kun-tovelci pokazali zelo hitro in učinkovito igro, s hitrimi protinapadi so zadevali nasprotnikov koš. Servolana se jim je parkrat približala, a Kontovelci se niso pustili nadigrati ter so prednost obdržali do konca. Tokrat moramo v Koptove-lovih vrstah pohvaliti Rauber-ja. čeprav vsa ekipa zasluži pohvalo za svojo požrtvovalnost in borbenost.	Luksa
DEČKI
Sokol — Don Bosco 68:90
(41:43)
SOKOL- Zidarič. Della Schiava, Grilanc, N. Pertot 2, Ušaj 38, Ban-delli 20. Devetak 4. Klanjšček. M. Pahor, Nev. Pertot 4.
Kot po predvidevanju je nabre-žinski Sokol zapustil poražen domače igrišče, tokrat pa res' ni bilo take razlike med moštvi, kot kaže končni rezultat. Morda so naši fantje odigrali eno najboljših letošnjih tekem in v drugem polčasu tudi trenutno prevzeli vodstvo z rezultatom 47:45. Nato pa so Tržačani odločno^'povedli in zabili zaporedno 12 košev, tedaj se je končala vsaka možnost zS zmago domačinov.
V Sokolovih vrstah sta Izstopala z dobro igro Ušaj in Bandelli.
Andrej P,
PROMOCIJSKA LIGA Dom - Edera 54:59 (19:34)
DOM: Košuto, Dornik 2, Sancin,
Ziaiji. 2, Terčič, Blažič 16, čubej, Prinčič 14, Klanjšček 8, Kont 12.
PON: Dornik v 15. min; d.p., Prinčič v 20. min. d.p.
SON: Dom 26, Edera 14
Že na začetku srečanja je bilo Videti nerazpoloženost Domovih strelcev, ki jim met ni šel od rok. To so nasprotniki dobro izkoristili. Prvi polčas se Je zaključil s poraznim rezultatom naših fantov, saj so v prvih dvajsetih minutah srečanja dosegli le borih devetnajst točk. Vse te točke pa sta jih dosegla oba centra in dcer Prinčič in Blažič.
V	drugem polčasu so le zaigrali nekoliko bolje, zlasti po zaslugi razigranega Konta, ki je dosegel nekaj zaporednih košev. Toda kljub vsemu se rezultat ni spremenil in so igralci Edere zasluženo premagali Hvaličeve varovance.
Domovci so igrali v okrnjeni po stavi, zlasti je bilo opaziti pomanjkanje Semoličevih košev. M. č.
NARAŠČAJNIKI Staranzano - Dom 90:38 (32:25)
DOM (Gorica): Bric, Pisk 13, Cej 2, čaudek, Kocjančič, Komel 10. Feri 3, Florenin 10, Bralni
PALL. STARANZANO: Geromet, Masat, Fosehian, Avvisati, Govetto, Miniussi, Colussi, Novati, Zuppel in Frandoli.
SODNIKA: Visintin in Bradaman-te iz Tržiča.
V	prvem polčasu so bili «belo rdeči* enakovredni domačinom. 1-graii so učinkovito, kar jim je o mogočito, da so zaostajali za močnim nasprotnikom le za pičlih sedem točk.
V	drugem polčasu pa so popolnoma popustili in tako močno zaostali.
V	Domovih vrstah so v prvem
polčasu flobro igrali Florenin, Pisk, Komel in Batistič.	M. K.
17.	Obidič A. (Nova Gorica)
18.	Kctar J. (Nova Gorica)
19.	Miljaševič S. (N. Gorica)
20.	Goljevšček D. (N. Gorica)
21.	Vogrič N. (Števerjan)
22.	Primožič V.. (Sovodnje)
23.	Gornjak M. (Nova Gorica)
24.	Feri S. (Gorica)
25.	Lovizutti B. (Sovodnje)
26.	Pahor M! (Gorica)
27.	Kovic E. (Sovodnje)
28.	Cotič I; (Sovodnje)
29.	Furlan L. (Pevma)
.30.	So|ol K.	(pevma)	m-o
31.	Klanjšček	M. (Števerjan)	16,3
32.	Pintar G. (Pevma)
33.	Prohan J. (Nova Gorica)
34.	Bassin E. (Gorica)
35.	Klančič K. (Doberdob)
36.	Černič M. (Gorica)
37.	Markovič D. (Pevma)
38.	Gergolet K. (Doberdob)
39.	čikuta I.	(Gorica)
40.	Leban K.	(Nova Gorica)
41.	Lutman K. (Gorica)
42.	Lakovič I. (Gorica)
43.	Pahor T. (Ronke)
44.	Nanut 1. (Gorica)
45.	Kranjac I. (Gorica)
46.	Maraž M. (Gorica)
47.	Čadež S. (Doberdob)
48.	Orlandi D. (Gorica)
49.	CibP L. (Gorica)
50.	Sačh B. (Doberdob)
51.	Ferletič S. (Doberdob)
52.	Frandolič S. (Doberdob)
53.	Racher S.
54.	Orlandi B. (Gorica)
55.	Ferletič N. (Doberdob)
FANTJE
1.	Košuta D. (Gorica)
2.	Kovic D. (Sovodnje)
3.	Tomšič E. (Sovodnje)
4.	Gulin M. (Sovodnje)
: 5. Radetic J. (Doberdob) i 6. Porta F. (Gorica)
7. Hmeljak P'. (Sovodnje)
. 8. Bučinel M. (§teverjan)
9. Škorjanc S. (Gorica)
'10. Fajt* D; ‘(Sovodnje)
11.	Frandolič R. (Doberdob)
12.	Ferfolja P. (Doberdob)
13.	Blasutto I. (Gorica)
14.	Lakovič D. (Doberdob)
15.	Battello V. (Gorica)
16.	Tomšič R. (Sovodnje)
17.	Argentin D. (Doberdob)
18.	Pahor D. (Doberdob)
19.	Primoži ’ F. (Sovodnje)
20.	Scoth V. (Doberdob)
21.	Cej P. (Gorica)
22.	Bosh V. (Ronke)
23.	Pahor D. (Gorica)
24.	Ferletič H. (Doberdob)
25.	Colja L. (Doberdob)
26.	Rupel M. (Gorica)
27.	Ponton L. (Gorica)
28.	Vogrič M. (Pevma)
29.	Ferletič M. (Doberdob)
30.	Bratina V. (Gorica)
31.	Suban A. (Doberdob)
32.	De Lorenzo A. (Doberdob) 24,5
33.	Sfiligoj Gregor (Gorica) 24,0
34.	Pahor A. (Doberdob)
35.	Argentin M. (Doberdob)
36.	štekar D. (števerjan)
37.	Feri A. (Pevma)
38.	čaudek R. (Sovodnje)
39.	Cuel F. (števerjan)
40.	Pizzo T. (Doberdob)
41.	Cibič K. (Gorica)
42.	Komac S. (Števerjan)
43.	Tommasin I. (Gorica)
44.	Jarc M. (Doberdob)
45.	Ferfolja M. (Doberdob)
46.	Vižintin D. (Doberdob)
47.	Lakovič D. (Doberdob)
48.	Klanjšček P. (števerjan)
49.	Krošelj I. (Doberdob)
50.	Jarc M. (Doberdob)
51.	Di Puma V. (Doberdob)
52.	Naccini D. (Doberdob)
53.	Degrassi M. (Gorica)
54.	Valentinčič M. (Pevma)
PRVI RAZRED SREDNJE ŠOLE
DEKLETA
1.	Primožič M. (Gorica)
2.	Terčič M. (Gorica)
3.	češčut D. (Gorica)
23,8
23.7
22.7 Ž2.3
21.5 21,0 21,0
20.7
20.5
20.5
20.3
20,1
17.4
16.6
16,0
15.8
15.6
15.5
14.7
14.7
14.5
14.0
12.9
12.7
12,2
11.0 11,0
10.6 10.0 10,0
9.0
6.7
6.7 6,5
6.0
5.0
5.0
2.0
42.7
41.8 4.1,7
36.8
38.6 3(k5 3!}i4
36.1
35.7
34.9
33.8
33.1
32.7
32.4
31.9 31,9
31.8 3L7
30.8
30.3
30.3
30.3
29.3
29.2
26.3 26,1 26,0
25.5
25.3
25.3
24.8
23.7
23.0
23.0
22.7
22.7
22,2
21.0
20.7 20,6 20,5
20.4
19.7
19.5
19.5 19,1
19.0
17.6
15.7
14.0
11.5
11.5
27,3
27,0
26,5
30.0
23.4
19.4 15,9 15.3
13.0 7,5
30.0 16,2
14.5
7.9
6.1
5.9
3.5 3,0
DRUGI IN TRETJI R * ZRED SREDNJE ŠOLE DEKLETA
Devetak N. (Sovodnje) Koc:ančič K. (Gorica)
Turk K. (Nova Gorica)
Jarc L. (Gorica)
Gulin L. (Sovodnje)
Petean L. (Sovodnie)
Humar E. (Gorica)
FANTJE
1.	Čaudek J. (Sovcdnje)
2.	Cotič M. (Sovodnje)
3.	Fajt A. (Sovodnje)
4.	Petejan E. (Sovodnje)
5.	Butkovič D. (Sovodnje)
-6...Čandek B. (Sovodnje) ,:A 7„ Vižintin K. (Sovodnje) .. 8..,Oklobdž;ia ,,B,. (Ronke)
TEK ČEZ DRN IN STRN OSNOVNA ŠOLA DEKLETA (200 metrov)
1.	Legiša L. (Gorica)	- 41”7
2.	Obidič A. (N. Gorica) i ' 41”8
3.	Turk T. (N. Gorica)	41”8
OSNOVNA ŠOLA FANTJE (300 metrov)
1.	Kovic D. (Sovodnie)
2.	Radetič J. (Doberdob)
3.	Košuta D. (Gorica)
SREDNJA ŠOLA DEKLETA (400 metrov)
1.	Konic N. (N. Gorica)	1’28”0
2.	Devetak L. (Sovcdnje)	l’3l”0
3.	Pisk V. (Gorica)
SREDNJA ŠOLA FANTJE (6C0 metrov)
1.	čaudek J. (Sovodnje)
2.	Fajt A. (Sovodnje)
3.	Fajt M. (Sovodnje)
NAVIZNI TENIS
V KATEGORIJI DEČKOV

Dve moštvi Krasa uvrščeni v polfinale
Ta uspeh so svojemu društvu priborili Doljuk, Krulj, Auber in Grilanc
r24"0.
1’51"0
1’53"0
1’31”9
2’08”0
2'2ro
2’22"2
Ekipnih namiznoteniških kvalifikacij na stadionu «1. maj* v Trstu se je udeležilo osem ekip dečkov iz naše dežele, med katerimi je bila kar polovica slovenskih (3 Kras in 1 Bor). Moštva so porazdelili v dve skupini po štiri, prvi dve iz vsake skupine pa sta napredovali v polfinale,
V	prvi skupini je ekipa Kras A v postavi Colja - Štoka premočno zmagah, saj je odpravila z giadkim 3:0 Ente Porto B, Lego Nazionale in Kras C (Doljak - Kralj).
V	drugi škupihi je po predvidevanjih slaviia prva ekipa Ente Porto, ža drugo mesto iri uvrstitev v naslednjo fazo pa sta se v slovenskem derbiju potegovala Bor (Lozej - D. Italiano) ih Kras B (Auber -Grilanč). Srečanje je bilo izredno izenačeno in borbeno. Bor je boljše začel in povedel z 2:1, zadnji srečanji posameznikov pa sta si zagotovila dečka Krasa, ki sta tako osvojite drugo mesto, Bor pa je bil tretji.
V	polfinalnih dvobojjh se bosta pcmerila Kraš A - kras B in Ente Porto A - Lega Nazionale. Zmagovalca teh dveh srečanj se bosta nato potegovala za edino prosto mesto, ki daje pravico lo nastopa na državnem .prvenstvu, v Livornu.
h -bs-
žavnem, prvenstvu.1
v-. / -: ■ -4—1—i-
Drfnes popoidn
ne ob' 15. url bodo v Samatorci odigrali povratni del ekipnih namiznoteniških kvalifikacij za mladinke iz- naše dežele. Kras bo nastopil z dvema ekipama, ki sta že v Gorici osvojili prvi mesti in tudi danes bodo verjetno slovenske igratee ponovile isti uspeh, s čimer bi si pridobile pravico do nastopa na državnem prvenstvu v Livornu.
B. S
nil naslov svetovnega prvaka v vvelter kategoriji proti izzivalcu, Južnoafričanu Haroldu Volbrectu.
CIUDAD MEXICO - Mehikanec Pipino Cuevadas bo 6. aprila bra-
ATLANTIC CITY — Drevi se bosta v Atlantic Cityju spoprijela za svetovni boksarski naslov srednje-težke kategorije prvak, Američan Saad Mohamed in Britanec John Conteh.
TELOVADBA
DANES IN JUTRI
Zanimivo tekmovanje v Novi Gorici
Danes zjutraj ob 10. uri se prične v Novi Gorici cTumir republik v vajah na orodju*. Prvi bodo nastopali fantje, nato pa ob 16. uri dekleta. Tekmovanje bo potekalo v prostorih telovadnice osnovne šole «M»lojka štrukelj* v Novi Gorici. Finalp tekmovanja bo na sporedu jutri in sicer ob 10. uri v šolski telovadnici v Dombergu.
Na tem turnirju v orodni telovadbi bodo nastopile ženske in moške otroške reprezentance Slovenije, Bosne in, Hercegovine, Hrvatske in Vojvodtee' ter liejboljjii mladinci iz Slovenije. .
Na teni mladinskem tekmovanju bo nastopal tudi Novogoričan Samo Furlan, ki je na lanskoletnerr državnem prvenstvu osvojil 4. mesto, in rta balkaniedi srebrno medaljo v preskeku. Naj pri tem pripomnimo, da je Sahio Furlan tudi trener orodne telovadbe pri ŠZ Dom iz Gorice.
Članom sekcije pri ŠZ Dom (Gorica) za orodno telovadbo in moderno ritmično gimnastiko, ter njihovim staršem in ostalim ljubiteljem športa svetujemo, naj si to res kvalitetno prireditev ogledajo.
niiiiiiiiiriiimiiiiiiiiiiiiftiiiuiiiiiMiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiMiiHiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiMKiiiiHiiHia
KOŠARKA
V BOJU ZA PRESTOP V C-2 LIGO
Predzadnji nastop Jadrana
V Palmanovi bo morala naša peterka proti Roburju igrati le na zmago
POULEC-2
Robur — Jadran
Jutri ob 11. uri bodo jadranovci odigrali še svojo letošnjo predzadnjo prvenstveno tekmo z Roburjem iz Palmanove. Naša ekipa juriša na gotovo zmago, kar bi še bolj približalo pričakovano C-2 ligo. Stanje je trenutno namreč tako: če Jadran v ostalih dveh srečanjih pospravi štiri točke, je gotovo v C ligi, če zmaga samo enkrat bo gotovo potrebno tretje odločilno srečanje s Sagradom al; Spilimbergom. Skratka v Palmanovi je treba zmagati. Robur je dokaj nevarna ekipa, ki razpolag.- z odličnimi metalci od daleč. To pa je bilo vselej premalo, saj je bil doslej dvakrat premagan in je zato iz borbe za napredovanje že zdavnaj izločen. Vseeno pa se bodo morali jadranovci zelo potruditi, da bosta zlata vredni točki dopotovali z njimi v Trst.
I. S.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Kontovel - Bor
PREDVIDEVANJE: zelo težko je napovedovati take tekme, kot je jutrišnji derbi med Kontovelom in Borom. Obe ekipi sta v prvenstvu i-grali zelo spremenljivo ter sta trenutno na sredini razpredelnice. Petdeset odstotkov možnosti za vsakega tekmeca.
1. DIVIZIJA
Bor B — Don Bosco B
NASPROTNIK: ekipo Don Bosca sestavljajo v glavnem kadeti tega društva, ki so se uvrstili v pokrajinski finalni del ter Jih je v polfinalu prejšnji teden premagala e-kipa SGT. Torej mlada in hitra e-kipa, ki igra agresivno presing o-brambo ter ima v Marizzi, Porcel-liju in Franceschinu glavne pobudnike svoje igre.
PREDVIDEVANJE: z dobro igro
lahko borovci odnesejo drugo zmago v prvenstvu.
Bor A — Jadran
PREDVIDEVANJE: jadranovci so, kljub temu, da so (kot borovci) dvakrat odšli poraženi z igrišča, nedvomno pokazali nekaj več. Torej startajo v tej tekmi z rahlo prednostjo.
Kontovel — Polet
PREDVIDEVANTE: obe ekipi sta še nepremagani. Torej se bo na Kon-tovelu bil hud boj, kjer ni izrazitega favorita.
Huriingham — Bor C
NASPROTNIK: mladinska ekipa Hurlinghama, ojačena s prvoliga šema Tonutom in Pierijem je nesporni favorit za prvo mesto. Doslej je odpravila brez težav vse na sprotni ke.
PREDVIDEVANJE:	»nemogoča*
tekma za Perkovo ekipo.
NARAŠČAJNIKI
Bor — Kontovel
PREDVIDEVANJE: v tej zaostali tekmi startajo favoriti Kontovelci, ki bi z zmago dosegli Inter Milje na končnem četrtem mestu, medtem ko bi borovci tako in tako ostali na predzadnjem oz. šestem mestu.
DEČKI
Sokol — Saba
NASPROTNIK: Saba je v teku prvenstva pokazala lep napredek. Ekipa je zelo homogena, nekoliko pa izstopa le Zgur.
PREDVIDEVANJE: sokoli lahko z zmago dosežejo nasprotnike na lestvici: z zanesljivo igro jim bo to tudi bržkone uspelo.
Don Bosco — Bor
NASPROTNIK: Don Bosco se je že dokončno uvrstil na drugo mesto lestvice. Pistrin, Cresevich, Giordano in Cottiga so sicer vedno neugoden nasprotnik.
PREDVIDEVANJE: borovci bodo
igrali lahko bolj sproščeno, to pa jim utegne tudi koristiti, čeprav je Don Bosco favorit.
Alabarda — Polet
NASPROTNIK: Alabarda je že zdavnaj pokrajinski prvak; ekipa,je zelo močna: nekateri igralci, kot so Ceppd, Emanuelli in Sterle so pravi up tržaške košarke.
PREDVIDEVANJE: upati je, da bodo poletovci ohraniU poraz v dostojnih mejah.
Marko
KOŠARKA NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI
Mladi domovci sprejemajo danes popoldne v goste peterko ITC-ELROM iz Tržiča, ki sodi med boljše ekipe letošnjega naraščajniškega prvenstva na Goriškem, Torej naloga cbelo-rdeči* danes ne bo lahka, toda prepričani smo, da se bodo naši fantje z vsemi močmi zoperstavili današnjemu nasprotniku. Tekma Dom - ITC-ELCROM bo danes popoldne ob 15.30 v občinski telovadnici v Štandrežu.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Članska ekipa Doma gostuje jutri zjutraj v Tržiču, kjer se bo spoprijela s tamkajšnjo peterko POM. Domovci se niso v zadnjih nastopih najbolje odrezaU, upati je le, da bodo prav v Tržiču prekinili serijo kritičnih nastopov. Tekma POM -Dom bo na Sporedu jutri zjutraj ob 9. uri v Trž-ču (šrortna palača).
SMUČARSKI SKOKI
HARRACHuV — Na novi letalnici v Harrachovu na Češkoslovaškem je včeraj najboljši rezultat dosegel Avstrijec Armin Kogler, vendar je bil njegov skok dva metra krajši od svetovnega rekorda (176 m),
NARAŠČAJNIKI
15.30 v Štandrežu Dom - ITC Tržič
• * •
15.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Kontovel
DEČKI
15.30	v Nabrežini
Sokol - Saba
• * •
17.30	v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Bor
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00	v Trstu, Monte Cengio Bor Intereuropa - Cenate Sotto
MOŠKA B LIGA 21.15 v Ferrari
Consorzio 4 Torri - Bor JOC Banka ŽENSKA C LIGA
20.30	v Nabrežini Sokol - Fratte
MOŠKA C LIGA 21.15 v Fiume Venetu Apies Fiume Veneto - Kras 1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Lauzaccu Virtus - Kontovel
• • «
18.30	v Vidmu
PAV Videm - Breg
1.	MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici
Oiympia - Pallavolo Tržič
2.	MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, Zandonai Volley Trst - Juventina
• « •
18.00 v Ločniku Dom - Solaris
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, Zandonai Volley Trst - Sloga
• « •
18.00	v Trstu. Zandonai II Modulo - Breg
NOGOMET
KADETI
15.30	v Miljah Fortitudo - Breg
CICIBANI
16.30	v Dolini Breg A - Rosandra
* « •
16.30	na Proseku Primorje - Breg B
JUTRI
NEDELJA, 30. MARCA 198«
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku
Primorje - Baxter	1 .
« « •
15.00 v Dolini	- .
Breg - Zarja
• • •
15.00 v Križu Vesna - Zaule
•	• «	j
15.00 v Trebčah Primorec - Rosandra
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Nabrežini
Sistiana - Gaja	- • ■ t
*	* *
9.45 v Trstu, Ul. Flavia . , * San Luigi For You - Kras
15.00 v Doberdobu Mladost - Capriva
15.00	v Štandrežu Juventina - Mariano
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Trebčah Primorec - Campanelle
« • • " ~
8.30	na Kampanelah Don Bosco • Breg
* • *
9.00	v Križu Olimpia - Vesna
* • •
14.30	v Trstu, Sv. Sergij Glarizzole - Zarja
NAJMLAJŠI
10.30	v Repnu Kras - Fortitudo
ZAČETNIKI
10.00	na Proseku Primorje - S. Vito
• • •
9.00	v Žavljah
Zaule - Breg
KOŠARKA
POULE C-2
11.00	v Palmanovi
Robur Palmanova - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO
9.00	v Tržiču POM - Dom
« « •
11.00	na Kontovelu
Kontovel - Bor
1. DIVIZIJA
9*30 na Kontovelu	'f
Kontovel - Polet f	*«•	},	i
lft.00 v Trstu, športna palača Huriingham - Bor C DEČKI
10.00	v Tlrstu,'Ul. Petracco
Alabarda - Polet	;
SMUČANJE
KANIN 80
9.00	na Nevejskem sedlu Prireja SPD Gorica
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu. Monte Cengio CUS Trst - Sloga
2.	ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, stadion «1 maj*
Bor - Volley Trst
3.	ŽENSK* DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Morpurgo Solaris - Kontovel
POJUTRIŠNJEM i
PONEDELJEK, 31. MARCA 1980
ODBOJKA
3. MOŠKA DIVIZIJA
21.00	licej Petrarea Rozzol - Bor
«UNDER 15*
18.15 na Proseku Kontovel - OMA
NADZORN' ODBOR ZSŠDI
sklicuje 2. aprila 1980 ob 20. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini
skupščino športnih društov
Uredniitvo uprava oglasni oddelek.
TRST Ul Montecchl 6 PP S59	Tel (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana ceioina 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun zo Italijo 'Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
29. marca 1980
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cADIT* • DZS • 61000 L|ubl|on«i Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viS. 43 mml 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sozoko 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele f^urlcinno - Jtilits. « krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI.
i . i	Član italijanske Tj
Izda ja k. .JZTT zveze časopisnih#
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^Trst založnikov fieg v
ZRUŠIL SE JE PLAVAJOČI HOTEL ZA OSEBJE PETROLEJSKIH PLOŠČADI	Z"
Katastrofa na naftnem polju v Severnem morju: najmanj 38 mrtvih in še na desetine pogrešanih
Med nevihto se je prelomil eden izmed 5 podpornih stebrov velite ploščadi «Alexander Kjellaiid*
sezona
zacenia se pomladanskega smučanja
STA\ A.NGER — OSLO — ABERDEEN — Na področju norveških podmorskih vrta lise nafte v Severnem morju se je preteklo noč dogodila na.hujša katastrofa v desetletnem obdobju, odkar so začeli na tem področju vrtati petrolej, a tudi v dvaintridesetletni zgodovini poskusov, da bi pridobivali nafto izpod morskega dna povsod po svetu. Predsinočnjim (ob 18.30 po italijanskem času) se je prevrnila v morje stanovanjska ploščad, na kateri je po zadnjih vesteh bilo 228 ljudi in se je pogreznila v razburkano morje. Dosedanja tragična bilanca nesreče beleži najmanj 38 mrtvih, rešili naj bi 91 ponesrečencev, medtem ko jg še mnogo pogrešanih, za katere je prav le še malo upanja, da bi jih mogli najti še žive.
Vzroka nesreče seveda ni še mogoče ugotoviti z gotovostjo, ker se bo morala o tem izreči posebna preiskovalna komisija. Neposreden povod prevrnitvi je pa dal prelom enega izmed 5 podpornih stebrov, na katerih je ploščad slonela 40 metrov nad morsko gladino. Platforma «Alexander Kjelland» je bila velika kot nogometno igrišče in je bila zasidrana na petrolejskem področju «Ekofisk» ob 7 vrtalnih ploščadih, ki jih je upravljala norveška petrolejska družba «Phillips Petroleum». Iz prvotne vrtalne ploščadi so jo preuredili v «plavajoči hotel* za osebje, ki je vključeval 106 sob, jedilnice, dvorano za kino in razne prostore, ki so jih uporabljali delavci in tehniki ob prostem času.
Zemljevid dela Severnega morja z označbo kraja, kjer je bila zasidrana ploščad
Po izjavah rešencev se je tragedija izvršila v zelo kratkem času, morebiti v petih minutah. Ob 18.30 so med spremljanjem filmskega programa zaslišali prvi pok, zmanjkala je luč in so se tla zazibala, kg se je platforma močno nagnila! V veliki paniki, ko so se vsi zagnali k izhodom, da bi dosegli zgornjo ploščad, je platforma /grmela v morje. Po vsej verjetnosti edčn izmed petih podpornih stebrov ni zdrsal sile sedemmetrškili valov, ki so butali vanj ob vetru ki je pihal s hitrostjo skoraj IGO lometrov na uro med nevihto./ki ie za Severno morje kar pogosten pojav. Najsrečnejši so se spustili v reševalne čolne, kdor je mogel je poskočil v ledenomrzlo morje, nekaj desetin pa jih je ostalo uje tih v potapljajočo se platformo, ki jo je podvijano morje ie preklalo v več delov. Na poziv s komaj 30 metrov oddaLene vrtalne ploščadi je kmalu prihitelo ponesrečencem na pomoč na desetine norveških, angleških in drugih ladij, reševanje je pa potekalo tudi s pomočjo helikopterjev in izvidniških letal. Nočno reševanje so morali zaradi skrajno neugodnih vremenskih razmer za določen čas prekiniti, zjutraj se jg pa na srečo vreme umi-rilo. kar je olajšalo delo reševalnih skupin, katerim so se pridružili tudi potapljači, ki so iskali ponesrečence po posameznih prosto rih 20 metrov pod morsko gladino ležeče platforme.
Vest o katastrofi je kmalu odjek nPa po vsem svetu, najbolj moreč vt s je seveda vzbudila na Norveškem in v Veliki Britaniji, saj je na «Alexandru Kjellandu* bivalo 170 Norvežanov in 35 Angležev, poleg 3 Fincev, Španca in Portugalca. Nor veška vlada se je sestala opolnoči v Oslu na nujno sejo in sklenila ime-nrvati preiskovalno komisijo. M ni-strski predsednik Odvar Nordli je iz, avil, da predstavlja nesreča «naj-hujšo tragedijo norveške bližnje zgodovine* in je odšel v Stavanger na jugozahodni obali Norveške vodit reševalno akcijo. Potrdili so tudi, da so na petrolejskem polju «Edda», ki je bilo prizorišče nesreče, preki nili črpalne dejavnosti. Angleški mi njster za energijo David Howell je dgjal včeraj v spodnji zbornici, da predstavlja nesreča «turobno svarilo o strahotnih pogojili in nevarnostih, v katerih dela osebje vrtalnih ploščadi v Severnem morju.* Britanska vlada je zato sklenila skrbno
pregledati vsa varnostna pravila, ki zadevajo to delo.
Poleg skrajnih naporov pri reševanju morebitnih še preživelih (čeprav izvedenci zatrjujejo, da v ledenem morju ni mogoče preživeti več kot tri četrt ure), ostaja glavno vprašanje varnostnih jamstev ljudi, ki opravljajo tako težko delo. Francosko podjetje, ki je zgradilo platformo «Aleksander Kjel-land* (enakih je na svetu še fO), zatrjuje, da bi morala po načrtih vzdržati sili najmočnejših neviht in valov, ki bi bili visoki tudi 25 ah 30 metrov. Take ploščadi, ki slonijo na petih plavajočih 22-metr-skih podstavkih, bi se ne smele zrušiti niti če bi se prelomil eden od 5 stebrov. In vendar se je tragedija zgodila in tudi morebitna ugotovitev odgovornosti ne bo mogla obuditi žrtev k življenju (lv)
Sfvernojadranske luke na poti sodelovanja
REKA — Predstavniki deželne vlade pokrajine Veneto so pred dnevi obiskali Koper, Ljubljano, Zagreb in Reko, poglavitni namen obiska pa so bili pogovori o možnostih tesnejšega sodelovanja med severno-jadranskimi lukami. Pristanišča v Benetkah, Trstu, Kopru in Reki do-sedaj niso posvečala večje pozornosti skupnemu nastopu na tržiščih srednje Evrope, vsaka luka je pač na svoj način želela pritegniti Črnivec tovorov. Ker pa so možnosti za pretovor v vsaki cd omenjenih luk omejene, je to v precejšnji meri o-nemogočalo nastop na nekaterih zanimivih tržiščih.
V zadnjem času je prišlo do zanimivega predloga o preusmeritvi dela tovorov za področje Bavarske, i-nicijativa pa je prišla pravzaprav z nemške strani. Bavarska je sedaj v tem pogledu vezana v veliki meri predvsem na pristanišča pa Severnem morju, vse večji transportni stroški po silijo tudi na drugačna razmišljanja. Večja vezava v tem pogledu na severnojadranske luke bi omogočila precejšnje prihranke pri transportu, seveda pa gre v tem primeru za tolikšne količine blaga, da omenjene luke naredijo več samo s skupn m nastopom.
Predstavniki deželne vlade pokrajine Veneto so se ; ato v Kopru in na Reki domenili, da bodo že v prihodnjih dneh določili datum, do katerega bodo pripravili sestanek se-vernojadrariskih pristanišč, kar naj bi bil začetek tesnejšega sodelo'. a-nja. Tudi ta primer na svoj način potrjuje že staro misel o nujnosti sodelovanja, kar še pcsehei velja za omenjena pristanišča, (rm)
VIDEM — Sedem alpincev brigade «Julia» je bilo ranjenih v bližini Barda, kjer se je nanje sprožil snežni plaz. Prepeljali so jih v v:dem-sko bolnišnico; nihče ni utrpel hujših poškodb.
Piancavallo
informacije 0434/655126
Nevejsko sedlo
(SELLA NEVEA)
informacije
0433/54026
i
naprave obratujejo vsak dan do nedelje,'
20. aprila
25. aprila iz Piancavalla v Tambre d’Alpago (sedežnica deluje od 8. do 9. ure)
naprave obratujejo vsak dan do nedelje,
18. maja
11. aprila: turno smučanje s Kanina
$
edftur
isa nevea
4. RAZSTAVA NAVT KE PRIKOLIC IN OPREME ZA kampiranje
URNIK: 15,30-20 Csob.in ned.10-20)
Vstopnina: 1.500 lif znižana: I.OOOljf
Informacije SIP uporabnikom
Arhivska slika kaže na desni platformo «Alexander Kjelland*, ki je služila delavcem kot plavajoči hotel, na levi pa vrtalno ploščad «Edda» za črpanje nafte v Severnem morju	(Telefoto AP)
nmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiimiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiitiiiiitifiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiii>
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V UUBLJANI
Predstavniki Elana in BENECO iz Čedada poudarili pomen medsebojnega sodelovanja
BENECO nastal v okviru prizadevanj za čim večjim zaposlovanjem domačega prebivalstva in emigrantov, ki si želijo ponovno v rojstne kraje
LJUBLJANA — Na včerajšnji tiskovni konferenc! na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki sta jo priredila tovarna ELAN in družba BENECO iz Benečije, je beseda tekla o tehnično - poslovnem sodelovanju med podjetjema. Kot je poudaril predstavnik Elana propagandist Vane Brajnik, je do tega sodelovanja prišlo šele pred nedavnim, pred letcm dni, vendar je bilo pravilno zastavljeno in se vse uspešneje razvija, saj beneško podjetje izdeluje za znano begunjsko tovarno smučarske palice in vrsto drugih zimskošportnih artiklov. Poleg tega BENECO sodeluje tudi z mirensko tovarno obutve Ciciban. Več o ciljih, nastanku in programih beneškega podjetja pa je na tiskovni konferenci povedal njegov tehnični ravnatelj ing. Fabio Bo-nini.
Družba BENECO, ki ima sedaj svoj sedež v Čedadu, je nastala v okviru prizadevanj za gospodarski preporod Beneške Slovenije, kot cilj pa si je zastavila, da bi po eni strani omogočila zaposlitev čim večjega števila domačega prebivalstva, po drugi pa, da bi omogočila vrnitev tistim emigrantom, ki si žele nazaj v rojstne kraje. Tako se je BENECO, ki je nastala pred tre-
mi leti, maja letos spremenila v delniško drttžbiTS kapitalom tftgStb milijonov lir. V glavnem je usmerjena v proizvodnjo, trgovino, izvoz-uvoz iri inženiring špiortnih artiklov (glavne linije proizvodov so smučarski čevlji in palice, športna obutev za tenis in rekreacijo, komplementarne pa posmučarski čevlji, smučarski tekaški čevlji, čevlji za smučarski alpinizem, obutev za surf, športna obutev za atletiko, za kar razpolagajo z vso potrebno tehnologijo, izdelki pa so deloma že v pro-izvodniib
Poleg tega je še tretja vrsta izr delkov, kot na primer teniški loparji, raznovrstne torbe, oprema za ribolov, jambori za čolne in jadrnice, smučarska obleka, smučarska o-čala, smučarske in tekaške vezi; ki so še v fazi tehnološke obdelave ter tržnega preverjanja.
Poleg upravnega sedeža, ki je v Čedadu, ima BENECO še podružnico v Trstu, ki se ukvarja predvsem z uvozom in izvozom tekstilnega blaga. Prvi proizvodni obrat je sedaj v vasi Platac, kjer je zaposlenih deset ljudi, njegova proizvodna zmogljivost pa znaša 280 tisoč parov smučarskih palic letno.
Izredno pomembno pa je dejstvo, da je družba orisotna tudi na ob-
's. Tli,
OBRAVNAVANA BENEŠKEM PRIZIVNEM SODIŠČU
«Parisova sodba» kamen spotike
Tržaški trgovec je pred leti odštel za domnevno Giorgio-nejevo olje 77 milijonov lir, ki jih sedaj hoče nazaj
BENETKE — Sodba beneškega prizivnega sodišča je še težja od «Par'isove sodbe», o kateri je govor. Gre namreč za tožbo, ki jo je sprožil tržaški trgovec Vrancesco Marinscek zoper plemenito beneško družino Albuzio, ki mu je pred šestimi leti prodala Giorgionejevo olje «Parisova sodba», za katero je Marinscek odštel debelih 77 milijonov lir, potem ko je družina Albuzio zahtevala četrt milijarde. Po daljših pogajanjih so se domenili o prodajni ceni. Istočasno so mu pokazali tudi celo dokumentacijo, ki je pričala o tem, da je sliko res naslikal znani Giorgione.
Kasneje je Marinscek dal še nekaj krat preveriti originalnost olja, ti izvedenci pa so bili mnenja, da gre za kopijo, ki izhaja iz kgnca 17. ali začetka 18. stoletja, medtem
ko je Giorgione umrl leta 1510. Od tod tudi tožba.
S svoje strani trdi družina Albuzio, da je izr.očila Marinscku to, kar mu je obljubila in aa je delo originalno Marinscek je zahteval, da bi veljavnost pogodbe preklicali, kar pa je prvostopenjsko sodišče v Trevisu (družina Albuzio stanuje v bližini tega mesta) zavrnilo. Zato se je Marinscek, ki ga zastopa goriški odvetnik Bernot, zatekel k prizivnemu sodišču v Benetke, kjer zagovarja tezo. da je slika brez sleherne vrednosti ter zahteva, naj jo pregledajo z roent-genskimi žarki in naj na njej izvedejo tudi kemijske izvide. Zagovornik družine plemenitih Albuzio s svoje strani trdi, da slednja ni nikgli zahtevala od Marinscka 250 'milijonov, temveč da je slednji po-
nudil 77 milijonov, kar so Albuzio-vi sprejeli.' Odvetnik' Bernot pa ima baje pismeno j&javo Gina Cefru-tija, ki je posredoval pri kupčiji ,in ki trdi, da .so mu Albužiovi poverili nalogo, da proda sliko za 250 milijonov Ur.
Ostaja vprašanje, zakaj Marinscek ni preveril verodostojnosti spričeval o originalnosti in originalnost slike same preden jo je kupil. Trgovec trdi, da so mu sliko pokazali le za kratek čas .n sicer v podzemeljskih prostorih padov-ske banke in ob medli luči.
: Kakorkoli že, obstaja fotografski posnetek originalnega Giorgioneje-vega olja, ki so ga posneli irred vojno in slika je bistveno različna od one,, ki jo je kupil Marinscek. Origiiml je, baje', v nekem londonskem muzeju, (if)
močju Trevisa, kjer je koncentrirana več kot polovica cčldtne svetovne proizvodnje plastičnih smučarskih čevljev in kjer ima v firmi GA.BE.M., ki proizvaja smučarske čevlje in zaposluje 60 ljudi, večinski' delež. Ko bo dokončana hala, pa bodo del proizvodnega procesa prenesli v Čemur v Beneški Sloveniji.
Pred kratkim pa se je BENECO predstavila na tržišču s svojim registriranim znakom KRONOS, in s tem imenom bo skušala prodreti, kot je poudaril ravnatelj Bonini, v srednje v;sok predel tržišča, kar je glefle na raven kakovosti t)jenih proizvodov realno dosegljivo. Glede tržne usmerjenosti pa je predvideno, . da bi na začetku italijansko tržišče absorbiralo okrog 40 odstotkov proizvodnje, v Jugoslavijo naj bi izvozih 20 odstotkov, preostalo pa v druge evropske države in v ZDA ter Kanado. V naslednjem obdobju, ko naj bi se dokončno uveljavili, kar naj b’ bilo približno od leta 1983 naprej, na naj bi se ta struktura bistveno spremenila: italijansko tržišče naj bi sprejelo okrog 30 odstotkov proizvodnje, jugoslovanski delež naj bi se tudi znižal na 15 odstotkov, preostalih 55 odstotkov pa bi namenili v druge države. 'M/Mi. r •
mg:
DANILO BIZJAK
tl!
; Mednarodno posojilo riža avtoceste v SFRJ
,WASHIfJGTON - Odbgr izvršnih direktorjev mednarodne banke za obnovo in razvoj je na včerajšnji seji odobril 125 milijonov dolarjev posojila za izgradnjo posameznih odsekov avtoceste bratstva in enotnosti v Sloveniji, na Hrvaškem, v Spbiji in Vojvodini, v skupni dolžini 164 kilometrov. To je že enajsto poselilo, ki ga je mednarodna banka odobrila Jugoslaviji za izgradnjo in obnovo jugoslovanskega cestnega o-mrežja. Glede na to, da so priprave za sprejetje tega programa pravočasno končali, je pričakovati, da bo' posojilo mogoče kmalu koristiti.
V Washingtonu potekajo tudi pogovori, da bi pri financiranju avtoceste bratstva in enotnosti sodelovale tudi tamkajšnje poslovne banke in sicer s posojilom v višini 108 milijonov dolarjev, (dd)
i ANKARA — Zaradi nenehnega dežja, ki že več dni pada nad vzhod, nim predelom Turčije, se je v pokrajini Ayseru utrgal zemeljski u-sad, ki je pokopal več kot 60 oseb. Poplave in usadi pestijo tudi srednje predele turške dežele.
PLAČILO TELEFONSKIH RAČUNOV
Družba SIP — Societa Italiana per 1’Esercizio Telefonico p.a. — obvešča svoje abonente, da telefonske račune lahko poravnajo:.
—	pri vsakem okencu družbe SIP;
—	v bankah;
—	s svojim bančnim računom tako, da abonent da potrebna navodila družbi SIP in pristojni banki;
—	s krožnim čekom ali s poštno nakaznico naslovljeno na: SIP 2. cona;
—	z Izplačilom na poštni tekoči račun družbe SIP. Potreben je obrazec, kjer je natiskan telefonski račun;
—	s poštnim žiro računom. Tudi v tem primeru je potreben telefonski račun.

SOCIETA’ ITALIANA
PER L’ ESERCIZI0 TELEFONICO

•v *
-Jmr
ftoJdiam te v Aoboto,
ioda po 1ty.30.
Dovolj je en sam telefonski klic, da slišiš dragi glas, da vprašaš kaj je novega. Od 14,30 ob sobotah do 8,00 zjutraj ob ponedeljkih so medkrajevni telefonski klici po vsej Italiji za telefonske tarife za medkrajevne zveze
polovico cenejši. Zapomni si to.
Ker če telefoniraš ob teh urah, ne le da prihraniš na denarju, pač pa pomagaš tudi nam, da v ostalih urah nimamo preobremenjenih linij.
OD PONEDELJKA DO PETKA
8 Redna tarifa
9.30 Tarifa ob konicah
13,00
Redna
tarifa
OB SOBOTAH
OB NEDELJAH IN OB praznikih
1n\
lir
5*;

Redna
tarifa
19,30 Znižana večerna tarifa
Da zveš kaj več o tarifah medkrajevnih klicev, poglej na prve strani telefonskega imenika.
Znižana tarifa ponoči in
, ,v	ob praznikih
Znižana tarifa ponoči in
2i 30	ob praznikih
Znižana tarifa -ponoči in ob
8 praznikih 8	8
M c7^0L6l
19 MEDNARODNI SEJEM ALPE ADRIA
M
Človek in prosti čas
Turizem, gostinstvo, prehrana, alkoholni in tobačni izdelki, ohridski biseri, domača obrtu usnjena galanterija Sodelujejo: Furlanija - Julijska krajina.
San Marino, Parma, Pes aro...
: i •
24.-30. marca 1980 Gospodarsko razstavišče Ljubljana - Odprto vsak dan od 9. do 19. ure