189. itnilka. 1 UrtljMi, i utik 20. ngusti I9Z0. LIH. leto. liha J a vsak in popoldne iivsemel nedelje ln praznika. Inseratl: Prostor 1 mlm X 54 mlm za male oglase do 77 ml m višine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčijski ln uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, ooslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroČilih popust. Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. 0pr?vnl£tvo „Slov. Naroda11 in ,,Narodna Tiskarna" Knaflova nllca *t. 5, pritlično. — Telefon št. 304. Slovanski Narod1 ral|a v Lia»l|aal la po posti i if w Ja>ffoalavi|i: celoletno naprej plačan . K 180- -polletno90 — 3 mesečno......„ 45' — 1 .. ....... 15- V lnostnstro i celoletno...... K 240*— polletno....... »120*— * mesečno...... „ 60*— ...... 20-— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno i^T po nakaznici. Na samo oismen* naročit* r»rez ooilatve deaana se ne moremo ozirati. Orednjitvo )rSlov. Naroda11 Knaflova nlica K S, I. nadstropja, Telefon stav. 94. Dopise sprejema le podpisano is zadostno treskov Rokopisov ne) vrača. Posameina Številka velia 1 krono« Poštnina platana v gotovini. Poskrbite za žfoljcnske potrebščine našega prebivalstva! Ko smo junija meseca Čitali ugodna poročila o letošnji letini, je v najširših slojih našega prebivalstva v Sloveniji zavladalo veselejse razpoloženje. Upravičeno upanje nas je navdalo, da se obrnejo prilike na boljše in da pride nekoliko lažje življenje. Nada. da doživimo znosnejše življenske razmere, je bila tembolj upravičena, ker se je ob prehodu vigredi na poletje čvrsto jačala naša valuta. Dejansko so pričele cene v tem in onem predmetu padati. Celo pri blagu, ki ga moramo kakor cuker in pletenine uvažati, so cene vidno popustile. Med verižniki in podobno povojno golaznijo je zavladal resničen strah, da gredo h koncu dnevi njihove temne slave. Ta pojav ni bil opažati samo pri nas v Jugoslaviji. Od zapada j€ prihajal ta preokret. To premembe položaja je v velikih zapadnih državah podpirala organizacija konzu-mentov, ki je učila prebival, varčnosti pri nakupovanju in je svarila pred nabavljanjem količkaj pogrešnih predmetov. Dalekovidna vlada v Nemčiji se dobro zaveda, da te mogoče prid v državi do ustaljenih razmer, do deloljubnosti in do trajnega reda le v primeru, da se obvlada davečo draginjo ter omogoči srednjim In delavskhn slojem zado-voljnejše življenje. Nabava redilne hrane in poštene obleke mora biti mogoča tudi ljudem, ki niso deležni vojne konjunkture in sumljivih postranskih dohodkov. Koristno napravo imajo v Nemčiji v držav, gospodarskem svetu. Dobro vedoč, da še ni prišel čas, ko more svobodna konkurenca najboljše urediti preživljanje in cene, so v državnem gospodarskem svetu skrbno vodili račun o dejanskem položaju na trgu za najvažnejše življen-ske potrebščine. Dopustili niso navzlic prizadevanju producentov zvišanja cen pri blagu, ki ne vredi samo zase, ampak učinkuje po svojih cenah neogibno tudi na tvorbo cen pri drugemu blagu. Ko se je junija meseca oglasila v Nemčiji zahteva po zvišanju premogovnih cen. nemška vlada ni pristala na povišanje cen ter ni izvedla projektiranega zvišanja davka na premog je v sedanjem gospodarstvu ugodnega razpoložeirla za znižanje cen ni hotela ovirati padania cen s podražitvijo premogovnih cen. Premogi je v sedanjem gospodarstvu temelj gospodarskega obratovanja. Premog je podlaga celemu gospodarskemu življenju. Cena premoga ie odločilen faktor za obrtnost, za veliki promet, pa tudi v domačem nwo> dinjstvu. Odveč je omenjati, da v Nemčiji noben resen državni gospodar ne misli na dopustitev svobodnega trgovanja s tem najvažnejšim kurivom. Pri nas. žaliboe. ni zadostne uvidevnosti za nuineiše potrebe prebivalstva. Strmeti je moral vsak resničen domoljub, ko je čital. s kakšno ravnodušnostjo se te ori nas'uradno razglasilo, da le morala vlada krat-komalo vzeti na znante povišane premogovne cene tujega podletla. Postavila se je pri tem na neverjetno stališče, da je trgovina prosta. Kon-sumentje, uradniki in delavci, ki Čl-tajo, so ostrmeli, da je to v današnjih časih sploh mogoče. O tej zadnji podražitvi premoga se je že dovolj ni-salo, ali ni se še dovolj naglasilo, da ie ta podražitev izhodišče za novo dvieanle drujzih cen. Slabe posledi:e res niso izostale. Draginja se ie zopet pričela uveljavljati. Cene živilom naraščajo prav tako kakor cene najnujnejših potrebščin. Izdati v*p* službojemalcev so itak že taki, da komaj rinejo naprej. Celo najrnirnels"! uradniki m uslužbenci obuoutelo. če preudarjajo, kako pokrijejo svoje potrebe letošnjo zimo. Izmučeni so v mestih javni in zasebni nameščenci. Priboljški, ki so jih bili dobili, izginjajo v tem brezdnu rastočih življenjskih bremen. Proti tej hidri, ki je neustavna kakor usoda, izgubljajo najboljši svojo resistenčno moč. Sedaj pa pridejo še do veljave učinki proglašenega svobodnega eksporta in pa trdega povišanja železniških cen. Proračun napoveduie 100 odstotkov povišanja, ali novejše vesti vedo povedati, da bo treba 200 in 300 odstotkov zvišanja tarif na železnici, če naj se krijejo potrebe obrata. Ti poviški bodo vplivali na vse življenjske prilike. Povišal se je seveda zopet telefon in telegraf. Pri vsem tem pa je promet na naših progah vedno slabejši. Zeodilo se ie celo, da ie bilo vsled slabe centralne uprave treba tekoči mesec odložiti izplačilo plač in mezd železniškemu osobju. Gospod dr. Korošec pa se rte eane. dasi ga celo članki v »Sloven- cu« glasno opozarjajo na razsulo, k! se bliža. Ljudje pa se samo še križaio in čakajo, kdaj bo pri nas vodil železnice resničen strokovnjak. Morali smo opozoriti na vse te okolnosti vnovič. S povzdienlenlm glasom kličemo pokrajinski In centralni vladi, da ie treba vse drugega umovanja za potrebe prebivalstva. Konsumenta ženete v obup s tako gospodarsko politiko. Dolžnost državnikov in vlade je, da imajo pred očmi potrebe celokupnosti. Napačno ie urediti državno gospodarstvo tako, da se zadovoie samo aararn* producentje in izvoznlške organizacije. Izredne so prilike, v katerih živimo. Zategadelj ie potrebno, da se obrzda gospodarska sebičnost in brezobzi na dobičkaželinost. Narod ima pravico do življenja. Mfflfl« FRONTNA POROČILA. LDU Koniesberg, 17. avgusta. (DKU — Wolff) Boljševiška kavale-rija je severno od Vloslavskega dosegla Vislo. Močan poljski protisu-nek iz Plonskega v smeri proti Cie-chanowu je zelo napredoval. Za Cie-chanovv se bi jejo liuti boji ter je s tem bramba Varšave na severu zelo olajšana. Vzhodno od Varšave se nadaljujejo hudi boii na črti Padimin — Okunjev. Boljševiki so poizkušati izsiliti prehod Dreko Visle severno od Ivangoroda, ki ;*m pa ni uspe!. Juž-novzhodno od Varšave so se ob Wieprzu začele nove poljske proti-operacije. LDU Pariz, 17. avgusta. (DKU — Wolff) »Journal des Debats« oiše, da so bile davi razširjene vesti, da je Varšava padla. Reuterjev urad je popoldne razširil vest, da v oficijelnih krogih ta vest ni potrjena, temveč da nasprotno izjavlja poročilo medza-vezniške misije v Poznanju, datirano od 16. t. m., da je prva poljska obrambna črta zopet v boju. da je začela Poljska protiofenzivo na jugu. LDU Moskva, 18. avgusta. (Brezžično) Frontno poročilo od 17. t. m.t Sovražnik je predvčerajšnjim začel protinapad in prodrl do Ciechanowa, To mesto pa so naše čete včeraj zopet pridobile in ujele 1200 Poljakov in zaplenile 72 topov. Nadaljujejo se boji severno - vzhodno od Novo Georgiievske^a, zahodno od Vladimira - Volinskega. Južno od Oru-biešovega smo zasedli več krajev. V tarnopolskem okrožiu smo dosegli Zborov. Ob Ornem morju in Dnjepru ni nobenih izprememb. LDU Praga, 17. avgusta. Poročila iz Gdanskega javljajo, da poljska ofenziva uspešno napreduje. Poročila o zavzetju Lvova in Varšave so napačna. LDU Poznanj, 18. avgusta. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 17. t. m. Na severni fronti so sovražni konjeniški oddelki, ki so hoteli pri Vloclavsku prekoračiti Vislo, zadeli na odločen odpor trdnjavske posadke. Sovražnik je nato obstreljeval mesto. Poškodovanih je mnogo hiš, katedrala in škofijska palača. Spričo slabotne posadke Poznanja prodira sovražnik na tem ozemlju. Naš protinapad v odseku Novo Oeorgijevsk, ki ga je vodil general Sikorski, je zadel na trdovraten odpor sovražnikov. Dognalo se je. da je bila boljševiška pehota po terorju komunistov prisiljena v boj. Vzlic temu se je vršil nas protinapad ugodno. Serock je zavzet. Zadnje dni je bilo ujetih 2000 mož in uplenjenih okoli 100 strojnic ter mnogo voz. Sovražni napadi na obrambne kraje glavnega mesta so ostali brezuspešni. Oddelki litavske beloruske divizije so pri Radiminu razkropili 186. in 186. sovjetski polk ter uplenili sedem strojnic in en mu-nicijski voz. Oddelki 10. divizije so uplenili štiri topove, osem strojnic in privedli mnogo ujetnikov. V zvezi z napadom naše armade na glavno fronto je naše desno krilo na varšavskem mostišču prešlo k napadu. S sodelovanjem tankov je bil proti poldne osvojen Dembevjelki (?) in prodrlo se je Novominska. Sovražnik se je na vsej črti v neredu umaknil do Buga. Naši odelki so era z izredno močjo preganjali. Ena divizija je popolnoma razkropila 171. in deloma 8. boljševiško brigado, uplenila sedem topov, sto strojnic, mnoijo streliva, več sto voz in privedla na tisoče ujetnikov. Hrabri poznanjski in po-gorski polki so opoldne osvojili Lukovo. Sovražnik se umika proti Sjedlecu in nam ie prepustil ves Dlen. V južnem odseku so naše čete 58. sovražno divizijo popolnoma porazile. Vsled naglega prodiranja naših oddelkov do Buga je sovražniku odrezan povratek. Uplenili smo 26 strojnic in ujeli 700 mož, med njimi bri-gadnega poveljnika, mnogo častnikov, polkovno pisarnico, mnogo voz streliva. Mrtvih je več sto, med njimi poveljnik druee brierade in divizijski poveljnik. Na južni fronti boji s prednjimi stražami prve divizije. LDU Varšava, IS. avgusta. Boji pri Varšavi se razvijajo v korist Poljski. Rdeče čete so bile odbite vj krvavi bitki na 40 km daleč od glavnega mesta. Štiri boljševiške divizije so popolnoma uničene. Poljske čete so zavzele v protiakciji Ciechanovv, Garvoli. Plonsk in Vielchov ter pregnale boljševike do črte Buga. Oddelki generala Palechowisza so prišli rdečim četam za zaledje ter razširili v njihovih vrstah pravo paniko. ANGLEŠKA VLADA IN WRANG-LOVA ARMADA. LDU Amsterdam, 18. avgusta. (DKU) »Telegraaf« poroča iz Londona: Lloyd George je Kamenjevu na njegovo pisanje z dne 15. t. m. poslal pismo, v katerem veli, da angleška vlada po umiku Denjikinovem stremi le po tem, da se zajamči varnost čet generala Wrangla in pod njegovim varstvom stoječih beguncev. Angleška vlada ni nameravala vspodbujati generala Wrangla k ofenzivi, marveč ga je celo proti temu svarila. Angleška vlada je že 11. junija želela premirje s pogojem, da Wrangel nemudoma umakne svoic čete in da ga povabijo v London, da bi se obravnavalo o prihodujosti njegovih čet in beguncev pod njegovim varstvom. Smoter angleške vlade je bil ta, da se sovražnosti na vzhodu Evrope končajo in da se da jasen izraz temu, da angleška vlada ne namerava ločiti Krima od druge Rusije. Angleška vlada ne namerava podpirati generala Wrangla in bo svoje postopanje izpremenila samo tedaj, ako bi mirovni pogoji vsebovalf ogrožanje poljske neodvisnosti. Telefonska In brzo-latma poroCila. POTOVANJE DR. BtZNFŠA. LDU Beograd, 18. avgusta. Včerajšnja »Epoha i piŠ$: Dr. Beneš te sprejel včeraj ob 10. dopoldne zastopnike beograjskega tiska v prisotnosti češkoslovaškega poslanika Kaline. Sprejem je trajal 1 in četrt ure. Časnikarji so bili očarani nad prijaznim sprejemom ter bodo ohranili v prijaznem spominu državnika bratske češkoslovaške repobltfce. »Tribuna« objavlja: češkoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš, ki je došel v našo sredino, in sicer ne v kaki politični misiji, nego zaradf informiranja v vprašanjih trgovinske politike med bratskima deželama, je odpotoval včeraj ob 4. popoldne s posebno ladjo v Oršovo po prisrčnem slovesu s člani diplomatskega zbora, kakor tudi zastopnikov naših oblasti. Fran Govekar: 91 Soitanie, (Dtlje.) XVII. V soboto, 1. aprila dopoldne je sklical župan dr. Podobnik vse mestne svetovalce, kolikor jih je ostalo v Ljubljani, in še par odličnejših meščanov, ki niso pobegnili. Posvetovati se je bilo treba zaradi nastanitve vojaštva in pred vsem častništva ter zaradi priskrbe živil in klaje vsej vojski. Prišli so odvetnik dr. Jožef Gollmajer, odvemik doktor Luka Filibert Rus, odvetnik dr Janez Juri Rozman, veletržec Franc Ks. Damijan tovarnar suknar Iv. pl. Desselbrun-ner, trgovec Nikolaj Recher, carinski višji uradnik Valentin Skvarča, živinozdravnik baron Bernard Rossetti, kanonik Janez Nep. baron Taufferer, trgovci Jožef Lukman, Al-borghetti, Jožef Kokalj ter odvetnik dr. Repič. MaloduŠni so bili mestni očetje, le Des-selbrunner in dr. Repič sta se šalila. Toda njunim dovtipom se ni smejal nihče. Zlasti je bil slabovoljen suhi, drobni, mali kanonik Taufferer. Vsi njegovi tovariši so pobegnili za mejo, nekateri so se umaknili na grajščine, knezonadško? baron Brigido je zbolel ali se je le delal bolnega« pomožni škof baron Raigersfelski pa se ni maral za nič brigati. Starikavi kavalir je govoril le o braka-dah in lovih, ki jih je moral na svojo veliko žalost prekiniti. Tako je moral baron Janez Taufferer sam zastopati metropolitanski kapitelj. Besen sovražnik francoske republike In armade, nositeljice brezverstva in upornosti, je zelenel od togote, da mora sedaj poslušati brez ugovora, kako naj sprejmo, počaste in nasitijo tiste bogokletne jakobince, ki so oplenili in najsramotneje ponižali njegovo svetost papeža Pija VI. Ko pa je na županov poziv dr Repič začel čitati izkaz stanovanj za francoske generale In častnike ter je slišal, da je prav knezonadškofljskl dvorec določen za bivališče generalu Bernadottu m njegovemu štabu, tedaj je planil kakor razdražena osa in sikal: »To je nemogoče! Zapisano Je: Moja hiša bodi tempelj mojitve; vi pa hočete napraviti iz nje brlog razboinlkov!« »Ne, ne, pnečasti* '« mu je oporekal Desselbrunner. »»Razbojniki' so prav prijemi ljudje. Verujte mi: vašim gospodom baronom in grofom rdeče ali vijolične barve bodo prav gotovo zelo všeč. Stavim glavo, da se sam gospod baron Raigersfeld že v par dneh z njimi pobrati!« »Prečastiti gospod baron,« je dostavil dr. Repič*. »tudi v verskem oziru vas bodo francoski razbojniki očarali, kakor so očarali Lahe!« »Komedija! Sama komedija!« je pihal kanonik v zadregi. »Večjih komedijantov ni na svetu, nego so Francozi!« Da. da. posebno francoske komedijantke so znamenite!« se je šalil dr. Repič in se hudomušno ozrl po tovariših. »Na Dunaju smo videli lani nekaj francoskih operistk in baletk, da se mi še danes krči srce, kadar se jih spomnim.« Desselbruner se je zarezal, Recher in baron Rosetti sta se zagonetno spogledala in prikimavala in kanonik se je na stolu jezno obrnil. Župan pa je resnobno dejal: »Prosim, čitajte dalje! Končno bodo gospodje o predlogih itak glasovali.« Dr. Repič Je čital torej predloge, ki jih je bil sestavil župan dogovorno s sosedom Damijanom ln z Desselbrunnerjem, in končno so bili sprejeti vsi, ne da bi bil baron Taufferer sploh le poizkušal ugovarjati. Razburjen je odhitel kanonik v kne7o-škofljski dvorec. V prvem nadstropju na cesto je bila knezoškofljska kancelija. Jurij OollmaJer, odvetnikov brat. je bil vodja in notar tega urada. Zdrav, zelo okoren, a Izredno nadarjen Gorenjec je bil. sin kme-tiških premožnih staršev iz Lesec in zato tudi sam kmet, grčav in z živci, močnimi kot vrvi Imel je naslov konzistorijalnega svetnika In v kratkem je imel postati kanonik. Registraturo je oskrboval njegov sošolec Miha Ostenik, slaboten a vedno živahen in do-brovoljen Padovljičan. Iz sosednih krajev sta bila doma, skupaj sta pasla krave ter sta si ostala dobra prijatelja tudi v najvišjem kranjskem cerkvenem uradu. Ostenik je imel le malo dela v tej pisarni, pa tudi malo zaslužka; zato je užival Schillingov beneficijat ln je bit obenem kaplan pri Sv. Petru. Tretji uradnik je bil Andrej Erbežnik, oseminšestdesetletni ceremonijar in Zupančičev beneficijat. Bil je rodom Ljubljančan. Služboval je nad triintrideset let po gorenjskih hribih ter presedel le na Sv. Joštu celih šestnajst let. Zdaj je bil v stolni župniji ter obenem pomočnik v škofijski pisarni. Pokmetil se je bil med Gorenjci in kmet je ostal. Grd o so gledali te tri kmete ošabni plemiči metropol i tanskega kapitlja, sami grofi in baroni, sinovi najmogočnejših in najslavnejših rodbin. Toda knezonadškof Brigido in škof Raigersfeld sta vedela, da brez teh marljivih in nadarjenih kmetov ne moreta Izhajati, in sta jih zato ščitila pred spletkami in sekaturarni mogočnikov. Latinsko in nemško so uradovali v kne-zoškofijski kanceliji in le v teh jezikih so ondi govorili. Uradniki Slovenci so seveda kramljali med seboJ.v slovenščini 2. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. avgusta I92U. i &*f. srev. mnogobrojnih prijateljev tn častilcev. Iz Oršove potuje v Bukarešto. — Včerajšnja »Pravda« piše: Dr. Beneš |e odpotoval v Bukarešto, kjer bo imel važen političen sestanek s Take Jonescom, s katerim je že od prej poznan in prijatelj. Zdi se, da imata o zunanjem položaju isto politično naziranje. Romunija se je že dosedaj zanimala za Poljsko, toda ako bo mir z Rusijo priznal Galicijo Rusiji, potem bi bUi Romunija in Češkoslovaška še boli navezani druga na drugo. Verjetno je, da bo v Bukarešti prevladala razsodnost, vsled česar se je nadejati povoljnih odnbšajev z Rusijo. V interesu Romunije je ureditev besarabske^a vprašanja na pravični podlagi. To bo močan most, po katerem se bodo popravili vsi dosedanji pogreški. Verjetno je, da bodo izkušnje Poljske v korist Romuniji. — »Beogradski Dnevnik« doznava iz tiajmerodainejšega vira, da je med našo državo in Češkoslovaško dosežen sporazum v svrho obrambe teritorijalne integritete obeh držav. Konvencija sporazuma je bila podpisana 15. t m. ZVEZA Z ČEŠKOSLOVAŠKO. »Narodno Djelo« poroča iz Beo-ferada. da je naša vlada sklenila s češkoslovaško republiko defenzivno pogodbo, ki ima zlasti namen, varovati integriteto obeh dežel, kakor ie ito zajamčeno v mirovnih pogodbah. Povodom bivanja češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Beogradu se je razpravljalo tudi o prodiranju boljševikov v Pollsko ter «e ie sklenilo, da se ima z ozironi na rusko - poliski spor varovati stroga nevtralnost. Naša vlada bo izdala z ozirom na svoje nevtralno stališče uradno poročilo v tem zmislu. Potovanje dr. Beneša v Bukarešto ima namen, pridružiti tudi Romunija tej zvezi. Zveza med našo rrraljevino. Češkoslovaško in Romunijo more zajamčiti mh" v Srednji Evrooi in tako tudi razvoj na Balkanu, ki bi bil v skladu s cilji, kateri so bili doseženi v volni. PROGLAS RAZMEJITVENE KOMISIJE. Maribor, 18. avgusta. Člani raz-jrrejitvene komisije med Avstrijo ln Jugoslavijo so se danes preselili iz hotela »Meran« v privatna stanovanja. Oglas, ki ga je razdelila nemško-avstrijska vlada v obmejnih krajih, ie vzbudil veliko vznemirjenje. Mednarodna komisija za razmejitev Jugoslavije in Avstrije je izdala iv nemškem, francoskem in slovenskem jeziku sestavljen razglas na obmejno prebivalstvo. Razglas je 'podpisan po angleškem polkovniku jCravemi kot predsedniku komisije, majorju Steyrerju in jugosloven-skem komisarju generalu Pliveliču, in se glasi v slovenskem jeziku: Komisija za razmejitev med Av-;Strlio in kraljevino Srbov, Hrvatov ln Slovencev naznanja prebivalstvu prizadetih krajev, da je po določilih si-germainske mirovne pogodbe, čl. 29., njena nalosra edino le ta, da določi na terenu (v naravi) meje, opisane v navedeni pogodbi. Komisija torej ni kompetentna, da se bavi z ureditvijo vprašanj privatnopravne-ga ali narodnostnega značaja. Komisija j*e smatrala za potrebno, da da to prebivalstvu prizadetih držav na znanje z ozirom na razne prošnje, ki so došle komisiji od strani prebivalstva. Maribor, 16. avgusta 1920. General Ante Plivelić, komisar kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. VPAD ARNAVTOV. LDU Beograd, 18. avgusta. O vpadu arnavtskih tolp na naše ozemlje doznavajo Še nastopno: Arnavti so izvedli napad na Biskupejo ter jo zavzeli, nato pa prodirali dalje v treh smereh. Majhne straže, ki so varovale nase meje, so se morale umakniti premočnim silam. Biskupeja je evakuirana ter se je vpad razširil tako, da so Arnavti došli v bližino De-bre. Nase čete so ujele mnogo Arnav-tov, med katerimi so našli tudi več italijanskih častnikov, ki so organt-zirali napad. Vidi se, da obstoje očitne zveze med italijansko vojsko in amavtskimi tolpami. Po poslednjih vesteh od zjutraj se vpad ni moeel ustaviti in so Arnavti napredovali tako, da se je predal tudi Debar. Nadaljnje arnavtsko prodiranje je bilo preprečeno. Iz Bitolja, Skoplja in Tatova so bila poslana ojačenja, ki bodo sovražnika gotovo pregnala z našega ozemlja. Beograjsko prebivalstvo je silno ogorčeno zaradi teh najnovejših italijanskih mahinacij, ki ne dajo živeti našemu obmejnemu prebivalstvu v miru. V prizrenskem sreza se opažajo nekakšne priprave za napad. Dosedaj so dognali, da obstoje amavtske tolpe iz nekoliko čet po 100 ljudi. V obmejnih krajih, v katere so prodrli Arnavti, vlada velika panika. Prebivalstvo beži v naglici s svojo živino in imetjem, v kolikor ga more vzeti s seboj. Ljudstvo je silno ra/rhurjmcL zaradi teh nanadav. - -. Beograd, 18. avgusta. Vse vesti, da so Arnavti zasedli Debar. so neistinite. Naše čete so še vedno v mestu. PROTI ARNAVTOM. Beograd, 18. avgusta. Včeraj je bila izredna ministrska seja. ki je trajala od pol 6. do 7. popoldne. Na seji se je razpravljalo o položaju, ki je nastal zaradnjih zadnjih napadov arnavtskih tolp na naše meje. Sprejeti sklepi se nanašajo na odredbe proti arnavtskim napadalcem in na zavarovanje obmejnega ozerrdja. TIHOTAPSTVO NA NAŠI SEVERNI MEJI. Maribor. 18. avgusta. Kakor se je že poročalo v »Slovenskem Narodu«, cvete na naši severni meji buino tihotapstvo. Naše oblasti so sedaj na Praču izsledile veliko tihotapsko družbo, ki se je bavila tudi z žigosanjem eno- in dvokronskih bankovcev. Tudi finančna straža se je pokazala na nekaterih obmejnih mestih kot nezanesljivo. MEDNARODNA FINANČNA KONFERENCA. LDU BruseU. 18. avgusta. (DKU Havas) Mednarodna finančna konferenca se je določila na dan 24. septembra v Bruslju. RAZBURJENJE V GORENJI ŠLE-ZUI. LDU Katovice, 17. avgusta. DKU Na protestnih shodih v gornješlezij-skih mestih je prišlo do hudih spopadov med zborovalci in francoskimi četami. V Katovicah je bilo pri reh spopadih 9 mrtvih in 16 ranjenih. Poljski voditelj odvetnik dr. Milev-ski, ki je z okna svojega stanovanja vrgel ročno granato, je bil ubit in vržen v vodo. Varnostna policija je službo ustavila in izročila orožje. Ob 8. zvečer se je množica hotela polastiti na policiji orožia. Francoska vojska se je na podlagi pogajanj s strokovnimi organizacijami umaknila. V Ribniku je poljska napadalna četa vdrla na protestno zborovanje in ga razbila. Na žvižj? je bilo izstreljenih več strelov. Na mestu so bili štirje mrtvi in več ranjenih. LDU Katovice, 17. avgusta. (DKU Wolff) Razburjenje je dospelo na vrhunec. Posamezniki civilisti hodijo po cestah s puškami. Ob 11. ponoči so se začela pogajanja med odposlanstvom strokovnih organizacij in med-zavezniško komisijo, od katere so zahtevali, da se posadka razoroži, da pa sme svobodno oditi. Vojaški pooblaščenec je izjavil, da raiŠi umre. Pogajanja so se prekinila. Ko ie odposlanstvo odhajalo, so se začuli klici: -Naši niso dosegli ničesar. Z orožjem ven! Na juriš!« Ob 23.15 je bila situacija skrajno napeta. Pogajanja so se obnovila. LDU Katovice, 18. avgusta. DKU Wolff ob 11. dopoldne, čuje se neprestano streljanje iz pušk in strojnic. iMnožica se je polastila avtomobila, ki je stal pred hišo medzavez-niške komisije. Čete tega niso zabranile. Spričo strašnega položaja se ravnokar dogovarja francoski častnik naravnost z množico in obliubu-je, da se bo orožje izročilo. Z druge strani se čuje, da je posadka pripravljena, izročiti orožje v varstvo varnostnih organov. ZVEZA NARODOV. LDU Ženeva, 17. avgusta. DKU Švicarska brzojavna agentura poroča: Državni svet je bil oficijelno obveščen, da je svet zveze narodov na prošnjo Wilsona sklenil, da se prvo občno zborovanje zveze narodov otvori dne 15. novembra v Ženevi. Konferenca bo trajala več tednov. LDU Pariz, 17. avgusta. (DKU Havas) »Matin« poroča iz Londona! Tajnik zveze narodov je oficiielno povabil Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo, da določijo zastopnike za mednarodno konferenco, ki se bo vršila 24. septembra v Bruslju. AVSTRIJSKI AGP ARCI IN MONARHISTI. LDU Dunai, 17. avgusta. (DKU) »Neue Freie Presse« poroča iz Budimpešte o nekem gibanju poljedelskih zastopnikov, ki zahtevajo novo politično orijentacijo v tem smislu, da bi se poizkusila sprava z Jugoslavijo. Na drugi strani sili v ospredje vprašanje prestola, ker bo narodna skupščina program kabineta v par tednih rešila. AVSTRO - OGRSKA MUNICIJA. LDU Split, 18. avgusta. »Nova Doba« prinaša vest iz Tivata, da je francoska vojaška oblast v imenu entente naročila tamošnjemu arzena-lu, da se mora vsa municija, kl se Je izza razsula Avstro - Ogrske našla v Boki Kotorski, vkrcati na posebne ladje, da se bo potem potopila v Jadranskem morju. Te municije je sedaj zelo malo, ker so vse. kar je rilo vrednejšega, zavezniki že davno od-««4i . _ ..... LLOYD GEORGE ODPOTOVAL V ŠVICO. London, 18. avgusta. Llovd Ge-orge je odpotoval danes s svojim tajnikom v Lncern. ANGLEŽI IN BOLJŠEVIKI V PERZIJI. LDU London, 18. avgusta. DKU Iz Teherana poročajo s pristojnega mesta, da so angleške čete med Mendjilom in Kasvinom prišle v stik z boljševiškimi četami. Pri Esinila-badu, kjer so se rdeče čete zakopale v višini 1900 m, so bile po šesturnem boju premagane in so morale postojanke zapustiti. Boj se še nadaljuje. IRSKO VPRAŠANJE. LDU Amsterdam, 18. avgusta. (DKU — Wolff) Kakor poroča angleški list je izjavil Llovd George na današnji seji spodnje zbornice, da je vlada določila nastopne pogoje za ureditev irskega vprašanja: 1. Posebne pogoje za šest grofij vzhodnega Ulstrc; 2. niti Irska niti noben del Irske se ne sme ločiti od združenega kraljestva; 3. Anglija se v vojnih časih ne sme ogrožati. LIoyd George je dodal: S temi pogoji smo pripravljeni uvaŽevati vsak predlog, ki ga izrazi irsko javno mnenje. Na vprašanje, če so pogajanja v teku, je odvrnil, da doslej od merodajne strani še ni nobenega odgovora na predloge. PollflCne nesli. == Zasedanje narodnega predstavništva. Zasedanje narodnega predstavništva bo sklicano za 25. t. m. ne glede na občinske volitve v Srbiji. V prvi seji narodne ga predstavništva ho podal ministrski predsednik dr. Vesnie izjavo o prošli krizi in o programu vlade. Zatom se bo nadaljevala debata o volilnem redu ter se bo sprejel državni proračun in mirovne pogodbe. Sporazum glede sklicanja konstitnante ostane v veljavi, sie ta mesec se bodo določile z ukazom volitve, ki se bodo izvedle meseca decembra. ss Novi kabinet. Listi poročajo, da novi kabinet radi tega še ni bil včeraj zaprisežen, ker je se je moral prej določiti rok za sklicanje narodnega predstavništva ter so obenem čakali tudi na odgovor dr .Mušičkega, ali sprejme listnico ministra za konstituanto. Dokler ne pride dr. Mušički v Beograd, ga bo nadomeščal v ministrstvu za konstituanto Marko Trifkovic. Nova vlada je danes prevzela svoje dolžnosti. Ob 11. sta bila zaprisežena ministra Milorad Draškovič in Paja Marinkovič. = Protokol o sporazumu. »Riječ« poroča iz Beograda, da je protokol podpisal dr. Korošec brez ugovora, medtem ko je Narodni klub stavil neke omejitve glede ustave in pokrajinskih vlad. = Do volitve v konstituanto. »No-vosti< doznavajo iz krogov demokratskih poslancev, da bo nova vlada ostala na krmilu do volitev v konstituanto, ki jih bo morebiti tudi izvedla v drugi polovici meseca novembra. V političnih krogih se že opaža živahno volilno gibanje. Začasno narodno predstavništvo ne bo razpuščeno pred novimi volitvami. = Povišanje železniških tarifov. Hrvatski člani gospodarskega sveta v Zagrebu, so imeli včeraj sestanek, na katreem so razpravljali o povišanju železniških cen. S tega sestanka so odposlali na ministra za trgovino brzojavko, v kateri obžalujejo, da so se povišale cene na železnicah in da se prej niso radi te zadeve zaslišali člani gospodarskega sveta. Zahtevajo, da se naj takoj skliče gospodarski svet, ki ho razpravljal o tem vprašanju. = Zveza s Čehoslovaško »Novosti« poročajo iz Beograda, da je bil ministrski predsednik dr. Veenič 17. t. m. na dvoru ter ob tej priliki regentu poročal o sklenjeni zvozi med Čehoslova-ško in Jugoslavijo, pri čemer je po-vdarjal veliko važnost te zveze z ozirom na politični in gospodarski razvoj obeh držav. Regent je čestital ministrskemu predsedniku na tem uspehu ter se zahvalil vsem članom vlade za uspešno delo. Avdijenca je trajala delj časa ter je bila zelo prisrčna. ss Nemško - avstrijska vlada in govor dr. Beneša v Beogradu. Dunaj, 10. avgusta. Glasilo levice >Abend< in sArbeiterzeitung* prinašajo govor dr. Beneša v Beogradu in komentirajo jako ugodno. Njegov izrek o ustanovitivi »male antantec je velepomemben in priporočajo listi vladi, da naj se pridruži Nemška Avstrija tej zvezi. Ros je, da je glavna ost te »male antante« naperjena proti Madžarom, a Avstrija ne srne pozabiti, da je istotako ogrožena s strani Madžarske, kakor Jugoslavija^ Romunija in Čehoslovaška. Stvoriti se mora okrog Madžarske trden obroč, ki bo protiutež madžarske ekspanzivnosti in samogoltnosti. Ker so se ustanovile ob času bivanja državnega kanclerja dr. Ranaerja v Pragi prijateljske vezi med Avetrijo in Čeho6lovaško, zato upa, da se bo na svojem povratku v Prago ustavil dr. Beneš tuđ! na Dunaju. Avstrijska vlada naj potem ne zamudi zopet ene ugodne prilike, da se v zveza % »malo antanto< o jači svoje stališče. m Tajna pogodba med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Berolinski dopisnik »Petit Parisiena« trdi, da sloni tajna pogodba med Nemčijo in sovjetsko Rusijo na sledičih gospodarskih in političnih točkah: Pogodba se je sklenila med ruskim zastopnikom v Berolinu, Kop poni, in ravnateljem nemškega zu-Lnanjgga ministrstva v. Maltzahnom. Nemčija mora prevzeti vzpostavitev in ureditev ruskega železniškega omrežja in mora poslati takoj na to lokomotive za ruske železnice. Nemčija bo poslala v Rusijo veliko število tehnikov, inženjerjev in kvalificiranih delavcev. Nemška industrija bo preskrbela Rusiji materija! za rudokope in petrolejsko industrijo. Kakor hitro bo podpisana pogodba, pošlje Nemčija v Rusijo velike množine medikamentov, ki so že pripravljene. Za protiuslugo mora Rusija izgnati Poljsko iz gdanskega koridorja, katerega pa ne sme zasesti. Sovjetska Rusija mora zahtevati od antante pripustitev Nemčije k mirovnim pogajanjem in mora poleg svojih braniti tudi vse nemške interese, n. pr. vzpostavitev skupne rusko - nemške meje, kakor tudi večjo ali manjšo neodvisnost mejnih držav in celo povrnitev nekdanjih nemških kolonij Nemčiji. Zdi se, da te trditve ne bodo ravno preveč resnične, čeprav je javna tajnost, da sklepa Nemčija že delj časa z Rusijo nekako gospodarsko - politično pogodbo. — Položaj na Reki. >Xeue Zurcher Zeitung* priobčuje zanimiv razgovor svojega poročevalca z D' Annunzijevim »zunanjim ministrom*: o položaju na Reki. Poročevalec so je predvsem in-teresiral o vprašanju zasedbe Reke po regularnih italijanskih četah in o vedno večji opoziciij proti D' Annunziju v mestu samem. D* Annunzijev zunanji minister je zavračal vest o zasedbi Reke po regularnem italijanskem vojaštvu kot izmišljeno in neosnovano, ker bi to pomenilo D' Annunzijev odhod z Reke. Glede italijansko - francoske pogodbe je omenil, da je italijanski zunanji minister Sforza sporočil D' Annunziju, da se je razgovarjal v Spaaji z Millerandom in Llovd Georgem, ki naj bi bila pritrdila aneksiji Reke po Italiji. D' Annunzio ne bo nikdar priznal odločitve Zveze narodov, ker smatra to zvezo za orodje angleškega in francoskega imperijalizma. Notranjepolitični položaj na Reki se je v zadnjih dveh mesecih zdatno poslabšal. Zlasti trgovci povzročajo D* Annunziju veliko težav in skrbi. To ni čudno, če se pomisli, da je Reka izgubila v vojni vso trgovino. Mir je položaj še le poslabšaj. D' Annunzio je »osrečil« Reko s svojo poezijo. Reka je prišla v gospodarskem oziru iz dežja pod kap. Ker se trgovci in obrtniki niso mogli sporazumeti ž njim, se je postavil D' Annunzio na stran delavcev. Pri zadnji veliki stavki je priznal vse delavske zahteve in jih uzakonil. Kar se tiče politične pozicije, ima D' Annunzio sedaj lahko stališče, ker je izgnal vse Hrvate iz zemlje svoje države. Samo v Zagrebu je sedaj 5000 hrvatskih beguncev z Reke. Za dokazovanja poročevalca, da Jugoslavija potrebuje Reko, je kazal minister malo razumevanja. Niti vzgled Trsta, ki je še brez eksport-nega zaledja in je danes skoraj mrtev, ni izdal veliko. Poročevalec je nato pripomnil, da je vojna neizogibna, nakar je odgovoril minister: Mi potrebujemo Reko. Reka je tribuna svobode. Od tu lahko širimo moderne ideje po naši volji, od tu lahko podpiramo vsako gibanje po neodvisnosti. Z Reke mora priti duševno prerojenje Italije in iz Italijo prerojenje vsega sveta. Ali je D* An* nunzijo za to sposoben? On je pač že prevečkrat pogorel. D' Annunzio podpira sinnfeinovce na Irskem, istočasno pa ponuja italijanski vladi Čete za Albanijo, z ruskimi boljševiki je v prijateljskem razmerju, istočasno pa se pogaja z madžarsko reakoijo za nabavo orožja. Poročevalec sklepa iz zabave z D* Annunzijevim ministrom: da postajajo tla na Reki vroča. D' Annunzijevi legijonarji so se naveličali in odhajajo dnevno nazaj v Italijo. Opozicija je vedno večja. Italijanske osebnosti, ki so bile tudi na Reki in s katerimi se je švicarski poročevalec seznanil v vlaku, pravijo, da se bliža konec D* Annunzi-jove vlade počasi toda gotovo. neodređena domo-olna. — Da lažemo, pravi »Piecolo«* ker navajamo dan za dnevom grozodejstva, ki jih zagrešuje italijanska okupacijska oblast nad Jugoslovani. Ovreči dejstva, tega »Piccoio« ne more, zato pa kratkomalo pravi, da jugoslovanski listi lažejo. O laži govori on, ki je sam poln najnesramnejših laži o Jugoslovanih. Mi pišemo resnico, bridko resnico, in beležimo italijanska zlodejstva, za katera bo Italija dajala račun. Pride čas za to. Niti jeden italijanski zločin ne sme ostati nekaznovan! — Goriško hoče priklopiti neki >eminenten< politik v »Piccolu< k vi-demski provinciji — ako pride pod Italijo seveda Goriška! Tako bi se narodna asimilacija, to se pravi poitalijanče-nje Slovencev najbolje pospešilo. Trst naj bi pripadel Istri. Ako bi se kaj takega hotelo res izvesti, bi nastal gromovit odpor na Goriškem in v Trstu. Vse kaže, da more biti mir v Primorju, samo ako ne bo italijansko. — V Postojni imajo civilnega komisarja, ki ob vsaki priliki nagaja Slovencem in kaže svojo ošabnost ln svojo moč. Ponovno že so prosili Poetojnčani za dopustitev telovadnega društva Sokol, pa civilni komisar noče nič slišati o Sokolu, dasi dobro ve, da i©.na zasedenem ozemlju po mnogih krajih dopuščen Sokol. Potne liste odbija ali dovoljuje, kakor je ravno pri volji. Ima se vršiti koncert. Ali komisar zavlačuje prireditev, zahtevajoč, da se morajo vsi naslovi in tudi vsebina pesmi prevesti v italijanščino! Pridno se poslužuje nekega fanta, ki ga pošilja vohunit v Ljubljano in Zagreb. Nekaj domačinov je tako nesramnih, da mu služijo z ovaduštvom. Pride dan obračuna! — 400 beneških Slovencev je padlo v vojni za Italijo. Sedaj se je v <5edadu oenoval odbor z nalogo, da nabere prispevke za spomenik padlim junakom. Odboru načeljujeta duhovnika Hvalica In Puvon. Tudi v Gorici so nabrali nekaj darov. Italijanski listi povdarjajo. s kako ljubeznijo so ae borili beneški Slovenci, sinovi italijanske Slavijo (Slavia italiana) za velikost domovine. V zahvalo za to se jim smo postaviti spomenik, narodnih pravic jim ne priznajo nobenih, marveč delujejo na to, da jim še iz cerkve izženejo tlšto trohico slovenščine, ki je še tam doma. Tako plačujejo Italijani Slovencem ljubesen do italijanske domovine! — Ustreljen ropar. Iz Poreča poročajo, da je ropar Geroldia Leme vdrl v hlev posestnika Jurmana v bližini Poreča in pričel streljati na živino. Jur-man je pograbil svojo puško in se postavil proti roparju. Ko je ta hotel streljati nanj, ga je Jnrman prehitel in ga zadel tako dobro, da je ropar obležal mrtev. Na glavo roparja je bila razpisana nagrada tisoč lir. Jurman je takoj »poročil karabinjerjem, kaj se je zgodilo. — Istrski roparji se zopet oglašajo. Iz Poreča poročajo o dveh novih roparskih napadih v tamkajšnjem okraju. Dva mlada človeka, stara okoli 20 let, sta prijela blizu Sv. Ivana nekega pastirčka ter mu odgnala vso čredo, last Gregorja Ferleta. Isti dan je Šest roparjev napadlo hišo Ivana Jurkovca, ki pa se je hrabro branil s svojimi sinovi vred proti roparjem, tako da s* končno odšli, ne da bi mu MH kaj storili. Zato so pa imeli več uspeha prt Nfihaelu Klariču, katerega so zvezah in potem odnesli denar, obleko, sploh vse, kar so dobili. Karabinjerji iščejo roparje. Pravijo, da imajo roparji še avstrijske puške in nekateri se oblečejo v avstrijske uniforme. Da okupacijska oblast ne more zadušiti roparstva v Istri, to je že škandal. V preganjanju Jugoslovanov so Italijani silno pogumni, silno strahopetni pa so pri zasledovanju roparjev, kakor da bi bilo okupacijski oblasti še prav, da trpi prebivalstvo pod roparji- _ SORDlStDO. I. pokrajinski zlet Šokolskega Saveza SHS. v Mariboru. Vsa društva in župe poživljamo, da naroče takoj za svoje člAne zletne znake za zlet v Mariboru. Znak mora imeti vsak član in stane K 10. Naroča se direktno pri z letnem odboru v Mariboru — denar pošljite zajedno, ker se na naročitve brez denarja ne ozira. Vstopnice na tribuno za javno telovadbo se naročajo pri zletnem odboru v Mariboru. Priporočamo vsem, ki žele dobiti sedež, da si te vstopnice takoj r.arooe. Obenem z naročnino se naj pošlje denar. Cena vstopnicam jo sledeča: glavna tribuna: I. vrsta 80 K, IT. vrsta 60 K, III. vrsta 40 K. IV. vrsta 80 K; druge tribune: I. 60 K, II. 50 K. ITI. 40 K, IV. 25 K; stojišče na tribuni stane 15 K in ostala stojišča 5 K. Sedeži za tribune se bodo prodajali tudi v, Ljubljani, kje, naznanimo pravočasno. Zletne razglednice. Lepe zletne razglednice je izdal Z letni odbor v Mariboru in sicer stane vsaka razglednica 1 K. Razglednice so umetniško delo prof. Cotioa. Poživljamo vsa bratska društva, da jih naroče in razprodajajo med brati in sestrami. Storimo vsi svojo dolžnost, da bo tudi financijehn uspeh z leta dober. Narodne noše. Poživljamo vee sestre, da se udeleže zleta v Mariboru kolikor mogoče v narodnih nošah. Prijavljajte skupine iz posameznih krajev. Kdor more, naj potuje ta dan v Maribor! Vsi v Maribor! Dne 29. avgusta praznuje Sokolstvo svoj prvi praznik. Dolžnost vseh Sokolov in Sokolstvu naklonjenega občinstva je, da sodeluje po svoji moči pri tej slavnosti ter jej pripomore k dobremu gmotnemu in f i nauci j eln emu uspehu. Kdor se ne more zleta iz važnih razlogov udeležiti, na$ vsaj prispeva za zletni sklad. Posnemajte v tem oziru vrle Mariborčane, ki so darovali v te svrhe čez 100.000 kron. Kdor pa more in nt zadržan — pa v Maribor! Bratska društva poživljamo, da »e udeleže zleta v Mariboru z zastavami. Posebni vlaki v Maribor. Iz Ljubljane vozi v Maribor vlak dne 28. avgusta t. 1. ob 17. uri 20 minut. S tem vlakom se odpeljejo predvsem vsi telovadci ter Gorenjci in Dolenjci — prihod v Maribor ob 21.43. Drugi posebni vlak vozi isti dan ob 18.15 iz Ljubljane ter pobira ob celi progi do Celja, prihod v Maribor ob 22.43. Iz Celja vozi poseben vlak 29. avgusta ob 5.09. in pride v Maribor ob 7.15. Poseben vlak iz Zagreba odhaja 28. t. m. ob 17.09 in m ustavi na vseh postajah do Zidanega mosta, dohod v Maribor ob 29.61. Telovadci izstopijo na Temu. Iz Gorenjske vozi poseben vlak iz Kranjske gore do Ljubljane. Vozni red objavimo prihodnjič. Vozne cene polovične. — Člani jezdnega odseka Sokola v Ljubljani, ki se nameravajo udeležiti zleta v Mariboru, se morajo zglasiti do petka 20. t. m. zvečer pri br. Franke tu (tvrdka Globočnik in drug), Gosposka ul. tel. 403. — Telovadno društvo Sokol v Ljub-llani bo izdajalo članom in članicam legitimacije za vlak na pokrajinski zlet v Maribor vsak dan do sobote 21. t. m. od 5. do 7. zvečer v odborovi sobi v Narodnem domu. — Sokol v Šiški sporoča svojemu članstvu, da sprejema prijave za mariborski zlet br. Simončič do 23. t. m. opoldne. — Sokol TJ. Zanimanje za VIL Javno telovadbo dne 22. t. m- vidno ra* ste, kar priča priden odjem vstopnic y pred$tfodaj i pri br. M. Krape*o. Da ne bo aa dan prireditve pri blagajnah' nepotrebnega navala, prosimo, da si nabavijo posetniki čimprej vstopnice. Vstopnina K 5 za osebo, sedeži posebej L vrsta, K 7, II. vrsta K 5, III. vrsta K 3. Dopoldan ob 10. uri se vrše skušnje, popoldan pa je začetek ob pol 4. uri. Po telovadbi velika ljudska zabava. Pričakovati je tedaj po resnem sokolskem delu tudi dokaj neprisiljene domače zabave. k — V nedeljo 22. t. m. na sokolsko prireditev v Velenje! Pridite in podkrepite mladi odsek Šoštanjskega Sokola! — Telovadno društvo »Sokol« na Brezovici priredi v nedeljo 22. avgusta ob priHki obletnice ustanovitve društva veliko vrtno veselico, združeno z javno telovadbo. Veselični prostor se nahaja tik postaje Lukovica. Za mrzla in gorka jedila, kakor tudi za dobra kapljico je najbolje preskrbljeno. Ko--<:arci naj se po možnosti prineso s se boj. V slučaju slabega vremena se vrši veselica istotam 8. septembra t. L Ket je to prva večja prireditev, ki je namenjena manifestaciji sokolske misli v eni izmed najbolj zagrizenih klerikalnih občin, kakor tudi nabavi telovadnega orodja društvu, ki se ima boriti proti svojemu največjemu neprijatelju Orlu, se poživljajo in vabijo vsi bratje in sestre, kakor tudi prijatelji Sokola, da se te prireditve udeleže v kar največjem številu. — Odbor. k — Posebni vlak iz Lukovice v Ljubljano, ob priliki velike vrtne veselice in javne telovadbe Sokola na Brezovici, Vozi ob 22.30 uri, na Vrhniko pa ob 23.30. Posebni vlak, kakor tudi osebni, ki vozi iz Ljubljane ob 13.18 se ustavita na Viču. V nedeljo torej vsi na Lukovico pri Brezovici! — Sokol v Rihembergu na Goriškem je krepko oživel in pridno deluje. Članov ima sedaj nad 40 in članic tudi toliko ter moški šolski in obrtni naraščaj. Društvo zbira darove za zgradbo Šokolskega doma.. 12. septembra telila i* wMm Dnerae uesti. VS Ljubljani, 19. avgusta 1920. — Naše stališče. Prepričani, da so obstoječe življenjske prilike nevzdržne in da naš konsument v Sloveniji ne bo mogel zmoči pretečega uaraicanja draginje, smo dvignili odločno svoj glas in zahtevali, da se upoštevajo potrebe konsumentov v naši državi. Mi resnično ljubimo svojo lepo domovino. Zategadel ne moremo gledati, da bi se Iz partijskih ali osebnih ozirov zapostavljalo življenjske potrebe najboljšega dela našega naroda Vsled draginje in korupcije se širi nejevolja in opasna nezadovoljnost tako, da postaja resnična nevarnost za državo. Dosledno smo stali na stališču, da ie v blagoslovljeni naši državi treba tako voditi državo, da bo naše prebivalstvo moglo dostojno živeti po krščanskih cenah'. Državen interes ni, da je v državi kakor v hali ji poleg preširnega bogastva ogromna večina beračev in obupanih ljudi. Branili smo koristi splošnosti in grajali grabežljive mahinacije »Središnje zadruge«, ki bo izzvala zopet-5 no draženje moke, prav tako, kakor] grajamo sklep o svobodnem izvozu* Mi vemo, da imamo blaga za eks-» por t in da treba izvažati. To bi danes vedel celo rajnki Blaž Mozol. Vemo pa, da ni prav, če pri nas ljudje obupava jo vsled draginje blaga, dasi ga je v obilici, dočhn izvoznicami po vagonih mečejo jajca na gnoj ln se kvari koruza v kolosalnih' množinah. Najprvo je treba poskrbeti za pokritje domačih potreb po sprejemljivih cenah. Tako delajo povsod. In če ne bi delali nikjer, bi morali ml. Ker vemo, da bo svobodni Izvoz v zvezi s podražitvijo premoga in železnic pospeševal dragi, njo, smo dvignili svoj glas ln ponavljamo: »Ob tla s takim gospodarstvom!« Klerikalcem v »Slovencu« smo povedali včeraj toliko naglavnih gospodarskih grehov, da je »Slovenec« izgubi! spomin in da danes samo še jeclja o naši dvolič* nosti. Mi smo šli ravno pot glede slabih kompenzačnih pogodb, za obrambo naše valute, za premogovo gospodarstvo in smo v soglasju z vsemi razsodnimi ljudmi na pravi poti za cenejšo pretirano In življenje naših izmučenih konsumentov. Tega stališča smo se v »Slovenskem Narodu« ob splošnem pritrjevanju vseh razsodnih ljudi držali doslej in mu ostanemo zvesti v bodoče. Tudi med zadnjo krizo smo ponovno povedali svojo sodbo o prehrani. Kdof ie to namenoma pozabil, kakor »>Slovenec«, naj prečita n. pr. »Sh> venski Narod« od 24. in 2Q. julija pod glavo: »Kakor smo rekli!«? in »Reptitije«. — Odlikovanje. Naš poslanik v Pragi Ivan Hribar je odlikovan z re- JdoujBk t,- mutrtft iim *rw — Odlikovanje. Regent prestolonaslednik je odlikoval čeho - slovaškega poslanika na našem dvoru dr. Kalino z redom sv. Save L razreda. Istotako so bili odlikovani člani Čeho - slovaškega poslaništva v Beogradu, kakor tudi mnogi uradniki v čeho - slovaškem ministrstvu za zunanje stvari. — Naš popularni in priljubljeni skladatelj Emil Adamič se je danes ponoči po dolgih šestih letih vrnil iz ruskega vjetništva. Iskreno pozdravljen v svobodni domovini! — 301etnico mature so dne 17. avgusta v Sv. Lenartu v Slov. goricah proslavili vsi Še živeči abituri-jenti novomeške gimnazije z leia 1890, in sicer minister na razpolož. dr. Fran J a n k o v i č, rudarski glavar dvorni svetnik Vinko S t e r ■» g ar, saniterni referent za Slovenijo in Istro dr. Demeter B 1 e i •-■ w e i s - TrsteniŠki, okrožni zdravnik v Domžalah dr. Matija Hočevar, dekan v Sv. Lenartu Jožef J a n ž*e k o v i č, župnik na Kopanju Ffan 2užek; župnik v Bohinjski Bistrici Andrej Krajec in vojni nadkurat v Mariboru Ernest Terstenjak. Jubilanti so najprvo v dekanijski cerkvi prisostvovali maši za umrle kolege, ki jih je tekom 30 let preminuli ravno polovica, nakar jih je najljubezniveje sprejel in pogostil sošolec dekan Janžekovič v Sv. Lenartu. Še živečim profesorjem, in sicer ravnatelju vladnemu svetniku A. Se-nekoviču v Ljubljani, ravnatelju F. Brezniku v Novem mestu, ravnatelju Ig. F a j d i g i v Kranju in prof. dr. J. Marinka v Preski so se odposlali pozdravi. — Študijske podpore poverieni-stva za uk in bogočastje in poverjeništva za kmetijstvo. »Slov. dij. zadruga v Pragi« in »Slov. dij. zadruga v Brnu« javljata po naročilu poverjeništva za uk in bogočastje onim svojim članom, ki reflektirajo na podporo poverjeništva za uk in bogočastje (juristi, filozofi, konzer-vatoristi, slik. in kip. akademiki), da nemudoma, in sicer najkasneje do 1. septembra t. 1. voošliejo prošnje za stud. podpore v bodočem letu na naslov: Srečko Petrovčič, Ljubljana. Rimska c. 23 (tovariši iz Prage) in Ivan Hrovatin. Resljeva c. 25 (tovariši iz Brna). Prošnjam je priložiti 1. ubožno spričevalo, 2. navesti javne ali zasebne druge podpore, 3. krstni list, 4. domovinski list, 5, zrelostno spričevalo (začetniki). 6, vsa spričevala o dosedanjih izpitih. V vsaki prošnji je navesti poklic in naslov stariŠev oziroma oskrbnikov in naslov, na katerega je poslati rešitev. Priložena mora biti poštna priporoč-nma 4 K SHS. Slušatelji nižjih letnikov nai utemelje, zakaj* študirajo v inozemstvu. Na prošnje, vložene po navedenem roku. se ne bo oziralo. — Enako opremljene prošnje nai pošljejo vsi člani agronomi in veterinarji, nasovljene na »Poverietiišivo za kmetijstvo« najkasneje do 5. septembra t. I. na navedene naslove. Zadrugi imata nalog, vidirati vložene prošnje, take predložiti vladi in bosta skrbeli za pravočasno rešitev. Kdor še ni član imenovanih zadrue. si mora zatorej pridobiti članstvo, sicer se na njegovo prošnjo ne bo mocrlo ozirati. Prijave za članstvo se pošiljajo na zgoraj navedene naslove. Stari zadrugari! se smatrajo i nadalje članom. Opozarjamo, da nečlani omenjenih zadrug ne bodo imeli pristopa v rrtenzo. Oni, ki nameravajo v Praffo, Pribram,ali Brno, in še niso člarri zadrug, naj se torej nemudoma prtgfase', da jtm zamoremo pravočasno doposlati evidenčne formularie v izpolnitev do r^avedeneca roka. Opozarjamo nadahe one tovariše, ki so stcer potrebni podpore, se pa za nie ne pobrigajo s prošnjami na vlado ozrronta podporne fonde, da iih med letom ne bomo mojzli podpirati. Pooblaščeni smo pozvati tudi tovariše iz drugih visokošolskih mest, da vfo-že enako ooremJjene prošnje potom svojih društev najkasneje do 10. septembra na pristojna poverienistva. — Državni stipendisti. Ministrstvi za prosveto in narodno zdrav-* je sfa preko svojih prosvetnih' delegatov izvršili definitivno redukcijo državnih" štipendistov. Štipendije se so odvzete vsem onim, ki niso položili pravočasno izpitov aH pa so jifi položili z neuspehom. Razen 'fega so odvzete štipendije onim, katerlH očetje plačujejo nad 150 ainafjev neposrednega davka. — Organizacija naiemnncov. V Ljubljani se snuje društvo najemnikov. Ta organizacija ima začasno pisarno v Gradišču št. 7, pritličje, fevo, kjer se spreiemaio Člani. Pristop na 9e javi lahko tudi pri hišniku inspektorata drž. železnice v dekliškem liceju. Pristopnina znaša 1 K. Občni zbor in volitev vodstva se bo pravočasno naznanila no listih. — Kako se dela ljudsko mnenje. Okrajno glavarstvo v Radovljici Je čejo občinske odbore, ki naj protestirajo proti blejskim dogodkom. Ker so občinski odbori Še iz Šusteršičeve dobe, so se ti protesti sicer večinoma sklenili, vendar pa ni bilo nobene prave vneme. Izražali so se pomisleki, čemu naj se občinski odbori vtikajo v zadevo, ki je bila strankarska. Več odborov tudi ni bilo sklepčnih. — Napravite uradni napis! Na Vodnikovem trgu jc videti sleherni dan stranke, ki begajo sem in tja ter iščejo — davčni urad za mesto. Kakor znano, se nahaja ta hiša, ki je, mimogrede povedano, last finančnega erarja, na Vodnikovem trgu št. 5, davčni urad za mesto Ljubljana pa se nahaja v I. nadstropju te hiše, ampak zunaj na hiši nima davkarija nobene table za orijentacijo strank. Zato pozivamo finančno ravnateljstvo, da odredi napravo uradnega napisa. — Rajonrranje nekaterih mestnih ljudskih šol. Pred pričetkoni prihodnjega šolskega leta 1920—1921 se bo izvršilo nekaj rajoniranja v mestnem okolišu. Ker se je zgradil na Prulah nov most čez Ljubljanico in tako dosegla direktna zveza z Opekarsko cesto in Trnovskim Prištinom, se deška ljudska šola na Cojzo-vi cesti razbremeni in nakažejo otroci z Opekarske ceste in Trnovskega pristana IV. deški ljudski šoli na Prulah. — Kaj pomeni to? Maribor, 18. avgusta. Graška tvrdka »GreinHs« je kupila mariborsko tvrdko Pirhana ter namerava tu ustanoviti trgovino z železnino. in sicer s kapitalom 10 milijonov kron. V tej trgovini bi bilo zaposlenih nad 100 nemških uradnikov. Slovenski trgovci so že vložilt protest. — Avtomobilska zveza Maribor —Prekmurje. Z današnjim dnem se je vpostavila avtomobilska zveza Maribor — Radenci, odtod pa v Soboto in Dolnjo Lendavo. Avtomobili prevažajo pošto in po 6 potnikov. — Odprava ljubljansko prisilne delavnice. Deželna vlada je sklenila, ljubljansko prisilno delavnico razpustiti in obsojene prisiljence odkazati občinam. Vzgojevališče se premesti UKAZ O NOVI VLADI. LDU Beograd, 18. avgusta. Nj, Visočanstvo regent prestolonaslednik je izvolil podpisati danes ob 11. dopoldne ukaz o novi vladi, ki mu ga je predložil ministrski predsednik dr. Vesnić. Takoj za tem sta bila zaprisežena minister za notranje stvari Milorad Drašković in minister za vero Pavel Marinković. Minister za pravosodje Marko Trif-ković bo do prihoda dr. Mušičkega vršil posle ministra za konstituanto^ POKRAJINSKE VLADE. LDU Beograd, 19. avgusta. Včeraj je bila od 17. do 19. seja minH strskega sveta, na kateri se je razpravljalo o zasedbi poverjeniškiK mest v pokrajinskih vladah kakor tudi o najnovejšem vpadu arnavtskih tolp v južno - zapadno Ozemlje. NEZADOVOLJNI ČASTNIKI. LDU Beograd, 18. avgusta. Vojni minister je sprejel ostavko vseh onih mladih" častnikov, ki so protestirali radi svojega zapostavljenja z ozirom na napredovanje častnikov iz bivše avstro - ogrske vojske. NAŠ POSLANIK V BUDIMPEŠTI. LDU. Beograd, 18. avgusta. Za našega poslanika v Budimpešti je imenovan Milan Milojevič, dosedanji poslanik v Haagu. Novi budimpeštanski poslanik je že odpotoval na svoje mesto. DR. TRUMBIČ. LDU. Beograd, 16. avgusta. Minister za zunanje stvair dr. Trum-bič se je ponovno vrnil iz Londona v Pariz. Dr. Trumbič je bil pozvan, naj se vrne čim prej v Beograd, da prevzame svoj resort, ker se smatra za potrebno, da biva v Beogradu. ČEŠKI MIN. PREDSEDNIK TUSAR. LDU. Beograd, 19. avgusta. »Politika« prinaša brzojavko z Dunaja, da se je češkoslovaški ministrski preds. Tusar vrnil v svojega sestanka z italijanskim ministrskim predsednikom grofom Sforzo v Benetkah. Na Dunaju je min. predsednik Tusar posetil avstrijskega državnega tajnika dr. Reimerja, s katerim se je dalje časa razgovarjal. Mm. predsednik Tusar se je nato vrnil v Prago. ZVEZA Z ČEHOSLOVASKO. LDU. Prana, 19. avgusta. Večerna izdaja »Narodnih Listov« pozdravlja sporazum z Jugoslavijo kot korak, katerega potrebo ie čehoslo-vaški narod že davno čutil. Prijateljstvo z Jugoslavijo je kljub vsem diplomatskim špekulacijam čisto dejstvo in naravni fakt Una oofreboja. v Kočevje in ostane pod vodstvom dosedanjega ravnateljstva. Poslopja in zemljišča ljubljanskega zavoda pa se bodo baje porabila za bolniške namene. — Južua železnica. Osebe, ki žele stopiti kot delavci v železniško službo, naj ne vlagajo tozadevnih prošenj pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani, temveč naravnost pri načelnikih onih službenih mest, kjer bi radi nastopili službo. Pripominjamo pa, da je stalež delavcev poln in se za sedaj novih delavcev ne sprejema. — Razpisana je služba okrožnega zdravnika v Železnikih, na kar se reflektanti opozarjajo. — Za »Gosposvetski zvon« smo dobili doposlan izkaz o darilih in zbirkah v skupnem znesku 17.533 K /60 vin. Vsem darovalcem in nabiralcem najiskrenejša zahvala. — Pliberk. Velik letni sej m. Opozarjamo mesarje, živinske kupce, trgovce, obrtnike in druge interesente, da se bo obhajal letos zopet, kakor pred vojno, v ponedeljek, dne 6. septembra, velik letni sejm »na travniku«. Na ta sejm pride posebno mnogo goveje živine, konj in ovac. Narodni svet za Koroško potrebuje nujno več koles. Posebno jih bo potreboval v zadnjem času tik pred plebiscitom, ko bodo nemški agitatorji z zadnjo silo in na vse mogoče načine skušali prevarati koroške Slovence. Apeliramo zlasti na iniovitejše sloje, da jih dajo na razpolago in pošljejo Narodnemu svetu v Velikovoc. Po plebiscitu kolesa vrnemo, a seveda ne moremo prevzeti odgovornosti za morebitno njihovo slabše stanic. Važnosti bodo kolesa za nas velike. Slovenci, gre za vse, torej jo treba napeti vse sile! V tekmi mp sličnem položaju: Obe imata iste interese, da se mirovna pogodba izvede redno. Zveza ima namen, v prvT vrsti zagotoviti izvedbo trianGnske pogodbe in poudaril posebno ekspanzijo in sovražnost Madžarske. Zvezo je smatrati v prvi vrsti kot voiaško in obrambeno konvencijo. Mala en-tenta naših držav ima velik pomen za konsolidacijo osrednje Evrope ter lahko zabrani stremljenja po donavski federaciji. Glede rusko-poliskega konflikta je stališče obeh držav enako. Sporazum ne odgovarja samo zahtevam obeh držav, temveč tudi potrebi človeštva. FAŠISTI IN SOCIJALISTL Trst, 18. avgusta. Predsnočnjem je prišlo do ostrega spopada med fašisti in socijalisti. Fašisti so začeli kratkorrualo streljati. Nastala je prava bitka. Oddanih je bilo več strelov. Varnostna straža je aretirala več /)seb, ki so pa bile pozneje izpuščen©. VALONA ALBANSKA. Rim, - 19. avgusta. Izpraznitev Valone je v teku. Albanci so včeraj vkorakali v mesto, katerega pa niso še vojaško zasedli. Takoj po predaji mesta Albancem se bo na podlagi sporazuma sklenila trgovska pogodba. Italijanski vojni materijal, v kolikor ga ni uničil požar, se prepelje deloma v Italijo, deloma pa se pro&a Albancem OBSEDNO STANJE NA SLOVAŠKEM. Požun, 18. avgusta. Nad Slovaško je bilo danes proglašeno obsedno stanje, baje radi tamkaj zelo razvitega tihotapstva. V gotovih političnih krogih so nad to odredbo kon-sternirani, češ, da je to le izgovor, medtem ko je dejstvo, da je proglašeno obsedno stanje samo radi sovražnega gibanja na Madžarskem. FRANCOZI IN MADŽARI. LDU. Praga, 16. avgusta. (ĆTU.) Spričo vesti, ki so razširjene v Pragi, da se je sklenila francoske-mad-žarska pogodba, je francoski poslanik Izrecno zatrdil čehoslovaški vladi, da so te vesti izmišljene. IZROČITEV FRIEDRICHA. Budimpešta, 18. avgusta. Zahteva državnega pravdništva po izročitvi bivšega vojnega ministra Fri-dricha je popolnoma iznenadila stranko »probujajočih se Madžarov«. Ta stranka namečka sklicati sedaj1 velike protestne shode in se je batf krvavih spopadov med oristaši Friedricha in vladnimi četami. PRVI DAN MIROVNIH POGAJANJ V MINSKU. Dunaj, 18. avgusta. Semkaj dospela poročila pravijo, da je bil danes prvi dan mirovnih pogaanj v Minsku. Ruski delegati so zagotovili Poljski popolno državno integriteto, če ustavi Poljska svoje sovražnosti napram Rusiji. Na drugi strani pa se poroča, da skušajo poljski delegati pogajanja zavlcči, ker še vedno upajo na uspehe poljske vojske. Z RUSKO - POLJSKEGA BOJIŠČA. Berlin, 18. avgusta. Poljska poročila so polna slavospevov na uspehu poljske armade pri Varšavi, katere primerjajo z uspehi Fran:o-zov v Marni. Tem poročilom nasproti pa popolnoma mirno in hladnokrvno ugotavlja poročilo iz Konigsber-ga, da so nade Poljakov preuranjene m uspehi Pilsudskega iluzorićnr. Protinapad Poljakov se je že ustavil pri Ahanovu in tudi sicer nikjer na fronti ni zabeležiti novih uspehov poljske armade. V berlinskih vojaških krogih-se smatra zavzetje Varšave lc za par dni odloženo, medtem, ko je usoda Lvova že odločena. Borza. LDU. Zagreb, 18. avgusta. Devize: Berlin izplačilo 200—202, Italija 174 do 475, London 320—0, Newvork 90—99, Pariz 650—0, Praga 161—163, Švica. 1550—1600, Dunaj 41.25—41.50. Valute: dolarji 91.50—93, avstrijske krone 40 do 41. carski rublji 135—157, francoski franki 660—0, napoleondor 344—0, nemške marko 199—200, loji 193—200, italijansko lire 465—170, angleški funt 335—350, češkoslovaške krone 156 do 158, švicarski franki 1550—0. IjDT1. Beograd. 18. avgusta. Devize: Pariz 168—170, London 87—87.50. Novi Jork 23—22.75, Berolin 49.50—0, Ženeva 396—400, Dunaj 10.15—10.20, Praga 32.50—40.50. Pum 121 12?, Solun 360 do 275. Valute: 20 dinarjev v zlatu 24.10—24.15, angleški funt 85-50 -0, francoski franki 170—171.50, dolarji 22.70—22.90, italijanske lire 117-120. levi 40.50— 41, leji 48—49, nemške marke 49.25—49.45, češkoslovaške kron© 41—41.50, avstrijske krone 10.50—11. LDU. Curi h, IS. avgusta. Deviz*? Berolin 12.50, Holandaja 198.75, Novi Jork ^600, London 21.82, Pariz 43.60, Milan 29.15, Bruselj 46.50, Kodanj 90.50, Stockholm 124, Kristijanija 91, Madrid 90.50, Buenos Avres 230, Praga 10.40, Beograd 26, Zasrreb 6.50, Budimpešta 2.87^, Varšava 0, Dunaj 2.85, avstrijske žigosane krono 2.86. LDU. Dunaj, IS. avgoMa. Devize: Amsterdam 6900, Berolin 497.50, Carlli 3525, Kristijanija 3200, Kodanj 3150, Stockholm 4450. Valute: nemško marke 495.50, romunski leji 460, bolgarski le-vi 350, švicarski franki 3500, francoski franki 1625, italijanske lire 1125, angleški funti 760, ameriški dolarji 290, < ar-ski rublji 290, v prostem prometu Zagreb 240—260, Budimpešta, plaHlo v denarju postne hranilnice. 100—115, plačilo v žigosanih kronah 100—115, madžarske žigosane krone 100—115, Praga 395—420, Varšava in Krakov ▼ poljskih markah 8—98, češke čehoslo-vaš'ke krone 5000aki 393—417. manjši bankovci 394—418, novi dinarji 975 do 1025.__ Društoene uestl hi prireditve. — Društvo poštnih uradnikov in uradnic priredi dne 22. t. m. ob 2. popoldne v Novem mestu v restavraciji Koklič stanovski sestanek. O našem položaju poroča tovariš Ulepič. Udeležite se gotovo tega važnega sestanka, tovariši in tovarišice iz Dolenjske. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi« javlja sporazumno s predsed-ništvoin zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro svojim članom - medicin-cem, da vposljejo svojo prošnje za študijske podpore najkasneje do 28. t. m. na naslov Srečko Petrovčič, Ljubljana, Rim3ka cesta 23, in sicer opremljene kakor sledi: 1. ubožno spričevalo, 2. navesti javne ali zasebne druge podpore, 3. krstni list, 4. domovinski list, 5. vsa spričevala o dosedanjih izpitih. Priložena mora biti postna priporočni-na 4 K SHS. Na prošnje, vložene po navedenem roku, se ne bode oziralo. Ni upanja, da bi bilo mogoče začetnikom ugodno rešiti njihove prošnje za študijske podpore v inozemstvu. Pooblaščeni smo pozvati tudi tovariše iz drugih vi sokosolskih mest, da vlože enako opremljene prošnje potom svojiti dm* štev do najkasneje 28. t. m. Hproulzaclla. + Vnovčevalnica za živino in ma-i v Ljubljani bo oddajala od peđea, to je od 20. avgusta naprej, v svoji mesnici na Sv. Jakoba nabrežju pljuča, vamp« in noge po ceni 6 K kg. Vsaka stranka dobi lahko največ 2 kg. Za te vrste meso niso predpisane legitimacije in ga dobi lahko vsakdo. Mesnica je odprta vsak dan od 6. do 11. dopoldne. Polzoedbe. — ZgubUo se je v Spodnji Šiški ve* ključev na verižici. Oddati jih je proti dobri nagradi Železniška ulica 162. , Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek, Odgovorni urednik: ffožidar Xad^ HiiiieDiiSa porodili* 30 Tekstilna tovarna družba i o. i. Zgoše 27, p. Begunje, Slovenija izdeluje nogavice, volnene loploe, srltre, športne potrebščine ln različne drnge pletenine lz bombaža in volne. Sprejema naročila za jesensko in zimsko sezijo. „L A N A" izdelke ima v izložbi in naprodaj tvrdka Gričar & Meja?, pr.«;:auH«.. Apno, strešno lepenko in druge stavbene potrebščine ponuia Ljubljanska kornere, družba v Ljubljani, Blei\vcisova c. 18. _5013 Dijak zamenja stanovanje s brano v Idriji, s stanovanjem in hrano v Ljubljani. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 6238 KrorifliM masivna, svitla z marmor-Jlicuclilu, nato ploščo za jedilno sobo, lep dekoracijski divan in srebrno iedilno orodje za šest oseb se ceno proda. Dunajska cesta 6, slaščičarna. 6207 Dobro idoto onsttlna vmm v najem z inventarjem vi cd na deželi. Ponudbe pod dobra gosiilna 1920 6154 na uprav. Slov. Naroda. 6154 IU. Dr. Fran m specijalist za kožne in spolne bolezni ordinira zopet redno V2 - — 3 pop. Ljubljana, Miklošičeve cesta 18 II. (na oglu Sodne ulice). 6216 ie se staoovsnje s Hrano blizu Poljan ln eno v bližini Uršuiinki Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 6252 Mi etefftms SS^TSSJ tač na gozdni rog, krilni rog in 1 kla-verist. Ponudbe na Gradska glasba Sisak, Hrvatska. 6228 t polen jaifnenik konstrukcije skoraj nov je na prodaj. Vpraša se : pošino leteče: «Jarmenik 291. 6263 KBavir se proda« Poizve se pri Ivanu Kosu. fcmonska c. 16 od 9—10 dopol. in od 2—3 popoldne. 6255 IhnnMtoliif" za ^vije °draslc djevoj- UlvJUjilSljilfl cice boljoj obitelji u Dalmaciji sa poznavanjem francuskog, po mogućnosti njemačkog i talijanskog jezika traži se. Adresa u upravi lista. 6166 I Preminula je danes po dolgi mučni bolezni naša predobra mati, gospa " I id rwald vdova po železniškem poduradtiiku v 73. letu njene dobe. Pogreb se vrši 20. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška Kolodvorska cesta 159 na pokopališče k Sv. Se»evalai stroj, ZS2%L£ (Burroughs selbstschreibende Additionsh masehine) proda M tetu e hranilntea Celje- 6165 DAPlftt vajena boljšega lika-lvCllia nja se išče za graščino na Gorenjskim. Plača po dogovoru. Ponudbe pod .Perica 6221" na upravo Slov. Naroda. 6221 Kuharica popolnoma samostojna 25 do 40 letna se išče za čim-piej v trgovsko hišo proti zelo dobri plači. Predstaviti se ie pri Krebelj Poljanska cesta 18. pritličje levo. 6256 Cttrnun flljn za Dieselove motorje, tovot-ČUIUIU Ulji: r.a mast, kolomaz, cilindr-sko in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dia-vograd; zastopstvo za Kranjsko: .Komet' Ljubljana 6046 Trstje za strope izdelule in nrodala na debelo in drobno m2 po K 4 80 pri večjih nafočil h znaten popust Stalner Anton, Ljnblfana, Jer a no v a ulica 13, Trnovo. 4256 RočiHkaoBljej fflsl. 30 litroy. Istotam se proda tudi pralni prašek znamke ..VvOschermadel*' in „Carrara". Poizve se pri dr. M. Natla- čenu, odvetniku v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8./L 6214 Romptoaristioja (strojepiska) event. začetnica, vešča slovenske in nemške korespondence se sprejme takoj. Z znanjem hrvatskega jezika ima prednost. Pismene ponudbe se oddati osebno. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6237 1 apna v kosih in drobno dobavlja na vagone Aia, tovar. Laško. Prls telo: Gasilno orodje« ročne brizgalne, cevi, pasovi, sekirice, čelade, i. L d. Prodaja ograničena. Fran Samsa, Zagreb, GnndnliČeva nI. 23. 6190 Križu. Sp. Šiška, 18. avgusta 1920. Sginločl otroci. 268 lit. držeč kompleten moćan bakreni kotel za kuhanje žganja, kadi za močenje, razne steklenice, mlin za mletje brinja, mlin na 2 kamna in sadna preša se proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 6258 I Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga odnosno dobra mati, gospa Marija Triplat m PmSits gosti:n$carka »pri Starem fiiflerju" dne 18. t. m. ob 11. uri dopoludne, po težkem trpljenju v starosti 45. let, previđena s tolažili sv. vere, mirno in vdano preminula. Pogreb nepozabne ranjke se vrši v petek ob 5. uri po-poludne iz deželne bolnice k Sv. Križu. Bodi ji prijazen spomin ! V Ljubljani, dne 18. avgusta 1920. Ivan Triplat soprog. Stanko Triplat, sin. Zidno ojieSso zarezno (utorno) navadno trešno opeko dobavlja „AVA" Lubečno. A VIII 449/16-9 6251 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Dne 26. avgusta 1920 ob pol 9. uri se bode prodajalo na licu mesta v Tomačevem posestvo s hišo št. 60 v Tomačevem. Izklicna cena je 10.000 K. Okrajoo sodišče v Ljubljani, odi Vili., dne 5. avgusta 1920. Sva hlapca se sprejmeta takoj. Vpraša se: Sv. Petra cesta 23. 6257 KoSkokelo, malo rabljeno se proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 6262 Proda se trgovski pult. Vpraša se pri Orehck, Metelkova ulica ! 6272 Pozor: kleparstvo obstoječe iz hiše. strojev in orodja v večjem trgu v Jugoslaviji se zaradi bolezni takoj proda. V okolici ni 25 km nobenega konkurenta. N? slov pove uprava Slov Naroda. 6277 Računski Dodčastii, vojaščin* pios', želi službe pri kakem večjem podjetju kot skladiščnik nadzornik ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe z navedbo zahtev pod .H. 500/ 6264* na upravo Slov. Naroda. 6264 Drnda to prav mal° raDl;en fa&oara- rluJfl M fićnl aparat s šrativom n 3 dvojnatimi kasetami, velikost 18:2 V, Reinicke Aplanat, f: 1:8=260 mm. Poizve se Vatvazorjev trg 6, priti. II veža levo med 12 in 14 uro. 6365 follm OTGCtS k samostojnemu gospo-LKilli! iliUlfl du, kot gospodinja in kuharica, najljubše na Koroško h kakemu trgovcu, stara sem 31 let. Ponudbe pod »Koroška 6254« na upravništvo Slov. Naroda.__ 6254 Knjigovodji ^»o^T ital. in nemšk. jezika, vešč v trgovini z mešanim blagom, z dolgoletno prakso išče službo. Ponudbe pod .Dopisnik 6253" na upravo. Slov. Naroda. 6253 Aisolfoolioja Zagreli. Iionsematorija išče skupno sobo pri boljši rodbini s hrano a i brez, podučevala bi tudi klavir. Ponudbe na AnonČni zavod Drago Bese!jak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 626 Ute se veića uralla na llairir ki dobro igra za ples, za plesno šolo v Zagrebu. Prednost imajo, ki so že igrale v plesni šoli. Plača po dogovoru, nastop 15. septembra. Reflektantinie naj pišejo na .Plesni zarod Coronelli* Zagreb, Jelačičev trg 1, z navedbo starosti. 6219. : CEMENT : Roman S«llkat PortlarvJ dobavlja M1 Laško 33)3»^^ ze*° *'čno, novo m W%^^iCAm9t kopalno sobo se-stoječo iz Ia emajl rane žeiezne banje, stenske kopalne peči za plin z armaturo, emajlirane stenske umivalnice z 2 podporama, zbrušenega okroglega ogledala, stenske toaletne plošče z 2 podporama ter pripadajočih oprem. Vrednost kompletne sobe po dnevnih cenah 32.400 K. Ponudbe na: Remicov naslednik, Ptuj, Cankarjeva ul. 8. 6265 Veiio množi«® • 39 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, brat itd., gospod Ivan Modrijan trgovec in posestnik danes, 19. avgusta 1920 ob V2 3. uri zjutraj, v starosti 31 let, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v soboto, dne 21. avgusta ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Borovnici. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnl cerkvi. Priporočamo ga v molitev In blag spomin. V Borovnici, dne 19. avgusta 1920. Bela Modrijan, soproga; — Ivo, Joško, sina; — Franc in Jernej brata; — Anica, hčerka; — Ilici, Francka, sestri. Steji JkCezner franci fristavec poroftena 19. avg. 1920. Polzela Ig ori Limijaai Noto-nesle Izprods se: 15—30 000 različnih praznih steklenic, 1000—1.500 lesenih zamaiKov, ca 20 I rumove kompozicije, železen rezervar za 2000 litrov, biljard s 3 kroglami in 20 kej i, vojaška kuhinja, dva aparata za filtriranje, Zeisovo kukalo, malo budilko, star leksikon, dve karbidni svetilki, dve petrolejski svetilki, dva letala modela (aeroplana), dva samovara, manjša vinska sesalka, pletilni stroj, zajčji hlev. manjša lončena peč, nekaj plehnatih kangl, več kadi in železne cevi. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. t ;-259 6270 ima na razpolago tvrdka . Fon, L^blfana, 8*hp! trrj čtev. 6. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materija! in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujič Beograd, piletina ul. 15. Proda !8 crk. 30^ m3 jelovih reklo od 30 do 90 cm debele in po 4*10 m dolge ter crk. 100 ms smrekovih desk 20 do 35 mm debelih. Franko oddajna postaja Straža ali Toplice Ponudbe pod .Reklo 6275« na upravništvo Slov; Naroda. 6275 Ugodna se proda naerodaj je tudi prosto stoječa vodna črpalnica na sesalo in pritisk, s pokon čnim ročajem in dobro ohian eno motorno kolo 5 HP Pojasnila dae Jala1) PreželJ, Noro mesto. 6273 Uli i zanesljive moči se sprejmeta pri tvrdki Gregarc & Verliž, Ljubljana Nova partija ilnih jermenov došla. Dobavlja: „Drava" lesna trgovska In industrijska delniška drntba Maribor. Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice Prlpovednje Cvetko Bol ar. Dobi se v Narodni knligsrnl. — Cena K 1440, po posti v naprej K 15 40 v. Sal akali! Soda bikarbona! Slaščičarji in medičarji zahtevajte cene! Drogeriia Sanitas, Ce4|e. Tovarna poliiltvo. lenim izdelko! io orodja oster via Laško železniška postaja, medmestni telefon Rimske toplice. Izdeluje vse v svojo stroko spadajoče izdelke, posebno mizarsko orodje na veliko po najnižjih cenah točno in lično. Les iz lastnih gozdov. Najmodernejša strojna oprema. 624? Cenjenim damam naznanjam, tla se*n »i ogledal ^jSj modni teden na Dunaju in prinesel seboj vse jo urna le za jesensko in zimsko sezijo, tako da tnorem že sedaj ingotavUati potrebne kostume, plašče in francoske toalete po najnovejši modi. Damski modni salon Jeodor Jtune , Zsjubljana, Heethov. ul. 9> priti, desno. Šolske potrebščine, pisarniške potrebščine, vse vrste papirja ter cigaretni pap. in stročnice vseh vrst na debelo in drobno. W Krasna umetniška reprodukcija v vefc barvah ZNAMENITE GROHARJEVE SLIKE USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI Visoka 38 cm ln široka IS cm le najlepši okras vsake slovenske hlse. Ta reprodukcija je sploh najlepša in ca|-dovršenejsa kar jih Imamo SlovencL Cena s pošto kron 10.— KAR. KNJIGARNA SERMOVfl DL ST. 7 Oelniitca giavnlca 30,000.000-— kfon. _J. Ornem, Ljaoliana, igMj i _ lanska kreditna banka ¥ Uubjian/ Stritarjeva ulica štev. 2. 5 ^i«:rf^vtfw^arfwvyyagggf' Rezervni fondi 20,000.000'— kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. IV* Sprejema "M vloge na knjižice in tekoči ralun proti ugodnemu obrestovanju Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne KREDITE /jl iam^M odsoweo Valentin K qd 37 6149