Poštnina plačana v gotovini
Štev. 277.	V	Ljubljani,	sreda	7.	decembra	1938.	Leto	111
Sporazum med Francijo in med Nemčijo
Važna posvetovanja med francoskim in nemškim zunanjim ministrom v Parizu po podpisu izjave o nenapadanju včeraj
Vari*, 7. decembra, o. Nemški zunanji minister ♦on Ribentrop je s spremstvom dopotoval v Pariz včeraj ob 11.10 dopoldne in izstopil na Invalidski postaji. Tam so ga pozdravili francoski zunaDji minister Bonnet, nemški poslanik v Farizu, francoski poslanik iz Berlina in razne druge osebnosti. S postaje se je Ribbentrop odpeljal v hotel, nato pa je bil sprejet pri predsedniku republike Lebrunu. Sprejem je trajal pol ure. Opoldne je bil Ribbentrop na kosilu pri predsedniku francoske vlade. Ob 16.30 so v zunanejin ministrstvu podpisali fran-cosko-nentško izjavo o nenapadanju. 7,a Nemčijo je podpisal to izjavo Ribbentrop, za Francijo pa zunanji minister Bonnet. Po podpisu izjave sta se Bonnet in Ribbentrop umaknila v pisarno zunanjega ministra in imela dolg razgovor, ki je trajal do 19.30. Nato sta v Urni dvorani zunanjega ministrstva sprejela časnikarje, katerim je zunanji minister prebral naslednje uradno poročilo:
»Obisk nemškega zunanjega ministra v Parizu
6.	decembra je dal priliko za podroben razgovor o stališču Nemčije in Francije. Med razgovorom sta ministra obravnavala najvažnejša evropska vprašanja, zlasti pa tista, ki se tičejo naravnost političnih in gospodarskih odnošajev med Francijo in Nemčijo. Z obeh strani je bilo ugotovljeno, da razvoj dobrih odnošajev med nhema državama, ki temelji na uradnem priznanju medsebojnih meja, ne bo le v korist obema državama, marveč bo po-
menil bistven doprinos za ohranitev miru v Evropi. V tem duhu sta oba zunanja ministra podpisala skupno izjavo. V njej pod pridržkom ohranitve posebnih odnošajev, ki jih imata vladi Francije in Nemčije s tretjimi državami, izražata svojo voljo za mirno sodelovanje v medsebojnem spoštovanju. Ta izjava pomeni važen korak na potu do splošnega pomirjenja.
Izjava se glasi:
Joahim von Ribbentrop, nemški zunanji minister, in francoski zunanji minister Georges Boji-net sta se ob sestanku v Parizu 6. decembra 1938 v imenu svojih vlad zedinila v sledečem:
1. Nemška in francoska vlada sta popolnoma prepričani, da so miroljubni odnošaji, dobro sosedstvo med Nemčijo in Francijo bistveni elementi za ureditev evropskega položaja in ohranitev splošnega miru. Z ozirom na to si bosta obe vladi prizadevali, da bosta vzdrževali takšne odnošaje.
2. Obe vladi ugotavljata, da med Francijo in Nemčijo ni nikakih nerešenih teritorialnih vprašanj ter priznavata meje med občina^ državama za končno veljavne. Obe vladi sta odločni v tem, da bosta v stalnem stiku glede vseh vprašanj, ki sc nanašajo na njuni državi ter da se bosta pozneje medsebojno posvetovali, če hi pozneje razvoj teli vprašanj utegnil doTesti do mednarodnih težkoč. Kar se tiče njunih odnošajev s tretjimi državami,
si pridržujeta rezerve. Ta sporazum stopi v veljavo takoj.«
Za francoskim zunanjim ministrom je spregovoril Ribbentrop najprej nemško, potem pa francosko in poudaril pomen izjave, ki sta jo podpisali Francija in Anglija. Ta izjava je za vedno naredila konec stoletnemu sporu glede meju. Izjava odpira pot za medsebojno spoštovanje in priznava življenjske koristi obeh držav. Oba podpisnika, ki uživata pravice dveh velikih narodov, izjavljata, da sta pripravljena postaviti temelj za dobro bodoče sosedstvo in sicer po hudih spopadih v pre teklosti. Nemčija in Francija izražata upanje, da bo ta izjava začela novo dobo v odnošajih obeh narodov.
Podpis sporazuma je naletel v Franciji in Nemčiji na veliko odobravanje, ki se izraža v pisanju obojega tiska. Francosko in nemško časopisje izraža prepričanje, da ta dogodek ni samo navadno papirnato dejanje, marveč mejnik v evropskem političnem razvoju.
Pariz, 7. decembra. Nemški zunanji minister Ribbentrop in žena eta snoči odšla v palačo zunanjega ministrstva, kjer je njima v čast zunanji minister priredil banket. Na večerji so bili še mi nistra Marehendeau, Sarraut in Reynaud ter člani Ribbentropovega spremstva, prav tako pa tudi mnogo višjih uradnikov francoskega zunanjega ministrstva.
■' Mačkovci, ki prodajajo slovensko zemljo Madžarom in drugim, trosijo po Sloveniji letake pohrvatenega Slovenca dr. Mačka. Ta edini »planinski Hrvat« na svetu pravi, da bo »skupno s prijatelji v Sloveniji strl v prah politiko laži in nasilstev«. Svetuje vsakomur, naj beži iz družbe dr. Korošca, dokler je še čas. »Prijatelji iz Slovenije«, ki danes podpirajo dr. Mačka, so tisti ljudje, ki so njega in slovenske voditelje poslali v pregnanstvo in v ječo. Ti ljudje so hoteli zbrisati s površja zemlje slovenstvo in hrvatstvo. Ti ljudje so štiri leta vladali nad Slovenijo in nad vso državo z nasiljem in nezakonitostjo. Dr. Maček je na vse to pozabil. Slovensko ljudstvo pa vse krivice današnjih Mačkovih zaveznikov pomni, zato bo II. decembra obsodilo nje in dr. Mačka samega, ker jih je vzel pod svoje okrilje.
Predsednik vlade dr. Stofadinovič bo iutri slovesno odprl železniško zvezo Štajerske z Dolenjsko
Proga Sevnfca - St. lani |e veljala 51 milijonov din
Bivši avstrijski kancler dr. Schuschnigg bo izpuščen
Budimpešta, 7. decembra, m. Madžarsko časopisje poroča, da se je pred nekaj tedni predsednik italijanske vlade Mussolini osebno zavzel pri Hitlerju za bivšega avstrijskega kanclerja dr. Scliu-echnigga. Mussolini je pri tej priliki Hitlerja naprosil, naj bi dr. Schuschnigg ne prišel pred sodišče. Hitler je po zatrjevanju madžarskega časopisja Mussoliniju odgovoril, da o kakšnem sodnem postopku proti dr. Schuschniggu ni govora in da bo dr. Schuschnigg izpuščen pogojno na svobodo.
Angleška iz;ava o protšffrancoskih demonstracij h
London, 7. dec. A.\. Reuter: V zvezi z italijanskimi zahtevami za Tunis, Korsiko in Djibuti, je snoči angleški radio v italijanskem, francoskem in nemškem jeziku objavil to kratko izjavo:
»Posledica demonstracij v italijanskem parlamentu je bila soglasnost angleškega tiska in angleškega javnega mnenja, ki podpira francoski protest.«
Poleg številnih drugih javnih del je sedanja vlada povzročila tudi graditev železniške proge Št. Janž-Sevnica. Začeli so jo delati leta 1936 spomladi in jo končali letošnjo jesen. Dolga je 18.400 metrov in pomeni velik gospodarski napredek za našo Dolenjsko in za zvezo Štajerske z Dolenjsko. Na progi so tri nove postaje. Velika nova postaja » je Tržišče, druga v Jelovcu, tretja pa v Boštanju. Zaradi neugodnega sveta je bilo treba zgraditi pet predorov, id imajo skupho dolžino 1000 m.
Proga teče ves čas po dolini reke Mirne, večinoma v usekih in po nasipu. Radi tega so morali izkopati okoli 450.000 kub. metrov zemlje in kamenja. Vse to gradivo so porabili drugod za gTadi-tev nasipa te proge. Veliko je tudi število s kamenjem obloženih nasipov. Tako so v ta namen porabili 20.000 kub. metrov kamenja. Za zgraditev Kamenitih zidov, varnostnih in železobetonskih opornikov pa je šlo 28.000 kub. metrov kamenja in betona. Za položitev tunelov so porabili 30.000 hrastovih impregniranih plohov, za progo pa 1,250.000 kg železniških tračnic.
Največje tehnično delo na vsej progi pa je velik most čez Savo pri Sevnici, Ta most ima tri odprtine, od katerih meri vsak 51.8 m. Na štiri betonske stebre opornike so postavili tri mogočne železne loke, radi katerih znaša celotna teža nosilcev 450.000 kg.
Na vsej progi so zgradili 80 železobetonskih mostov in propustov.
Vsa proga je stala 51 milijonov dinarjev, od česar so samo za odkup zemljišča plačali 3 milijone din, polaganje tračnic in nabavo tračnic ter pritrdilni material pa 12.15 milijonov din.
Koliko so govoričili prejšnji »zastopniki« narodnih teženj, kaj vse so nakvasili! Kaj pa so po- J kazali? Ničesar, razen besedi Sedanja vlada pa
dela: še nikdar prej niso v Slovenijo prihajale take vsote, še nikdar prej pri nas ni bilo opravljenih toliko javnih del kot v času inodre vlade, v kateri je eden najkonstruktivnejših mož, ki so kdaj na torišču Balkanskega polotoka vodili ljudstva. Ob dr. Stojadinoviču pa stoji naš narodni voditelj, dr. Anton Korošec, neutrudljivi delavec in borec, ki je povedel Slovenijo iz starih avstrijskih verig v lepo, sončno svobodo. Dr. Korošec je slednjemu Slovencu najbližje ime, ime, ki že postaja simbol, kjer se zgodi kaj dobrega pri nas, (kaj takega, kar pride od zunaj), je prav gotovo že imel svojo prste naš zvesti voditelj in varuh dr. Anton Korošec!
Tudi nova železniška proga Sevnica—Tržišče, ki bo olvorjena jutri, je v mnogočem zasluga našega voditelja. Po otvoritvi proge bo jutri takoj vozil posebni vlak za občinstvo. Polovična vožnja tja in nazaj bo marsikomu omogočila, da se bo udeležil tudi veličastnega tabora JRZ, ki bo jutri v Ljubljani. Kakor se čuje, bosta novo progo odprla dva zvesta delovna iovariša, dr. Milan Stoja-dinovič, modri krmar, in voditelj našega naroda, dr. Anton Korošec. Sedanja vlada dela, dela temeljito, dela z dejstvi, ne z besedami. Vsak dan nas preseneti kakšna novica, ki nas razveseli. Le bedak in zakrknjenec bo dal svoj glas nergalom, vsi pametni in uvidevni Slovenci pa bodo glasovali za vlado, ki z dejanji kaže, da dela res za narod, in ki z gotovimi dejstvi dokazuje, da .ljeue besede niso prazna slama, ampak trdno začrtan in dosledno izvajan delovni program. Taki možje zaslužijo naše zaupanje! In kdor jim svoje hvale ne bo mogel izreči osebno, jo bo izrekel na ta način, da bo svoj glas za 11. decembra oddal listi, ki jo je bil postavil dr. Milan Stojadinovič, listi, ki pii njej sodeluje naš voditelj dr. Anton Korošec. Ta lista bo v Sloveniji zmagala, zmagala veličastno!
Kaj opozicija napovodu e za nedeljo
Ta na naročila zaslepljen m plačancem
Belgrad, 7. decembra m. Sinočna »Samoupra- | va« objavlja daljše poročilo, v katerem navaja laži, ki jih je začela opozicija širiti te dni, oziroma, ki jih morajo njeni pristaši širiti tudi v nedeljo dopoldne, na dan volitev. Tako med drugim opozicija svojim zaslepljenim agitatorjem in raznim drugim plačancem, ki se rekrutirajo tudi iz komunističnih vrst, naroča, naj 10. in 11. decembra razširjajo tele laži:
1. Povsod naj razširjajo vesti že dopoldne na dan volitev, da je dr. Maček dobil ogromno večino.
2. Raznesejo naj po vsej državi, da so Črnogorci ubili nekega aktivnega ministra.
Novi predsednik ČSR dr. Hacha govori diplomatskemu zboru v Pragi
Praga, 7. dec. Novi predsednik češkoslovaške republike dr. Hacha je včeraj sprejel člane praškega diplomatskega zbora. Predsednika je pozdravil apostolski nuncij nisgr. Ritter, ki je v svojem govoru dejal: Prebrodili smo najtežjo dobo v povojni zgodovini, češkoslovaška je bila središče teh dogodkov. Vaši državniki so se znašli pred stvarnostjo in izbrali pot, ki jim jo je narekoval razum. To je bila edina dobra pot, toda vodila je preko največjih žrtev. Vsi državljani so storili svojo dolžnost. Pot žrtve je pot obnove in vstajenja. Sedanji dogodki so to potrdili. Toda žrtve Češkoslovaške so že začele prinašati svoje sadove. Uvaževanje in spoštovanje do nove republike ni zmanjšano, odnošaji z inozemstvom, posebno pa Se s sosednjimi državami so mnogo boljši. Trije na-
rodi, ki tvorijo novo Češkoslovaško, so ponovno našli drug drugega. Vaše ljudstvo, ki je dalo toliko dokazov o svoji pokornosti in zvestobi, ljudstvo, ki ga tvorijo zdravi in solidni delavci, samo čaka na vaša povelja. Hoče iti z vami v novo življenje z božjo pomočjo.
V	svojem odgovoru diplomatskemu zboru je dr. Hacha dejal:
Nadejam se z vami, da žrtev, ki jo je dala Češkoslovaška, ni bila zaman, In da bo naša nova država našla svojo pravo pot kljub težkočam ter šla nasproti boljšemu življenju. Vaše besede so me zelo razveselile. Državljani češkoslovaške republike bodo storili svojo dolžnost v svesti si, da bodo pripomogli do okrepitve miru v državi in miru v svetu sploh. Trdno sem prepričan, da bomo
3. Da je bil dr. Spaho v Sarajevu napaden ter da so mu v oči natresli popra.
4. Da so Cvetkoviča vrgli v Nišavo.
5. Da je bil dr. Korošec napaden ter da so ] ga Slovenci baje pretepli ter mu razbili glavo.
6. Da je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s svojimi ministri prodal Češkoslovaško in da je to edini vzrok za njen propad.
7. Da so nameravali dr. Stojadinoviča v Bel-1 gradu pretepsti, a je pobegnil z letalom v inozemstvo, in podobno.
To sijajne laži na vsak način niso nič takšnega, česar ne bi mogli pričakovati od pisane družbe, ki so je od vseh strani zbrala v sedanjo opozicijo.
Triletno vojaško službo bo uvedla madžarska vlada, razen tega pa pripravlja še zakon o obvezni predvojaški vzgoji, ki bo trajala od 12. do 18. leta.
Novi češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beran je imel s finančnim ministrom dr. Kalfuaom posvet o gospodarskem položaju in gospodarski preosnovi države.
Angleške oblasti v Palestini so dale 30 judovskim rabinom iz Nemčije dovoljenje, da se naselijo v Palestini.
v bodočnosti razvili prijateljsko sodelovanje z vsemi državami, ki imajo svoje diplomatske zastopnike v Pragi.«
Berlin, 7. dec. o. Obisk češkoslovaškega zunanjega ministra Chvalkovskega v Berlinu je določen za 10. do 12. december. Politični krogi ne izključujejo možnosti, da bo skupno s Chvalkov-skiin prispel v Berlin tudi predsednik vl»«-i» Reran sam
Vesti 7. decembra
V angleški poslanski zbornici bo danes govora o vprašanju kolonij in o vrnitvi bivših kolonij Nemčiji.
V Bratislavo se je včeraj vrnil eden najvidnejših slovaških voditeljev dr. Tuka, ki ga je Be-neševa vlada obsodila na 10 let ječe. Dr. Tuki so v Bratislavi priredili navdušen sprejem.
Poljski uradni krogi izjavljajo, da smatrajo francosko nemško izjavo kot koristno dejanje, ki bo veliko pripomoglo k mednarodnemu pomir-jenju. Ta izjava dokazuje, da je sistem dvostranskih pogodb, katerega se drži Poljska že dolgo, edino koristen in res uspešen.
Nemški gospodarski minister dr. Funk je včeraj sprejel bivšega francoskega ministra za kolonije Elbela in se z njim razgovarjal o bodočih francosko-nčmških gospodarskih odnošajih.
Italijanski korporacijski minister Iinntini je včeraj odpotoval v Berlin ,kjer bo imel več posvetovanj z delovnim in z gospodarskim ministrom
Na Dunaju so obsodili na smrt in včeraj obglavili Marto Marek, ki je zastrupila 11 ljudi, med njimi lastnega moža in otroka, da bi dobila zavarovalnino.
Proslave ob 20 letnici Jugoslavije so bile po vseh večjih ameriških mestih, koder prebivajo Jugoslovani v večjih skupinah. Glavna proslava pa bo v nedeljo v Chicagu. Udeležil se je bo tudi naš poslanik Fotič.
Hitler in Mussolini sta s pobijanjem boljševizma rešila evropsko kulturo, je izjavil nemški zunanji minister Ribbentrop dopisniku »Pariš Soira* na poti v Pariz.
30 rudarjev je našlo smrt, 20 pa je bilo ranjenih v avstralskem premogovniku Princes. Delavci so se peljali z vzpenjačo v rudnik, pa se je pretrgala žica in je njihov vlak zdrvel v dolino ter se razbil.
Bolgarija in Francija sta včeraj v Sofiji podpisali nov sporazum o plačilnem prometu.
Veliko nemško letalo »Condor«, ki je pred kratkim postavilo rekord v poletu med Berlinom in Tokiem, je na povratku iz Tokia v Nemčijo včeraj moralo zasilnor pristati pri Manilli, ker mu je uhajal bencin. Spustilo se je na vodo 300 m od obale in se potopilo. Vsi potniki in vsi letalci so se lahko rešili. — To je v zadnjem času že druga huda nesreča, ki je zadela nemško letalstvo.
Letnnski zunanji minister Muntera je včeraj popoldne imel razgovor z angleškim zunanjim ministrom Halifaxom.
Dva avtobusa sta trčila v pariškem predmestju Vinennes. Trije ljudje so bili takoj mrtvi, več pa ljudo ranjenih.
V	Rimu so po javnih prostorih sneli vse napise v francoščini. Zvečer so bile veljke manifestacije proti Franciji po vseh italijanskih mestih.
Italijanski listi pišejo o podpisu francosko-nemške izjave in pravijo, da je ta izjava zgolj uradna zadeva, ki i\e bo prinesla posebnih po-
Barrelouska vlada je izdala razglas, da potrebuje 300 ženskih mehaničark za letalstvo. Zaradi pomanjkanja moških, bo vlada osnovala tudi posebne ženske orožniške oddelke.
Preiskovalni odbor v Pragi, ki naj ugotovi krivdo bivšega predsednika dr. Beneša in njegovih sodelavcev za Češkoslovaško nesrečo, bo skušal ugotoviti resnico od 13 očitkih, ki lete na dr. Beneša. Med temi so najvažnejša vprašanja, zakaj ni maral dr. Beneš obiskati kot zunanji minister Rima, da bi bil sklenil sporazum z Italijo, zakaj je Hitlerjevo ponudbo o sklenitvi pogodbe z Nemčijo odbil, zakaj je odbil podobno poljsko ponudbo, zakaj je tajil, da sta Francija in Rusija že pred septembrskimi dogodki izjavili, da ne bosta šli ČSR na pomoč z vojsko.
Uboja v Sp. Sušici in Malem vrhu pred sodiščem
Celje, 6. decembra.
_ Danes dopoldne sta se obravnavala pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju dva žalostna primera iz brežiškega okraja, lino in zopet vino je bilo vzrok, da sta padla kot žrtev noža oče več otrok Ilijaž Franc iz Spodnje Sušice pri Bizeljskem in žrtev prepira med dvema bratoma Jože P. iz Mulcgu vrha pri Brežicah.
Bilo je 16. oktobra, ko se je vračala družba Hrvatov z vozom po državni cesti proti Spodnji Sušici. Za vozom se je vozil 24 letni čevljarski pomočnik iz Brdovea pri Zagrebu Jurač Josip. Bili so dobre volje, pa so se oglasili v gostilni pri Šekoranji, kjer so ga zopet spili nekaj litrov. Okoli 8 zvečer so se peljali
fo cesti dalje. 1 km od šekoranjine .gostilne je urač dohitel s svojim prijateljem Zorkom, ki sta se peljala s kolesom, llijaža Franca. Bila je trda teina. Kolesarja, ki sta vozila vsak po svoji strani in imela slabo luč ter bila tudi vinjena, sta kolebala s kolesi po cesti. Jurač je butnil s kolesom v llijaža in padel po tleli. To ga je močno razjezilo. Med Juračem in Ili-jažem se je vnel prepir. Kmalu sta se spoprijela in se valjala po cesti. V vinjenosti je Jurač pograbil nož in ga zasadil Ilijažu v prsa, nato ga pa sunil v jarek ter se odpeljal dalje. Ilijaž je čez četrt ure izdihnil.
Sodišče je obsodilo Jurača na 4 leta robije. na izgubo častnih državljanskih pravic za <lo-bo 4 let in na 10.000 din odškodnine llijaževi ženi in otrokom za izgubo moža in očeta ter 2000 din pogrebn. stroškov. Obtoženec je kazen sprejel, vložil pa je priziv zaradi previsoke kazni.
Posebno tragična je bila razprava iz Malega vrha pri Brežicah. Pred sodiščem je stal 19 letni P. Anton, ki je 6. novembra v prepiru zabodel svojega brata Jožefa v prsa, da je čez nekaj minut izdihnil. Sodišče ga je obsodilo na
4	leta robije in na izgubo državljanskih pravic za dobo 4 let
Zaloga za Liubljano in
okolico vljudno obvešča, da se od danes dalje toči
LAŠKO PIVO
nove gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem v vseh večjih gostinskih obratih.
Telefonske številke zaloge :-36- 2D, 32-31, 23-08
Dr. Korošec med ljubljanskimi gospodarstveniki
Ljubljana, 6. dec. Po uspelih zborovanjih v
Kranju in v Radovljici, je notranji minister dr. Anton Korošec prisostvoval tudi volivnemu zborovanju ljubljanskih trgovcev in industrijalcev in obrtnikov Članov JRZ.
Ob 20 se je minister dr. Anton Korošec pripeljal z avtomobilom v spremstvu bana dr. Natlačena pred Trgovski dom, kjer so mu priredili lep sprejem. Pri sprejemu so bili med drugimi tudi predsednik krajevnega odbora JRZ, ljubljanski župan dr. Adlešič, ljubljanski kandidat Adolf Go-lia, g. Kavka, član banovinskega odbora JRZ, dr. Ažman in drugi odlični prvaki JRZ, mladina JRZ in veliko število članov te stranke.
Dvorana Trgovskega doma je bila nabito polna ljubljanskih trgovcev, industrijalcev in obrtnikov. ki so ob prihodu ministra dr. Korošca priredili navdušene ovacije predsedniku dr. Stoja-dinoviču in dr. Korošcu. Zborovanju je predsedoval g. Josip Bahovec, ki je najprej pozdravil ministra dr. Antona Korošca ter nato poudaril uspešno delo za obnovitev naše države. »Naš predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič,« je dejal dr. Korošec, »je pokazal in dokazal Jugoslovanom in vsemu svetu, da je sposoben državnik in dober gospodarstvenik. Vsi smo priča, kako so tuji di-
plomati in vsi ostali hvalili modro zunanjo politiko vlade dr. Stojadinoviča, ki jo mnoge države žele zdaj posnemati, ker vidijo, da je samo ta politika, to je politika dobrih odnošajev z vsemi sosedi in politika ohranitve starih prijateljstev pravilna in uspešna. Našemu predsedniku moramo zato vsi čestitati za uspešno zunanjo politiko, da
o	naši notranji politiki niti ne govorimo, kajti nam vsem in naši državi je prinesla notranje po-mirjenje. Naši industrijci, trgovci in obrtniki poznajo gospodarske sposobnosti našega predsednika vlade dr. Stojadinoviča. On je te svoje sposobnosti že dovolj dokazal. Jugoslavija se mora zahvaliti za svoje zadovoljivo gospodarsko stanje in za svoj dvig samo modri in pametni gospodarski politiki našega predsednika. On ve kaj hoče, ima zelo dobre misli, a kar je glavno, ima tudi pogum, da vse svoje ideje tudi uresniči.«
Govor ministra dr. Antona Korošca so vsi na-vzočni pozdravili z vzkliki Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, Jugoslaviji, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in JRZ. Po končanem govoru se je minister dr. Korošec poslovil od navzočnih. Po njegovem odhodu se je zborovanje nadaljevalo ter so govorili še kandidata Adolf Golia in Kavka ter ljubljanski industrijec Knez.
Ljublfana od včeraj do danes
Ljubljana, 7. decembra.
IN a koncu koncev smo pa le pričakali sneg. Dobro si zapomnimo, da bomo drugo leto jeseni lahko pripovedovali: prav 6am sveti Miklavž nam ga je bil leto« prinesel in pritresel. Včeraj zjutraj,
—	kdo bi si bil mislil, da bi se bilo splačala jemati dežnik iz kota? Tako lepo suho in mimo vreme se je obetalo! Okrog 11 doplodne pa so začele kar lepo nenadoma sipati izpod neba prve letošnje bele, mrzle, nič kaj dobrodošle mušice. Nekoliko jc prvi letoinji sneg prav gotovo presenetil vsakogar. Jasno je, da ne bo trajen, prvo solnce ga bo vzelo in spet 6e nam bo do prvega večjega meteža smejalo zlato solnce.
Jutrf bo v Liubl?ani živahno
Jutri, dne 8. decembra, bo v Ljubljani močno živo. Volivno gibanje že prihaja do vrha. Še pičli štirje dnevi nas ločijo od najvažnejšega dne, od volitev. Jutri, 8. decembra, bosta v veliki dvorani hotela Uniona govorila naš ministrski predsednik dr« Milan Stojadinovič in voditelj našega naroda dr. Anton Korošec. Jasno je, da za jutršnji volivni shod, na katerem se bosta pojavila oba državnika, že kar dober teden dni vlada največje zanimanje. Pričakovati je, da bodo jutri do kraja zasedeni prav vsi družabni prostori v hotelu »Union«. Udeležba na shodu bo sijana in spontana. Kako vse drugače je bilo ob zadnjih volitvah, ko je na Kongresnem trgu govoril znameniti Jevtič! Zdaj je možem njegovega kova v Jugoslaviji vendarle že odklenkalo za V6e večne čase.
Spet sezona predavani
Vidi se, da smo že zajadrali v zimski čas, Ljud-ic se zvečer nimajo kam dejati. Da bi po službi hodili v mrzli, temni gozd, to se jim ne ljubi. Čemu bi se spodtikali in padali! Rajši jo udarijo takoj po delu domov, kjer jih že čaka lepo toplo zakurjena soba, prijetne večerne ure in gorka postelja. Toda tudi tega se človek naveHča. Kdo bi hodil večer za večerom zgodaj spat! Saj se ne splačal Zvečer itak dolgo ne more zaspati, ker si vajen še poletnega »večernega sporeda«. Premetavaš se po postelji in si želiš spanja, pa ga noče od nikoder biti. Jeziš se sam nase, češ, danes se nisi bil sprehodil, ali danes si bil precej »favlast« v službi, zato ne moreš zaspati. Toda ni tako: človek, ki večer za večerom hodi zgodaj spat, se končno tudi naveliča tega enoličnega in dolgočasnega programa. Zaželi si spremembe. Ta večer jo udari v kino, drugi v gledališče, tretji v gostilno, četrti pa se odloči, da bo šel poslušat predavanje. Zdaj je sezoina za predavanja; večer za večerom lahko hodiš, nikdar ni prostega dne. Večer za večerom lahko preživi človek v predavalnicah. Vedno je kaj novega na sporedu. Nekateri Ljubljančani se kar ne morejo naveličati teh večerov. Doma se jim zdi dolgčas, kdo
bi vedno hodil tako zgodaj spati Včasih je ze prav, če človek zavije kam zdoma in se vrne šele v pozni uri. Po predavanju jo nekateri mahnejo domov, drugi pa si privoščijo še dobro urico veselega razpoloženja v vinskem hramu. Tisti, ki jih že vežejo zakonske spone, 6e morajo potem doma izgovarjati, da se je »predavanje zavleklo«, ker je bila debata huda in ostra. Včasih se izgovor obnese — še rajši pa nel
Tramvaj na Rakovnik bo pel al danes
Danes ob 14 bo komisijski obhod in ogled obnovljene dolenjske proge in nove proge električne cestne železnice na Rakovnik, ob 16 pa izpred mestnega magistrata odpelje poseben voz s povabljenimi gosti k slovesni otvoritvi in blagoslovitvi tako hitro dodelane tramvajske proge na Rakovnik, kjer prebivalstvo dolenjske strani našega mesta pripravlja slovesen sprejem, da pokaže veliko veselje ob tej važni pridobitvi, ki bo predvsem v korist vsemu dolenjskemu okraju in tudi bližnji okolici ter vsemu mestu.
Žale • dom mrtvih - pod streho
Dela na Žalah kaj najjlo napredujejo in je prekrasno vhodno poslopje z monumentalnim stebriščem in upravnim poslopjem že pod streho, oddana pa so tudi že zidarska in težaška dela za 10 kapel z veliko molilnico, kamor se bodo žalostni zatekali po tolažbo in duhovi\o okrepčilo. Oddana so tudi že dela za ureditev potov in nasadov, kupljene so pa tudi že ciprese in gabri za žive meje, da mestna vrtnarija ves Vrt mrtvih še letos kar najlepše zasadi in okrasi, da bodo prihodnje leto ob otvoritvi vse Žale v zelenju in cvetju. Oddana so pa tudi že dela za novo uradno poslopje mestnega pogrebnega zavoda z garažami in delavnicami, ker se Pogrebni zavod preseli na Zale, sredi mesta pa odpre poslovalnico za naročanje pogrebov in dr. Zidarska in težaška dela je prevzela stavbna tvrdka Emila Tomažiča, razpisana so pa tudi umetnokamnoseška, tesarska, mizarska in druga dela, da bomo prihodnje leto svoje drage rajne že hodili kropit na edinstveno lepe Zale. Javljajo se tudi že .interesenti za kapelice, da bi pod njimi zgradili grobnice ter tako zavarovali svojim dragim miren počitek za vse čase in ohranili ime svoje družine v lepem spominu za dolga stoletja. Delavci so pričeli že s planiranjem vsega velikega prostora in s pripravami za zidanje in sajenje.
Brez posebnih ,/ntermezzov”
Ne reševalna postaja, ne bolnišnica, pa tudi ne policija nimajo za preteklo noč zabeleženega
Nedel ske karte za jutrišnji shod JRZ v LiubUani
Generalna direkcija dr. železnic v Belgradu je s svojim odlokom štev. 126.351-38 dovolila za praznik 8. decembra nedeljske vozne karte iz vseh železniških postaj ▼ Sloveniji do Ljubljane in nazaj. Nedeljske karte veljajo od danes opoldne do petka opoldne. Prav tako so dovoljene^ nedeljske karte z vseh železniških postaj v Sloveniji do Sevnice za blagoslovitev nove proge Sevnlca-Tržišče. Vožnja po tej progi je jutri zastonj. Opozarjamo vse, ki se nameravajo udeležiti jutrišnjega shoda, na katerem govorita predsednik vlade dr. Stojadinovič in slovenski voditelj dr. Anton Korošec.
S’oveniia ima 319.440 volivcev
ljubljana, 7. decembra.
Uradni podatki o številu volivcev za državnozborske volitve dne 11. decembra kažejo naslednje številke:
V	ljubljanskem volivnem okrožju znaša število volivcev 140.208, in sicer jih ima okraj Črnomelj 6792, Kamnik 10424, Kočevje 10710, Kranj 10522, Krško 12436, Litija 10715, Logatec 7311, Ljubljana okolica 16718, Novo mesto 15175, Radovljica 11454, Škofja Loka 6278, Ljubijana-mesto 25695.
Mariborsko volivno okrožje šteje 179.242 volivcev, in siccr po okrajih: Celje 19513, Lendava 10730, Gornji grad 5010, Slov. Konjice 5516, Ljutomer 10776, Maribor levi breg 23656, Maribor desni breg 16719, Murska Sobota 16672, Dravograd 9458, Ptuj 19699, Slovenj Gradec 7795, Šmarje pri Jelšah 11289, Brežice 11113, Laško 11296.
Skupno število volivcev v Sloveniji znaša torej 319.440.
Vlom v Cerkljah pri Kranu
Kranj, 5. decembra.
Lansko leto meseca avgusta je neznanec vlomil Y hišo trgovca g. Franca Rabiča v Cerkljah pri Kranju. Na strehi je odkril nekaj opek in skozi to odprtino je zlezel v podstrešje. Iz podstrešja mu je bila prosta pot vežo, kjer jc sezul svoje čevlje in obul boljše, last gosp. Rabiča. V sobe si ni upal, pač pa je šel v kuhinjo, kjer je našel ročno blagajno, ki so jo Rnbičevi prinesli prejšnji večer iz trgovskega lokala. Z blagajno v roki se je tat takoj vrnil skozi podstrešje na prosto in pustil lestev^ kar prislonjeno. Prihodnji dan je g. Rabič našel v kuhinji namesto blagajne velik šop ključev. Vesel pa je bil, da prejšnji večer ni pustil v tej blagajni drugega kot za približno 50 din drobiža, fcljub temu je tatvino prijavil orožnikom, ki so kmalu našli v bližnjem gozdu prazno ročno blagajno.
Pred dnevi se je verjetno isti tat ponovno oglasil pri Robičevih v Cerkljah. Kakor lansko leto, tako si je tudi topot sposodil pri istem sosedu lestvo in na istem mestu odkril streho, kakor lani. V veži je spet najšel skoraj nove čevlje in jih zamenjal s svojimi, nato pa je šel v kuhinjo. Tam je našel isto blagajno kakor lansko ieto in jo z denarjem vred odnesel. Ročna blagajna je bila tokrat pod obleko, a jo je kljub temu našel. V blagajni je pri zadnji tatvini dobil okrog 500 din.
Tatvino je očividno izvršil kakšen domačin. Iz vseh okoliščin domnevajo, da mu je v obeh primerih pomagala ženska. Orožniki so že naredili v več hišah v Cerkljah preiskavo, vendar povsod brez uspeha.
ničesar posebnega. Reševalna postala beleži 15 običajnih prevozo.v, na policiji imajo zapisano, da so pobrali spet nekaj nesrečnih žensk in moških, ki si na napačen način utirajo pot skozi življenje. V bolnišnico so pripeljali nekaj deželanov, ki so se po nesreči ali pa po neprevidnosti poškodovali. Lepo in koristno je, če se noč izteče v tem pogledu tako imenitno, kol se je bila nocoj.
*
Za kidanje snega po mestnih ulicah potrebuje mestno cestno nadzorstvo večje število delavcev. Na dan, ko zapade sneg, sprejema mestno cestno nadzorstvo delavce ob 4. zjutraj na dvorišču nekdanje šentpeterske vojašnice, kjer dobi delavstvo tudi potrebna pojasnila.
Agitatorji združene opozicije, ki se proglašajo za najhujše Slovence, groze po štajerskem slovenskemu ljudstvu, da je dr. Maček sklenil sporazum z Nemčijo. Po tem sporazumu je Maček štajersko odstopil Hitlerju. Zato gorje tistim, ki ne bodo 11. de« cembra volili Mačka, ki po sporazumu s slovensko združeno opozicijo prodaja našo zemljo tujcu. Vse tiste, ki ne bodo volili, tako groze opozicijski agitatorji, bo po volitvah zadela nemška kazen.
Kdor bo spričo vsega tega volil II. decembra združeno opozicijo: Kramerja, Lončarja, Breclja, Stanovnika, Petejana, ki se delajo Slovence, socialiste in protifašiste — je veleizdajalec nad slovenskim narodom!
Filmi
Scipion AfrlSki (Kino Union). Kdor pozablja, da sodo,bna Italija posnema, se bo vdal nepotrebni in zaletavi togoti, ko bo gledal ta film, češ, fašizem dela propagando zase. Pa to še daleč ni res. Ko gledaš »Scipiona Afriškega«, moraš priznati, da s tako velikim zamahom in s tako mogočnim aparatom že zlepa ni delal kakšen režiser. Carmi-ne Gallone je dane6 ime, ki ima svoj zvenk v Evropi; Pizzati je komponist, čigar čudovita glaaba je dobila priznanje že zunaj italijanskih meja. Ninchi in Pilotto, dva močna nojsilca od sile kočljivih vlog, 6ta 6voji nalogi rešila prav dobro: le Ninchiju se brez potrebe nekam preveč ljubi k deklamacijam. Kdor trdi, da je Hanibal prikazan kot surovina in grd barbar, ta pri filmu ni pazil. »Scipion Afriški« je monumentalno dela, ki dejanje, ne podčrtava in ne akcentira oseb, ampak daje vso besedo grandiozni usodnosti, ozadju, kombinacijam — ter dobiva zunanjega duška le v mogočnih, odlična režiranih bojnih scenah. Hiba, ki bi naj delo kazila (preveliko poudarjanja rimskega duha), še daleč ni akutna. V splošnem: ko gledaš ta film, se ti zdi, da prebiraš Livija.
Zaradi močnega novega vina - mrtve glave
Maribor, 6, decembra.
Če zasledujemo kriminalno kroniko našega podeželja, vidimo čudno zvezo med vinskimi letinami in zločini. V letih, ko so vinogradi obrodili veliko močnega vina, 6e število ubojev in drugih zločinov nenavadno dvigne. Tudi letos so prerokovali, da bo kriminal narastel ter se je začelo prerokovanje žal uresničevati. Poročajo nam danes kar o dveh pobojih, ki sta se dogodila včeraj ter sta zahtevala dvoje življenj.
Prvi zločin se je dogodil v Škalcah pri Stranicah v konjiški okolici. V kleti nekega posestnika se je zbralo več ljudi ter 60 pokušali letošnjo kapljico. Nazadnje jim je vino zlezlo v glavo, začel se jc prepir, iz njega se je razvil pretep in naenkrat so se zabliskali noži v rokah pivcev. Franc šaj-tegel, ki se je nahajal med pivci, je naenkrat presunljivo kriknil ter se sesedel. Dobil je dva za-bodljaja v srce ter je bil v nekaj sekundah mrlič. Ubiti Sajtegel je oče znanega mladostnega roparskega morilca Šajtegla, ki je bil letos v družbi Be-vardija zaradi zverinskega roparskega umora dveh smučarjev na Pohorju obsojen na dosmrtno ječo.
Drug podoben zločin se je odigral prav tako v vinski kleti v Preradu pri Moškanjcih. Večja skupina fantov in mož je popivala v kleti ter se je v pijanosti sporekla. 18 letni Anton Jurhart, katerega so fantje razdražili, je v jezi planil iz kleti ter se vrnil z vinogradniškim kolom v rokah. Udaril je po glavi 23 letnega Franca Tobijasa s tako silo, da je temu počila lobanja ter se je zgrudil na mestu mrtev.
Warren Dulff — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
43
Gori v rudniku je Slag Minton nadzoroval svoje ljudi, jim delil strelivo ter dajal navodila. Dobro je vedel, kaj se bo zgodilo, če je Lance umrl. Te smrti je bil kriv samo on. Zato je vedel, da bo maščevanje letelo predvsem nanj.
Zavaroval je vse dohode do rudnika z močnimi oddelki in dal vsem rudarjem enaka povelja. Bil je prepričan, da v njihovih vrstah ne bo prišlo do zmede ali zmote, tako dober obrambni načrt je bil zasnoval.
Vei prehodi so bili zasedeni. Vsi rudarji so imeli povelje, da ne smejo zapustiti svojega mesta za nobeno ceno. Za vse to bodo pozneje od družbe bogato poplačani.
Rudarji so zato stali na svojih mestih nepremično in mrko, kakor da branijo vsak svojo hišo in dom. Za Zagradom so na vzvišenih prostorih in v varnem zavetju čakali, da jim pride kdo pred puško. Nepremično so zrli v dolino, iz katere naj bi bili prišli kmetje. To so je utegnilo zgoditi vsak trenutek.
Prvi je kmete zagledal Slag Minton Zavpil je rudarjem:
»Hej, prihajajo!«
Rudarji so se zravnali in pripravili puške. Minton je vpil dalje, da so ga slišali na vseh mestih:
»Ko se bodo približali, takoj streljati!«
Kmetje so ee bližali rudniku in so ve
deli, da so oni tam gori pripravljeni, da jih sprejmejo. Zato so zaceli iti počasneje. Vedeli so, da jim iz rudnika ne bo ušel nihče, zakaj drugi kmetje so ga bili na široko obkolili in čakali v zasedah.
Ferris je dajal povelja in razporejal branilce:
Govoril je naglo in odsekano: »Vidva, Ed in Joe, z menoj! Napadli bomo z dveh strani. Večji del bo ostal tu. Ed, ti pojdi s trideset ljudmi tja gor, kjer čakajo oni drugi v zasedi!«
Ed je že zbiral svoje ljudi in takoj odšel z njimi na določeni kraj. Ferris je veleval dalje:
»Ti, Jim, pojdeš tod g svojimi možmi! Streljajte neprenehoma, da nas zavarujete, ko bomo lezli do njihove glavne obrambne črtel«
Tudi Jim se je s svojimi takoj odpravil na mesto. Ferris mu je še zaklical:
»Če se ne bo posrečilo nam, poskusite potem vi!«
Glas mu je bil miren. S kratkimi gibi je kazal na kraje, določene posameznim oddelkom, in smeri, v katere naj bi od hajali. Sam zase in za svoje je izbral najtežavnejši položaj in najneprijetnejšo nalogo: napad na glayna vrata.
Kmetje so ga poslušali brez besedi Vedeli so, da je Ferris star vojak, zato ni nihče skušal uveljaviti svoje misli.
Bili so prepričani, da je najboljše tisto in tako, kakor bo dejal on. O njegovih sposobnostih in o njegovi pošteni volji so se bili že dostikrat prepričali v teh časih, kar so se na življenje in smrt bojevali z rudniško družbo.
Razdelili so se v določene skupine ter udarili naprej proti rudniku.
Star, visok, osivel kmet, ki se je bojeval v vseh vojnah, kar jih je bilo v Združenih državah, je dejal.
»To je pa čisto tako kakor v državljanski vojni!«
Ferris je govoril:
»Tu je pokopališče. Ljudje, na desno in na levo! Potem bomo napadli. Mislim, da bomo imeli več sreče kakor Lance. Jaz hočem biti prvi tam gor.«
Stari bojevnik, ki je prej govoril o državljanski vojni, je hotel z drugimi, toda Ferris ga je ustavil:
»Ti boš ostal tu. Treba nam je dobrega in izkušenega moža, da nam bo varoval konje!«
Zdaj se je ogrel še celo zamorec, ki so ga bili vseeno prignali do sem, in dejal:
»Zmagali bomo kakor v pravi vojni!«
Prijela se ga je bila med temi pripravami bojevitost, tako da ga niso noge nič več bolele.
Ferris je s svojimi možmi odšel naprej. Stari bojevnik je gledal otožno za njimi. Potem je pograbil svojo staro kapo in jo srdito zagnal ob tla. Bil je jezen, da je moral varovati konje, namesto da bi se bil bojeval. Toda vedel je, da je zapoved zapoved in da jo mora pač izpolniti. Zalo se je postavil na določeni krai
-idzornik Slag Minton gori v rudniku je zapovedoval z nemirnim glasom: »Prihajajo s treh strani. Bodite pripravljeni in dobro steljajte!«
Kmetje so zdaj na mah obstali. Za njimi je bil pridrvel Whitney in jih še pravi čas ujel. Pod bregom je skočil s konja in po bližnjici udaril za njimi. Poznal je tod okoli sleherni kamen in vse stezice, saj je vsako pretekel ne enkrat, marveč sto in stokrat. Prav, ko so kmetje hoteli planiti proti vhodu v rudnik, je dospel do starega Ferrisa.
Ferris ga je tuje, začudeno pogledal, kakor bi ga hotel vprašati, kaj ima tu opraviti on, rudniški inženir. Whitney je ta pogled razumel. Ozrl se je okoli sebe in videl, kako se mu bojeviti kmetje nekam čudijo. Tudi to začudenje se mu je zdaj zdelo razumljivo. Niso mu ušli njihovi sumljivi pogledi.
Skočil je čisto do Ferrisa ter se obrnil proti kmetom. Začel je naglo govoriti:
»Počakajte! Ferris ima boljšo rešitev kakor je napad, ki ste ga zamislili vi. To, kar nameravate storiti, je samomor. Dajte mi samo pol ure časa in pojdite
o	dtu! Umaknite se čini prej, če se hočete izgniti nesreči!«
Whitney je govoril naglo in brez premora.
Ferris in kmetje so ga gledali nezaupljivo in brez pravega razumevanja Niso vedeli, kaj hoče in čemu jih nagovarja, naj se čim prej umaknejo od
I	tod, kaj ve morda za kako skrivnost? Morda vc, kaj jih čaka, če pojdejo na-• prej? Toda trdno so sklenili, da to pot
ne bodo odnehali in da bodo ostali na mestu.
Whitney je vse to bral iz njihovih nepremičnih pogledov in iz njihovega molka. Ves obupan jim je zavpil:
»Kaj me gledate neverjetno? Kaj ne vidite, da sem z vami!«
Kmetje se niso nič premaknili. Inženir je begal s pogledom od enega do drugega ter jih rotil:
»Lance je bil vendar moj prijatelj!« Ferris ga je pogledal mirno in pro-dirno. Potem je vrgel kratek pogled na uro in dejal:
»Čakali bomo! Tovarišem iz stranskih oddelkov zapovejte, naj se skrijejo za bregove.«
(Foto Warner Bros.) Whitney je razumel sumljive poglede kmetov. Stopil je k Ferrisu-
25 let prekmurskih ,Novln'f jubilej dela za narodno in kulturno prebujenje
S.	decembra letos poteče 25 let, kar je izšla prva številka tednika »Novinec, glasila prekmurskih Slovencev. Zgodovina tega časopisa ni uič manj zanimiva, kakor je izredna njegova pomembnost za kulturno življenje prekmurskih -Slovencev, zlasti pa še za njihovo narodno prebujenje in osvobojenje.
»Novinec so le čisto naravna stopnja v razvoju slovenskega tiska prekmurskih Slovencev. Prekmurski Slovenci so dobili prve knjige v svojem jeziku za reformacije. Tako imajo v svojem narečju celotni prevod sv. pisma in zelo veliko število knjig verske, pa tudi posvetne vsebine. Vzporedno s slovensko književnostjo v središču Slovencev se je tu razvila bogata pokrajinska književnost, posebno še, ko so s protestanti začeli tekmovati v izdajanju knjig katoličani, vendar pa v zadnjih časih protestanti niso našli zase bog ve kake opore v osrednji Sloveniji in so za-'i tega v narodnem navdušenju čedalje bolj
I	'i, dočim so prekmurski katoličani iskali in
vse močnejših stikov z ostalimi Slovenci in so se ob njih močno razvili.
Najbolj so se od slovenskega tiska udomačile v novejšem času med prekmurskimi Slovenci knjige Mohorjeve družbe. Madžarska oblast je to zelo nerada videla. Začela je -preganjati duhovnike, ki so širili Mohorjeve knjige, kot panslaviste in protidržavne ljudi. Prekmurski Slovenci so imeli veliko srečo, da so dobili kot voditelja neustrašnega in izredno nadarjenega dr. Franca Ivanocyja. Zaradi njegovih izrednih zmožnosti se mu je odpirala pot navzgor. Bil je bogoslovni profesor in kandidat za prefekta v dunajskem Au-guštineju. pa se je odpovedal sijajni karieri ter sc povrnil kot preprost župnik v svojo Slovensko krajino ter stopil odločno v bran za pravice svojega ljudstva.
Ker je madžarska oblast vedno bolj preganjala mohorjane in Mohorjeve knjige, je dr. Iva-noci s svojimi mladimi sodelavci začel z domačim tiskom za Slovence. Tako je izdajal od 1. 1904 »Koledar presvetega Srca Jezusovega« in verski mesečnik »Marijin list«.
Isto leto pa, ko je umrl dr. Ivanoci, so začeli njegovi sodelavci pod vodstvom župnika Klekla izdajati politično-gospodarski tednik »Novinec, ki je postal vodnik in glasnik prekmurskih Slovencev.
Program »Novin« je objavljen v prvi številki z dne 8. decembra 1913. Glasi se: Branimo krščanstvo, ljubimo svoj jezik, svoj narod, svoj dom!
Kot političen list bi bile »Novinec seveda prepovedane. Zato so izhajale pod naslovom: »No-vine, pobožen družbeni pismeni list za vogrske Slovencec. A še kot tak je imel list hude nasprotnike pri Madžarih. V Slovenski krajini ga niso hoteli tiskati. Moral je izhajati v Sombat-hcliju, kjer ga je vzel v varstvo škof Mihež, da je to zgolj cerkveni list. List se je takoj v začetku močno ukoreninil med prekmurskim ljudstvom. Razen verskih in gospodarskih člankov so »Novinec vedno prinašalo članke in pesmi o lepoti slovenščine, o ljubezni do domovine in do slovenske zemlje.
Prekmursko ljudstvo se je ob »Novinahc učilo in privadilo branja. V njih je našlo vsega, česar jo potrebovalo za pouk in za obvestilo. »Novinec so ga učile umnega gospodarstva, ga seznanjale kulturno in ga držale v zvezi z ostalim slovenskim ljudstvom.
»Novinec so izhajale in izhajajo še v domačem prekmurskemu narečju. Vzrok je bil v dejstvu, da ob začetku lista prekmursko ljudstvo še daleč ni bilo zmožno, da bi bilo_umelo ter se okoriščalo z besedo, tiskano v knjižni slovenščini. Ljudje niso do osvobojenja imeli nič slovenskih šol in knjižnega jezika niso dosti razumeli. Toda še važnejši razlog za to, da »Novinec tudi danes še izhajajo v narečju, je nad 15.000 izseljencev iz Slovenske krajine, ki bi bili brez »Novinc v narečju, odrezani od domovine. Kdor pa bere list, vidi kako se izrazi iz narečja vedno bolj umikajo knjižni slovenščini, tako da se bo jezik v listu kmalu neopazno prelevil.
Madžarskim oblastem je bilo že izhajanje lista, kaj šele njegovo pisanje zelo čez glavo. To se je pokazalo zlasti med svetovno vojno.
Kot edini slovenski tednik so imele »Novinec med svetovno vojno izredno vlogo. Bile so nosilec slovenske misli in vez med vsemi prekmurskimi bojevniki, ki so bili raztreseni daleč po svetu, po vseh frontah. Vezale so dom s fronto in pripravljale ljudstvo na velike dogodke. Med svetovno vojno so imele tudi največ naročnikov: 6200.
Delo »Novinc je oblast seveda videla, in jih je preganjala na vse načine. Posebno je veliko trpel njihov urednik in izdajatelj župnik Klekl.
Ta jo v Prekmurju s pomočjo »Novinc netil tisti osvobodilni ogenj, ki je zajemal vse slovensko ljudstvo leta 1918. Toda prekmurske Slovence je ob prevratu dohitela žalostna usoda: bolj-ševiška revolucija se je iz Madžarske razširila tudi na Slovensko krajino. Boljševiki so takoj
Obsojeni hrvaški rokovnjači
V današnjem »Slov, zanimivi sodni razpravi,
vzeli v svoje roke »Novinec in jih začeli izdajati v svojem duhu.
Vendar jih je ljudstvo vračalo, tako da so imeli le 34 naročnikov. Zato so jih delili brezplačno po vaših in jih raztresali, a ljudstvo jih je odklanjalo. Urednika Klekla so boljševiki preganjali: 3 krat so ga na sinrt obsodili, toda posrečilo se mu je, da si je rešil življenje.
Po boljševiški nevarnosti so »Novinec takoj šle zopet za svojim starim programom. V uredništvu so se odigravali odločilni dogodki za osvoboditev prekmurskih Slovencev. Ko je madžarska vlada opazila, da slabo kaže za njene namene in da ne bo šlo, je hotela podkupiti urednika
Klekla. Ponudila mu je 50.000 zlatih kron. naj bi delal z »Novinamic za to, da ostanejo Prekmurci pod Madžarsko. Toda on je to odklonil in ostal zvest svojemu ljudstvu in njegovi pravici.
In res so bile »Novinec tiste, ki so kmalu nato oznanile prekmurskemu ljudstvu osvoboditev. Danes so »Novine« prav tako važen faktor svojega ljudstva, glasnik in zagovornik njegovih pravic. — Hvaležnost prekmurskih »Slovencev >No-vinamc za njihovo 25 letno delo se je pokazalo letos 11. septembra, ko se je zbralo 20.000 Prekmurcev, da se zahvali njim in njihovemu uredniku. Jubilej »Novinc pa je likratu kulturni in narodni jubilej vse Slovenije.
To in ono iz justične palače
Nad 64.000 m3 za 23.000 din - Razne sodbe
Maribor, 6. decembra, domu« smo poročali o ki se je vršila danes pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Na zatožni klopi je sedelo pet članov razbojniške tolpe iz sosednje Hrvaške, iz varaždinske okolice. Ta tolpa je letošnjo pomlad in poletje strahovala stanovalce na naši strani Drave med Ormožem in Središčem ter je izvršila nebroj tatvin in vlomov, mod drugim tudi velik vlom v Kuharičevo trgovino v Ormožu ter je ob tisti priliki padel razbojnikom v roke 25.000 din vreden plen. Razbojnike so prijeli središki orožniki na spreten način na gasilski tomboli v Obrežu pri Središču. Ob priliki vloma v Kosijevo gostilno v Središču so namreč rokov njači odnesli tudi blok tombolskih kart, ki jih je dobil gostilničar od obreških gasilcev, da jih proda. S temi kartami so prišli tatovi na tombolo, kjer so padli v nastavljeno zasedo. Pri današnji razpravi so nagromadili pred sodniki pravcati muzej ukradenih stvari, ki so jih orožniki na Hrvaškem zaplenili ter so jih poslali sodišču v Maribor, da bodo pozneje vrnjene lastnikom. Med tenu predmeti sta bili dve kolesi, dve trsni Škropilnici, dva soda po 150 litrov vsebine in razno drugo blago. Sodba je izpadla sledeče: Štefan Ja-geo je dobil 2 leti robije in 3 leta izgube častnih Pravic, Smrček Franjo iz Slanja je dobil 1 leto strogega zapora, Ivan Talan 8 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih'pravic, D juro Tratnik 10 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, Štefan Novak pa na 7 mesecev stro gega zapora in 2 leti izgube častnih pravic.
Ljubljana, 7. decembra.
Po hodnikih justične palače je ob gotovih dnevih opažati sedaj manjšo živahnost, kakor pa ob normalnih časih izven volivne dobe. Mnoge hude civilne pravde nekako počivajo, druge se n-e začenjajo. Kazenske razprave na št. 79 *c razpletajo le proti onim osebam, ki sede v preiskovalnih zaporih. Prav živahno pa je pred sobo št. 28, ali kakor so predvojna sod-nijsfea vabila pisala: »pred izbo št. 28«. V tej sobi je bilo včeraj zelo dramatično živahno, prednjo pa so se zbirale skupine dednih odraslih in večja skupina šolarjev. Kaj je bilo, o tem kronist za enkrat molči.
Drugačno uradno življenje pa kaže zemljiškoknjižni urad v svoji veliki dvorani, ki je letos prav skrbno zakurjena. Tam se kljub volivni borbi in bližajočim se volitvam razvijajo normalno in v redu vse dnevne zemljiške transakcije. Mesec november je bil po splošnem pregledu izreden v zadevah vknjižb velikih posojil in tudi v zadevah izbrisov. V korist Državne hipotekarne banke se je vknjižil kredit 30,500.000 din, ki se je v pogledu vrstnega reda vknjižil na mnoge nepremičnine, last mestne občine ljubljanske. Izbrisano je bilo dalje petmilijonsko posojilo in še tudi druga večja posojila.
Kupčije z zemljišči in hišami 60 bile novembra prav tako živahne. Vse kaže, da je velika gospodarska kriza kljub hudim septembrsim viharjem na mednarodnem obzorju popolnoma premagana in da mnogi denarni zavodi zope* investirajo znatne vsote v hipotečna posojila. V zemljiški knjigi je bilo novembra zaznamovanih več prenosov lastninske pravice. I udi okolica prav živahno kupčuje z realitetami.
Konec novembra je bila izvedena v zemljiški knjigi zanimiva transakcija, nanašajoča se na agrarno reformo.
Proti ljubljanski škofiji, ki je lastnica večjih zemljišč in graščin v ljubljanski okolici odnosno v Gor. gradu, je gotova skupina, ki se vedno trka, da bije njeno srca »radikalno-nacionalno-napredno«, vodila ogorčeno borbo in hujskala proti cerkvi na vse strani, Ta skupina pa je drugače mnogim tujim graščakom, grofom, baronom in knezom pomagala, da so bili obvarovani pred strogostjo agrarnoreformnega zakona. Ti ljudje so na eni strani uganjali demagogijo, na drugi strani pa jemali v zaščito veleposestnike.
Ljubljanska škofija se je v pogledu svojih veleposestev prav tako uklonila zakonu in priznala njega določila, ki se nanašajo na likvidacijo agrarne reforme. Velikanski zemljiški kompleks, obstoječ po največ iz travnikov in njiv, okoli Brezovice pri Ljubljani, je bil odstopljen posameznim agrarnim interesentom proti minimalni odkupnini
Ljubljanska škofija poseduje pri Medvodah v Goričanah lep gradič z večjimi zemljišči. Vse to spada pod kat. občino Preska. Tudi Goričane so prišle pod agrarno reformo. Škofija je 32 interesentom odstopila s kupnimi pogodbami, potrjenimi od poljedelskega ministrstva in drugih merodajnih korporacij, dobro obdelano zemljo, njive in travnike osobito, v skupni izmeri 64.608 kvadratnih metrov proti odškodnini odnosno kupnini 23.481.88 din. Kupnino so interesenti že plačali. Te dni je bil v zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča izveden prenos lastninske pravice na posamezne interesente.
Nežika Jeseniška s priimkom Moretti, po poklicu frizerka, je študija vreden kriminalen tip. Vodi pri svojih tatinskih poslih posebno taktiko. Kot služkinja se vrine h kaki družini. Sprva je zelo pridna, skrbna in vestna tako, da dobi popolno zaupanje gospodinje. Nato pa nekega dne pobegne, ž njo pa tudi denar in razno dragoceno blago. Zaradi tatvin je presedela že 5 let v zaporih. Po posredovanju nekega dobrega branilca je dobila Nežika kljub temu, da je izgnana iz Ljubljane, dobro službo pri Ravnikarjevih. Radi so jo imeli, prepričani, da se bo poboljšala. Takole 4. julija na nedeljo proti večeru pa je Nežika izginila. Ko je prišla domača hčerka, zasebna uradnica domov, je presenečena ugotovila, da ji je zmanjkalo iz sobe 2000 din gotovine in mnogo zlatnine v skupni vrednosti 4000 din. Nežika pa je neznano kam izginila. Pobegnila je v Zagreb, nato v Belgrad ter se po več tednih vrnila, kjer so jo 28. avgusta prijeli.
Pred malim senatom je kratko in odkrito vse priznala. Oškodovanka gdč. Ravnikarjeva pa je med drugim povedala, da je bila Nežika izredno marljiva, postrežljiva, vljudna in vestna. Vživala je zaupanje vseh.
Nežika je bila obsojena na 1 leto in 2 meseca robije. Kazen je sprejela. Ker je postala sodba pravo-močna še pred objavo amnestije, je bila Nežika deloma deležna pomilostitve.
Belo Miklavževo darilo Ljubljani
Letošnjo jesen na nižje padavine
Ljubljana, 7. decembra.
Miklavž je včeraj uvedel v naSo deželo starko Zimo. Koledarska in astronomska zima se pri nas pričenja šele 21. decembra, toda tako imenovana meteorološka zima je že v začetku decembra po naših krajih. V ponedeljek je pritiskal s severa mraz, ki ga je vsak zdrav človek prav hvaležno pozdravljal. V torek je nastal nagel preobrat. Mraz je zjutraj odjenjal, toda počasi se je proti poldnevu pooblačilo in nekaj minut po poldnevu so prifrfo-tale iz vsemirja prve snežinke, kakor da bi se hotele prepričati, kako bodo Ljubljančani lcaj belega gosta iz ozračja sprejeli. Mnogi ljubitelji zimskega športa so si stiskali roke in srce jim je vzkipelo, ker so pač že gradili trdne pade, da bodo v kratkem času pohiteli z »dilamic tja na snežne planine. Drugače pa so sneg sprejeli re-vožl in delavci. Nekaj časa je prav gosto snežilo. Naletaval je moker in zato težak sneg. Ko bi takole snežilo do večera in Se ponoči, bi danes imeli gotovo velike prometne težave pri telefonu in brzojavu. Pozneje je začelo deževati. Sneg je obležal le po strehah. Davi pa je zavalovila nad mesto pravcata londonska megla.
Kakšno zimo nam drugače napovedujejo stari, izkušeni vremenarji? Huda in prava zima bo letos po zatrdilih starih praktikov huda, toda kratkotrajna. Nekateri so opozarjali na dejstvo, da je bila sv. Barbara, zaščitnica rudarjev, ki so jo v naših revirjih po stari navadi praznovali, brez snega. To se pravi: »Če se na Barbare na polju vidi strnisče, se bo videlo še vsak zimski mesec.c
V	vremensko latinščino prenešeno: zima ne bo huda in bo malo snega.
Nekaj vremenske bilance za letošnjo jesen! Pogled v mesec september, oktober in november! Letošnja jesen [e bila deževja prav revna. Tako nizkih padavin že ni zaznamovala vremenska kronika od leta 19|25 naprej. Septembra se je v devetih dnevih po točnih podatkih našega meteorološkega zavoda zlilo nad Ljubljano 64.1 mm, oktobra v 15 deževnih dnevih 181.7 mm in novembra v 9 dnevih 67.6 mm. V treh jesenskih mesecih 313.3 mm. To je letos dosežena najnižja množina padavin v jeseni, malo dežja je bilo n. pr. 1934, ko je padlo 482 mm in 1936 z 362.4 mm padavinami. To leto je pa zapadel prvi sneg že 8. oktobra, kar je bila velika redkost. Ta sneg pa je na-
Eravil večmilijonsko škodo na sadnem drevju v loveniji ter na vseh telefonsko-brzojavnih napravah in električnih napeljavah. Lani je jeseni bilo 668 mm dežja. Normalno ga pade jeseni drugače nekaj nad 500 mm.
Ako listamo po suhoparnih meteoroloških zapiskih, najdemo za zadnjih 18 let, da sta bili dve jeseni silno katastrofalni, ko so se pojavljale silne povodnji na mnogih krajih Slovenije, povzročajoč nad 20 milijonov škode. Tako je bila leta 1926 velika povodenjska katastrofa, ki je napravila posebno strašno škodo v polbovgrajskih krajih in na
Državna šolska poliklinika v Ljubljani priredi v primeru daljših božičnih počitnic v svojemt počitniškem domu na Rakitni zimsko letovanje v’ zvezi s smuškim tečajem za mladino v starosti 7 do 17 let. Prošnje za znižana in brezplačna mesta srednješolcev je treba vložiti do 15. t. m. tia Drž. šolski polikliniki v Ljubljani, Aškerčeva cesta, kjer se dobe tudi vsa nadaljnja navodila.
Barju. Takrat je jesenske mesece padlo 788.1 mm dežja. Strašno povodenj 1. 1933 na Barju, ki je bilo spremenjeno v veliko jezero, vsi še pomnimo. Takrat jc padlo 867.7 mm dežja.
Letošnjo jesen je po meteorološkem računu padlo na ozemlje Ljubljane s 67 kvadratnimi kilometri površine 22 milijard 203 milijone 800.000 litrov vode. Za transport te vode, ki bi se mogoče čudežno spremenila v vino, bi železnica potrebovala 2,220.380 cistern. Letošnja jesenska bilanca je drugače povoljna, ker nismo imeli nikjer velikih povodnji.
Ne bojte se groženj in strahovanja opozicije! To je edino, kar opozicija ima! Opozicijo vodi dr. Kramer in JNS-arji, ki so vajeni delati politiko z grožnjami, saj niso še pozabili na volitve leta 1931 in 1935. Grožnje in laži jim narekuje strah pred polomom. Zavedno slovensko ljudstvo bo grožnjam tistih, ki so ga preganjali in bičali pod diktaturo, odgovorilo tako kakor zaslužijo: poslalo jih bo f I. decembra k vragu!
štiri leta je imel dr. Kramer priliko kazati, kaj zna storiti za Slovenijo. To je tudi dokazal. Zato ni več potrebno, da bi bil poslanec. Kramer je doigral — Kramer naj gre!
Končno: Gostilničarska oivovarna
La&ko, 7. decembra.
Toliko jo bilo že govora o Gostilničarski pivovarni d. d. v Laškem, da so ljudje že začenjali dvomiti, če bo sploh kdaj kaj iz vse te zadeve. Pa le bo: Danes ob 10 dopoldne je bila naša nova pivovarna otvorjena! Pri občnem zboru je ibla na programu slavnostna, že dolgo pričakovana točka. Spored je namreč obsegal naslednje: 1. Blagoslovitev pivovarne; 2. Ogled nove pivovarne;
3.	Zakuska v pivovarni; 4. Občni zbor v hotelu Henke v Laškem. Novi pivovarni želimo (in z nami še marsikdo, ki poleti rad sede pod senčnat kostanj in se malo pokrepča z vrčkom »svežega«) čim lepšega in čim boljšega uspeha pri delu!
Sestanek železničarjev na Jesenicah
Danee ob 18 bo na Jesenicah v Krekovem domu važen sestanek vseh jeseniških železničarjev. Na sestanku govori višji kontrolor g. Ponikvar iz Ljubljane.
Kako je treba v nedeljo glasovati
Belgrad, 6. dec. AA. Notranje ministrstvo je izdalo preko banovin navodila o načinu glasovanja po zadnji točki § 97 zakona o volitvah narodnih poslancev, To navadilo dejansko ni nobeno tolmačenje zakona, temveč samo opozorilo, da se ta zakonski predpis uporabi taiko, kakoir se glasi. Navodilo je sledeče:
Volivec mora pri glasovanju imenovati najprej nosilca državne kandidatne liste, za katero hoče glasovati, šele nato pa ime okrajnega, oziroma mestnega kandidata. Volivca, ki ne bi hotel tako glasovati in bi se ne ravnal po predpisih vkljub ponovnemu opozorilu, bo volivni odbor odklonil, ter ga ne bo vpisal v seznam oddanih glasov. Prepis tega navodila je vsaka občina dolžna izročiti volivnemu odboru o priliki predaje volivnihi seznamov in ostalega valivnega materiala.
Potek letošnje sezone v Radenski Slatini
Slatina Radenci, ki je z gradnjo številnih novih objektov in z ureditvijo sodobnih kopaliških naprav, ki ustrezajo vsem zahtevam tudi najbolj razvajene mednarodne publike, v zadnjih letih povzpela med najlepša in najboljša zdravilišča v naši državi, izkazuje tudi letos prav živahno turistično sezono. Podatki o poteku letošnje sezone pa vendar kažejo nazadovanje števila gostov in tudi precejšnje nazadovanje števila nočnin v primeri z lanskim letom. Med tem, ko je leta 1937 izkazalo zdravilišče Slatina Radenci 1766 gostov s skupno 25.078 nočninami, je to število v letošnji sezoni padlo na 1623 gostov z 19.535 nočninami. Število gostov iz naše države je celo za malenkost naraslo^ od 1304 na 1318, pač pa je nazadovalo število nočnin domačih gostov od 18.220 leta 1937 na 15.851. Precej nazadovalo je število inozemskih gostov, ki jih je bilo leta 1937 v Slatini Radenci 462 s ' 6858 nočninami, medtem ki jih je bilo v letošnji sezoni komaj 305 s skupno 3701 nočninami. Ta padec je pripisovati v prvi vrsti izostanku gostov iz bivše Avstrije, ki so v prejšnjih letih ravno v predsezoni predstavljali večji del obiskovalcev tega zdravilišča, kar pa so letos onemogočili dogodki ob priključitvi Avstrije z Nemčijo. V primeri z letom 1937 je letos število avstrijskih obiskovalcev Slatine Radenci nazadovalo od 403 na 200, ravno tako tudi število nočnin od 6104 na 2509. Kar se tiče obiskovalcev iz ostalega inozemstva je opaziti razveseljiv dvig števila gostov iz Madžarsko in Italije. Na obisk gostov iz naše države so precej občutno vplivale tudi alarmantne vesti o poplavi Mure, ki pa samemu zdravilišču ničesar ni prizadela. Preplašeni od pretiranih vesti so že najavljeni gosti kar trumoma odpovedali obisk in stornirali naročila, a zdravilišče Slatina Radenci je zaradi tega imelo ogromno škodo. Iz tega vidimo, kako dalekosežne in usodne posledice utegnejo imeti pretirane ali celo neresnične vesti. Za padec števila nočnin moramo iskati vzrok pred vsem v precej nestalnem vremenu letošnje sezone, zaradi katerega so gosti predčasno zapuščali zdravilišče. Tudi nesigurni mednarodni položaj v zvezi s sudetskim vprašanjem je povzročil, da so gosti v onih kritičnih dneh predčasno odpotovali. Padec nočnin nam nazorno predočuje koeficient o povprečnem trajanju bivanja gostov: leta 1937 je prišlo na enega gosta povprečno 14.20 nočnin, medtem ko odpade v letošnji sezoni na enega gosta povprečno le 12.04 nočnin. Če upoštevamo vse navedene težkoče, ki so letos ovirale tujski promet in obisk zdravilišča Slatine Radenci, moramo biti z opisanem potekom letošnje sezone še povsem zadovoljni. Upati je, da se letošnje težkoče v prihodnji sezoni ne bodo več ponovile ter da ho zdravilišče Slatina Radenci tudi v bodoče nadaljevalo lepo pot k napredku in razvoju, ki ga je pokazalo v zadnjih letih in ki ga to krasno zdravilišče na obronku naših gostoljubnih Slovenskih goric po danih predpogojih po vsej pravici in v ' polni meri tudi zasluži.
Strašna smrt v plamenih petroleja
Tajinstven samomor mlade poštarke v Rogaševcih - Ozadje obupnega dejanja bi bilo treba raziskati
Murska Sobota, 6. decembra.
Vso Prekmurje je pod vtisom strašne emrti mlado poštarice Reli Šafarič v Rogaševcih. Izvršila je samomor včeraj zjutraj na način, da se ljudem, ki so videli posledice dejanja na njenem telesu, še danes ježijo lasje od groze.
Pred nedavnim časom je prišla v RogaSevce za poštarico Reli Šafarič. Prestavljena je bila tja iz Murske Sobote. Imela je v življenju smolo, da so jo kljub temu, da je bila vzorna uradnica, prestavljali neprestano iz kraja v kraj ter je obšla v nekaj letih že vse Prekmurje. To ji je verjetno uničilo živce. Zlasti pa je vplivala nanjo prestavitev v Rogaševce, kjer se ni mogla udomačiti. Bila je zadnje čase nenavadno potrta in žalostna. Pošto pa je vodila vzorno ter ni imel nihče vzroka za kake pritožbe. Včeraj zjutraj okrog 7 je že prišla na pošto ter je odpravila kot po navadi pismonošo z njegovim delom na pot. Ko je bila sama v pisarni, si je oblila obleko s petrolejem ter jo zažgala. V hipu so jo plameni objeli od tal do glave. Nato si je prizadela s škarjami na vratu globoko rano ter si je ranila tudi vratno žilo.
vendar pa ni bila rana smrtna. Ko so jo zavili plameni, je začela v smrtnem strahu klicati na pomoč, njene presunljive krike so zaslišali ljudje, ki »o Sli mimo pošte ter so skočili v urad. Nevešči, kako se gasi požar obleke, so jo oblivali z vodo, dokler plameni niso ugasnili. Zadobila pa je medtem že smrtne opekline ter je bilo njeno telo vse sama strašna rana. Ves čas pa je bila pri zavesti. Ljudje so odhiteli po duhovnika, ki ji je dal odvezo, pismonoša, ki se je medtem vrnil, pa je telefoniral v Mursko Soboto po pomoč. Od tam se je takoj odpeljal avto. da jo spravi v murskosoboško bolnišnico. Pomoč pa je bila zaman, med potjo je nesrečnica izdihnila. Pred smrtjo je 5e povedala spremljevalcem, kje se nahajajo ključi od blagajne. Na vprašanje, zakaj je izvršila samomor, je izjavila, da je vsega kriva »onac. Njena smrt je globoko prizadela vse, ki so pokojnico poznali. Gotovo je izvršila strašno dejanje v hipni duševni zmedenosti, vendar morajo biti za to tehtni vzroki, o katerih se sedaj marsikaj govori. Vsekakor bi bila na mestu temeljita preiskava, da se pojasni ozadje te tragedije ter se pomirijo razburjeni duhovL
Od tu in tam
Tudi drugi del hrvaških nacionalistov, katerih glasilo je tednik »Nezavisnost«, je začel objavljati pozive na hrvaški narod, naj se volitev vzdrži. Zanje je lista dr. Mačka preveč pisana in prenatrpana z rablji hrvaškega naroda, da bi mogli Hrvatje videti v njej res tisto listo, ki bi ji lahko mirne vesti dali svoje glasove. Poleg tega pa pravijo, da je zunanji politični položaj tak, da ne dovoli brezmiselnih izzivanj dveh največjih jugoslovanskih sosedov, kajti Mačkova lista je sestavljena v znaku zunanje politične osi Moskva—Pariz. Če bodo Hrvatje glasovali za Mačkovo listo, se bodo sami podali v nevarnost, da bodo zaradi tega še mnogo pretrpeli po nepotrebnem. Poziv na abstinenco je podpisalo večje število izobražencev in kmetov.
Z jajci so obmetali upokojenega generala Petra Živkoviča v Soko Banji. Shod je bil napovedan v kavarni, vendar pa se je tam zbralo več pristašev drugih strank kakor pa JNS. Ko se je pripeljal Peter Živkovič s svojimi prijatelji, so začela v njegov avtomobil frčati jajca kot toča. Ves razburjen, ker se mu ljudstvo noče pokoravati, je Živkovič pobegnil v kavarno, pa ni imel shoda, temveč se je pri drugih vratih spet stisnil v svoj avtomobil in jo odkuril.
Gostilničarsko pivovarno v Laškem so danes dopoldne blagoslovili. Pivovarna je začela obratovati že pred nekaj meseci in bo prvo pivo dobavila svojim naročnikom in družabnikom že okrog božiča. Ustanovitev pivovarne so začeli propagirati gostilničarji, ki so uvideli, da je pivo iz karteliranili pivovarn mnogo predrago /.a pivce, gostilničarjem pa daje premalo zaslužka. Zaradi notranjih nesoglasij pa sc je dovršitev in oprema pivovarne zavlekla, dokler se končno ta trenja niso izgladila.
Zgornji dve galeriji stolpa zagrebške stol-ngice so zaprli in s tem ukinili dostop turistom in drugim radovednežem nanj. Dogajalo se je, da so se na te galerije preradi vzpenjali ljudje, ki so sklenili s svojim življenjem obračunati. Do sedaj so v uekaj letih našteli devet takih, ki so se raz stolp pognali v globino in se ubili. Številni izletniki se niso mogli otresti stare navade, da ne bi zapisovali na zidove in streho svojih imen. Trije taki korajžni zaljubljenci so se povzpeli celo na streho stolpa in tam svoja imena ne samo zapisali, temveč jih z ostrimi predmeti celo zarezali. Zaradi tega je bilo umestno, da sc je prepovedal dostop do zgornjih galerij stolpa.
Razkošno slavje je priredil svojim povabljencem milijonar iz Kosovske Mitroviče Ibrahim Bejtulahovič, ko se mu je rodil sin. Milijonar si ie tako želel otroka, pa ga dvajset let ni bilo. Njegovi sorodniki so si že oblizovali prste in izračunali, koliko in kaj bodo vse podedovali. Za vse pa je prišlo presenečenje, ko se je oni dan Tbrahimu rodil težko pričakovani sin. Bejtulahovič je bil od veselja ves iz sebe. Dal je streljati s topiči, potem pa priredil gostijo na katero je prišel lahko vsakdo. Ibrahim je plačal nič manj kakor 3812 čajev, 280 litrov žganja, za 2000 din cigaret, potem mnogo pečenih ovac, goved in peciva. Ko se mu je pa poslovodja njegove trgovine smejal zaradi tolikega veselja, mu je milijonar takoj odpovedal službo in mu izplačal odpravnino v znesku 70.000 din.
V	srce je zabodel vojnega prostovoljca Branka Popova iz Žabalja pri Novem Sadu neki Šandor Ševes. Popov je vaški gostilničarki pomagal, kadar jo imela obilo gostov. V soboto zvečer pa sta jo prilomastila močno pijana delavec ševeš in neki Baraba«. Začela sta izzivati goste in jih zaliti. Pred nadležna gosta je stopil Popov in ju hotel nagnati iz gostilne. Brabaš se je temu protivil, medtem ko je ševeš enostavno potegnil iz žepa nož in ga zasadil Popovu v srce. Vsaka pomoč je bila zaman.
Do krvavega pretepa med tihotapci mesa je prišlo v Novem Pazarju. Policija je namreč nedavno zaplenila večje količine utihotaplje-nega mesa, katerega so uvažali nekateri muslimani brez vsake kontrole, brez mesarskih obrtniških dovoljenj in brez higijenskega pregleda. Okrog tega dogodka se je sukal pogovor med nekaterimi tihotapci, ki so se zbrali v gostilni. Eden med njimi je obdolžil tovariša, češ da je i/.dal tihotapce policiji. Vsi so bili takoj v ognju. Potegnili so nože in se začeli klati Mrtev je obležal Šaban Murtezovič, znan tiho tapec, trije pa so jo tudi nevarno skupili. Tako je policija dobila v roke ne samo ubijalca, marveč tudi vse ostale tihotapce.
Zaradi svoje stare matere, katero ni nihče hotel sprejeti pod svoj krov, sta se do krvavega potolkla brata Lazar in Teodor Vukovac iz Višnjičev pri Sremski Mitroviči. Oba brata sta pozabila na svojo staro mater in je nista hotela rediti. Uboga starka je morala zato prebivati v hlevu in živeti od miloščine, ki so ji jo dajali dobrosrčni ljudje. Slednjič sinu Lazarju tudi to ni bilo všeč ter je mater brezsrčno pognal ven in jo napotil k svojemu bratu. Teodor je bil ves razjarjen. Poiskal je Lazarja in ga udaril. Vpričo matere sta se spoprijela, dokler se Luzar ni izvil, stekel v hišo po puško in ustrelil na brata. Šibre so nesrečnika zadele v glavo in prsa, da so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico.
Pijan avtomobilist je v Belgradu povozil dva
človeka sredi mesta. Ravnatelj tovarne vreč Dragomir Rakič je vso noč lumpal, proti jutru pa se ‘je vsedel v svoj avtomobil in pognal proti sredi mesta. Vozilo se je vijugalo sem pa tja od leve proti desni, dokler ni zavozilo na rob pločnika in podrlo dva: peka Dejanoviča in kmeta Blagoje-v ira. Oba so morali zaradi težkih poškodb odpe-ljati v bolnišnico, Rakiča pa so pripravili k zavesti v policijskih zaporih. Stroški njegove krokanje bodo zaradi nesrečne vožnje precej narasli.
Huda borba se bije za pet milijonov dinarjev
i,- zapuščine bogataša Bože Niiketiča iz Sremske Mitroviče. Milijonar je umrl brez oporoke. Vse bi 'a njim podedovala vdova, če se ne bi oglasila ne-ica so,rodnica pokojnega Niketiča in zahtevala zase nolovico zapuščine, češ da je Niketič isvoj čas pred -ričami to določil. Sedaj pa se je začela prava 'comedija. Niketičcva sorodnica je morala pred sodišče, ker jo je Niketičeva vdova obdolžila kri vega pričevanja. Sodišče je uporabilo svojevnsten 'iik, da je ugotovilo, koliko drže izpovedi prič. Dobili soi deset fotografij, med katerimi je bila udi fotografija Niketiča. Nobena priča ni med slikami našla pravega Niketiča, do zadnjega so se vsi . motili in s tem dokazali, da niso bili prisotni ta-rat, ko je Niketič baje ustmeno izrekel svojo, oporoko. Sodišče je moralo zadevo obrniti in obtožiti \ se tiste, ki so kriva pričevali.
25.000 dinarjev bi bilo treba primakniti
Za motorizacijo poštnih voženj v Mariboru
Maribor, 6. decembra.
V naših večjih mestih je prevažanje pošte že dolgo motarizirano, Samo MariboT je tozadevno še vedno izjema. Pošta se iz nabiralnikov in na kolodvor še vedno prevaža v starodavnih težkih vozovih, prav tako se razvaža na isti način tudi paketna pošta. Bilo je že veliko intervencij, da se mariborski poštni prevoz motorizira in ko se je letošnje leto mudil v Mariboru poštni minister, je to tudi obljubil. Poštna direkcija v Ljubljani je za motorizacijo že pripravila dva avtomobila in v Mariboru smo bili prepričani, da 6e bo to s prihodnjim letom tudi izvršilo, 6edaj pa je nenadoma prišel nov razpis za oddajo poštnega prevoza s kanj-sko vprego, Zadevna licitacija bo 21. t. m. na me-
stnem poglavarstvu, licitacijska vsota pa znaša 85 tisoč din. Proračun za motoriziran prevc^z pošte v Mariboru predvideva letno 110.000 din izdatkov, torej borih 25.000 din več, kakor pa jih plača država za prevoz 6 konjsko vprega To je vsekakor dosti manj, kakor je plačevala poštna uprava še pred nekaj leti za prevažanje pošte, ko je znašala odškodnina za prevoz s konji 150.000 din. Ta znesek je potem potisnila navzdol huda konkurenca med prevozniki, ki pa sedaj izjavljajo, da ne bodo več vozili za tako nizko vsoto, ker ne pridejo na svoj račun ter morajo tako rekoč zasionj delati. Mnogo primerneje bi bilo tedaj, če bi še država primaknila tistih borih 25.000 din, pa bi se pre-važnje pošte v Mariboru moderniziralo pa sodobnih načelih.
Jesensko modrovanje o lovu
Ljubljana, 7. decembra.
Malo ljudi je, ki bi šli mimo besede lov čisto mirne duše, skoraj nič jih ni, ki bi jih v jesenskem gozdu pojoči lovski rog tako ali tako ne vznemiril. Nekateri pravijo, da je lov grdo ubijanje nedolžnih in lepih živali. Drugi so mnenja, da lovcem še zdavnaj ni toliko za lov sam, kot pa za tiste ure po lovu, ki 60 menda neizogibno zvezane z gostilno. Tretji trdijo, da jc lov najdražji šport. Skratka: Skoraj vsakdo ima o lovu tako trdno mnenje kakor o malokateri drugi stvari, in si ga ne pusti na noben način vzeti ali izpremeniti. Lovcu za vse te nazore ni bogve kaj. Skrivnostna, prastara sila ga žene v gozd, kamor gre bolj vesel kakor na svatovščino.
Že skoraj dva meseca imamo jesen. Nenavadno lepa je letos. Nedelja je lepša za nedeljo. Vsaka vseh ten nedelj je nedelja za lovce. Na tisoče jih hiti iz mest in vasi in po poljih in v gozdovih pokajo puške. Na tisoče se jih zvečer vrača v svoje domove in vsakdo nosi s seboj vsaj zgodbo tistega dne.
Loviš lahko na več načinov, kakor ti je všeč. Nekateri hodijo rajši v strelski črti skozi gozd in pravijo, da jim ta pohod prinese več dogodkov in življenja kot karkoli drugega. Drugi spet čakajo na dobro izbranih stojiščih, da bi jim gonjači in psi prignali žival pred puško. Pa pride srna tik do tebe, če seveda čisto mirno stojiš, če si kot drevo med drevesi, potem te pa le opazi in v velikih skokih odbeži. Letos srn namreč ne streljajo, ker se jim že tako slabo godi. Hude bolezni jih more, da jih je vsak dan manj. Pa pride zajec, nikamor se mu ne mudi. Zajca pa res ni škoda, dobro pomeri, dober pogled in mirno oko, da ga boš dobro zadel, ker tako bo zanj in zate najbolj prav.
Že v besedi loviti je povedano, da loviš žival, ki teče, beži, leti. Zato ne smeš streljati na zajca, ki leži na svojem ležišču. Seveda je večkrat težko s to stvarjo. Skoraj zmeraj je toliko grmovja ali gostega drevja okrog ležečega zajca, da lovec sklene, da mu bo gotovo zajec ušel, če si ga bo sam spodil. In ali ni škoda, ko je pa takle zajec na ležišču kot nalašč tako lepo nastavljen. Toko ie pač.
Nekakšen lov je tudi vojska. Tudi o njej so mnenja zelo različna. Ne sicer toliko trdna kot o lovu in tudi želje in strah okrog nje je kaj Tazlično ustvarjen in barvan. A bil bi letošnjo jesen, to nenavadno lepo in jasno jesen, čuden ples. Nenavadno veliko
ljudi bi bilo ujetih na svojih ležiščih. Vsake vrste, brez izbire. Tako je pač.
Najbolj lepo je takrat, ko čakaš na stojišču, pa priskače k tebi mlada srna. Saj lepih živali je veliko, posebno lepe so takrat, ko so mlade, a bolj prikupne stvari kot je mlada srna v gozdu pa res skoraj ni na svetu. Tudi takrat še, ko te je že opazila, ne odskoči vsa preplašena, ampak se lepo počasi obrne in še potem gleda nazaj, kot bi vpraševala, po kaj si vendar ti prišel na njena pota.
Ko hodiš s puško po gozdu, je treba na vse paziti. Na vsako stvar, ki se premakne ali pa ne premakne Če stojiš na stojišču čisto mimo, boš doživel stvari, ki ti jih ne bo nihče verjel. Še celo lisica, o kateri je spleteno tisoč zvitih zgodb, bo pritekla k tvojim nogam, da se boš čudil in da ti bo zastajal dih. Ko hodiš s pušico po gozdu in boš slišal vsak najmanjši šum, vsak živ glas, se ti bo čudno zdelo, da vran, teh najbolj glasnih ptičev naših polj in gozdov, nikjer ni. Ko poči prva puška, se visoko dvignejo in ves dan jih ni nazaj, da ugiblješ, kam so se vendar skrile. Ko hodiš s puško po gozdu pa od daleč vidiš, kako teče zajec, nikar ne pokaj za njim. Saj bo morda prišel bližje. Če pa ne bo, pa tudi nič hudega. In še veliko bolj glej na to, če vidiš pred seboj srno. Kajti najlepši kos sveta so gozdovi.
Toda to je prva stran A je tudi druga. Zato se pripravi na vse, preden greš v gozd. Saj navadno ne bo prav nič hudega, a vendarle. Kdo bi mislil, poglejte! Več kot mesečno plačo sem dal za puško. A z lova sem prinesel dva kosa. Prelomil mi jo je zajec. Divji gozdni zajec. Zato ker sem hodil po njegovih potih. To je pa druga stran. Sicer ne tako vsakdanja kot prva, a je.
Zadnje listje bo te dni padalo z drevja lovcem pred noge. Vse težko bo, počasi se bo vrtelo skozi zrak. Vse polno ga bo ležalo po tleh, kar gazili bodo skozenj. Že od daleč se bo slišala žival, ki bo tekla čezenj. Ti dnevi so najlepši, pa tudi zadnji Tudi jesen 6e že nagiblje.
Na lov nas spominjajo rogovja in ptice na stenah naših sob. Pravijo, da smo bili nekoč na tem in tem kraju gozda, da smo bili nekoč mi bolj pazljivi in urni kot one, da je bilo nekoč zelo lepo. Za ptiče in srnjake v gozdovih, ki 60 letali pod soncem in se podili skozi gosto praprot, za nas. ki smo bili sredi njih, za nas, ki smo nekoč pobirali po zemlji mrtva življenja. Tako je pač.	C.	Kr.
Vsem, ki kupurejo zemljišča v Ljubljani
Ljubljana, 7. decembra. Na vseh koncih in krajih Ljubljane naglo rastejo hiše in do.movi, mnogi imajo šele kupljeno zemljišče, drugi pa nameravajo kupiti stavbišče, da bi si sezidali dom. Preden kdo v Ljubljani kupi zemljišče, naj na V6ak način gre prej v mestni tehnični oddelek vprašat, če je na izbranem zemljišču sploh dovoljeno zidati. Premnogokrat se namreč dogodi, da ta ali o,ni s težko prihranjeno vsoto ali z izposojenim denarjem kupi zemljišče, nato pa šele izve, da na tem zemljišču ni dovoljeno zidanje. Da obvarujemo interesente za ljubljanska zemljišča pred škodo, jih opozarjama predvsem na to, da mestna uprava pripravlja nov regulačni načrt vse ljubljanske občine, ki se bo raztezal tudi po sosednih občinah, kjer tudi že sedaj deloma veljajo v Ljubljani veljavni predpisi glede novih zgradb. Če to,rej Ljubljančan kupuje zemljišče v sosedni občini, naj se glede izbranega zemljišča informira pri dotičnem občinskem uradu, če na dotičnem prostoru sme zidati ali ne. Kar se tiče ljubljanske mestne občine, opozarjamo posebno na zaščitene paso,ve, kjer je zidanje sploh prepovedano. Zaščiten je ves Grad, kar še ni zazidanega ,razen podnožja grajskega hriba ob cestah, Prav tako 6e ne sme zidati na Golovcu, razen na podnožju ob cestah. — Enako je zaščiten ves Rožnik in Šišenski hrib ter dolina Gmajna na abeh straneh Večne poti. Tudi hrib Brdo med Starim Vičem in vasjo Brdo je zaščiten. Nadalje ni dovoljeno zidati v Mestnem logu do občinske meje, proge na Rakek, Malega grabna in bodoče Jadranske ceste, Poiti na Rakovo jelšo, Ljubljanice in dalje proti Ižanski in Dolenjski cesti. Zaščiteno je tudi vse ozemlje rtied Celovško in Tyrševo cesto nad bodočo 20 m širako krožno cesto, ki bo tekla v glavnem po 6edanji opuščeni zvezni železniški progi. Prazno mora ostati tudi azemlje na severni strani svetokrižkega okraja od občinske meje, Ceste v Jarše, Šmartinske ceste in bodoče 30 m široke obodne ceste, ki bo tekla od Hmeljnikov do kolonije Brinje. Prav tako je zaščitena ozemlje med aerodromom, mestno mejo, podaljšano Poljsko potjo, železniško progo na Zidani most, bodočo 30 m široka tranzitno cesto, ki bo i za tovarno »Saturnus« in Smartinsko cesto. — Razen vseh teh zemljišč pa ne sme biti zazidano Judi vse ozemlje vzdolž Ljubljanice med Zaloška cesto, mestno mejo, Potjo na Fužine in projektirano cesto za dirkališčem. Tudi za ostale dele mesta se pripravlja nov regulačni načrt. Zata naj vsi, preden kupijo kako parcelo, vprašajo regulačni odsek mestnega tehničnega oddelka v kresiji, če je na dotični parceli sploh dovoljeno zidati.
Izza naših meja
Upravni odbor kmetske posojilnice v Grožnjami
je bil z uradnim dekretom razpuščen. Za vladnega komisarja posojilnice je bil postavljen Gu:.do Borsi, ravno tako so bili imenovani v nadzorni odbor trije Italijani.
Za predsednika industr. fašistične zveze v Trstu
je bil izvoljen »cavaliere del lavoro« Avgust Kozulič (Kosulich) namesto dosedanjega komisarja. Kozulič je lastnik znane velike paroplovne družbe in ladjedelnice v Tržiču.
Posojila občinam. Razne občine na Goriškem so pri goriški Mestni hranilnici in znani zastavljalnici Kontu najemale pred leti večja posojila. Ta denar je šel večjidel za razne izredne izdatke, ki niso bili predvideni v polni meri v občinskih proračunih, kakor za gradnjo raznih športnih prostorov, fašističnih do-
Po zaslugi slovenskega voditelja dr. A. Korošca smo Slovenci dobili svojo Akademijo, najvišje potrdilo naše samobitnosti in kulturne zre* losti. Ustanovitvi naše Akademije sta uradno nasprotovali dve skupini: JNS, katere glavni tajnik je današnji socialistični kandidat za Ljubljano in voditelj slovenske združene opozicije dr. Kramer, in zagrebška Akademija, ki jo vodijo pristaši dr. Mačka. JNS senator dr. Andjelinovič je imenoval prizadevanja za našo Akademijo in za izpopolnitev naše univerze — separatizem.
Slovenski razumnik, slovenski študent, ali boš spričo vsega tega volil dr. Kramerja, volil njegovega zaveznika dr. Lončarja, volil njegovega oproda dr. Stanovnika, ki so vsi skupaj hlapci Hrvatov? Ti ljudje bi za ceno naše zemlje in za ceno naših vrednot radi postali poslanci — nič drugega. Dejstva in njihove zveze govore, da jim slovenstva ni mar. Odgovor slovenske inteligence bo torej II. decembra jasen!
Iz Legije koroških borcev
Mrčna sela pri Kajhenburgu.
Po vsej naši domovini ima Legija koroških borcev svoje krajevne postojanke, katerim se je pridružila v nedeljo, 4. t. m. tudi organizacija v Mrčnih selih.
Ustanovnega občnega zbora, kateri se je vršil v gostilniških prostorih g. Serbeca, se je udeležilo članstvo v prav obilnem številu, od katerih so mnogi odšli od doma že ob 3 zjutraj, kar priča, da se nisa ustrašili truda in naporne hoje v tem hribovitem okraju.
Ustanovni občni zbor je vodil tov. Kunej iz Kozjega, ki je pozdravil došle tovariše ter predvsem zastopnika glavnega odbora iz Ljubljane. Pa uvodnih formalnostih so bila soglasno sprejeta društvena pravila, nakar je padal obširno poročilo o delu glavnega odbora tov. Kristan iz Ljubljane, ki se je v svojem govoru toplo spominjal vseh tedanjih poveljnikov ter posebno še padlih tovarišev, katerim ni bilo usojeno, da bi se z nami vred veselili svobodne domovine. Poudaril pa je tudi odločno zahtevo bivših severnih borcev, da se jim končna vendar že priznajo njihove zasluge pri oču-vanju naše severne meje ter zagotovil članstvo, da bo glavni odbor tudi v bodoče uveljavljal svoje zamisli ter zahteve članstva. Poročilo zastopnika glavnega adbora je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar so se v polni slogi — vrednega zvestega tovarištva — izvršile volitve v upravni odbor. Novi krajevni organizaciji Legije želimo uspešnega dela v korist kralja, države in članstva.
2 leti sta kradla v trgovčevem skladišču
Maribor, 7. decembra.
V	sobotnem :>Slov. domu« smo poročali, kako je trgovec Ivan Lah zajel v svojem skladišču na Koroški cesti dva mlada tatiča. Ko je prišel v skladišče po specerijsko blago, je našel vrata odprta, od znotraj pa jih je nekdo z vso močjo tiščal, da ni mogel vstopiti. Lah je potem vrata naglo zaklenil ter skočil po stražnike, ki so našli v skladišču dva preplašena fantalina. Preiskava
o	tej tatvini je spravila na dan zanimive reči. Ko so namreč napravili pri obeh hišno preiskavo, so našli pri enem blago, kakor ga je imel Lah v svojem skladišču pred dvemi leti, potem pa ne več. Lah je izjavil, da je že dolgo opažal, kako mu blago zmanjkuje iz skladišča, vendar je mislil, da ga morda sam- ali pa njegovi pomočniki kam zalagajo ali nosijo v trgovino. Ni si mogel predstavljati, da bi delal kdo pri njem tatinske obiske, ker je skladišče vedno skrbno zaklenil s ključavnico na vratih in pa s patentno obešanko. Ker je našel obe ključavnici vedno v redu zaklenjeni, ni sumil ničesar. Izkazalo se je sedaj, da sta imela oba fantalina že dve leti duplikate ključev za obe ključavnici ter sta neovirano delala svoje tatinske obiske v skladišču, kadar sta kaj potrebovala. Oba nepridiprava je policija oddala sodišču.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
		Tempe-		a ►			Pada-	
Krai	Baromete sko stan	ratura v C			C	Veter	vine	
			ca 1 ** ’eS c s a E	-S £ > i-M	«c cap— S 1 Oc	(smer, lllkOHt)	m/m	vrsta
Ljubljana	767-4	3*8	0-6	96	mgl, m	0 •	8-0	dež in sneg
Maribor	766'G	20	1-0	90	10	NW,	5*o	dež
Zagreb	761-	4-0	1-0	90	8	c	—	—
Belgrad	762'8	7-0	2-0	90	10	[)	—	—
Sarajevo	763-5	2-0	0-0	90	5	0	—	—
Vis	700-4	7-0	20	90	5	NW0	—	—
Split	759-2	12-0	6-0	50	5	NE,	—	—
Kumbor	758 l	15-0	8-0	60	3	N,	—	—
Rab	760*y	9-0	5-0	60	4	NE,	—	—
Oubrovnih	1758-0	15-0	8-0	50	0	NE,	—	—
mov, otroških vrtcev itd. Pokazalo pa se je, da večina občin ne more teh bremen redno odplačevati in so zato zaprosile nekatere za podaljšanje vrnitvenega roka. Tako sta v zadnjem času zaprosili za tako podaljšanje občini Dobrova in Ajdovščina, ki sta najeli skupno 80.000 lir posojila. Njihovim prošnjam je bilo ugodeno, saj je denar bil porabljen v »nacionalne« namena.
. ->n<J
Vremenska napoved: spremenljiva oblačnost. Zmerno hladno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči in ves dan j«' bilo popolnoma oblačno in redka visoka megla. Ob 11.50 je pričelo rahlo snežiti, nato pa močneje ob 12; snežilo je neprestano do 13.30, nato pa je v presledkih deževalo in vmes nekoliko snežilo ves popoldan. Od 19.35 dalje je bilo vedro in oblačno.
Koledar
Nanes, sreda, 7. decembra: Ambrozij.
Četrtek, 8. decembra: Br. sp. Marije Device.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Prosvetno društvo Trnovo priredi na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra, ob pol 8 zvečer v društvenem domu Akademijo z lepim sporedom.
Promet drugega jutranjega vlaka Kamnik— Ljubljana dne 8. decembra 1938. V četrtek, dne
8.	decembra bo vozil na progi Kamnik-mesto— Ljubljana gl. kol. tudi drugi jutranji potniški vlak, ki vozi sicer samo ob delavnikih, z odhodom iz Kamnika-mest aob 6.36 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 7.30.
Mestno zdravniško dežurno službo vrši od 6rede od 8 zvečer do petka do 8 zjutraj zdravnik dr. Marjan Ahčin, stanujoč v Korytkovi ul. št. 18, telefon št. 36-24.
Drž. konservatorij v Ljubljani bo imel sredi meseca decembra dve interni in eno javno produkcijo. Prva interna produkcija io v soboto 10. t. m. v proslavo obletnice Cankarjeve smrti. Nastopi oddelek prof. Šesta. V petek 16. decembra bo interna produkcija v proslavo 60 letnice skladatelja Antona Lajovica. Obe interni produkciji bosta v Hubadovi dvorani, začetek ob 17. uri. Javna produkcija pa bo v ponedeljek, dne 19. decembra, ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani v proslavo 20 letnice obstoja kraljevine Jugoslavije. Natančni spored javimo.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20
Sreda, 7. decembra: »Labodka«. Red B.
Četrtek, 8. decembra ob 15: »Snegulčica«. Izven.
Znižane cene. Ob 20: »Dobrudža«. Izven. Petek, 9. decembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju in Ptuju.)
Sobota, 10. decembra: »Potopljeni svet«. Red A.
Opera. — Začetek ob 20 Sreda, 7. decembra: »Gejša«. Red Sreda.
Četrtek, 8. decembra ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patronc. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20: »Don Kihot«. Red Četrtek. Petek, 9. decembra ob 15: »Poljub«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
Sobota, 10. dec.: »Roxy«. Izven. Znižane cene
Mariborsko gledališče
Sreda, 7 .decembra: Zaprto.	.
Četrtek, 8. decembra ob 15: »Boccaccio«. Ziuzant
cene. Ob 20: »Dva ducata rdečih rož«. Zad-
njič. Znižane cene.
Zahtevajte povsod naš list!
Letošnja alpinistična bilanca
Ker je naš list doslej še vsako leto z veliko pozornostjo zasledoval vse važnejše dogodke v naših gorah ter je od časa do časa sploh redno prinašal članke o tej svojevrstni pokrajini, je že vsa leta svojega obstoja konec zimske in konec letne alpinistične sezone prinašal bilanco o novih uspehih naših plesalcev. To je delal tem rajši, ker se je dandanašnji ob spremenjenih razmerah začela spet vidnejše kazati tista stran alpinskega dela, ki je bila pri nas ostro podčrtana zlasti pred vojno: načrtni alpinizem in delo v gorah kot važen narodnoobramben faktor. Pozabljati se začenjajo 6 tara na-sprotstva, vse ovire, ki bi utegnile motiti složno delo, se odstranjajo, delavci najrazličnejših nazi-ranj se zbirajo v želji, da bi čim uspešnejše pomagali 6kupni dobri stvari do zmage, vsak po svojih močeh. Ena želja preveva in druži mladino s starejšim rodom: želja, da v naših gorah tujci ne bi osvajali in 6e krasili z lavorikami, želja, da se ne bi pred samimi seboj in pred svetom postavljali, da so si z novimi vzponi po stenah, razeh in grebenih, ki še niso bili preplezani, osvojili naše gore. Teh 6ten, razav in grebenov pa je v naših Julijskih in Kamniških Alpah še dovolj in vse so težavne — saj je znano, da ob koncu v vsakem gorovju ostanejo nedotaknjene in najdalj časa nepreplezane tiste stene, razi in grebeni, ki so najtežji.
Novo po'movan-e problemov
Nekaj časa se je pri nas ob resnično pomembnih uspehih začelo v nekaterih krogih že uveljavljati prepričanje, da so pri nas preplezane že vse važnejše »stvari« in da so ostali nepreplezani le še paberki. Z novim momentom, 6 pritegnitvijo važnega faktorja, ki je prinesel nove vidike, kateri so morali biti močno narodnoobrambno utemeljeni, pa sc je to naziranje umaknilo. Vsi naši alpinski krogi in skupine so po/stali pozorni na dejstvo, da drugod po svetu tudi vzpon po skrajno težavnem razu, čeprav morda kje daleč ob strani iz gorskega centra skritem, utegne vzbuditi izredno in povrhu svežo pozornost: vse se obme tja, pozabljeni ostajajo veliki prejšnji uspehi drugod, novi vzpon dobi nesluteno važnost. Tega so se zavedeli vsi naši krogi, ko so pomislili, da bi kdaj k nam utegnili priti tujci, ki bi preplezali steno,, katera je bila pri nas na glasu (čeprav še nepreplezana) ter razglasili svoj vzpon za največji in najčudovitejši uspeh (kar
oi	po tehničnem merilu morda v resnici tudi bil). Pri nas imamo taikih še nepreplezanih 6ten, grebenov in razov še nebroj; med njimi je nekaj tako velikih problemov, da bodo vsi dosedanji naši alpinski uspehi močno obledeli, čim bodo ti rešeni, ko bo tudi preko njih končno izveden prvi vzpon.
Miagši rod se že pripravlja
Dolgo, vsa zadnja leta domala, so naši alpinski delavci tožili, da alpinizem pri nas nima prav ni-kakega naraščaja; mladino da zanimajo vse drugačne reči kot so gore. Ta pesimizem je bil močno pretiran. Prav zadnji dve leti se že začenjajo jav-Pati jasni znaki boljših časov. Agilne mlade skupne. Mariborčani, Celjani, Ljubljančani, mladinske sekcije SPD ter Akademska »kupina Slovenskega pla-inskega društva (14. decembra t. 1. bo v minerale,*:kem inštitutu na univerzi ob 18 6pet imela svoj redni letni občni zbor, kjer bo lahko pokazala res obilne uspehe svojega vsestranskega dela v letu) so se začele sistematično pripravljati, da stopijo po sledovih starejšega delovnega rodu v prvo vrsto in da se lotijo dela, ki jim bo prej ali slej izročeno popolnoma. Predavanja in tečaji jih pripravljajo na to delo, ponovitve vzponov čez težje stene' prihajajo že na vrsto, tu pa tam pa premagajo tudi kot prvi kakšno lažjo steno, ki ja bila pozabljena ter se po njej še ni bil do njih povzpel nihče. V letih naglega napredovanja se bodo izšolali, obogateni že z izkustvi, katera so jim zapustili starejši plezalci, ki 60 morali začeti na svojo pest in popolnoma skraja začeti orati to, pri nas takrat še nenačeto ledino. Izšolali se bodo tako dobro, da bodo kos tudi zadnjim, najtežjim problemom, ki so bili še do nedavna proglašeni za ne-preplezljive in nikdar rešljive.
Letošn e delo v kopni skali
Letos vreme plezanji, zlasti novim naskokom, ni bilo pirav nič naklonjeno. Najprikladnejši čas, meseca julij in avgust, je brez konca in kraja deževalo. Da bi se plezalci lotevali izjemno težavnih, novih, še nepreplezanih, dolgih sten, na to skoraj ni bilo misliti. Kljub temu pa je bilo opravljenega razveseljivo mnogo pripravljalnega dela novih vzponov po krajših, še nepreplezanih stenah, grebenih in razeh tako v Kamniških kakor tudi v Julijskih Alpah, Celotna bilanca letos kaže, da je bilo izvedenih v Kamniških Alpah 12 novih prvih vzponov, v Julijskih Alpah 8, v Karavankah pa 1. V sledečem prinašamo podatke iz letošnje bilance:
V	Kamniških Alpah
1. Severozahodni raz Vršiča (Vežica — 1937 m). Bine Benkovič in Pavle Kemperle, 15. maja 1938. Višina 250 m, 3 h, sred. tež., krušljivo.
2. Severovzhodni raz Kompotele (1988 m). Janez in Miro Gregorin, 26. maja 1938. Višina 400 m,
4 h, zelo težavno.
3. Jugovzhodni raz Štruce (2464 m). Janez Gregorin in Karlo Tarter, 16. julija 1938. Višina 400 m, 6red. tež, z zelo težavnim odstavkom Velikega stolpa (orglaste plošče).
4. Vzhodna stena Bran? (2253 m). Bine Benkovič in Pavle Kemperle, 25. septembra 1938. Višina 600 m, čiste stene 400 m, lih, težavno z izredno težavnim mestom.
5. Desni severozahodni steber Skut« (2532 m). Fritsch in Lindenbach, Dunajčana, sta pisala za svoj vzpon v bližini levi steber v severni steni
5 t r u c e i to je povzel tudi. »Naš alpinizem«), — Starc-Serajnik in Majnik-Krč, 6, septembra 1938. Višina ca. 450 m, 4 h, zelo težavno.
6. Direktna severna stena Jezerske Kočne (2475 m) izza Velikega kupa (star problem). Krč-Volc, 16. sept. 1938. Višina ca. 350 m, 4 h, zelo težavno
7. Nova smer po stebru v severozahodni steni Grintovca (2559 m). Majnik-Serajnik, 2. okt. 1938. Višina 500 m, 5 h, zelo težavno z nekaterimi izredno težavnimi mesti.
8. Severozahodna stena VrSiča (1937 m). Vlasto Kopač in Karlo Tarter, 9. okt. 1938. Višina 300 m,
2	h, sred. tež. s težkim mestom.
9. Jugozahodna Stena Turske gore (glavni vrh, 2233 m). Vlasto Kopač, Valter Trobej in Karlo Tarter, 16. oktobra 1938. Višina 350 m, 5 h, težavno z zelo težavnimi mesti.
10. Centralna smer v severni steni Dolgega hrbta (iz Zrela, 2454 m). Serajnik in Vole, 16. oktobra 1938. Višina 800 m, 7 h, zelo težavno.
11. Jugozahodna stena severozahodnega Vršiča Kočne (2397 m). Cene Malovrh in Andervvald Beno, 23. okt. 1938. Višina 200 m, 4 h, težavno z zelo težavnim mestom.
12. Južni greben Planjave (2399 m. Bodis Bezek, Vlasto Kopač in Karlo Tarter, 6. nov. 1938. Višina 750 m, 5% h, sred. težavno * ječ težavnimi siesti.
V	Julijskih Alpah pa kaže bilanca
1. Severozapadni steber Kukove špice (2417m);
varianta: Janez Cerar, Franc Vagaja in tovariši, 20. junija 1938; težavno.
2. Nemški steber v severni steni Triglava (2863). Janez Brojan, 15. julija 1938; varijanta.
3. Severna stena Cm»ra (2393 m). Nova smer: Janez Brojan, julija 1938.
4. Severozapadna stena Škrlatice (2738 m). Varianta: Janez Brojan in Maks Dimnik, julija 1938. Od najnižjega odstavka do vrha.
5. Severna stena prvega Vršiča v SV grebenu Škrlatice (2738 m). Andrej Mor6, julija 1938.
6. Zahodna stena zah. stebra v Dovškem Gam-
zovcu (2440 m). S. Aleksič in Sl. Peršič, 19. avgusta 1938.
7. Severovzh. stena Malega Oltarja (2509 m). M. Kristan in T. Bučar, 15. avgusita 1938.
8. Severna stena Jalovca (2643 m). Varianta: Tone Dovjak in Francc Avčin, septembra 1938.
Edini vzpon v Karavankah
1. Severovzhodni steber Babe (1892 m). Janez Brojan, poleti 1938.
Letošnja bilanca prvih vzponov je, č« premislimo, da so morali plezalci delati v prav izjemno težavnih okoliščinah (slabo vreme, ki je bilo trajno.) — moramo priznati — prav zadovoljiva. Zad-ja leta toliko novih vzponov kakor letos sploh še ni bilo zabeleženih. Upravičeno pa se zdi, da bo leto 1939 ob koncu pokazalo, da ie tudi kvaliteta vzponov zelo napredovala.
Težke socialne razmere v Slov. goricah
Socialni položaj slovenjegoriškega malega stanu je v mnogih predelih Slovenskih goric močno ogrožen. Posamezni delavski sloji se morajo boriti proti neznosnemu stanju svojih življenjskih razmer. Zadnja gospodarska in denarna stiska je pustila na delavskem stanu porazen pečat posledic, ki se zajedajo v njegov obtoj in mu onemogočajo človeka dostojno življenje. Nepopisne so borbe in težave, a katerimi ee bori naš mali človek.
Predvsem moramo omeniti
poloiai kmečkih sluiitelfev
Tukaj pridejo v počtev hlapci in dekle, ki služijo pri kmetih z manjčlanskimi družinami, kjer je veliko dela z oskrbovanjem in krmljenjem živine iri obdelovanjem "kmečkih posestev. Ta vrsto proletariata je v Slovenskih goricah zelo številna in izhaja iz revnih viničarskih, bajtarskih in celo revnejših kmečkih družin. Kmečki hlapci in dekle uživajo v podeželju najmanj socialne zaščite in so najbolj socialno in moralno izkoriščani. Pri vseh kmečkih delih mora biti udeležen hlapec, ki je brez potrebnga počitka in tako redno zaposleni kmečki delavec, da mora izvršiti vsakršno delo ob vsakem vremenu ter biti povrh tega še potrpežljiv. Nepopisen je položaj kmečkih hlapcev v posameznih krajih severnih Slovenskih goric, katerih delo težko najde primere v drugih slovenskih okrajih. Plača za to naporno delo je mnogokrat sramotna. Imamo primere, da plačujejo kmet* je hlapcem le 50—80 din čiste mesečne plače. Kako naj se hlapec s tem zaslužkom oblači? ubogi hlapec mora prenašati vse neznosne težave, če pa zagodrnja, ga gospodar kratkomalo zapodi. Žalostni so primeri, da ggepodar odpodi hlapca, ki je od svoje mladoati služil pri kmetu ln porabil tam svoje moči, ko mu začnejo pojemati moči in postane za delo manj zmožen. Taki padajo v breme svoje domovinske občine. Brez zaščite in enako usode so deležne tudi kmečke dekle. V nič boljšem stanju ee ne nahajajo mnoge
družine kmečkih viničarjev
ki se pred zimo bore za svoj obstanek. Položaj viničarskih družin je postal v zadnjih letih zelo težak, ker so izpostavljene bridki usodi pomanjkanja in uboštva. Mnoge družine so pred zimo v največjih skrbeh, kako se bodo preživljale skozi zimsko dobo, ko ne bo zaslužka. Viničarske shrambe koruze in krompirja, ki je zanje glavna hrana, so že sedaj skoraj pruane, kje pa »o še drva, ob-
Mozeli pri Kočevju
Volivno razpoloženje je tudi pri nas v največjem razmahu. Za člane JR.Z je predsednik okrajne organizacije že pred 14 dnevi pojasnil politični položaj ter pomen bližnjih državnozborskih volitev. Dne 24. t. m. pa nam je predstavil še našega kandidata g. Riglerja. Zadnjič pa je imel svoj volivni shod v gostilni Rom kandidat za dr. Mačkovo listo g Tomšič, ki je pripeljal s seboj za govornika tajnika Mačkove skupine za Slovenijo. Ta shod nam je pripravil precej zabave, ker je bila večina zborovalcev somišljenikov JRZ in nekaj kočevskih Nemcev. Vsega skupaj je bil okakih 35 ljudi. Pristnih Mačkovcev razen kandidatovega spremstva ni bilo več ko za 5 oseb. Govornik se je takoj v začetku svojega govora moral prepričati, da je zašel v družbo samih nasprotnikov, ki so mu z duhovitimi in primernimi klici vpadali v besedo tako, da bo rajši nehal, da bodo govorili drugi, ki shoda niso sklicali. Med svojim govorom je očital sedanji vladi, da ni uveljavila svojega programa glede tajnih volitev. (Medklic: Ta zakon je uveljavila prejšnja vlada. — Kandidatovo spremstvo ugovarja: Saj mi nismo bili na vladi. — Odgovor: Zakaj se družite z ljudmi, ki so tak volivni zakon sprejeli?) — Na vprašanje, zakaj dr. Maček ni hotel vstopiti v sedanjo vlado, pojasnjuje govornik abstinenco pokojnega Radiča, ki je vstopil v vlado šele na poziv iz Londona. Ker pa je bil ustreljen, se je abstiniral tudi dr. Maček! Govornik zaključuje svoj govor s pozivom: Kar je za mir in demokracijo, naj voli kandidata Tomšiča. (Slišali smo, da je bil 17 krat kaznovan in 1 krat celo zaradi uboja,) Klic iz kroga zborovalcev: Pravega pti&ka ste izbrali, ta je izvrstna vaba za komuniste. — Po končanem govoru so kar pozabili vprašati, če želi kdo govoriti, menda so jih že preveč slišali. Govorniku je bilo tako vroče, da jo je jadrno odkuril iz sobe. Medtem ko kandidat ni spregovoril niti besedice, «o se njegovi spremljevalci omejili na osebno agitacijo in so nas hoteli prepričati o koristnosti Mačkove abstinenčne politike. Pri tem jim je pridno pomagal prosluli P. C., ki se je sedaj zatekel pod Mačkovo streho, kjer bo vedril do prve priložnosti, da zopet izda somišljenike s pretvezo, da je spoznal nepravilnost strankinega programa. To pa spozna on ravno v trenutku, ko bi morala 6tranka pokazati disciplino in složnost, da potem natančno po navodilih agenta provokaterja razdere to, kar se je zgraditi sam najbolj potrudil (njegov lastni izrek). Kaj ni res ne? (Nekoč se je pisal za Červa. »edai v Jugoslaviji se je spremenil v Čero-ta].
Elektrika ubila dva konja
V. Brnik pri Cerkljah, 6. decembra.
Posestnik Janez Omrz se je vračal iz Ljubljane na vozičku, v katerega sta bila vprezena dva konja. Omrz vozi vsak dan v Ljubljano mleko za mlekarno Brnik. Spotoma pa je eden od konj naletel na pretrgano električno žico. Dotik z žjco,. v kateri, je. bil tok visoke napetosti, je konja vrgeil na tla, da je potegnil za seboj še drugega konja. Obe živali sta poginili na mestu. Posestnik je skočil z voza in skušal konja spraviti po koncu. Ko se je živali dotaknil, ga je streslo. Skočil je vstran in stekel poklicat ljudi na pomoč. Nihče ni mogel več pomagati. Poklicana je bila komisija, ki je ugotovila, da trpi Omrz okrog 8000 din škode.
leka in druge nujne potrebščine. Mnogi bodo vpraševali, kaj je delal viničar skozi leto, kaj ni že takrat vedel, česa bo potrebovala njegova družina? Kdor ne pozna položaja teh družin, ne more vedeti, ' zakaj te družine trpe toliko pomanjkanje. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, tla je mnogokrat kriv temu položaju gospodar-kmet 6am. Viničar mora biti do svojega gospodarja silno po-strežljiv in je od njega popolnoma odvisen. Spričo tega mu mnogokrat ni dopuščeno, da bi ai obdeloval svoj od kmeta dobljepi del zemlje, kjer ima posejane vse svoje pridelke. Dogaja se pogostoma, da mora viničar zaradi prezaposlenosti pri gospodarju puščati 6voje pridelke v nemar. Stanovanja mnogih viničarij 60 skrajno slaba, da je ogroženo od plesnobe, gnilobe, vlage in mokrote viničarjev skromno imetje premičnin in pridelkov, da ne omenjamo prezebovanja ubogih družin zaradi luknjastih stanovanj, kar je najbolj usodno v. zimski dobi. Vzgoja viničarske mladine je močno zanemarjena od strani viničarskih staršev, ki ne morejo zaradi pomanjkanja čaea posvečati svojim otrokom potrebne pozornosti. Vse bolj žaloetno je, da v zraste v viničarskih družinah največ slabo vzgojene mladine, mnogo zdravstveno zapuščenih otrok, ki jih večidel pograbi nesrečna jetika. Kaj pa na stara leta? Niti predstavljati si ne moremo, v kakšnem položaju žive stari dela nezmožni viničarji, ki jih njihovi otroci nočejo ali ne morejo preživljati. Takim je brezpogojno usojena beraška palica v plačilo na atara leta.
Položaj gosposkih viničarjev je od k merkih nekoliko boljši, ker je njihov zaslužek mnogo večji. Pred izkoriščanjem jih ščiti viničarska stanovska organizacija, strokovna zveza viničarjev, katere sedež je v Ljutomeru. Gospodarjem - vinogradnikom je ta organizacija Im v peti in viničarjem prepovedujejo vstop vanjo,,dobro vedoč, da z viničarjem ne morejo več ravnati po svoji mili volji. Le škoda, da ta organizacija še ni bolj prodrla med viničarje.
S	težkim stanjem se bore tudi
sloveniegoriški obrtniki
Socialni položaj obrtništva je beden, ker se Suš-marstvo vedno bolj razširja in odjeda poštenim obrtnikom potrebni zaslužek. Največ obrtnikov je obenem tudi malih posestnikov, ki ee zaradi svoje obrti mnogokrat ne morejo popolnoma posvetiti ■delu na svojih posestvih. Po drugi strani pa jim
-	dela težave konkurent-šušmar.
Iz Cerknice
Volivna shoila sta bila včeraj v Cerknici. Prvi je bil dopoldne ob 11 na trgu. Priredila ga je stranka JRZ. Brez velike reklame se je zbralo okoli 800 ljudi, ki so dokazali,' kako strnjeno je notranjsko ljudstvo okrog svojega slovenskega voditelja dr. Korošca. Kraški kmetje, trdi kot kamen v značajih, so tudi to pot dali priznanje sedanji vladi in proglasili 11. december za svoj dan, za dan, ko bo tudi notranjski človek pogledal svojim dolgoletnim pijavkam in valpetonv globoko v oči in jim izrekel: dovolj! Dovolj ste nas izže-mali, vi, ki se danes tolčete po prsih in govorite, da ste za vse dobro. Vaše obljube so nam le v šalo. Vašega vladovanja imamo že do grla, 11. december bo uaš dan, bo dan, ko bo notranjski kmet dal duška ogorčenosti nad kameleoni in podprl delo naših mož, delo dr. "Stojadlnovif-Koro-ščeve vlado.
Na shodu sta govorila g. urednik Košlček in kandidat za logaški okraj g. Gabrovšek. G. Ko-šiček je v jasnih besedah obrazložil veliki pomen prihodnjih volitev za našo bodočnost. Naj vsak premisli, komu bo oddal svoj glas. Volitve so svobodne, kot še nikdar niso bile. O tem nam pričajo že večštevilne liste, ki so vložene. Mi prav radi vidimo, če dr. Maček dobi na Hrvaškem vse glasove, če se on imenuje vodja hrvaškega naroda. Ce pa se kdo sme in to zaradi svojih zaslug imenovati vodja slovenskega naroda, se tako sme imenavati dr. Korošec! G. govorniku so vsi pritrjevali z velikim odobravanjem. In Notranjci se bodo tudi res potrudili, da bo na vsej črti zmagala lista našega slovenskega voditelja dr. Korošca, v logaškem okraju pa lista našega kandidata g. Gabrovška!
Popoldne ob 3 pa bi se naj vršil »Na vagi« shod pristašev LjotiSeve stranke. Kar trije gospodje so se pripeljali v Cerknico, da bi tu nastavili svoje limanice. Toda na te limanice so se prav pošteno ujeli ti gospodje sami. Lokal je precej velik, da bi že Slo sto ljudi vanj. No, in tega števila bi bili »Zborovi« gospodje gotovo veseli. Toda tretja ura je prešla, pa ni bilo nikogar, ki bi mu peli svoj evangelij.. Nervozni so postajali gospodje, gladili so si brade, sifon jim je udarjal nazaj. Ura je bila štiri, »nevednih« pa še od nikoder. In ob pol petih so tl gospodje pobrali svoja šila in kopita in jo jadrno pobrali tja, od koder so prišli. V Cerknici so se prav pošteno opekli. To je bil shod, ki ga gotovo po svetovni vojni Se ni bilo. Ree, za obilen smeh in zabavo so nam poskrbeli ti Ljotičevci.
Po njih perju jih poznajo. Cerkniško Prosvetno društvo ]e v nedeljo ponovilo igro >>Yele-turist«. Prva predstava je bila vsa razprodana, tako da so morali mnogi oditi. Tega uspeha pa niso bili veseli nekateri ptički, ki jih po njihovem perju prav dobro poznamo. Ko so naši fantje v soboto zvečer nalepili vabila za ponovitev, so jih nesramneži potrgali. S tem so pokazali, kako malo srčne omike imajo, ali pa, da sploh ne vedo, kaj so storili. Naj si bo tako ali tako, mi jih le pomilujemo. Reveži so, saj ne vedo, kaj delajo. Čudimo pa se, da se jih ni še nič prijelo, saj se vendar sučejo le v tako imenovanih >bolj§ih« krogih Iti sami sebe štejejo med »napredne«. Ja, če pa mislite, da je trganje lepakov nekaj naprednega, potem se pa strašno motite! Nikar pa ne mislite, da vam bodo naši kmečki fantje to pozabili. Dan plačila se že bliža, vi ptički brej gnezda.
Pripravite se na najveeje in najbolj nepričakovane lazil V petek ali soboto bo združena opozicija izdala letake s ponarejenim podpisom dr. Korošca. Ti letaki bodo lagali, da se je dr. Korošec sprl z dr. Stojadino-vičem in da zato ukazuje vsem svojim pristašem, naj ne gredo volit m naj ostanejo doma. Take ponarejene pozive so JNS-arji, voditelji sedanje združene opozicije, izdajali že leta 1931.
Nekaj kritičnih pripomb k ,Dolenjski*
Št. Jernej, 6. decembra.
Knjiga »Dolenjska« je nas pozabljene Dolenjce v resnici razveselila, saj upamo, da bo vendarle zbudila vsaj nekaj pažnje za ta lepi in po krivici prezirani kos naše ožje domovine. Nekateri članki so naravnost vzorni, nekaj pa bi jih bilo mogoče skoraj brez škode opustiti. Pogrešamo pa v knjigi načrtne strnjenosti, posebno v zgodovinskem materialu. Tako beremo o nekaterih stvareh na dveh ali treh mestih, medtem ko ostajajo pomembna zgodovinska dejstva ob strani. Prava škoda je, da ne. prinaša knjiga vsaj čisto kratkega opisa prazgodovinskih dogajanj, o katerih vemo, da so bila na tem ozemlju pomembna. Bogate arheološke zbirkp smo pustili v tujini, kjer zbujajo po pravici pozornost, mi pa bi si prihranili vsaj to sladko dolžnost, da bi o njih in njihovem nastanku kaj vedeli.
K posameznostim hočemo pripomniti tole:
Na strani 33. omenjena prečna gorska dolina v Gorjancih se ne imenuje Ponirjevka, ampak izključno le Pendirjevka, kar je ljudski izgovor za pravilnejšo Pondirjevko. Znanim vodnim ptičem pravijo ljudje tudi pendirki. V obeh izrazih je stari in pozabljeni glagol podirati. Ime Ponirjevka bi bilo torej modernizirano, kar pa se nikjer ne 6liši.
Na strani 62. je postavil pisec članka rimski Neviodunum v Groblje (pri Št. Jerneju), Crucium pa pod Hmeljnik na 6everno stran Novega mesta. Neviodunum je doslej nesporno lokaliziran v Drnovo pri Krškem. Crucium je še 6pomo vprašanje, ker ga Miillner postavlja v Groblje, kjer so dognani o«tanki rimske naselbine z lastnim kopališčem in vodovodom. Pred leti je Groblje obiskal g. kustos dr. R. Ložar in dognal pri tej priliki, da so prejšnje arheološke ugotovitve s skicami vred netočne in da bo treba zato — kadar bo denarja
—	novega raziskovanja. Ko smo ga sedaj vprašali glede Cruciuma, je dejal, da bi moglo rešiti to vprašanje le novo raziskovanje.
Na strani 59. imenovana Trdinov vrh in Sv. Jera sta eden In isti, in sicer najvišji vrh v Gorjancih. Dolenjci mu pravimo Sv. Jera, Zumberčani pa Sv. Gera.
Na strani 28. omenjene Dolenje vasi pri Št-.Jerneju, za katero naj bi Izvršil Metzinger slikarska naročila, ni. Avtor je imel najbrž v mislih dolnjo Staro vas, kjer so pozidali leta 1715. lepo cerkev jezuiti, ki so tedaj bivali v Pleterjah. V tej cerkvici je na evangeljski strani v stranskem oltarju lepa podoba sv. Jožefa, o kateri pravi A. Jesjak v evojl »Zgodovini Sentjernejske fare«, da je »menda Mencingerjevo delo«.
Kakor se je splošno udomačilo, imenuje avtor članka o dolenjskem rastlinstvu poleg slovenskih imen za rastline še »latinska«. Zdi se mi, da bi bilo bolj pametno vpeljati povsod, zlasti pa še v strokovnem tisku rabo »znanstveno« ali morda »tehnično ime«, namesto dosedanjega »latinskega«. Saj latinski jezik teh imen po večini ne pozna, ker 60 umetne tvorbe z latinsko obliko.
Važnejša se mi zdi fotografska oprema knjige. Časopisje nam zatrjuje, da smo Slovenci na glasu kot prvovrstni fotoamaterji, ki z okusnimi posnetki odnašamo celo prva odlikovanja. Če pa pogledamo tisk, ki naj bi nas predstavljal, najdemo v njem prav tako stereotipne posnetke, kakršne smo znali delati že tedaj, ko še nismo bili priznani fotoamaterji. Torej smo dognani fotografi 6amo za eksport, ne da bi vedeli, kako se da lepa fotografija koristno izrabiti, Nikoli ne moremo z besedo zajeti toliko lepote, kolikor jo lahko s fotografijo, ki jo je posnel nekdo, ki ima nekaj umetniškega okusa. Celotne fotografije posameznih krajev bi lahko brez škode za lepotni sloves Dolenjske docela izpadle, saj je znano, da so take fotografije popolnoma brez efekta. Vsak kraj pa ima lep ali morda vsaj označen kotiček ali detajl, ki bi bil okusno posnet v umetniško poživitev knjige. Čuditi se moramo, kako znajo tujci včasih z naravnost banalnimi malenkostmi zbuditi fotografsko lake estetske efekte, da si potem predstavljamo, kakor da so njihove dežele bogve kaka krasota. Tudi nam bi bilo dobro nekaj talke spretnosti in okusa.	pč.
Sloveira vas pri Ptuju
Tukaj je prav živahno volivno gibanje, n e boj, ker nasprotnikov, lahko rečemo, da skoraj ne poznamo. Mi slovenjevšačani smo 95% pristaši JRZ. Zakaj? Zato, ker se dobro zavedamo, kaj je storila za nas kmeta vlada in ker vemo, kako je znal razdirati narodno gospodarstvo prejšnji režim, to so gospodje, ki vanje veruje ogromna večina naših vaščanov, po žtevilu celih 5. — Mi slovenjevaščani vemo, da tudi tista petorica naših sovaščanov ne bo dne 11. decembra volila svojega dr. Mačka, ampak bo ostala lepo doma. Mi slovenjevaščani tudi vemo, zakaj bo to storila, pa je dobro, da veste tudi vi. Storili bodo zato, ker sami dobro vedo, da dr. Maček ne more nikakor zmagati.
Mi slovenjevaščani smo ponosni na našo JRZ Pač zato, ker poznamo načrte in program vlade, tiste vlade, ki je stala na strani našega kmeta. — Vlada se prav dobro zaveda, da je ravno kmečki stan steber naše agrarne države, medtem ko prejšnji režim tega ni poznal. Dokaz so cene v letu 1934 in razlika sedaj. Vse to smo mi, ki hočemo biti zavedni Slovenci, dobro pretehtali in zaradi tega smo sklenili dne 11. decembra stati odločno na strani JRZ in našega voditelja dr. Antona Korošca. Mi se ne damo premotiti od nikakšnih nasprotnikov ter bomo 11. decembra mirno oddali svoje glasove našemu voditelju dr. Koroicu. — Bog živi!
Naročajte in širite Slovenski dom!
Žilavost je rešila mali finski narod
Zavednost, skromnost in pridnost so njegove največje odlike
Finska je tista evropska dežela, ki jo menda najmanj poznamo. Še največ bi pri nas morda vedeli povedati o njej navdušeni športniki, ki poznajo to deželo v prvi vrsti kot domovino najboljših in najvztrajnejših tekačev. Da pa ne bodo vedeli o njej kaj povedati samo športniki, naj v naslednjem napišemo nekaj vrstic o tej severni »deželi tisočerih jezer«, kakor jo tudi imenujejo.
Finci sami svoje domovine ne imenujejo tako kot mi, pač pa ji pravijo »Soumi«. Ime Finci so jim dali Švedi, ki so imeli na Fince svoj čas velik kulturni vpliv. Na Finskem ne živi niti štiri milijone prebivalcev, čeprav meri ta dežela 388.000 kvadratnih kilometrov, torej približno 138.000 kv. kilometrov več kot Jugoslavija, ki ima že nekaj nad 15 milijonov ljudi Deset odstotkov tega finskega prebivalstva tvorijo še vedno Švedi, ki so tam naseljeni že od nekdaj. Finski narod je zelo žilav in je ravno zaradi te svoje izredne lastnosti mogel obdržati svojo samostojnost ter odvrniti vse grožnje, ki so mu od vseh strani pretile skozi vso zgodovino. Ljudje pa so tudi telesno silno utrjeni in odporni' proti vremenskim razmeram, tudi proti najhujšemu mrazu, ki ustvarja tod pravo drugo Sibirijo.
Ta dežela je res nekaj posebnega že za oko. Kdor je ne vidi, skoraj ne more verjeti, da je od vse te ogromne površine obdelane komaj 7 odstotkov zemlje. Vse ostalo so gozdovi. Razumljivo je, da je prebivalstvo še najbolj gosto naseljeno v južnem delu, kjer so tudi življenjski pogoji zanj ugodnejši. Gostota prebivalstva proti severu vedno bolj pada. Povprečno pride na 1 kv. km komaj 11 ljudi.
Življenje je na Finskem dokaj poceni, ‘ kajti
Finec je skromen človek
in v boju z naravo mnogo vzdrži. Zemljo, ki drugače ni bog ve kako bogata, je znal izkoristiti do kraja. Vse je izvabil iz nje, kar mu le more nuditi. Po svoji pridnosti je menda ta narod prvi v Evropi, in bi ta lastnost lahko služila za zgled vsem drugim. Predvsem je sijajno urejena na Finskem živinoreja, in lahko rečemo, da ta država izvaža od vseh drugih eevernih držav največ živine in mesnih izdelkov. Mnogo izvaža tudi jajc in masla. V drugih panogah gospodarstva pa je prisiljena tudi mnogo uvažati od drugod. Največ uvažajo živinske krme in žita. Kakor vse nižinske pokrajine, tako tudi Finska ne razpolaga z rudnim bogastvom ter mora uvažati tudi železo in premog.
Finska je dalje ena tistih srečnih evropskih držav, ki ima ogromno gozdov. Les v vseh oblikah je tudi glavni izvozni artikel.
Največie tovarne cefufote
so ravno na Finskem. Posebno pomembna je za Finsko v lej zvezi tudi izdelava papirja.
Finska industrija ima veliko ugodnost tudi v tem, da na Finskem lahko v obilni meri izrabljajo vodne sile, s katerimi je narava to deželo
Igra z ogledalom: Namesto dveh — štiri.
bogato obdarila. Zelo slabe pa 60 železniške zveze, še prav posebno v severnem delu države. Železnice, kar jih je, so povečini zgradili še Rusi, toda gradili so jih le bolj tam, kjer 60 imele vojaški pomen. Služile so le za boljšo zvezo iz notranje Rusije do Botniškega zaliva. I’o 6vojd osvoboditvi si je Finska postavila kot prvo nalogo, da poveže posamezne finske pokrajine z dobro železniško mrežo. Za prvo silo so tudi to že dosegli. Danes ima Finska približno 5000 km železniške proge, nekako toliko pa so tudi dolge vso njene rečne poti, ki služijo osebnemu in blagovnemu prometu. Med posameznimi jezeri so izkopali tudi prekope in na ta način zvezali med sel>oj posamezne pokrajine. Promet po teh vodnih progah je seveda samo v poletnih mesecih, kajti pozimi so vode tod vse zamrznjene več mesecev. Finci so po vojni zgradili tudi važno prometno cesto, ki veže Severno ledeno morje z Botniškim zalivom Na tej cesti je promet posebno v poletnih mesecih izredno živahen. Finska je poskrbela tudi za letalski promet, ki je za takšno državo, kot je Finska še prav posebno potreben. Ta promet pa se’ bo v bodoče še mnogo bolj razvil, kajti danes že Finska razpolaga z velikim številom najraznovrst-nejših letal, civilnih iu vojaških. Tudi število letališč ni majhno
Finci so
po narodnosti sorodni Madžarom
Pokristjanili so jih v 13. stoletju Švedi, ki so imeli tedaj nanje velik kulturni vpliv. Na Fince pa je v marsikaterem oziru vplivala tudi ruska nadoblast. Pod vplivom Rusov 60 Finei dobili svojo abecedo in ravno Rusi imajo to zaslugo, da so se Finci čedalje bolj iztrgali izpod vpliva Švedov. Po veri so Finci po veliki večini protestantje, le majhen del je pravoslavnih. Nekoč, ko 60 bili še pod rusko nadoblastjo, so imeli Finci celo svojo vlado, vendar pa so Rusi kmalu 6ipoznali, da je to zanje nevarno, kajti Finska je Rusom v vojaškem oziru dobro služila in v nobenem primem no bi smela postati preveč samostojna. Zato so tam kmalu vajeti malo bolj napeli, kar pa je povzročilo med Finci večkrat velike nemire. Kljub temu vplivu Rusije pa se je finsko kulturno življenje razširilo v 6vojo smer. Še bolj samostojen razmah na kulturnem polju pa je bil zagotovljen leta 1917, ko se je po polomu Rusije Finska brez boja osvobodila. Treba je bilo samo še obračunati z boljševizacijo, ki se je hotela z vso silo ' uveljaviti tudi na Finskem. Toda Finci, v vsakem oziru zdrav in bister narod, 60 ta poskus hitro znali preprečiti, kajti dobro so se zavedali, da bodo s tem svoji domovini prihranili nove notranje pretrese.
angleškimi poslanci, prevsame popolno odgov« nost. Med trditvami, ld ei jih je drznil izreči ’ račun Nemčije in Judov, so tudi tele: r~
>— ■-
Trije arabski voditelji: Sredi Fakhri Nashashibi, na straneh dva voditelja iz hebronske pokrajine.
Angleško sočutje do nemških Judov
V	Londonil je bil pred kratkim ustanovljen odbor, ki mu predseduje Viscount Samuel, in ki si je nadel nalogo, da sprejme in vzgaja tisoče judovskih otrok, ki so pribežali iz Nemčije. Ta odbor je že stopil v zvezo z angleško vlado in pristojnimi šolskimi oblastmi.
Število judovskih šolskih otrok v Nemčiji znaša okoli 60.000. Nekaj tisoč jih bodo v kratkem naselili na Angleškem. Ti otroci so stari 5 do 7 let. Številne angleške družine in organizacije 60 že izrazile svojo pripravljenost, da sprejmejo te judovske otroke iz Nemčije. Poleg tega pa bodo tudi še drugače skrbeli zanje. Ustanovili bodo velika dijaška taborišča. Do zdaj je prišlo iz Nemčije v Anglijo okoli 1500 judovskih otrok.
Okoli sto najuglednejših Angležev in Angležinj, med katerimi je tudi precej lordov, cerkvenih poglavarjev, političnih osebnosti, književnikov, umetnikov itd., je objavilo v angleškem časopisu »Times« svoi eveč«n.i protest, v katerem nastopajo proti ’ •	preganjanju	Judov v
Nemčiji. Med poupisntju tega protesta so poleg drugih tudi vojvodinja Athollska, lord Roberth Cecil, lord Hugh Cecil, nadškof Canterburyski,
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
osebni zdravnik angleškega kralja lord Ilordcr, sir Achibald Sinclair, miss Lloyd George itd.
Kako misli angleški spodnji dom
Zadnje čase so v angleški poslanski zbornici razpravljali tudi o nedavnih protijudovskih ukrepih v Nemčiji. Po daljši razpravi je angleški spodnji dom sprejel tale sklep:
»Žalosten postopek, ki so mu izpostavljene nekatere narodne manjšine v Evropi zaradi plemenskih, verskih in političnih razlogov, je izzval v spodnjem domu veliko vznemirjenje. Ker postaja vprašanje beguncev čedalje bolj resno, spodnji dom z velikim zadovoljstvom pozdravlja skupno prizadevanje narodov, tudi ameriških Združenih držav, da se začne izvajati enotna politika za rešitev tega vprašanja.«
Predlog za ta sklep je stavil delavski poslanec Bucker. V angleškem spodnjem domu je ta poslanec tudi dal nekaj svojih pojasnil o zadnjem postopanju nemških oblasti proti Judom. Njegove trditve je najodločnejšo zavrnilo vse nemško Časopisje in jih smatra za či$lo navadno in prostaško obrekovanje, kljub temu, da je omenjeni poslanec izjavil, da za vse, kar bo glede tega povedal pred
Tudi Bernard Shaw ...
Ženski nedeljski časopis »Times and Tide« je objavil posebno prilogo, ki se bavi z zadnjimi preganjanji Judov. Te članke so napisali ugledni angleški javni delavci. Med njimi ie vzbudil posebno veliko pozornost,	*	4	,	,	•/
......	,	’	,	.	zlasti članek,
ki ga je apisal Bernard Sba\v. Takole piše:
»Govore o nekem judovskem vprašanju. Toda tepa vprašanja sploh ni.
_ Spnco taksnega pisanja se mednarodni od-nosaji med Nemčijo in Italijo na eni, in med drža-va.m.i’ J5* podpirajo, na drugi strani ne more priti še tako naglo do zboljšanja odnošajev in pomiritve politične napetosti v Evropi.
Programi Radio Lfublfana
Sreda, 7. decembra! 12 Reproduciran koncert na wurliških orglah — 12.45 Poročila — 13 Napoveu’, —
13.30	Pisana šara (ploščo) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Opazuj In poskušaj (g. prof. M. Adlešič); b) December v naravi (sr. Miroslav Zor) — 18.30 Weber: Carostreteo, uvortura (plošče) — 18.40 Ugotovitve II. balkanskega kongresa za zaščito otrok (g. Vojko Ja-—-,19 .N apovedl. poročila — 10.30 Nac. ura -19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 10 Tam. buraškl seplet) — 20.45 r>ebussy: Nokturni, «lmf milta (plošče) — 21.10 Klavirski koncert skladb ,T. S. 'flnoha (g. prof. M. Lipovšek) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Instrum. dueti: klavir in harmonij.	Tvl.
Drugi programi
Četrtek, 8. decembra: 8 Plošče — 8.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. V. Fajdiga) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Citraški trio «Vesna« — 10 Koncert komorne gl. (plošče) — 11.80 Slov. vok. kvintet — 12.30 Radijski orkester: Slovenska glasba — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta — 14 Otroška ura (nastop vodi gdč. Sl. Vencajzova) — 17 Kmet. ura: Kako bomo kletarlli z letošnjimi vini (g. Pečovnik Konrad) — 17.30 Ura lahko glasbe: Kvartet mandolin — 18.15 Tolminska zgodba (po Ivu Šorliju), (člani Nar. gled. v Ljublj.) — 19 Nai>ovodi, poročila —
19.30	Nac. ura — 19.50 Koncert orkestralnih suit (Rad. orkester) — 21.20 Solistični koncert g. Con d a Šeldbauor (violončelo), g. prof. Lipovšek .(spremljava) 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pesmice za krajši čas pojo g. Mirko Jelačin, pri klavirju g.' prof. M. Lipovšek.
V	trgovini. >Rada bi pasjo skledico.* »Izvolite, milostljiva. Morda tole tukaj. Na tej je celo zapisano: Za psa.c
>Saj to je vseeno. Moj mož tako nikdar ne pije vode, pes pa tudi ne zna brati.<
143
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Posebno brat Francois mu je ležal v želodcu. Niti Ferdinando niti Neleta ga nista pozdravila, ko je prišel k jedi. Najrajši sploh ni več prihajal sem gori, če ga ne bi pritiral do tega notranji klic, da bi storil vse za Antonia, kar je bilo v njegovih močeh. Ni se mu posrečilo pregnati silo mrzlice. Če je sedel poleg Antonieve postelje, je zmerom čutil, kako so na njem počivale Neletine oči, polne mržnje. Iskala je vse mogoče izgovore, da ga ne bi pustila blizu. Niti slutil ni, kaj ji je bil Mnombibis rekel. Tudi ni vedel, da je Neleta vrgla stran vsa njegova zdravila.
Antonio je ležal, kakor da njegov duh ni prisoten. Vsakokrat je z bratom Francoisom spregovoril le nekaj besed. Če je pa sploh mogel kdaj kaj misliti, pa je bil prepričan, da bo moral umreti. Ko je bil že tako slaboten, da ni mogel ponoči več sam prinesti pijače do svojih ust, ga je misel na smrt vsega prevzela. Neleta mu je bila skoraj ves rum skrila. Čeprav mu je bila s tem v neki meri preprečila, da ne bi sebe še hitreje uničeval, pa je zato Antonio trpel hujše in pri bolj polni zavesti.
Deževna doba se je bližala svojemu koncu. Napadi menjajočega se mraza in mrzlice so končno trajali po tedne dolgo. Ležal je sedaj večji del v nezavesti. Kaj je privid in kaj je resničnost — tega ni mogel več natančno razločevati. Nemogoče in možno se mu je zdelo vse enako. Resnično in neresnično se je zlivalo eno in isto v verigo slik.
Soba se je bila očevidno raztegnila. Bila je daljša kot širša, a njena dolžina se je neprestano menjavala. Od časa do časa so bile ebenovinnste noge njegove postelje čisto blizu ob njegovem obrazu. Kmalu nato pa so bili spet milje daleč, a njegova postelja sc je raztezala prav do praga ob vratih.
Morda je prišla dolžina do prevlade nad širino zaradi tega, ker je Neletino ogledalo na omari na nasprotnem koncu sobe stalo točno obrnjeno proti njemu. Tam notri se je mogel videti z vsem, kar se je dogajalo v sobi. Neleta ga je bila nekoč pokrila z rjuho, toda bela površina je bila zanj tako neznosna, da je prosil, naj jo vzame stran. Ko je to storila, se mu je zazdel svet kot na novo ustvarjen. Svetloba, ki se je zbirala v ogledalo, je sijala istočasno v temno luknjo za njegovimi očmi.
Bilo je to visoko francosko ogledalo, ki je vzbujalo poželenje in zavist pri vseh deklah. Podaril ga je bil Neleti, ko je postala gospodarica hiše. Če je stopila nekoliko bolj nazaj, se je mogla v njem videti cela postava. Predali v omari so bili tako razvrščeni, da so se kot stopnice dvigali drug nad drugega. Vso, kar jo bilo v sobi, se je sililo proti ogledalu ter se mu prikazovalo kakor da bi bilo vse na novo ustvarjeno in bi se kopalo v luči, ki je padala skozi žaluzijo, ponoči pa v siju sveče. Vse življenje v sobi se je odigravalo v sanjavi poltemi ogledala.
Tako je videl Antonio samega sebe, kako leži v postelji, kako polagoma iz njegovega obraza izginja bronasta barva kakor da bi mrzlica ginevala, medtem ko je njegov jezik postajal vedno ožji, njegova koža ohlapnejša, a njegove oči večje, bolj izbuljene in motne. Tako si je mogel sedaj dolge ure gledati v lastne oči, sam proti sebi. V zrcalu je sedel tudi brat Francois, da se je zdelo, kakor da bi se zbirala okrog njega luč, ki je prihajala skozi omrežje na oknu, zraven pa je žarela Francoisova nebeška dobrota in njegov prisrčni smehljaj. Še dolga leta mu je potem lebdela pred očmi ta z lučjo obdana glava brata Fraucoisa ter ga krepčala.
Bržkone je tudi dolge ure sedel ob postelji bolnika in z njim govoril. Kajti s predstavo se je povezal tudi zvenk nekega glasu. Artfonio se ni mogol več dobro domisliti, kaj je ta glas pripovedoval. Vendar pa je nanj odgovarjal. Zabavala sta se. Nikdar pozneje mu ni prišel na um niti en stavek iz tega prav gotovo duhovnega pogovora. Toda z bratom Francoisem je govoril pravi pravcati Antonio, prost vsega betežnega in prost tudi svojega mesa. Vsebina je izginila, toda, mir in tolažba sta ostala. Antonio je imel pozneje vedno občutek, da mu je edinole to duhovno zdravilo sploh omogočilo, da je ostal pri življenju.
Ko je brat Francois odhajal, je videl Neleto, kako se jo kot panter splazila skozi sobo. Videl jo je, kako se je sklanjala čezenj, kako mu je dajala vodo, ki jo je pil v neznanskih množinah, videl jo je, kako čisti sobo, pristavlja cvetlice ob njegovo posteljo, kako strepa njegove blazine in včasih joka, kadar se je bil obrnil v stran. Toda zmerom je bilo nekaj divjega na njej — izraz obsedenosti. Pogostokrat se je usedla k njemu na posteljo v svoji dolgi z madeži posuti svileni obleki ter ga pihljala. Odgrnila je zastor za njim, kadar se je dalo, da je videl v zrcalu zelene liste rastlin, ki so rasle zadaj v vrtu. Zaspal je in čutil hladni pihljaj pahljače, nato pa toploto njenega	diha na	svojih licih. Do	tega je že sedaj prišel,	da
jo je že celp	zaznaval.	Neleta je bila tudi v zrcalu.
Tudi druge stvari in ljudje 'so prihajali in odhajali. Bradati obraz nekega moža,	ki ga je	potipal po žili,	mu je ostal v spominu.	Pozneje je izvedel, da je	bil to novi prvi	podčastnik na »Ariostatick,
ki se je zaradi dolgega časa bavil z mazaštvom. Po kratkem času se je vrnil bradati mož s skodelo in puščaloin. Za tem se je čutil
slabotnejšega in mirnejšega. Dejansko je dosegel po tretjem puščanju krvi najglobljo točko svojega življenja. Bila je sreča zanj, da 6ta »Ariostatica« in njen mazač kmalu odjadrala. Toda takrat o tem ni ničesar vedek
Ležal je prav do kraja in do nezavesti izčrpan po tretjem puščanju krvi, ko je vstopil zadnjikrat v sobo brat Francois. Tega dne ni imel več niti liste moči, da bi obračal oči na desno ali tia levo. Ves svet izven majhnega izreza, ki ga je videl v ogledalu, se je potopil v mrak. Brata Francoisa je videl v zrcalu neznansko raz-‘ burjenega. Poskušal je človeka na postelji pripraviti do bog ve česa. Antonio je vse videl v zrcalu, kakor da bi se to dogajalo s kom drugim. Zakaj so ga neki vsi tako obremenjevali? Saj bi ga končno vendar lahko pustili mirno umreti. Čul je prepirajoče se glasove.
»Oh, da bi mogel vendar že enkrat v stran od vsega tega!« Tedaj sta bila Ferdinando in Neleta v zrcalu. Brat Francois ni odnehat ter nujno nekaj govoril proti postelji v zrcalu. Nenadoma ga je videl, da je vstal in se obrnil v drugo stran. Njegov obraz je izginil. Spet je postalo tiho. Neznansko tiho. Potem je sčasoma vse izginilo iz zrcala. Sam je postal sivkast, a svetloba je ugasnila. Mrak je napolnil njegove oči. Ležal je čisto mirno, tresoč se, komaj še pri dihu. Nekaj presenetljivega se je moralo zgoditi, nekaj, kar mu ni moglo biti nikoli pri zanešeno. Brat Francois je bil šel stran. Sedaj je hotel tudi on proč. »Hočem jih zapustiti !c Obupal je. Svet je zanj prenehal obstojati.
*
Trpko ozračje, polno tragike, ki se je bolnemu možu podzavestno oznanjalo, ko je tako visel nad prepadom in ni ničesar slišal niti čuti) — ne da bi imel le količkaj pojma o vzroku — je bilo delo Ferdinandovo.
Ko je »Ariostatica« priplula do Gallegovine, je našla skladišča za sužnje prazna, kajti zadnje iz Amahove karavane so bili pred meseci naložili na »EI Argonautico«. SoLler, ki je poveljeval dvo-jamborniku, je zahteval, naj nemudoma odplovejo nazaj. Bilo je sredi deževne dobe, da ni bilo moči za daljši čas pričakovati nove pošiljke ujetnikov. In pri tem se jo Sollerja in Ferdinanda lotelo neko posebno poželeDje, da bi zaenkrat še počakala z zaključkom poslovnih knjig, če bi. Antonio spet ozdravil. Se nikdar ni kaka ladja morala tako dolgo stati v Gallegovini, ne da bi nakladala tovor, r erdinandu je bilo jasno, zakaj se je moralo to zgoditi prav sedat prvikrat, ko je on vodil posle. Soller, kateremu je bila po nekaj letih po smrti kapitana »Ariostaticet izročena ladja, je dobro vedel, da je bil v Antonijevih očeh še vedno figura z velikim vprašanjem! Sedajle je hotel to izrabiti. On in Ferdinando sta začela stikati glave skupaj.
»Slovenski dom« iihaja rsak delavnik ob
12.	Meseina naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din. drodništvo: Kopitarjeva nliea 6/III Telefon 4001 do 4005, UDrara: Konitarieva nlic* Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Količek.