Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., tO. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po pošti za cclo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr.. v tiskarni« sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, iride Danica dan poprej Tečaj XIX. Boj ia om\ Letošnjim g. g. novomašnikom ljubljanskega semenišča kot svo jim predragim součencem posvečuje A. U. Okiški. Sovražne sile blisk po zemlji šviga, Oserčje ji stresujc grom, vihar, In gost se proti nebu dim povzuiga, Požira, žuga krog in krog požar. Po miru hrepeni svet, ali — ni ga, V trepetu gleda človek, revna stvar, Kako napada ljuta laž resnico, Kako nasilstvo bije na pravico. Med boj<-m tem me »vitel žar obsije, Uho zadene rajske godbe glas. In zliva v serce sladke harmonije, Miglja mi v krogu venecv belili kras; S škcrlatom žaru i m nebez se »»vije, V bliščobnein pasu šviga k nebu glas: llosana, slava Bogu na višavi, In mir ljudem na zemlji v rajski spravi! — lu sveta radost množico p res i nja , V nebeških čutih serca se tope. Lepota čudna se očeui odgrinja: Kak' biserji po licih sc blišče, Kako za solzo solza se utrinja! Po versti gledam matere, sestre, Očete, brate , množico obilo, Ki lepša svatovsko jih oblačilo. Zakaj le-ti veseli raj imajo ? — Sinov junaških blaženo kolo K Vladarju vseh vladarjev pripeljajo, Dade mu jih z ljubeznijo gorko, Naj ž Njim v nevarno vojsko se podajo. Pa sereem zbranim grenko ni slovo , Navdaja milo, častno jih veselje: Vladar sinovom vojno da povelje! — Tako vas vgledam, vi predragi inoji Prijatelji, tovarši mladih let! Bolj veličastni ste v mladosti svoji Sedaj, kot bili ste kedaj poprčd. Navdušeni želč vam srečo broji, In ž njimi kličem jaz iz serca vnet: Naj večno bo v presladko vam veselje Vladarja vekovitega povelje! Oblast tedaj je , dragi! v a m zročena , Na strani vaši ljudstvo naj stoji, Potem ne bode bojna čast zgubljena, Ko se po dolgem boji mir stori. Ljubljani 20. vclicega serpana 1866. List 24. Saj vas iu nas navdaja želja ena: Pogum naj stanoviten v na* gori, l>a bomo neziuagljivo se borili, (. kitu. storil z Viktor-Emaiivclom, bo Napoleon letos vzel vso vojake iz Kima, ki so ondi za varstvo sv. Očeta nekoliko jih je vzel že lansko leto t: sv. Oče pa bodo potlej pod hrambo svojega roparja Viktor - Einanvei.i. tiolohič bode izročen jastrobu, jagnje volku v varstvo. Mogoče jc, da se Napoleon svojemu „preljubcmu" varv.uicu zagrozi, da ne sme Kima napasti; če pa tJaribaldovi ru parji in laški framasoni v Kimu rogovilstvo zbudijo v prid ,,edine Italije,kdo bode pa tadaj varoval sv. Očeta in njih posestvice? — Kadar se kak vop dopolni dandanašnji, se reče: „Ant' je; zdaj ni vco pomagati!" (Kait aceompli.) Druga stiska, ki tare sv. rimski sedež, je pomanj kanjo denara. „Civilta cattolica'4 — rimski časnik — naznanuje, da prihodki v Rimu sedaj znašaj«) neke j čez pet milijonov škudov; izdajki pa veliko čez deset mili mijonov. Same obresti za deržavni dolg vzamejo več kot je vsih prihodkov, tako da vsako leto primanjka 5,410.331 škudov ali nad 11 milijonov gl. avst. veljave. To pa izhaja od tod, 1. ker na cerkveni deržavi sloni deržavni dolg vsih uropnjenih okrajin ; piemonška vlada pa njih prihodke smuka; 2. ker papeževa vlada še zmiraj plačuje uradnike iz oropanih okranjin, kteri so ji zvesti ostali; 3. ker je mogla torej poslednje štiri leta deržavni dolg pomnožiti. Darovi za sv. Očeta iz raznih dežel so namreč dosihmal znašali po 5*/s milijona na leto, in splačalo se je z njimi le dvč petini unega primanj kljejs. Vsega tega pomanjkovanja jc le samo rovarstvo krivo, zakaj leta 1859 so bili v rimski deržavi prihodki veči kakor pa izdajki. — Ali bomo kuj pomagali sv. Očetu v njih britkosti? — To je dolžnost vsacega dobrega katoličana. Kolikor hujši so sovražniki in kolikor bolj človeška pomoč zgi-nuje, toliko gorečniši nam jo treba v Božjo pomoč klicati , da bi se usmilil svoje Cerkve in njenega namestnika ter obkrajšal čas poskušnje. Kako goreče molijo otp»ci za očeta, ako jc v hudih stiskah! Enako se spodobi moliti otrokom sv. Cerkve za vesoljnega Očeta. — Molitev pa naj spremljajo tudi dobrotni darovi za sv. Očeta. Cerkveni pastirji vernike k temu pogosto spodhudujcjo. Mogunški škot Ketteler pravijo: „Vsi darovi, ki jih damo sv. Očetu» zavoljo Kristusa, sc nam bodo ob sodbi za take prišteli, ki smo jih Sinu Božjemu samemu dali." Kdo bi bil neki tako terdoser-čen, da bi svojemu očetu ne pomagal, ako je v potrebi? Namerijo se sicer, kakor povsod, morebiti tudi pri nas kteri taki, ki nekako pisano gledajo, ako se namestniku Kristusovemu kaj da. Tudi se včasi slišijo mnogotere Irajmavrarske laži, da sv. Očetu denara ni potreba, in kdo ve, kaj še vse? Ali tacih ni poslušati, kakor sploh zapeljiveev in lažnjivih prerokov ne. Sicer sc pa tudi ni treba odveč bati in nc serčnosti zgubiti, ako sovražniki tudi še veči moč dobe in za kak čas celo Kim posilijo. Zagotovljeno imamo, da Cerkve vrata peklenske ne bodo zmagale. Pa tudi nad malo papeževo žemljico previdnost Božja vidno čuje, ter jim jo v korist cele sv. Cerkve zopet da, če tudi se je la-kotuiki za kaj časa polaste. Taka se je godila pod Pijem VI, ki je ko jetnik v francoski terdnjavi Valenee umeri 2*.». vel. serp.'l7W. Tako pod Pijem VII, in zopet pod Pijem IX 1. 1*1^. Serčnost tedaj! Nc podaj ino sc ne dušnim in ne telesnim sovražnikom, in zmago bomo obhajali s Pijem IX, svojim očetom — morebiti že na zemlji, zanesljivo pa v nebesih. Vsak sovražnik sv. Cerkve je gotovo premagan, če ne pred, pa na smertni postelji, — in kako blizo blizo je le-ta! Kakošnih občutkov so sv. Oče sami v tako čudnih časih, so razodeli 'J. tega mesca, ali letošnjo porcijun-kulo, v cerkev ,.peterih ran." Bralo se je ondi priprav -Ijavno pismo, da bi se blaženi Leonardo Portomavriški prištel med svetnike: in o tej priliki so sv. Oče imeli govor. Pravijo med drugim: ,,Vidimo po eni strani, da se sovražniki sv. Cerkve na vso moč prizadevajo, da bi jo razdjali in zaterli, ako bi bilo mogoče: po drugi strani pa se nam v našo tolažbo in spodbudo kaže nov pogled. Ljudje hočejo delo tolikerih stoletij podreti iu preganjajo cerkvene služabnike iz njih svetiš: Bog pa nam kaže na ponižnega Frančiška Asiskega. ki naj ga posebno častimo, ter brezbožne osramotuje , podpira slabe, poterjuje. goreče, l ega junaka med neštevilnimi drugimi posnemajmo , in častimo ga v njegovem poveličanji. Za unc slepe pa molimo po tem zgledu in oserčujiuo se po zgledu novega Leonarda Portomavriškega, ki je Kim kropil s svojim potoni... Hudobni vas bodo zapeljevali, ustavljajte se jim: svete vam bodo dajali, ogibajte se jih; seboj vas bodo vlekli. iztergajte se jim iz rok. Njih toliko, ki so v vaših letih verovali iti po veri živeli, je bilo pozneje od malopridnih zapeljanih , iu zašli so v zmoto in pregreho. .laz sam sem poznal žalostno slavnega mladega •"•l o veka nase dobe, ki si» je pred dvajset leti z menoj pogovarjal, kako bi popolnamost in svetost dosegel, in mislil je iti v klošter. Vidil sem pa pozneje, da so ga bili tovarši zapeljali, pogrezoval seje iz brezna v brezno, in poslednjič jc Evropi in svetil zapustil slove/, hudodelstva ter je na morišu glavo zgubil. (Sv. Oče ua-merjajo na potuhneža Orsini-a, ki je z clruzimi vred hotel cesarja umoriti.) Imejte take zglede pred očmi in molite za milost, da bi stanovitni ostali." Sv. Oče sklepljejo govor z molitvijo za „Kristusov vinograd" in za blagoslov nad Rim; naj Bog „n e dopusti, da bi dere če zveri iz gozdov planile in s svojimi zobmi rile po blagrih, ktere ti zidovi obdajajo." Vsi recimo k molitvi sv. Očeta: Amen, amen! Vsak bo nosil svojo butaro. (Pavel Gal. 6, 5.) V popisu življenja nekega pobožnega pušavnika, ki mu je bilo ime Luka mlajši, se bere, da mu je bil Bog dodelil posebni dar skrivnostnih reči vediti in prerokovati. — Enega dne pripoveduje mlad pušavnik Luka svojim tovaršem, ki so ž njim v puŠavi živeli, to-le dogodbo: Mož bo s težko butaro k nam v pušavo prišel za nekaj prosit, v čimur naše pomoči res silno potrebuje. — Cez nekoliko časa res pride ptuj človek brez tovarša v pušavo, in ni bih) viditi butare na njem; skerbno pa vpraša po pušavniku Luku, ter pravi, da njegove pomoči silno potrebuje.—PuŠavniki ga peljajo k mlademu tovaršu Luku. Mož stopi ves ponižen predeuj, ter ga za neko pomoč poprosi. Mladi pušavnik Luka pa se proti njemu zoper svojo navado nekako terdo iti ostro derži, mu dolgo ni hotel prošnje uslišati, terga pusti osem dni prositi, nc da bi bil ž njim kaj govoril. Cez osem dni Še le, ker je bil mož v prošnji stanoviten, in ni hotel brez Lukove pomoči iz pušave, ga pušavnik prav resno in ostro nagovori, rekoč: Kako se ti mož prederzneš s tako težko butaro pregreh se pred kakega človeka prikazati? In, iz kakošnega namena si prišel leseni v pušavo? Ti potrebuješ pomoči cerkvenih učenikov in spovednikov, ne pa od nas nevednih in ubogih pušavnikov; zakaj ti imaš veliko in te/ko butaro skrivnih pregreh nad seboj, ktere so meni znano; zakaj, ti si skrit ubijavcc in požiga vee! —Dopustim ti pa, hudodelstva, ktere si skrivaj delal, tukaj razodeti in razložiti, da se pripraviš odpušanje svojih hudobij lož je doseči. — Mož je bil res velik grešnik, bil je ubijavcc in požigavec, ter je mislil, da ni njegova skrivna morija živemu človeku znana. Ves prestrašen zavoljo tega pade pred pušavnika na kolena, začne pripovedovati, kako jc to hudobijo na skrivnem storil, da je noben človek zvedil ni, in pušavnika ponižno prosi, naj se ga usmili, in naj mu pomaga težko butaro pregreh odložiti. Pušavnik Luka grešnika vzdigne, mu daje potrebne opomine in zveličavne nauke, in mu svetuje tretji, deveti in štirdeseti dan za dušo ubitega človeka sv. mašo Bogu darovati. Se prav živo mu priporoči, da naj si modrega spovednika poiše, naj se mu čisto spove, in vse stori po njegovem nauku, pa da naj ves čas svojega življenja s skesanim sereeni pokoro dela in svojo veliko pregreho objokuje. — Ako vse to storiš, mu pravi pušavnik , in v pokori stanoviten ostaneš, bodi potolažen, ker zagotovim tc, da neskončno usmiljeni Bog, kteri grešniku noče smerti, temuč da se spokori in večno živi, ti bo vse tvoje velike grehe odpustil in dosegel boš pred svojo smertjo milost, po smerti pa zveličanje v nebesih, ki ga je Jezus resničnim spokornikom obljubil. - S tacimi nauki je ubozoga, obupanega grešnika vsega omočil, za vse pripravnega storil, kar jc k pravi pokori potrebno, in tako je rešil njegovo dušo, ki je bila v tako silni nevarnosti pogubljenja. — Zdi se mi pa posebnega premislika vredna okolišina, da je pušavnik velikemu grešniku po Božjem navdajanji dal priliko svoje pregrehe prav rezno prevdarjati in premišljevati nasledke, ki so ga v večnosti čakale za njegove hudobije. Od kod namreč izvira objokovanja vredna nesreča in stermenja vredna prederznost, da jih toliko greh na greh naklada, akoravno na sami nitki slabega življenja visijo nad breznom pogubljenja? Gotovo je vzrok ta, ker ne premišljujejo večnih resnic. „Dajte mi kakoršnega koli grešnika, je rekla velika Serafina s Kar-mela, zagotovim vam njegovo spreobernjenje, ako skoz dvajset dni nepretergano četert ure na dan rezno premišljuje." Kdor koli jc zmcžen, in zmožen je skorej vsak, ne opustite, da bi saj četert ure na dan večnih resnic rezno ne premišljevali. Ne misli, da je to tako težko ; stori tako - le, in okusil bož sad: 1. Postavi se z živo vero pred Božjo pričujočnost, prosi ga za razsvitljenje, če tudi le z enim samim zdih-Ijejem. Priporoči se tudi Devici Marii in svetnikom. 2. Zberi si resnico , čednost itd. za premišljevanje, kar ti najpred v misel pride, ali se ti zdi, da je za tvoje okolišine naj bolj potrebno, n. pr. : zatajevanje oči; —Kristus kervavi pot poti; — umira na Križu; — obnašanje pri sv. maši;— zadnja ura itd. Ako znaš brati in imaš čas, utegneš iz bukev kak stavek za premišljevanje vzeti, bolj rodovitno pa bode, ako si ga sam po svojih potrebah izvoliš. 3. Prevdarjaj tisti premislik od več strani in obračaj ga na svoje življenje; stori potrebne sklepe poboljšanja z obžalovanjem svojih grehov vred, prosi Boga, svetnike in angele za pomoč. 4. Zahvali Boga za dobre misli, ki ti jih je zbudil, in obnavljaj jih podnevi in ponoči. Prav kratek zgled. „Varvanje oči." Moje oko je kakor tančica ali platno: ako ga obračam proti solncu, se lepša in beli; ako ga veržem v gnojnico, se umaže platno, pa tudi vse, s čimur v dotiko pride. Tako tudi moje oko: ako se obrača v spodbudljive reči, mi lepša vse znotranje počutke, s kterimi je v zvezi; ako pa veržem le en sam pogled v kaj umazanega, nevarnega: mi utegne umazati vse moje serce, vso mojo dušo, vse moje znotranje življenje, s kterim jc v dotiki... Moje oko je kakor žeplenka v strehi; oko kresne ob kaj ognjevitega, na enkrat utegne goreti vse poslopje mojega telesa... Moje oko je kakor zatornica pri mlinu: en sam gibljej — in ves mlin je v ropotu in n e p o-koju; tako tudi moje oko: — en sam gibljej očesa v nevaren kraj, in vsa znotranja tovarna je v ropotu in nemiru, — p°koj moje dobre vesti je zgubljen. Ljubši pa mi je mir moje vesti, kakor postavim, vsi lepi obrazi naše vasi, našega mesta, dražji kakor šopir-nosti vse Ljubljane itd.... Oko utegne biti solnce, ki tudi druge svitlo obsije, k čednosti ogreje; ali pa tudi strela, ki bližnjega ubije: — tudi kuga. ki serca okuži in usmradi... Bog mi odpusti, ker veliko sem z očmi grešil... Zavezo storim s svojimi očmi itd.... Bog mi pomagaj ... Marija tebi darujem oči in vse moči... To tedaj bodi vmes opomnjeno. Iz zgorej razložene povesti se pa tudi lahko prepričaš, ljubi bravec, da ni je težje, in ne veče butare, kakor je butara z grehi obložene vesti, ker grešnik, dokler se ne spreoberne, ne najde nikjer pravega miru, kar nam sv. pismo spričuje. Berž ko so bili angeli grešili, niso imeli več miru, — in veliki angelj Mihael se je s hudobnim Lucilerom tako vojskoval, da je bil Lucifcr s svojimi tovarši vred v pekel pahnjen in zaveržen, kjer nima miru in ga nikoli imel ne bo. — Grešnik nima miru, če tudi še v tako srečnem kraju živi. To se vidi nad pervimi starši, Adamu in Evi. Berž ko sta bila Gospodovo zapoved prelomila, nista imela več miru v raju, vest nju je pekla, ker ljubezen Božjo sta bila zgubila, torej sta bila tudi iz srečnega verta izgnana. Hudobni Kajn, potem ko je bil nedolžnega brata Abelna ubil . ni nikjer miru našel. In kako se godi marsikteremu nečistniku ali nečistnici! Kako sc mnogim vidi, da vsi poparjeni hodijo, oko jih izdaja, glas razodeva, da se jim nekaj pogreša, da tistega sladkega miru ni v sercu, brez kterega ni prave sreče. Zatoraj pravi sv. pismo: Gospod jene p o k o j n o serce h u d o b n e ž e v o j e ž u v oblast dal. Kakor jež z ojstrimi šetinami vsakega, kdor sc ga dotakne, zbode in rani, tako tudi grehi ranijo in bodejo serce nespokoruegagrešnika. Grešnik tedaj nima miru, naj žc počne, kar hoče, dokler sc s pravo pokoro k Bogu ne poda, kakor zgubljen sin k svojemu očetu. — O, ko bi pač grešniki skoraj, in posebno zdaj. ko nas Božja šiba tepe, težko lmtaro grehov s pravo pokoro od sebe vergli, in si mir z Bogom in svojo vestjo pridobili! — Gotovo, usmiljeni Bog bi dal sp^t rast in sad zemlji , dal nam pozni in zgodnji dež, kakor v začetku. — Žitnice bi bile z žitom, in hrami z dobrini vinom napolnjeni, ker tako obeta < »ospod Bog po svojem preroku. Dal bi nam zaželeni mir tudi zunaj, to je, med narodi, ki je od nas bežal. — .1 O. L c p s t a n s k i. Tri mesce »m Jutrorem. II. (Pe«<-m. Jafa ali J«<]»o. Frančiškanski hospic .ili spr»j> nii>»» M«»tn«» okolišine in znamenitosti. Sv. Peter in K>rmlij stotnik : ucnjarj«-va hiša in Tabita. Okolica. Zgo«l«»vina. Anp«-, m«-sto Ffar<"lavno! Kje s«i roke , ki so t«- zidal« ? Kje so, me«to tisoči« tja *lavn->, Množice, ki tu so jm bivalo V Kje jf kri. ki morj.- j«- rd«*eila? Kj<- trinogov t«' tlačivAih »ila :' Gledalo N<>aliov«- si sin«-. Vidilo plov Jona si preroka, Skus'1« Makabej.-a «-rdn<- «v-iu»'. K«> z.«lajavska bla i>- t\ •»••i roka, In kako t.- f«|«-I m>« Rimljana, K« r na»|>rot!io-t tv««j» ni bla vgnana! Križanki zastonj t«- obnovili, Saladin t.il n«em po mestu, pa sem vidil malokaj spo mina vrednega. Sem ter tje kaki kosovi stebrov in starinski kamni v poznejši zidavi pričajo starodavnost tega mesta. Samostan frančiškanski, kterega cerkvica je posvečena sv. Petru, stoji neki na tistem mestu, kjer je imel sv. apostelj Peter nebeško prikazen Dj. apost. 10, 1.», ki ga je opominjala, da naj blagre sv. evangelija tudi nejevornikom oznanuje, in je bil res prcccj potlej stotnika Kornelija iz < Vsareje in njegovo deržino sprejel med vernike. Nekoliko naprej proti jugu kažejo hišo Simona usnjarja, kamor jo bil sv. Peter prišel iz bližnje IJde ter je k življenju obudil dohrotljivo vdovo Tabito. • D j. ap..'»2. • Ogledal sem to poslopje. Ozidje je zdaj novo, le zadej je razkazovavcc kazal -e kos starega zidu in rekel, da je še od tistega časa. Vzel sem košček kamna seboj v spomin. —- Posebno mikavna mi je bila katoliška arabsko laška šola, ki jo oskerbujejo oo. frančiškani. V dveh oddelkih je bilo 30—4" otrok, ki so prav lepo brali in po arabski šegi nergljaje besede zategovali. Vesel som bil. da sem enkrat v arabski šoli; dal sem za šolo „bakšič" in izprosil si pisavnico od naj pridnišega učenca, ki som jo za drag spomin seboj vzel. Prepričal sem se . da že otroci imajo veliko vednost in spretnost v pisanji, k čemur jim pa ni treba tako skor jastega in prisiljeno nategnjenega deržanja, kakor dostikrat pri nas. Pišejo in berejo vse brez glasnic, in pa tako dobro, da se mora človek čuditi. - Mešanica in šum na turških bazarih i tergili i je tistim mikavna, kteri to v pervo vidijo. — Ob morji nekoliko zunaj mesta proti severu je turško pokopališe, ki je dolgočasno, kakor so turki sploh. Boljših stanov merliči imajo nad grobom kamniti spominek v podobi groba, — pa nobene reči ni nad njim, da bi imela kaj lepega in bistroumnega. Pri nekterih moli ob koncu majhen stebrič uakviško včasi z huckom, ki ima blczo biti podoba mesca. Po večih mestih so še drugačnejc podobo in z napisi; pa vso jo tlo smerti dolgočasno. Kako bistroumni pa so nasproti katoliški spominki, ako so v cerkvenem duhu, polni veselega upanja s sladkotolaživ-nimi napisi! Se ve, da nekteri ..olikani" tudi žo kterikrat napravijo svojcem spominek, da človek z njega ne. ve presoditi, če tukaj počiva turčin ali keršanski sin. Po več grobih je bilo vso polno morskih museljnov posutih, menda je to lepota, kaj-li? Kden tovaršev jih je jel izbirati, pa <*em se bal, da utegne kak turčin od kod zarenčati. — Kakor dolgočasno pa je v mostu, tako Ioi»o je zunaj mesta proti jutru ob jeruzalemski poti. Tu je po vertih drevja, zelenja, sadja, zlasti pomoranč, limon, granatov itd., da je veselje viditi. Se nikoli nikjer nisem vidil tako silo velikih in prelepih pomoranč, kakor so tukaj. Zvečer pri večerji zapazi eden izmed nas nektere na bližnjem kostmi, ki so se komaj dale z vsimi persti obseči, ali celo nc. Vso Palestino, bi djal, Japa z njimi oskerbuje; vsak dan skoraj povsod smo jih pri jedi imeli po dvakrat za pritikljej. Kes se tukaj vidijo nekake sledi, kako silo rodovitna je bila sv. dežela svoje dni! Tukaj smo tudi vidili velikanske kakte, ki jih imenujejo „tin cl faraun" ali Faraonove smokve. Ver-tom služijo po jutrovih krajih za plot in so dosti višji, kakor naše meje iz ternja, smrečja itd. Neznano debele so peresa, da jih je častitljivo viditi. Ze v Katri sem vidil kakt, ki jc bil celo drevo z debelim deblom. Imenitna jc zgodovina tega mesta, toda ako bi jo hotel natanko popisati, ne pridem kmali do konca. Jata jc izmed naj starejših mest na zemlji. Plinij stavi tega mesta začetek že pred vesoljni potop in z njim v soglasji pravi izročilo, da bi bil tukaj Noe barko zidal. Drugi pravijo, da ga je zidal Jafct, Noetov sin. Mogoče bi bilo, da je stalo že pred potopom in daje s potopom razdjanega Jafct v novo vravnal in pozidal, ali gotovosti ni nobene. Tudi ne more nihče vediti, če jc bilo pred potopom morje ravno v teh mejah kakor zdaj ter Jafa takrat obmorsko mesto, ali kako drugač? Sicer pa na tem ni ležeče; dosti je, da je mesto silo staro. Tukaj je stopil prerok Jona v barko, da bi bežal pred Gospodom (Jon. 1, o.) v Taršiš ali Tarsus, ki je bilo veliko višej ob srednjim morji. Tukaj so izkladali iz bark glasovite cedre, ki jih je kralj Hiram tegnil Salomonu (2. Paral. 2, 101, da je zidal Gospodu tempelj. To staro feniško obmorsko in tergovsko mesto jc imelo brez števila gospodarjev. Zavoljo pripravne lege ob morji na potu iz Evrope in Afrike, zlasti v Jeruzalem in dalje na Jutro se je vse rovalo za Jafo. Egipčani, Asirljani, Hebreji, (»reki, Rimljani, Saraccni, križanki, Turki so se za Jafo tepli, jo brez števila krati razdjali in zopet zidali. Juda Makabej je bil mesto vzel Sircem, od Judov jc prišlo v oblast Rimljanom, ki so ga razdjali in požgali. Gesti je bil 8400 mestnjanov pomoril, ker se je bilo mesto spuntalo. Judje ga v novo zidajo, ali Vespazijan ga zopet razdene in postavi na njegovo mesto rimsko terdnjavo. Pod Konstantinom je bilo sedež keršanskega škofa. Ralduin I Jafo vterdi o križarskih vojskah in bila je že cvetoče tergoviše ; ali Saladinov brat Melek cl Eddin jo zopet premaga 1. 11*8 in pa razdene, da bi kristjanom ne bila v zavetje. Še jo pozidajo križanki, pa Saladin jo posili 1. 1 PJ2 in že se je imela tudi terd njava v kratkem vdati, kar se zasliši z morja troben-tanje in prikažejo se rudeče jadra. Kiliard LevoserČnik je prišel z brodovjem .'!"> bark iz Ptolomajde na pomoč. Na verhu terdujave so žc razpete turške zastave, v tem pa eden duhovnov iz terdujave srečno skoči v pesek ob morji, priplava h kralju in mu naznani, da terdnjavo Šc nimajo sovražniki v oblasti. Rihard s svojimi zvestimi tovarši skoči do ledja v morje, napade neštevilne sovražnike in jih odpodi od terdnjave in iz mosta. — Bogomir Buljonski, kakor menijo nekteri pisavci. je umori v tem mestu, vernivši so z vojske zoper sultana v Damasku. Ludovik Sveti, francoski kralj, pridši 1. 12.» s svojimi križanki, jo tukaj nekaj časa prebival, nesrečno mesto razširjal, lepšal in ga z obzidjem obdal. Tukaj jc bil neki pobožni kralj dobil naznanilo, da mu je umerla mati, kraljica Blanka. Pa že 12»»'» ga je sultan egiptovski Bcndokar napadel in skorej vsega razdjal.—Tudi šc poslednji čas so imeli Francozi opraviti s tem mestom; G. sušca 179'J prigertni Bonaparte, vzame Jato z napadom in jo pleni. 4000 albanskih vo- jakov vjame in ker jih ne more ne tam pustiti, 110 v Egipt poslati, jih da vse pod meč. ,,Trepetajo" pravi Thiers, „so vojaki spolnili to povelje. Pervikrat v svojem življenji se jc tukaj Bonaparte pokazal grozovitnega." Šiba pa se je kmali pokazala. Kuga mu jame vojake desetiniti, da je bilo joj, in zapustiti mora Palestino. Nesreča tega mesta pa še nc počiva; 1. 1837 mu potres stori veliko škodo. O tej priliki naj tudi pesnikom in njih pegazu eno v razvedrilo povem. Kaeih deset minut od Jafe proti jutru j«' na majhnem liomeu musulmanska džamija ali mošeja. Pravijo, da oh z n ožji tega hribca je hil Persej zajahal konjička pcgaza, koučavsi morsko pošast, kteri jc bila izpostavljena Andromeda. Pravljica namreč jc ta-lc: Andromeda, hči etiopskega kralja Oe-feja in Kasijopcjc, je bila na morsko skalo prikovana, da bi jo morska pošast požerla iu se s tem utolažila jeza Neptuna, morskega malika. Persej, sin Zevsa in Dijane, pa je pošast Meduzo umoril in rešil Andromedo. Ko je pa Persej Meduzi glavo odsekal, sta skočila iz nje perutna konjiča P e g a z in Krizaor. V naj starših greških basnih ali pravljicah se namreč bere o strašni ženski pošasti, imenovani Gorgo, ki se je pozneje v tri delila, ktere so bile: Steno, Kvrile in Meduza, hčere Forkis-a in Kate (Kato). torej so se tudi Forkide imenovale; znana je pa le bolj Meduza, ktere glava je imela to lastnost, da je njen pogled človeka okamnil. Vidi se, da so imeli jutrovci polno basen in pravljic, kakor jih vsak narod še zdaj ima. Basni imajo pa veči del neko resnično podlago; oprava in obleka je k njej izmišljena, ali kakor Slovence pravi: ..Je res, kolikor ni laži vmes." Kaj pa je zerno v Andrnmedini pravljici? P. (ičrardv Saintine (Troisans en Jiidčc. Pariš 1 S»JO) meni, da ta kraljeva hči, napadana od morske pošasti, je dežela Fenicija, ki so jo morski tolovaji nadlegah. Jadrihiicc so jim bile za drakone, zmaje, ter morske strahovitosti. Poklicala pa je dežela v pomoč urne arabske jezdiee (fares, pare s ali pers-cus pomeni konjnika), ki so ukrotili morske tolovaje, so storili zavezo, politiški zakon . med seboj, in od te dobe se je pričela sreča dežele Fenicije; pegaz se je povzdignil ua perutih. Ta zmaga, ki je narodu ko narodu zagotovila obstoj, se je za zmiraj ljudstvu v basni ter v spominu ohranila. 10gle zemljo, gotovo ni v stanu razjasniti sveta, katerega nam le vera kaže. Vera tedaj, prava katoliška vera, naj nam bo vodilo in merilo, kadar sodimo zgodovinska djanj a. lio pa mar kdo rekel: „naj bo to naloga cerkvene zgodovine, mi drugi se oziramo na vse le objektivno, ne da 1 »i kateri stranki že zavolj nje pravico dali, na~e stališč je visoko čez vse/' Take besede so pač pulile in čudno, če katoličanom iz ust pridejo.. Resnica je, če rečem: od Kristusovega rojstva do zdaj je vsa zgodovina le cerkvena. Kristus je nova verna luč , aposteljni so cerkev utemeljili po njegovi • •snovi, tristo let se je vojskovala serditemu kervotoč-nemu paganstvu nasproti. Od Konštantina velikega se je razširila tako, da je ne najdeš imenitne zgodbe, v katero bi kristjanska vera, tedaj katolška cerkev, globoko ne segala. Ce mi tako ne sodimo, bo pač pravo terdil tisti zgodovinar , ki je rekel: dolgo sem se pečal z zgodovino, na zadnjo sem se pa le to naučil, da se ljudje od njo nič ne naučijo. Neko zernieo resnice je v teli smešnih besedah. Človeški rod vkljub vsemu tako sl«»večemu napredovanju s svojimi lastnostmi, nagnjenji, prednostmi in napakami ostane sploh, kakoršen je od nekdaj bil, in si samo zase v pravem pomenu celo malo pomagati more. Naj bi so tedaj naši mladenči, kakor iz vere, tudi po zgodovinskem teku in izteku človeških os<»d učili, da jo en večni vsegamogočni Bog, kateri neskončno modro in pravično našo osodo vlada, kateri nizke povikšuje, visoke in ošabne v brozdna globočine prekucuje, staršev in prededov grehe pri poznih vnukih kaznuje itd. Pride zdaj prašanje, katero naj bo geslo, načelo ali princip zgodovinskega znanstva. — Ce smo v stanu kako človeško znanstvo tako doveršiti, da mu na čelo denemo kratek sostavek, iz katerega se dajo izpeljati vse dognane resnice tega znanstva. imenujemo tako znanstvo v pravem pomenu vednost, lako je na priliko matematika ze po gerškem imenovana vednost vednosti, kakor na posvetne kolikosti obernjena pamet, katere neomahljivc resnice se ena iz druge izpeljujejo. Tako kujejo modroznanci in modrijani razne sostavke, i/, katerih izrasejo posamezni sistemi, pravi ali napačni po tem, kakor je bilo njihovo načelo. — Izgled pa nar izver^tnejši, ker ne človeške, temuč nebeške vednosti, nam kaže od zveličarja izrečeno načelo kri-tjanske nrave: ..Ljubi Botra čez vse in bližnjega k<> samega -ebe." l ega principa s.» nobeden tako serditen divjak zoper ver«« lotil ni. tako da so eel«» francoski prekucubi pri-morani bili ga častiti." I o nadalje gospod profesor dokazuje s « itati pisateljev tram..-kili, zavrača n.» ll-rodota in -klepa tako le: ,.Na- bi pa moralo žare- sram biti. če paganski lle-r..d"t v llo^n najdel prineii, zgodovine e'ove-koga rodu, mi kristjani pa bi lovili pi-kava mm-rja m^diija nov, katere vetrovi in valovi časa prinašajo in odnašajo. Naj bo tedaj vera podlaga in previdnost božja načelo vsega zgodovinskega uka in učenja, in gotovo bo dozorel žlahtni sad rodovitne vednosti našim mladenčem na žive dni, ne pa kakor žalibog dostikrat vidimo gnjusni napuh ošabnih vedežev." — Vse praša po „Drobtinicah," ki se tako dolgo no dobijo pri bukvarjih. V pojasnjenje bodi povedano, da se v pervo tistim oddajajo, kteri so naročeni, potlej šc le v bukvarnice. Tako nam je bilo povedano; želeti pa bilo vender, da bi se tudi btikvarjem hitreje pošiljale, ker že precej tednov jc, kar so na svitlem. — Slovstvo. Kakor jo naznanil odbor družbe sv. Mohora začno se tiskati knjige te prekoristne bratovšine za 1. 1 s<»7 že sedaj: in sicer se za natis pripravljajo: ,,1'rani v ino rejec' od Fr. Jančarja; Wiseraa-nova „F a b i o 1 a" in „Ž i v 1 j c n j e in nauk našega Gospoda J. K. po čveterih evangelistih v kratkih premišljevanjih za vse dni leta," po latinskem poslovenil St. Kočijančič. — Do konca tega mesca izide na novo predelani, nemško - slov. del, Janež i če v ega besednjaka, ki obsega na .77 drobno tiskanih polah male oblike prav lepo bogastvo slovenskih besed. — 1*. t. m. se je po vsih farnih cerkvah z navadnimi slovcsnostimi obhajal rojstni dan našega svitlega cesarja Frančiška Jožefa. V Tre bilju se je 13. d. t. mesca slov. obhajala obletnica po ranjcem gosp. Janezu Voglarju, stolnem kaplanu, z biljami in sv. mašo. Mif\) je hej norega po širokem sretu ? Sled Avstrijo in Italijo jc 12. t. m. sklenjeno primirje na 4 tedne. Lahi so sc umaknili iz južnega Tirolskega in za reko Taljment. F pa se, da na tej podlagi bodo tudi mir sklenili. ^Zastran naših terdnjav bodo še posebne pogajaja. — Se ni mir dogotovljen med Avstrijo s Prusijo po eni in z Italijo po drugi strani, že se šnckedra o sporeki med Prusijo in Francijo, češ da Francija hoče kaj plačila za svoje postrežbe pri delanji miru. Da bodo Prusija ob svojem času tepena in globoko ponižana, morebiti od Francije v zvezi še s kom drugim, ima precej verjetnosti; pa še verjetniše jo, da se to še ne bo zgodilo prav hitro. — Pravijo, da Prusija tirja od Avstrije, naj prizna kraljestvo italijansko v lombardo-beneških mejah, šc preden se začne Prusija z Avstrijo za določni mir pogajati. Avstrija pa zamore z dobro vestjo Italii, kolikor menimo, le to priznati, kar ji ona v pogodbi izroči. Kako pa bode Avstrija n. pr. Italii priznavala okrajine, ktere je Italija zoper vsako pravico sv. Očetu in drugim vladarjem po roparsko vzela ? — — Ukazalo je ministerstvo, da se ustanove družbe mož v tistih deželah, kjer je razsajala vojska, ali ktere so tistim najbližje, in naj preiskujejo in zapisujejo, koliko škode je napravil sovražnik ali pa tudi domača armada soseskam in posamesnim ljudem, da se jim po lajša nesreča. Tudi bodo med take menda delili vole, moko in drugo reči, kar bode od vojne ostalo. — Za doželeni stanovitni mir se pooblastenci pogajajo v Pragi, kamor ima neki tudi laški poslanci* priti. Tako bi se tukaj poravnavalo, — če tudi res poravnalo, so bo vidilo. — Ali c.-emikarji nam kažejo strah na drugi strani: Napoleon je začel rožljati z orožjem. Aii on jih ima za ušesmi in ne ve se prav, kaj t<» pomeni; le to je jasno, iu terdijo že vladni francoski li>ti, da ue pusti Prusu, da iii preveč nemških deržav na-se potegnil, in če jih, — da z h pim ko-čekom Francii po-treže. Nihče uo dvomi, da se mu bo dobro izteklo. Tako on bogati in vekša svojo deržavo — brez vojske in orožja. Na Dunaji zidajo, kakor je znano, že več let novo krasno cerkev Marije čistega spočetja v hvaležni spomin otetja Njih Veličastva iz morivne roke. Za to -zidanje napravljajo sedaj kaj bistroumno sostavljcno uro. Nad uro bo velik orel, in kadar bo ura bila poldne, začel bo mahati s perutama in na mostovžek pred uro bodo stopili trije angeljci, roke sklenili, povzdignili in k molitvi pokleknili. Za angelji bode stopilo iz zvonika na vsaki strani šest vojakov godcev in zaigralo ,,iuoli-t e v" iz opere „Martha." Vse podobe bodo v človeški velikosti. Na Laikem je menda dandanašnji peno trinoštvo na zemlji zoper katoliško < 'crkcv. V Kapvi so v eno samo ječo stlačili tri sto duhovnov. V Ncapelnu je dav-karnica (kvestura) tako prenapolnjena z jetniki, da morajo po mostovžih spati. Med temi jetniki je veliko duhovnov. Tudi v Bolonji so kar zaporedoma zaperli veliko duhovstva. Stan na Laškem se da ob kratkem tako le zaznamnjati. Svoboda tiska, svoboda družbinska, svoboda vestna, svoboda osebna je katoličanom odteg-lijcna po vsem (tako imenovanem) laškem kraljestvu. (New. V. Kztg. I Trinoštvo jo })0 tem takem res do verha prikepelo, to nc more delj terpeti; zmaj se mora razpočiti, ali pa potopiti, kakor njegov „potapljavcc" (AtVondatore). Prav so rekli Pij IX v kardinalskcni zboru 17. rožn., da italijanskim duhovnom se zdaj hujši godi, kakor pa duhovstvu v misijonih med divjimi narodi.'* Prusko. Pokazalo sc jc, kako orožje je neki imel Prus še pripravljeno zoper nas, ko bi se ne bili pomirili: — punt. Zbirali so se namreč v pruskem glavnem stanu madjarskega punta od leta , naj iraenitniši po-litiški pregnanci — Košut, Klapka itd. Vjete madjarske vojake pa je Prus skupaj spravil in že jc imel neki zanje pripravljeno posebno obleko, da bi jih bil združil v posebno kerdelo, jim une glavarje na čelo postavil in jih na < »gorsko poslal, da naj napravijo punt med svojimi rojaki. Bil jc že tudi res Klapka vdaril jo na Madjar-sko, pa komaj so čutili rojaki njegovi pod sabo zemljo domačo, kar so ga zapušati jeli in ga primorali, da se je umaknil. Francosko. Družba za razširjanje sv. vere ali ,.bratovšina sv. Frančiška Ksavcrija" v Lijonu je razdala lani v podporo misijonov po vsih delih zemlje o.lotl.SiCi trankov. K temu jc darovala Francoska sama »2..J1 1 ; Laško 4; Belgija :*.»0.140 itd. Iz tega vidimo, da tudi tukaj krepko katoliško francosko ljudstvo stoji v pervi versti. Francosko šteje namreč sedaj o71.. milijona duš, ki so do malega katoličanje pod 17 nadškoti in . oseb, ki so slišale tisto obmizno besedo, zamore pričati, da jc princ vse drugač govoril, in pa da o katoliški veri še govora ni bilo. - V Helgii, kakor „Constitutioncl" piše, sc zmiraj h kraljomoru šunta, pa da hudodelnikoui to vgoduje, ker jih ne kaznujejo, kar je nezapopadljivo. — Kje je vzrok? Kralj jc katoličan, dežela polna kertov fraj-mavrarjev! Iz Amerike. Pravo veselje obhaja človeka, ko prebira naznanila in dopise v am rikanskih katoliških listih: tu se piše, koliko so jih tukaj ali tam na novo sprejeli v sv. Cerkev; tam se pripoveduje polno vese- lega od ljudskih misijonov, zlasti od imenitnih misijonov o. Veningerja , in tam spet so imenujejo ali popisujejo novo sozidano kat. cerkve. Velikrat sc kakih —30 bolj premožnih katoliških družin zedini pa hajd na delo — in v malo mescih stoji krasna cerkev, kjer jc bila poprej lc lesena bajtica, za silo v kapelico predelana. Velikrat tudi katoliki nakupijo zapušenih tempeljnov od drugovercev, zlasti metodiških, kajti metodistje se v Ameriki zelo zelo zgubljajo, tako da eden njih listov pise : „V osmih lotili je zginilo iz naših cerkvenih imenikov 4 milijona imen in naši škofje nam naznanjajo, da smo zgubili v zadnjih 4 letih :"»'.»."»1 duš.4* — -- Iz Anapolja v Marilandu (Amerika i pišej.i to-le žalostno dogodbo. Sedem duhovnov in dveh študentov družba se jc peljala S. mal. serp. v čolnu ob obrežju Chesapeakc (Cizcpik). Pri Tliomas - Poiut u prečast o. t'laessens čez stranico v vodo pade. Ko se tovarši trudijo ga oteti, sc čoln prevernc ter razun 'J duhovnov vsi utonejo: una dva sta se namreč čolna oklenila iu rešila. Iz Mehike dohajajo bolj in bolj žalostne novice zastran novega cesarstva. Deržava je brez denarjev, vojska v bojih nesrečna, tako da je od prostovoljcev avstrijanskih že prav malo še za boj pripravnih, roparske derhali se množijo in vlačijo po deželi, tako da se ni čuditi, čc se danes ali jutri odpove mladi cesar svoji časti in domu v Avsrijo pride. Kes je prišla že Žena njegova, cesarica Mehikanska kar nenadoma v Pariš, da izprosi pomoči od Napoleona. Avstralija. V dokaz, da se tudi tukaj lepo siri sv. vera, naj povemo, da so vstanovili dve novi školii. v Matiland-u in v Bathurst-u. kolera zlasti med prusko armado tako silno razsaja. da pišejo pruski listi: zgubili smo že več vojakov po bolezni kakor v bojih. Ali tudi še druga šiba nam žuga — goveja kuga, ki se je vnela med četami volov, ktere so na Ogerskem pa llervaškcm pripravljene imeli za armado. kratke naznanila. ,,Vašo sveto vero bomo visoko spoštovali," so oklicali Prusi, pridši v Prago; v IJeiehen-bergu pa 4 tedne niso pustili ne zvoniti, ue pridigati! — ,.Moravska orlice" spominja vlado, kako sta po poslednjih dogodbah češki in slovenski narod postala hramba zoper dva najhujši sovražnika našega cesarstva. Dolžnost toraj, pa tudi lastni prid tirja, da vsako miuistcrstvo ta dvojni narod posebno vterjuje. — Skoda, ki so jo Prusi storili posameznim ali privatnim, znaša po vradnih naznanilih tri sto milijonov gld. Pač priden zaveznik! — „Slovcnec" v spisu „Na razpotju pravi zastran pri hodnjosti": Naj za kerinilo naše vlade primejo možje raznih narodnost, kterim Avstrija ni nemška deržava, temveč domovina raznih narodov itd." Te dni so naiu čez delj časa zopet došli cerkveni listi i/. Prage in Berila. — V Bukovini je med l^'i.7<»s prebivavci l»».7l«'» katoličanov. Katoliška ferkev je ondi naj revni-i v Kvropi — brc/, kake zaloge in mnogo duhovnij brez lastne cerkve in brez duhovsk«* biše. Služba I »ožja se opravlja po najetih kočah, iu duhoven plačuje za reven kot pri kakem kmetu pri sedanji dragim po .'!«»» gld. 11 las. i — Kakošno .,dobrovoljcc" ima (»arihaldi. se vidi iz tega, da jih je v mestih Komo in Varese sam dal "» t) zapreti — (»arihaldi garibaldovcev. 'I»lah. f»» je ni«»gIo dobrega očka serce boleti, ko j»- bil prinioran kaznovati dobre siučike ' - Laški deržavi nič ne tekne cerkveno premoženje, — bolj ga žre bolj je lačna. Ima grižo. Deržavni popirji >o padli na •"»•'» od sto: ko pa vendar papeževi stoje na V Pragi >o -vitli kardinal ve- likega Šmarna dan posvetili nov«* duhovne iu jim pr< < < j službe odkazali v nogradtt Llospodovem, zlasti takim, kterih domačije jc vojska razdjala. (Blali. I — JI v ti In pelin. Kolika nezmerna nevednost v veri je pri ne- ktf-rili d« ržinah in kaj iz nje izvira , kaže undanji samomor dveh zakonskih na Dunaju. Žena struparja Matija 1».....je pisala svojemu bratu prav v nekem božjem strahu, da se hoče z možem vred končati in ga je lepo prosila, naj pozdravi vso zlalito, ki naj „za samomoree en ne« naš molijo." l'a tudi sama v pismu moli, rekoč: ,,Tudi moj mož ti pošlje priserčno slovo... Bog daj, da bi mu vsi odpustili, kakor naj tudi nama odpusti vsegamogočni Bog." —Kakor ta žena piše, ko bi bila ona podučena, da samoinorivee s samim samomorom ravno na potu v večnost naj strašncjši smertni greh stori, menda gotovo bi bila moža in sebe obvarovala te silovite nesreče. — Staro pa ie zmiraj novo. V Helmstedt-u so imeli nekdaj vseučilišče: pred tem poslopjem je bil lep prostor, in na njem — terg za prešiče. Gospodje pro lesori teh visoeih šol so prosili mestno gosposko, naj bi to odpravila, ker se nikakor ne spodobi. Mestni očetje pa so odgovorili učenim glavam: „Naj le ostanejo prešiti, kjer so, ker od njih ima mestna kasa več dobička, kakor od vsih gg. profesorjev." — Kaj ne, da so se moško odrezali? Smejate sc jim, — pa stojte, če niste nc mara tudi vi taki Ilelmstedtčani! Tudi danes -o dežele, ki za vse drugo več potrosijo, kakor za uk , in veliko veliko je posamesnih družin, ki bolj skerbe za Idev, kakor za šolo in učenika ter za nauk in lepo • »drejo svojih otrok. .\ajiilisti. Iz IVtrograda pišejo, da se zlasti po Moskvi in Petrogradu razširja potepinstvo nevernikov, „nihilistov," ki nič ne verujejo. Hudodelnik, kije hotel »ara umoriti, je iz te derhali. Zbirajo se ti razuzdani hudobneži naj bolj iz verst učencev na akademijah in vseučiliših. In kdo je vir temu? Profesorji s „hcgel-skimi" nauki so neki pervo seme trosili; kinali pa so učenci učenike v neveri prekosili. Tako je navadno, da malopriden sad hitro zori. Ker so pa ti aposteljni očeta satana taki* hitro eesaromorca izlegli, jim bo vlada pač na pete stopala. — So pa nihilo - ničmaniči dostikrat tudi po druzih deželah in deržavah — in sicer med učeniki in učenci, kteri ne bodo boljših pišancev legli kakor inoškovitarski, ako sc jim ne dene torba na ..nihilarski" gobec. Sini Stare. *) Pesem , kadar merliča od hiše vzdignejo. (Ima tudi uapev od Jož. T ribnik a.! Cesar klin*: -ini Sl»\e! K..d junaški. l»i-tri* glave, Morni kakor oroslani, Z duhom, sercem lmni vdani. 1'rno- gibčni k.»t po-terve, junaki ver-te perve: Hitro, hitro v sv» ti l»oj, Nad sovražnik«* z in.-in»j! Vsi junaki. Slave sini! Se glasi p<> domovini; Hitro, hitro v boj kervavi, K -rečni zmagi, k večni slavi! V boj za v«to, dom, eesaija! Mati slava prigovarja: Zmagati al slavno past , I tod i mojih duov čast! Ila miio -ini vere pravi-, V.-i junaki očetujave, Umno / mečem pokazali, Kadar v pe ovili, Ila donelo bo z višin: Vsak junak j«- — Slave sin ! J. Vir k. •) G. Gust. Ipav.r j »* na to pesem naredil tudi nape v. Vr. Vs«- pod solnem) hitro mine, V morje večnosti zbeži: Tudi naše domovine Xa tej r«'\ ni zemlji ni, To človeški rod spričuje, Sel prod nami je damo, Zdaj naš brat ' ( nam oznanuje, Ki jemlje od nas slov«'». Zginile fo moje leta, Tako rajni51! nas uči, Kakor dnevi roženeveta, Nikdar več nazaj jih ni; Al za smert ga ni zdravila. — Toraj , srečno . časni dom ! Že odperta j«- gomila, Kjer počival I truden bom. Ljuba žena *)! z čeme grude Dam ti zadnjikrat roko, Kn „ltog plati !*• ze vse trude Vzemi v žalostno slovo! In Marii ljubeznjivi Vas otroke J) izročim; liog ohrani, I5og vas živi! Da v nebesih vas dobim. S«*stre ljubljene in brate Spremlja naj nebeški mir. Da vs«* najdem tamkej svate. Kjer je prave sreče vir; Vas prijatelje objeti Pa v ljubezni hrepenim, Veseliti pri Oč«-ti Z vami s«; na vek želim Zdaj pogrebniki! nesito V grob oterpnjeno telo, In za dušo pa molite, Da mi sodba mila bo; Moram se od vas po« lat i V dolgu večnost, kraj neznan; Jt-zus! daj na desni stati Nam na vtTki sodnji dan! J. Virk. EMnhorske spremembe. V lavautinski školli. Gosp. Fr. Verlič je postal kurat pri sv. Križu blizo Maribora. Prestavljeni so gg. kaplani: Mart. Satler v sv. Lovrenc v pušavi; Jož. Simonič, k sv. Marku pri Ptujem; Jan. Ileisp k sv. Benediktu v Goricah;, A 1 o j z i Pctrič k sv. Miklavžu pri Ljutomeru; Fr. Švarc k sv. Kgidiju v Goricah: Jož. Turk hA k sv. Magdaleni v predmestji mariborskem; Jož. Kun a j v Kuše ; Jož. Sovič v Kače; Šim. Gabrec v Tin je: Fr. Brc lih, novo posvečen, v gornjo Polskavo; Ant. Drozeg v Hajdino; Mih. Šunier v Gotovi je; Fr. Pignar, novo posvečen, v Vuzenico; Jan. C o ca j v Gornji grad za druzega; Jož. Pečar, novo posvečen, k sv. Jakopu v Dolu; Mih. Šantcl k sv. Andreju v Goricah; Juri Jugovic v riimije; Jan. Modic v Prihovo; KaŠp. Kamnatik k sv. Kunigundi na Pohorji; F r. Er meneč v Crosno-vike. Vnovič nastopijo kot kaplani: g. Jan. Ber-gler v Ljutomeru za drugega; g. Ant. Pajmon pri sv. Jederti blizo Laškega: g. Pet. Pečnik v Lembaliu: g. Mih. Vavpotič pri sv. Vidu blizo Ponikve. Dobrotni rtarori. Za sv. Očeta. Ana Lah od v«č oseb: 11 gold. v popirji, 5 šestič, 20 starih desetič, 1 staro petko, fi dvajsetic. — Za odpušanje grehov in za srečno zadnjo uro: 2 tol. ali 4 gold. st. den. in 1 gld. — Neimenovana oseba .1 sreb. denare po 25 nkr. Za afrik. misijon. Z Iga 3 gold. M*ogorarl z gg. tlopisorarei. P. n. g. S. v n. N.: Se je zgodilo. Za vse serčna hvala. — G. B. v St.: Zastran bratovšine sv. Dctinstva na vprašanje to-le: Denar je. naj pripravniki oddajati v kn. škof. pisarnici, tudi vredn. ga tje odda, kakar ga kdo pošlje. Kolikor vemo, ga ne donašajo ravno o mescih, ampak o priliki. Podobice so želeti otrokom, menimo pa, da ne bistno potrebne; nima jih pa v Ljubljani nihče, kolikor nam je znano. Tudi imena, kolikor verno, se nikomor ne pošiljajo. — G. H. P. v T.: Dobra roba, — najde dobro mesto. — ') (ali, ta sestra) ') (ali, rajna) J) (kjer počila trudna) *) (ljubi mož iz) r) (Vas verstnike — verstnice).