PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 Ur Leto XXIV. Št. 19 (6912) TRST, torek, 23. januarja 1968 V NEDELJO ZGODAJ ZJUTRAJ NOV POTRESNI SUNEK NA SICILIJI Začeli so preseljevati brezdomce iz šotorov ker jih je mnogo zaradi mraza in vlage obolelo Vendar pa mnogi nočejo v zidana poslopja, ker se bojijo novega potresa Poročilo podtajnikov Gasparija in Ciglie ter ministra Mariottija v senatu Skoda na nepremičninah znaša 200 milijard lir, porušenih je bilo 9000 hiš PALERMO, 22. — Preteklo noč je bil ob 3.40 močan potres-“u sunek s središčem v vasi Giuiiana, 85 km južno od Paler-"?a- Sunek je bil šeste stopnje Mercallijeve lestvice. Prebival-stvo je v vsej naglici zapustilo domove in se razbežalo po po-M1*1’ pokritih z visokim snegom S tem je drugih 5000 oseb pre-2'velo noč na prostem ob hu- Vendar pa je zelo težko prepričati begunce, da zapustijo šotore in se preselijo v zidana poslopja. Nekateri se nočejo oddaljiti od svoje vasi, drugi pa so še prestrašeni in se bojijo novega potresa. Na prizadeta področja prihaja sedaj v večji meri pomoč, ki jo delijo zasebniki ali razne ustanove. S številnimi vozili delijo hrano, oblačila in druge potrebščine. Zaradi tega ne marajo nekateri zapustiti teh krajev, ker so ugotovili, da lahko dobijo mnogo več, če čakajo ob cesti, po kateri gredo vozila mimo. Tako se dogaja, da so si nekateri že nakopičili velike količine oblačil in drugih potrebščin, da bi jih potem prodajali. Okoli šotorov v Montevago so postavili okoli šotorov Rdečega križa vreče polne plesnivega kruha, dem mrazu. Tehniki so ugoto-VUl' da je bilo v vasi poškodovanih 70 odstotkov hiš, nekaj pa Se jih je porušilo. ho 9. ure danes zjutraj so našli P°d razvalinami 206 trupel, ugotovimo število ranjenih pa znaša 563. vo dveh dneh izredno slabega vre-rnena je danes na Siciliji zopet sonce. Tehniki tehničnega urada }n pokrajinske uprave v Agrigen-tu so začeli sistematično pregledo-\ah stanovanja vseh prizadetih va-S1* da ugotovijo škodo in možnosti Popravil. V Agrigento so začele prihajati prve skupine beguncev, ki so zapustili šotore. Namestili so jih v uudska stanovanja, ki so bila zgrabi* za brezdomce, ko so julija zaradi zemeljskega usada bi-le Poškodovane številne hiše. ai|illiiiii,|IUI|ll||||||||||||||||||tl||1||||IJI||||llllll,l|III,,1,|IIIIn,,||||,,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiMiiil PO KONČANEM OBISKU V KAMBODŽI Zelo prisrčen sprejem Titu ob njegovem prihodu v Indijo Uradno sporočilo o posvetovanjih v Pnom Penhu Novi DELHI, 22. — Predsednik ^Publike maršal Tito je prispel r®®® s svojim spremstvom po ^dnevnem uradnem obisku v Kambodži v Indijo, ki jo je prvič pred trinajstimi leti. Vi-gosta iz Jugoslavije so na puljskem letališču pozdravili pred-r*®ik republike zahie Husein, Predsednica vlade Indira Gandi in uruge visoke osebnosti. „ ^ Pozdravnih besedah, po privil116111 sprejemu, ki je tipičen za J* vzhodne narode, je Zahie Hu-zaželel dobrodošlico Titu, ve-, Kernu prijatelju narodov Indije, 5).Poudaril, da prijateljstvo med >59° in Jugoslavijo temelji na j.°f?c®Pcijah nepovezanosti in mi-srii ,ne koeksistence, ki sta prisvoji k popuščanju napetosti na vetu in razvoju širokega medna-sttri ®,ga sodelovanja. Indijski pred-*eaiuk je poudaril, da interesom j.Bi„0vne skupnosti danes ne mo-liJu služiti vojaške zveze niti po-ucne grupacije, ker ima vsak na-oa pravico in dolžnost voditi ne-“?visno politiko v okviru medna-sodelovanja. Tito je v svojem odgovoru izre-^ Priznanje konstruktivnemu pri-Indije pri reševanju mednarodnih vprašanj in napredku In^-Parodnega enakopravnega sode-, anja ter ohranitvi miru. Tito . Mrazil zadovoljstvo nad dose-razumevanjem in prijateljici °m med Indijo in Jugoslavijo, s® stalno krepi, in izrazil pre-da bosta Indija in Jugo vjjJdja tudi v bodoče vedno sku- ®istenco°rbi Za mir to aktivn0 koek' vi,YeUka množica je toplo pozdra^ le ,,Predsednika Jugoslavije, ko se s n °^Prtem avtomobilu skupno na^^^nikom Zahirom Huset-dnl^Ual v svojo rezidenco. V nrn„®m avtomobilu sta sledila so-?a predsednika republike Jovan, in Indira Gandi. Reziden- ozemlja. V izjavi se ugotavlja, da se razlike med razvitimi in nerazvitimi državami, kljub priporočilom prve konference svetovne organizacije o trgovini in razvoju večajo, in se izraža prepričanje, da bo druga konferenca v Novem Delhiju prispevala k pospešenemu gospodarskemu razvoju nerazvitih držav na svetu. Princ Sihanuk je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo. Zaključena pogajanja o graditvi plinovoda Ukrajina-Trst RIM, 22. — Po vesteh, ki jih je objavil londonski «Times», je praktično sklenjena pogodba med Italijo in SZ o graditvi 1200 km dolgega metanovoda od Lvova v Ukrajini do Trsta z zmogljivostjo 12 milijard kubičnih metrov plina. Italijanska vlada je privolila v financiranje 2-odstotne razlike med komercialno obrestno mero, ki jo zahtevajo banke in 6-odstotno, ki jo je pripravljena plačati Sovjetska zveza za 130 milijard lir posojila, ki bo služilo za financiranje dobav jeklenih cevi, mostov in druge opreme za graditev plinovoda. Končna cena plina pa je menda zelo ugodna in nižja, kot jo zahtevajo zasebne družbe na zahodu. Zadnje razgovore je vodil v Moskvi dr. Angelo Fornara, ravnatelj ANIC. V februarju je predviden obisk sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Patoličeva, ki bo verjetno podpisal pogodbo. avtomobilu sta sledila so-Predsednika republike Jovan, ca rfrc? ™ Indira Gandi. Reziden-biv^fi ednika Jugoslavije bo med Pati pav, stu^f Priredil večerjo svojemu go-lz Jugoslavije. Predsedniku Titu so v Pnom Penim mSn?* odhodom iz Kambodže hanvlu prisrčno slavo. Princ Sigovi se J® v svojem poslovilnem nifcnJn,Ponovno zahvalil predsed-zaoicoJltu za obisk, ki bo ostal vi ni v z Fatimi črkami v zgodo-huk v^Pbodže, Je poudaril Siha-srtho Vv odgovoru na tople In prilito ,J)ese'de Princa Sihanuka Je sledni novno izrekel priznanje do-obsnrtiineodvisni Politiki Kambodže, ni hi!L ^^amo vojno v neposred-PortroT3ni Kambodže in poudaril naivo^0st Pogledov obeh držav na in doi ,e^a mednarodna vprašanja bodio al’, da se Jugoslavija in Kam-narnrfi s™Pno z mnogimi drugimi Vsaw “orita za mir, za pravico razvoji naroda do samostojnega di*^6 ^sli s° bile poudarjene tu-ški , ®kupnl jugoslovansko-kambo-Tita ,7aYi o obisku predsednika govonu Kambodži in njegovih raz-katerih s Princem Sihanukom, v Pilsli i sta državnika izmenjala dov vm ugotovila enakost pogle-vpro6„„,Yseh važnih mednarodnih nia rt-l'1!1 in o odnosih med obe- važnih mednarodnih ‘na in o odnosih med obe- vijejo ,,vama' ki se ugodno raz zaskrKii izjavi se posebno izraža rnedna >.e?ost zaradi poslabšanja poo.^odnega položaja na svetu, le \ 7Lga, uporabljanja politike si-Poseh^6dnarodnih odnosih, ki je nim usmerjena proti neveza- Drža^am' ^odžp ,lka Jugoslavije ln Kam-namu i a obsodila vojno v Viet-ske Hrin ‘zraelski napad na arab-lišfR ;'avc ter poudarila znano sta-vpr držav za rešitev toh hanip ! tt J- brezpogojno preno-oombardlranja Severnega vprj> *a in rešitev vietnamskega spom oj® v skladu z ženevskim izraekw!£0In ter brezpogojen umik čet z vsega zavzetega da se zavarujejo pred prepihom. Na področju Palerma pa so cele vasi ostale brez kruha. Kar se tiče zdravstvenih razmer, so še vedno zaskrbljeni, ker se še dalje pojavljajo primeri pljučnice. Postelje v bolnišnici Rdečega križa so vse zasedene in bolnike, ki so prišli iz šotorov ali s polja, so morali prepeljati z ambulantami v Palermo in Trapani. Gre za bolnike, ki bolehajo na srcu ali na pljučih. Ministrstvo za zdravstvo je medtem javilo, da imajo za sedaj dovolj krvi na razpolago, ker so jo dobili iz raznih krajev Italije. Zaradi tega poziva, naj se za sedaj prekine zbiranje krvi. Iz raznih krajev Italije in tudi iz tujine še vedno prihajajo večje količine raznovrstnega blaga. V porušenih vaseh pa gasilci in vojaki še dalje iščejo med ruševinami trupla in razne predmete, ki so še ostali nepoškodovani. RIM, 22. — Podtajnik v notranjem ministrstvu Gaspari je podal danes v senatu podrobno poročilo o raznih fazah pomoči krajem na Siciliji, ki jih je prizadejal potres. Izjavil je, da so morali premagati razne psihološke težave zaradi česar je bilo do sedaj mogoče preseliti v zidana poslopja samo 12.300 beguncev, medtem ko jih 13.900, kljub temu da so razpoložljivi prostori v poslopjih, ni hotelo zapustiti šotorov iz strahu pred novim potresom. Podtajnik v notranjem ministrstvu Giglia je navedel nekaj podatkov o porušenih hišah in o ukrepih ministrstva za javna dela, predvsem za obnovitev pokvarjenih cest. Minister za zdravstvo Mariotti je zagotovil, da je zdravstveno stanje pod nadzorstvom in da je zagotovljena dobava zdravil. Podtajnik Gaspari je v svojem dolgem poročilu govoril o raznih ukrepih in je dejal, da so oblasti nameravale čim prej premestiti begunce iz šotorov v poslopja, toda prebivalstvo se je upiralo še upira temu iz strahu pred novim potresom. Zaradi tega so začeli ljudi prepričevati tudi po sindikalistih, toda le malo družin so lahko prepričali. Tudi reševanje ranjenih in iskanje mrtvih pod ruševinami je bilo težavno, ker je prebivalstvo zapustilo ta področja in reševalci niso imeli nikogar, ki bi jih usmerjal pri iskanju. Glede odstranjevanja ruševin je Gaspari izjavil, da so morali biči zelo previdni, da se izognejo uničenju predmetov, ki so ostali še nepoškodovani, in tudi v upanju, da najdejo upravne dokumente v javnih poslopjih. Dejal je, da je neupravičena kritika tiska, češ da so premalo uporabljali stroje, čeprav so jih imeli dovolj na razpolago. Na področju, ki ga je priza del potres, so zaposlili nad 13.000 gasilcev, vojakov, karabinjerjev, policijskih agentov, finančnih stražnikov in osebja Rdečega križa, ki so imeli na razpolago 1700 vozil in posebne naprave. Gasilci že nekaj časa pregledujejo skupno s funkcionarji tehničnega urada in z deželnimi oblastmi poškodovane hiše, helikopterji pa letijo nad polji, da izsledijo skupine brezdomcev. Gaspari je nato sporočil, da je IRI dala na razpolago za brezdomce tri skupine montažnih hiš iz jekla z vsemi pritiklinami. Prva skupina 31 paviljonov bo prispela jutri v Gibellino. Zatem je omenil ukrepe, ki jih je v soboto sprejela vlada, in spo- ročil, da so privatni prispevki, ki so jih dobili na tekoči račun naslovljen, na prefekturo v Trapa-niju, znašali včeraj 95 milijonov ter da jih bodo razdelili med občinskimi ustanovami za pomoč v prizadetih občinah. Na koncu je Gaspari izjavil, da teži vlada za tem, da prepusti čim večjo odgovornost pri naslednjih ukrepih krajevnim organom. Podtajnik za javna dela Ciglia je sporočil, da znaša škoda na nepremičninah 200 milijard lir, vštev-ši izdatke za nujno pomoč in za namestitev barak. Največjo škodo so utrpela poslopja, bolnišnice, šole in razne ustanove za pomoč. V pokrajinah Trapani, Agrigento in Palermo je bilo porušenih približno 9000 hiš, od katerih 5200 v pokrajini Trapani. Zatem je naštel podatke o poškodovanih cestah in je dejal, da so za obnovitev javnega in privatnega imetja potrebne študije za organski načrt, tako da bo vsaka prizadeta družina mogla dobiti dokončno stanovanje. To pa bo mogoče z zgraditvijo funkcionalnih stanovanj in s prispevkom države. Izdatki, ki bodo potrebni za zgraditev stanovanj, se lahko računajo na 88 milijard, izdatki za razne prispevke pa bodo znašali okoli 70 milijard. Potrebni bodo nadaljnji ukrepi za obnovitev cest, za popravo ali zgraditev vodovodov, greznic, higienskih naprav, šol, občinskih poslopij, cerkva, bolnišnic itd. Minister Mariotti je sporočil, da je podtajnik Volpe na Siciliji, da koordinira razdeljevanje pomoči. Izjavil je, da je odstranjena ne varnost epidemij, da se je zmanjšalo število obolelih zaradi mraza sproti, ko begunci zapuščajo šotore in ko dobijo na razpolago dovolj zdravil. Velik del seje je bil nato posvečen pripombam raznih senatorjev, ki so obiskali prizadeta področja. Nekateri so izjavili, da so bili ukrepi nezadostni in nepravočasni, drugi pa so izjavili, da je vlada takoj nastopila z vsemi sredstvi, ki jih je lahko imela na razpolago. OBISK PREDSEDNIKA ROMUNSKE VLADE V RIMU Moro in Maurer vidita v pogajanjih možnost rešitve vietnamskega spopada Hude konkretne obtožbe zaradi okoriščanja in goljufij bivšega rimskega župana Petruccija in 22 obtožencev - Ločena stališča v vodstvu PSU o parlamentarni preiskovalni komisiji o SIFAR RIM, 22. — Danes sta prišla na uraden obisk v Rim predsednik romunske vlade Maurer in zunanji minister Manescu, ki sta ju na postaji Termini pozdravila predsednik vlade Moro in zunanji minister Fanfani. Že dopoldne so se pričeli uradni razgovori, kasneje je sledil sprejem in kosilo pri predsedniku republike Saragatu, zvečer pa so se uradni razgovori^ nadaljevali. V ospredju niso bili toliko dvostranski odnosi, ces da med obema državama ni odprtih vprašanj razen nadaljnje krepit- ve sodelovanja, temveč vprašanja miru in varnosti na svetu. Prav pri tem pa je bilo v o-spredju vietnamsko vprašanje, pri čemer sta obe delegaciji prišli do dokaj sorodnih stališč. Z romunske strani je bilo ugotovljeno — kot pravi poluradno poročilo — da je možnost pogodbene rešitve spopada. Vietnam predstavlja nevarnost za celoten mednarodni položaj in zato so potrebni napori vseh držav, ki jim je pri srcu mir. Po mnenju Romunov so sedaj pogoji za pričetek pogajanj s pogojem, da Američani prenehajo bombardiranje. Z italijanske strani je bilo rečeno, da vlada z zaskrbljenostjo spremlja stanje na jugovzhodnem azijskem področju in da kljub «ob-jektivni in dolžni oceni odgovorno- ....................................................................................................m.....mi...mi OBOROŽEN S ŠTIRIMI ATOMSKIMI BOMBAMI Bombnik «B-52» treščil v bližini Tule na Eroenlandiji Ostri protesti na Danskem, ker je otok njih suvereno ozemlje - Danska ne dopušča atomske oborožitve na svojem ozemlju - Danes volitve na Danskem WASHINGTQN, 22. — V bližini j dal nekoliko bolj pomirljivo izjavo. ameriškega vojaškega oporišča Tule na Groenlandiji je treščil na tla bombnik «B-52». Bombnik je baje prevažal štiri atomske bombe, ki pa niso eksplodirale. Od sedmih članov posadke se Jih je šest rešilo, urrtrl pa je poveljnik letala. Obrambno tajništvo ZDA je sporočilo, da se je nesreča zgodila včeraj ob 21.40 po italijanskem času in da bombe niso imele vžigalnike, ter da ni bilo nevarnosti, da bi eksplodirale, pa tudi žarčenje, da je malenkostno. Preiskovalna komisija je že odpotovala v Tule, da ugotovi vzroke nesreče. V obveščenih krogih v Washing-tonu so izjavili, da so bile v letalu štiri vodikove bombe, od katerih je vsaka imela moč nekaj več kakor ene megatone. Gre za enake bombe, kakršno je imelo letalo «B-52», ki je padlo leta 1966 blizu Palomaresa v Španiji. KOPENHAGEN, 22. — Vest o bombniku, ki je prevažal atomske bombe preko Groenlandije, ki je dansko ozemlje, je vzbudila pravi politični vihar in je že zvečer več sto demonstrantov protestiralo pred ameriškim veleposlaništvom. Politične osebnosti so zahtevale, da se ugotovi odgovornost, ker so leteli ameriški bombniki nad danskim ozemljem oboroženi z atomskimi bombami, saj se je Danska 1957. leta odločila, da ne bo imela atomskim bomb na svojem ozemlju. Danska vlada je zahtevala obsežnejše informacije v zvezi z letalsko nesrečo, pri čemer poudarja, da Danska ne dovoljuje atomskih bomb na svojem ozemlju, Groen-landija pa je suvereno dansko 0-zemlje. Zunanji minister Hans Tabor je lll■llllllllll||■ln»■■■l■■ll■"■""|""","""■l»""",l"l,,l,ll,l,,ll">",,,,l,l,l,,,,,l"l"lll,l,,,,,l",l"l,,",l,ll,,,,,I,,,,l,,,l"""l,l"l"l.lllll■■■■l■l■■l■■nl■•'l>■■■'l■"l>u, HIBI BOJI OB DEMARKACIJSKI ČRTI V VIETNAMU Močan pritisk osvobodilnih sil na številne ameriške položaje Washington je priznal vdor ameriških vojakov na kamboško ozemlje - Nove kritike na račun Johnsonove politike SAJGON, 22. — Sile Južnoviet-namske osvobodilne fronte še vedno izvajajo močan pritisk na ameriško oporišče Ke San in na druge ameriške položaje ob demarkacijski črti. Ze v noči od sobote na nedeljo in včeraj so bili tu hudi boji med ameriškimi m osvobodilnimi četami. Več ameriških položajev je bilo dolgo časa Izoliranih. Osvobodilne sile so Se zlasti močno napadale na nekem hribu nad Ke San. Osvobodilne sile so napadle tudi sajgonske e-note, ki so prihajale s helikopterji na pomoč. Sestrelile so tudi eno ameriško letalo. V ameriških vojaških krogih so mnenja, da se je morda s tem začela tretja faza ofenzive osvobodilnih sil na dve najsevernejši pokrajini, ki sta Quang Tri in Tua Trien. Ameriška letala so včeraj ves dan bombardirala področja ob demilitariziranem pasu Ameriške čete so začele odvažati z letali civilno prebivalstvo s področij blizu demilitariziranega pasu, kjer divjajo te dni hudi boji. Številne civiliste so že evakuirali s tega področja, toda množično e-vakuacijo so odredih danes, verjetno da preprečijo sodelovanje tega prebivalstva s partizani. Danes so nastopih proti osvobodilnim silam na tem področju tudi bombniki «B 52». Poleg tega so položaje osvobodilnih sil obstreljevali z morja. Na tem področju so razglasih obsedno stanje. Ameriške vojaške oblasti so sklenile, da zmanjšajo od 48 na 36 ur premirje ob vietnamskem novem letu. Trdijo, da so «našli dokumente«, ki govorijo, da je nameraval ((Severni Vietnam poslati med premirjem 15.000 vojakov v Južni Vietnam». Včeraj so ameriška letala izvršila sto bombnih napadov na Severni Vietnam. Sestreljeni sta bili dve ameriški letali. Sevemovietnamska tiskovna agen. cija je javila, da se je 3. januarja neka enota južnovietnamske vojske uprla ter ubila vse častnike in prestopila na stran osvobodilne voj ske z vsem orožjem. Ameriški državni departma je danes priznal, da je mešana ameriško južnovietnamska patrulja 13. januarja prišla na kamboško ozemlje za kakih sto metrov od meje Ameriška vlada je sporočila obžalovanje kamboški vladi, trdeč da patrulja ni imela sovražnih namenov do Kambodže. V noti, ki Jo je ameriška vlada poslala po avstralskem poslaništvu v Fnom Penhu, pa se ameriška vlada ne opravičuje zaradi kršitve meje, ker še dalje vztraja, da ima pravico pošiljati vojake čez mejo. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da so ameriški vojaki prekoračili mejo «v poskusu o-brambeo. Trdil je tudi, da je tu meja sporna in da vas, kjer je nastal incident, ni jasno pod kamboško jurisdikcijo. V številnih intervjujih po ameriški televiziji so nekatere osebnosti podale izjave o Vietnamu. Senator Robert Kennedy in bivši a-meriški poslanik v Tokiu Reisch auer sta se izrekla za konec bombardiranja na severu in začetek pogajanj. Izrekla sta tudi mnenje, da bi morala osvobodilna fronta imeti svojo vlogo v prihodnji kompromisni vladi v Južnem Vietnamu. Kennedy je izjavil, da bi mi> rale ZDA sprejeti predloge sever-novietnamskega zunanjega ministra, in je dodal, da ameriški pogoji pomenijo zahtevo brezpogojne vdaje. Senator Romney pa je izjavil, da bi morale ZDA upošte vati sondiranje Hanoja za morebitne mirovne razgovore. Po njo govem mnenju je rešitev spora v nevtrahzaciji Severnega in Južnega Vietnama, Kambodže in Laosa s potrebnimi jamstvi. Dejal je, da na Danskem ni atomskih bomb in da ZDA poznajo dansko atomsko politiko. Danska vlada meni, da niso preleteli Groen-landiie z letali, oboroženimi z atomskimi bombami. Ameriška letala zaradi znanih razlogov varnosti zahoda stalno letijo oborožena z bombami m se lahko pripeti, da skuša neko letalo v težavah pristati v Tule, ker je na arktičnem področju malo letališč. Minister pravi, da kaže, da je šlo prav za tak primer. Minister je zaključil, da je dobilo dansko veleposlaništvo v Washingtonu nalogo, da se zanima za nadaljnje podrobnosti. Po nekaterih vesteh je danska vlada tako naglo reagirala v zvezi z jutrišnjimi volitvami in zlasti v zvezi z obtožbami socialistov proti sodelovanju Danske v NATO. Kakor rečeno, bodo jutri na Danskem splošne volitve, in sicer nekoliko pred redno zapadlostjo, ker je bila vlada 15. decembra poražena v zvezi z ukrepi o gospodarski stabilizaciji, ki jih je predlagala po razvrednotenju danske krone za 7,9 odstotka. Volivci morajo izvoliti 178 poslancev. Poslanca za severna področja Groenlandije bodo izvohli pozneje. Poslanska mesta v parlamentu so sedaj takole razdeljena: 69 socialdemokratov in en povezan poslanec (predstavlja Faroerske o-toke), 35 narodnih liberalcev, 34 konservativcev, 20 ljudskih socialistov, 13 radikalnih liberalcev, 4 predstavniki stranke sredine (liberalci), dva poslanca Faroerskih o-tokov in dva z Groenlandije. Vpisanih volivcev je nad 3 milijone. Pr; volitvah leta 1966 je volilo 2 milijona 800.000 volivcev. Mil sodni postopek proti Teodorakisu ATENE, 22. — Civilno sodišče v Atenah je danes sodilo znanega glasbenika Mikisa Teodorakisa in to pod kaj čudnimi obtožbami. Gre za dve obsodbi, za kateri se do sedaj ni splih nič vedelo in ki so ju izrekli po 21. aprilu za dejanja, ki jih je zagrešil pred polkovniško revolucijo. Teodorakis se je pritožil proti tem dvem obsodbam. Proti vsemu pričakovanju in tudi proti pričakovanju glasbenika je sodišče osvojilo osnovne zahteve obrambe, tako da lahko teoretično za glasbenika celo velja amnestija, ki jo je vlada napovedala pred božičem. Sodniki so namreč znižali prvo obsodbo od osmih na štiri mesece zapora, drugo od petih na štiri, tretje obtožbe, češ da je žalil kraljevsko veličanstvo, pa so ga oprostili. Na tej osnovi je torej lahko avtomatično veljavna amnestija, če ga še vedno imajo za «nevarnega za državno varnost«, kar je drugi pogoj za izpustitev političnih jetnikov. Teodorakis se je skril takoj po državnem udaru in so ga kasneje prijeli, ko je bil oblečen v vojaško uniformo, in so ga obdolžili zarote, češ da je vodi 31 oseb pri prevratniškem delovanju. Vse te osebe so kasneje sodili in jih obsodili na zelo visoke zaporne kazni. Teodorakisa pa takrat niso pripeljali pred sodišče, češ da je bolan in da je dobil močan napad sladkorne bolezni. Danes je v razgovoru z novinarji Teodorakis zanikal, da bi bil kdaj koli bolan za sladkorno boleznijo. V resnici je izvajal gladovno stavko, zaradi katere je tako ošibel, da je že bil v komi. Kasneje je sam zahteval, da ga ponovno odpeljejo v zapor, ker je bilo vzdušje v bolnišnici nevzdržno. Izjavil je tudi, da so z njim dobro ravnali in da ga niso mu- čili. Pred dnevi pa so mu odvzeli notni papir, tako da ni mogel nadaljevati skladbe, ki jo je komponiral na verze Nobelovega nagrajenca Seferisa. Očitno je bil vesel, ko je izvedel za sodbo ter je objel svojega 72-letnega očeta in mlado ženo ter izrazil željo, da bi bil zadnji potilični jetnik. Kosigin sprejel ameriškega poslanika MOSKVA, 22. - Predsednik sovjetske vlade Kosigin je sprejel davi ameriškega poslanika Thompsona, ki je zahteval razgovor. Pogovarjala sta se pol ure. Predstavnik Rele hiše ni hotel komentirati sestanka. V VVashing-tonu so mnenja, da je poslanik morda izročil Kosiginu kako sporočilo Johnsona. Ker je bil ta sestanek nekaj ur pred prihodom Wilsona v Moskvo, so nekateri mnenja, da je bil v zvezi z Vietnamom. KAIRO, 22. -— «A1 Ahram« poroča, da je general de Gaulle dal nalogo francoskemu poslaniku v Kairu, naj spovoči Naserju njegovo stališče do krize na Srednjem vzhodu in do mednarodnega položaja na splošno. sti ZDA« tudi Italija vidi v pogajanjih edino možnost za rešitev spopada. Italija vodi svojo akcijo v prepričanju, da bi prenehanje spopada pomenilo ogromen korak naprej na poti pomirjenja in torej miru. , V začetku pravi poročilo, da sta obe strani obravnavali mednarodna vprašanja miru na svetu upoštevajoč to, kar druga stran dela v okviru mednarodnega sistema, kateremu pripada, za mir na svetu. Glede dvostranskih vprašanj pa so obravnavali predvsem vprašanje tehničnega sodelovanja, pri čemer je predsednik Maurer izrazil interes Romunije za sodelovanje italijanskih podjetij pri graditvi industrijskih objektov. Govor je bil tu-j di o pogodbi za plovbo in o drugem sodelovanju. Danes se je sestal izvršni odbor PSU, ki razpravlja izključno o zadevi SIFAR in o stališču socialistična stranke tudi z vidika zahteve po ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije. Poročal je predsednik stranke Nenni. V svojih izvajanjih je sotajnik PSU De Martino predlagal, da bi se na strankarski ravni sestali z demokristjani, da bi sprejeli skupno stališče v zvezi s predlogi o ustanovitvi parlamentarne komisije. V Rimu in po vsej Italiji je nepričakovana aretacija bivšega rimskega župana in vidnega demo-kristjanskega prvaka Petruccija vzbudila izreden odjek in zanimanje, saj gre za hude obtožbe poneverb javnega denarja in okoriščanja službenega položaja. Zaporno povelje je bilo izdano za Petruccija, za njegovega takratnega sodelavca in kasnejšega komisarja pri ONMI Morgantija in za lastnika trgovskega podjetja s sadjem in zelenjavo Cavallara, ki ga še niso prijeli, obtoženih pa je skupno s -Petruccijem kar 23 oseb. Preiskovalni sodnik Giulio Franco Rosso je podpisal zaporne ukaze in pričel postopek na osnovi sodne preiskave in mnenja izvedencev Salvatora Fichera, Carla Toriglije in Pietra Lianija. Obtožnica pravi, da je bivši župan izdajal pomoč osebam in ustanovam, ki za to niso imele pravice in da je vsota dosegla nad 71 milijonov lir. ONMI je dajala prispevke tudi osebam, ki so že uživale podporo od drugih ustanov in ki bi torej ne smele prejeti prispevkov. Izvedenci so pregledali 888 spisov in ugotovili, da je bilo v razdobju 1958-63 izdanih nad 592 milijonov lir, od katerih kar 418 protipravno. Izvedenci so ugotovili, da je bilo pred volilnimi kampanjami v razdobju 1958-63 izredno mnogo prispevkov, ki so dosegli višino 428.802.712 lir, in da so celotni proračun CNM1 nepravilno vodili, zaradi česar je tudi nastal primanjkljaj nad milijardo lir. Tako visok primanjkljaj je nastal, ker je ONMI nakupovala pri podjetju Cavallaro in kasneje pri podjetju «CLM magazzino al tri- foglio» (ki je bilo last istega Ca-vallara in ustanovljeno, ker so špekulacije že enkrat prišle na dan) sadje in zelenjavo za izredno visoke cene in to dražje, kot so v istem razdobju veljale za odlično blago na drobno, dobavljali pa so slabo blago na debelo. Poleg tega so ugotovili darila, plače in prispevke izplačane za namene, s katerimi ustanova nima nobene zveze. V tej zvezi se navajajo darila bančnim funkcionarjem in uslužbencem občine, darilo krščanski demokraciji (514.000 lir) in druga darila v višini 29 milijonov lir ter končno 121 milijonov lir, ki so jih izplačali raznim ustanovam za kritje stroŠKov ca vzdrževanje in to brez opravičil in brez potrdil. Januarja leta 1962 je ONMI zamenjala dobavitelja, ker je osrednji sedež to zahteval, saj je bilo blago slabo in nrago, takrat pa se je rimski ONMI obrnil na zgoraj omenjeno drugo podjetje, ki pa je bilo vedno last istega Cavallara. Ugotovili so, da je Cavallaro zaslužil 33 milijonov lir neupravičenega dohodka. Končno je v poročilu izvedencev govor tudi o oderuštvu, katerega žrtev je baje bil Dario Morganti-ni, ki pa je po drugi plati tudi sam obtožen. Za stroške volilne kampanje si je baje izposodil denar po izredno visokih obrestih 3.030 odstotkov in za kar je obdolženih 13 oseb. Petrucci je v zaporu dobil srčni napad, zaradi česar ga preiskovalni sodnik še ni zaslišal. Obramba je za sedaj zahtevala njegovo izpustitev, češ da obtožba ni utemeljena in to iz golih formalnih razlogov postopka. Rimska KD je zelo živčno reagirala in govori o «prenaglem» zapornem povelju in o velikem ugledu, ki ga je Petrucci užival v Rimu, za kar naj bi bilo priča 70.000 preferenčnih glasov, ter da bo o-stal še vedno odbornik (in to za finance) občine, ter ga bodo samo suspendirali, ker da trenutno na more izpolnjevati svojih dolžnosti. V senatu se je zaključila splošna razprava o deželnem volilnem zakonu, v kateio je poseglo 38 senatorjev, večina desne opozicije. Danes zvečer so pričeli odgovarjati poročevalci, jutri pa bo odgovoril minister za notranje zadeve Tavia-ni. Večino dneva pa je senat posvetil obvestilom vlade in razpravi o področjih, ki so bile žrtve potresa in o čemer poročamo na drugem mestu. V poslanski zbornici je bila samo nekaj minut trajajoča razprava o treh zakonskih odlokih in se bo jutri nadaljevala Tanassi je v svojih izvajanjih obrazložil razloge, zaradi katerih nasprotuje ustanovitvi preiskovalne parlamentarne komisije o SIFAR, vendar pa je sprejel predlog De Martina, da se o tem vprašanju sestanejo z demokristjani. V Rimu srečanje naprednih sil Sredozemlja RIM, 22. — Davi se je začelo v Rimu napovedano srečanje predstavnikov naprednih strank in gibanj Sredozemlja. Zadevno sporočilo pravi, da je srečanje, ki sta ga organizirala PSIUP in KPI, posvečeno izmenjavi mnenj o stanju, ki je nastalo v Sredozemlju zaradi povečaje napadalnosti imperializma. Politična in vojaška pobuda imperializma je namreč spremenila Sredozemlje v področje velike napetosti. Pri sestanku, ki sledi podobnemu sestanku lanskega septembra v Bologni, prisostvujejo alžirska narodnoosvobodilna fronta, ciprska napredna delavska stranka, francoska komunistična stranka, francoska enotna socialistična stranka, grška levičarska zveza (EDA), socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti, italijanska komunistična stranka, narodna zveza maroških ljudskih sil, maroška komunistična stranka, arabska socialistična zveza iz ZAR, španska komunistična stranka, socialistična stranka arabskega preporoda (BAS) in turška delavska stranka. Delo, ki poteka pri zaprtih vratih, se bo zaključilo jutri z odobritvijo končnega dokumenta. Namen sestanka je proučiti možnosti sklicanja sredozemske konference zastopanih strank in gibanj, ki bi morala biti v prihodnjih mesecih verjetno v Palermu. Prizor iz porušene Partanne na Siciliji. Stara babica s svojimi petimi vnuki, se greje pri ognju. Za njimi je majhen šotor, pod katerim se ponoči stiskajo WiIson v Moskvi MOSKVA, 22. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je prišel danes ob 13. uri v Moskvo in se je popoldne sestal v Kremlju s Kosiginom. Wilsonov predstavnik je izjavil, da sta Wilson in Kosigin govorila o svetovnih vprašanjih in o odnosih med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Na razna vprašanja je izjavil samo, da le bil govor tudi o Vietnamu in da se razgovori nadaljujejo nocoj na večerji. Popoldanski pogovor je trajal eno uro in 35 minut. Posvetovanja se bodo nadaljevala jutri. Se prej bo Wilsona sprejel Brežnjev, v sredo pa ga bo pred njegovim odhodom v London sprejel Podgomi. VPRAŠANJA, KI JIH DEŽELA ŠE NI REŠILA Beneški Slovenci in Furlani za skupne pravice v borbi Po beneških Slovencih vsekakor ne gre soditi, kakšno je splošno ljudsko razpoloženje v Furlaniji. Slovenski hribovski ljudje so razočarani, ker se nikjer še ne pozna, da bi dežela prinesla kako vidno izboljšanje v primerjavi s položajem, ko je še samo država odločala s svojim centralističnim aparatom v prefekturi in pokrajinski upravi. Naravnost potrti pa so, ker dežela ne odpira, za sedaj, še nobenih perspektiv za bodočnost, ki naj bi prinesla najprej zaviranje izseljevanja in nato njeno popolno prenehanje. Toda kdo naj v Beneški Sloveniji sploh ustvarja javno mnenje? Ali morda stari ljudje; redki kmetje in številnejši upokojeni rudarji in druge vrste delavci? Še največ je starih gospodinj. Toda te se gibljejo med cerkvenim pragom in domačim gospodinjstvom. Otroci so še ujeti v uradne raznarodovalne vajeti, ki jih okoli njih spletajo vrtnarice v otroških vrtcih, učdeljice v osnovnih šolah, profesorji v obvezni srednji Šoli in v državnem profesionalnem institutu ter vzgojitelji po raznih konviktih. Gospodarstvo Beneške Slovenije, kot emigrantske pokrajine, teče izven kolesnic uradnih ustanov, izven občin, pokrajine, dežele in države. Javno mnenje v tej slovenski Hribovski pokrajini bi moralo zahtevati, da bi končno le začeli delovati viri dohodkov tudi iz prizadevanj javnih ustanov. Povsod drugod v Furlaniji se oglašajo nezadovoljni glasovi, ki v protestnih demonstracijah ali pa skupnih izjavah, odločno obsojajo sedanje nevzdržno stanje emigrantske pokrajine, ki še zmerom drsi navzdol V Beneški Sloveniji vsega tega ni Mrtvaški mir lebdi nad slovenskimi vasmi po Nadiških dolinah, po Terski gornji dolini, v hribih nad furlansko ravnino in ceio nad sam". Rezijo, ki sicer zna biti g asno temperamentna in odločno bran. svo.o rezijanščino. Kdo pa naj da auska nezadovoljstvu, kdo naj opozarja oblasti, predvsem deželne, naj se zganejo, ako hočejo solo 1 kaj rešiti. Ali morda občinsko i radništvo, ki je prav g »tovo zadnje, ki bi se zavzelo za usodo teh krt jev ' Ali državni u-s užbenci (učitelj in karabinjerji), ki jih država razmeroma dobro plačuje in so pravzaprav edini gospodje v tej emigrantski pokrajini? V Karniji se razburjajo zaradi podobne usode emigrantskih karnijskih krajtv prebivalci Tol-ir. ča. Ville Saotine in raznih dru-p i večjih naselij. Karnijcem po-m ga jo iz sohdnmost: njihovi karnijski ljudje i so se preselili in ž ve zaposleni v raznih službah v Vidmu. V Vidmu in tudi drugod po Furlaniji ie povsod čutiti ne-r zpoloženje nasproti centralnim rimskim oblastem in kritičen duh n sproti počasnosti dežele. V Karma imajo svoj posebni organizacijski forum »Karnijsko skupnost*, ki ne samo neprestano razlagi., pojasnjuje in postavlja oblastem upravičene karnijske zahteve, ampak tudi protestira in spodbuja karnijske množice k množičnim protestnim demonstracijam, kot je bi'a tista zarodi ukinitve tovornega prometa na preostali karnijski železnici. Sleherne zahteve, manifestacije, pi< teste, stavke in druge množične izraze furlanskega nezadovoljstva podpira furlansko gibanje (Movimento friulano), ki vključuje precej mladine, in morda prav zaradi tega ne izbira izrazov pri kritiziranju zgrešenih postopkov nasproti Furlanom, pri obsojanju zanemarjanja furlanske pokrajine in koučn to, da do sedaj ni še nobena, ne centralna in niti krajevna samoupravna oblast prav ničesar storila, da bi vsaj malce zavrla emigracijo. Poleg radikalnega nezadovoljstva Karnijcev in ostrega nastopanja združenj, »movimento friulano*, je še prišla sredi decembra peticija 529 duhovnikov, velike večine dušnih pastirjev videmske nadškofije, ki opozarja oblasti, da sedanje stanje v Furlaniji ne sme več obstajati tudi zaradi družinskih, moralnih, socialnih in drugih razlogov Dosedanje strukture Furlanije so odpovedale, emigracija divja naprej 'n ruši družine, jih razkraja, povzroča strahotno moralno in materialno zlo. Dosedaj še ni nič opravljeno, kar bi vsaj kazalo, da se bo moralno socialni rak Furlanije omejil in izžgal. Čeprav je peticija samo analiza zla in ne obtožba vodilnih političnih CAPE KENNEDY, 22. — Danes to izstrelili lz vzletišča vesoljskih raket kabino »Apollo 5>, ld bo krožila okoli zemlje šest ur in pol. Gre za poskus s katerim skušajo Američani ugotoviti tehnične sposobnosti stroja, ki bi moral v doglednem času ponesti človeško posadko (Američane seveda) od Zemlje do Lune. Konkretno gre v tem primeru za vesoljsko kabino, ki bi mogla zapustiti vesoljsko ladjo, pristati na Luno in se potem vrniti spet na vesoljsko ladjo. Za vzlet kabine so uporabili ra keto »Saturnus 1-B», ki razpolaga vodstev na vsen političnih ravneh Furlanije, so se krščanski demokrati občutili zadete, ko so duhovniki ugotovili, ca se še vedno osnovni problem obstajanja furlanskega prebivalstva, to je emigracije, še ni začela reševati. Duhovnikov videmske nadškofije ni mogla furlanska krščanska demokracija napasti kot antinacionalne, kot je to že običaj v videmski pokrajini, kader kak del prebivalstva zahteva csnovne pravice do obstajanja. Pač pa je v deželnem svetu krščanski demokrat Ribezzi poudaril avtonomijo krščanske demokracije, da sama na lastno odgovornost išče rešitve. Skratka, ne odobrava ravnanja duhovščine, ko se je ta vmešala s peticijo v eksistenčno vprašanje Furlanije. Videmska nadškofijska kurija seveda ne jamči za vsebino duhovniške peticije je pa zanjo vedela, ko je tekel nujen organizacijski postopek, da ga podpiše množica 529 duhovnikov raztresenih po vsej nadškofiji Pač pa je kurija v svoji uradni izjavi v škofijskem glasilu «Vita cattolica* pravzaprav potrdila namen podpisnikov, ko je točno precizirala, da ima peticija «samo verski in pastirski cilj, in sicer ta, da opozori oblasti na družinske, moralne in socialne probleme prebivalstva v Furlaniji*. Peticijo je seveda podpisala tudi velika večina duhovnikov dušnih pastirjev vseh slovenskih duhovnij v videmski nadškofiji. Podpisali so jo z istim sočutjem razumevanja do svojih slovenskih vernikov, kot so to storili furlanski duhovniki do svojih furlanskih vernikov Saj gre za osnovne družinske, moralne in socialne probleme vsega prebivalstva v Furlaniji, ki ga razjeda, ob nemoči oblasti, emigracija. Razumemo duhovnike, da ne smejo kot duhovniki svojega ljudstva molčati ob emigrantskem grehu, RIM, 22. — Iz Južne Afrike se Je zvedelo, da bo prof. Barnard prispel v Rim 30. t.m. ter se bo sestal s tremi italijanskimi kirurgi, in sicer s profesorji Donaellijem, Stefanijem in Valdonijem. Srečanje med južnoafriškim in italijanskimi kirurgi bo posnela italijanska RAI-TV, ki ga bo posredovala občinstvu v svoji oddaji 31. t.m. Na srečanju med profesorjem Barnardom in italijanskimi kirurgi bodo obravnavali pereča vprašanja presaditve srca in drugih organov Zdi se, da bo obisk dr. Barnarda v Rimu pravzaprav le zaključek njegovega potovanja v zapadno Evropo, ki se bo začel jutri. Profesor Barnard namerava namreč obiskati najprej Zapadno Nemčijo in potem še Francijo in Anglijo. Njegov glasnik pa je poudaril, da se lahko ■”'odt, da se Barnard vrne takoj v Južno Afriko, če bi bilo potrebno. Te izjave se očividno nanašajo na vprašan ia. ki zadevajo zdravstveno stanje dr Blalberga. kateremu je dr. Barnard presadil novo srce. Blaiberg je že prestal najbolj kritično razdobje, v katerem se po mnenju zdravnikov morejo pokazati z večjo ali manišo silo znaki zavračanja tujega telesa. Dr. Blaiberg je vstal s postelje, hodi po svoji bolniški sobi ter ima zelo dober tek, kot Je priznala njegova žena. ki ga je opazovala izza steklenega zaslona. Zdravniki menijo, da bo Blaiberg lahko zapustil bolnišnico čez 3 ali 4 tedne, če ne bodo nastopile komplikacije. Popolnoma drugačno pa Je vzdušje, ki vlada v določenih zdravniških krogih v ZDA po smrti Ka-speraka. Kot Je znano, je Kaspe-rek umrl na posledicah težkih operacij in notranjih krvavitev. Zdi pa se, da Je presajeno srce 45-letne Whlte delovalo do konca popolnoma brezhibno. Spričo tega se Je postavilo zdravnikom to o=novno s približno 800.000 kg pogonske moči. Kabina tehta okoli 1.400 kg. Pogonska raketa spada v vrsto raket, ki so Jo uporabili pri ponesrečenem poskusu, ko so lani trije ameriški kozmonavti izgubili življenje. V tem primeru pa ne bo v kabini noben kozmonavt. Kabino so izstrelili nekaj minut pred polnočjo po srednjeevropskem času. Ameriški znanstveniki upajo, da bodo na podlagi raznih poskusov, ki Jih bodo opravili, dognali vsaj približno, kako bo potekal pristanek bodočih kozmonavtov na Luno in njihov odhod iz zemeljskega satelita. ki uničuje ljudske družinske, moralne in socialne vrednote, pa četudi se zamerijo oblastem in kr-ščanskodemokratski stranki, ki ne morejo odstraniti tega zla. Duhovniki Beneške Slovenije so že mnogokrat pred zadnjo vojno in tudi še v najnovejšem času po vojni predlagali obširne memorandume in navadne peticije sveti stolici in državnim oblastem, ko se je šlo za moralne in verske probleme, ki so bili in so še ogroženi zaradi nacionalizma oblasti in svojih verskih poglavarjev, ki molčijo ob grehu oblastnikov, ki so preganjale in še preganjajo njihovo slovensko materinsko narečje. Slovenski duhovniki namreč ne morejo molčati, da bi njihovi verniki ne bili deležni, po Kristusovem nauku, verouka in božje besede v lastnem jeziku. Beneški Slovenci se popolnoma strinjajo s Furlani in odobravaš peticijo, katere namen je, da se opozorijo oblasti na stanje, ki razjeda družinske, moralne in socialne osnove furlanskega in slovenskega prebivalstva v videmski nadškofiji. Beneški Slovenci sočustvujejo z vsemi furlanskimi množicami, ki se bojujejo v demonstracijah proti sedanjemu materialnemu in duhovnemu razpadanju Furlanije in ki jih hočejo zato nasprotniki furlanskega ljudstva ožigosati kot protinacionalne elemente. Kolikokrat so namreč že bili ben. Slovenci proglašeni za protinacionalne samo zato, ker so se borili samo za ustavno osnovno pravico enakopravnosti za svoj materinski slovenski jezik. Beneški Slovenci zato upajo, da jih bodo tudi Furlani podprli proti .vsem, ki hočejo beneške Slovence prikazati za protinačional-ne samo zaradi njihove ljubezni do materinega jezika. A. R. vprašanje; do kakšne meje lahko zdravniki upajo, da bodo s presaditvijo srca rešili življenje človeka, katerega organi so že zelo ošibeli zaradi srčne bolezni. Na to vprašanje je odgovoril prof. Shumway, ki je v nekem strokovnem listu ameriških zdravnikov izjavil, da se lahko opravi podobne operacije le v določenih mejah. Ameriški specialist pa je priznal, da teh meja še ne poznamo. Poudaril pa je na vsak način, da bi bilo treba opraviti na bolnikih vrsto poizkusov, preden bi se odločilo, da se jim presadi srce. V zvezi s presaditvijo srca se Je ponovno oglasil nemški kirurg prof. Fromm, ki je v hamburškem listu «Welt am Sonntag« izjavil, da po nemških zakonih nek kirurg lahko opravi presaditev srca, če prizadeti privolijo na to, upoštevajoč vsa zakonska določila. V svoji izjavi hamburški kirurg pravi tudi, da se strinja s tistimi, ld menijo, da Je srce organ, ki prenaša dedna svojska darovalca. Njegov bistven pomen je samo v tem, da Je edin. Toda to vprašanje se postavlja tudi v primeru jeter, ali pa možganov. Prof. Fromm meni na vsak način, da se bo lahko ocenilo uspehe ali neuspehe tehnike presajevanja srca šele čez nekaj časa. Krvav obračun med istrskima beguncema TARANTO, 22. — Agenti letečega oddelka lz Taranta so aretirali danes malo pred 11. uro, 15 kilometrov od mesta, 57-letne-ga Giuseppa Cergollja, ki Je obtožen, da Je ubil 37-letno Luigio Gi Benedetto. CergoH, ki je rodom iz Pirana, Je ubil žensko z dvema streioma iz puške kalibra 18 v veži poslopja, kjer je ženska stanovala. Tud; Di Benedettova Je bila doma 'z Istre, saj se Je rodila v Pulju, v Tarantu pa Je živela že dvajset let skupaj z bratom Romanom. Policisti, ki so opravili preiskavo, so ugotovili, da Je morilec streljal na žrtev v hrbet in sicer zelo od blizu. Ena krogla Je zadela žensko v levo ramo, druga pa v srce. Policisti so takoj začeli sumiti, da Je zločin zagrešil prav Cergoii, ker Je bilo znano, da Je imel s pokojnico ljubezensko razmerje. KALKUTA, 22. — Kakih 300 km od Kalkute se Je pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala 12 smrtnih žrtev in 15 ranjenih. Gre za dečke in mladeniče, ki so potovali v neki kraj, kjer bi se morali udeležiti neke športne prireditve. Avtobus s katerim so potovali, se Je prevrnil na nekem ovinku WASHINGTON, 22. — Po 102. letih so včeraj ponovno prižgali luči na odru «Ford’s Theatre», kjer Je bil 14. aprila 1865 umorjen ameriški predsednik Abraham Lincoln Otvoritvi gledališča je prisostvoval podpredsednik Hubert Humphrey. Gledališče so obnovili tako, da Je skoraj podobno tistemu, ki 1e obstajalo za časa Lincolna. Začelo bo delovati prihodnji mesec ter bo odprto za občinstvo 14 tednov. •iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiMiiiua PRIPRAVE ZA POHOD NA LUNO Izstreljena sinoči kabina «Apollo 5» Gre za model kabine, ki bo služila ameriškim kozmonavtom za pristanek na Luni in potem za vrnitev na Zemljo imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimimjiiiimitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimuiiiiiimi PO SMRTI AMERIČANA MIKEJA KASPERAKA Presaditev je mogoča le v določenih mejah Prof. Shumway pa pravi, da teh meja še ne poznamo Prof. Barnard bo obiskal Italijo konec tega meseca -...... V ZAOSTALI TEKMI PRVENSTVA III. KATEGORIJE Nezaslužen poraz Brežanov v tekmi s proseško Libertas 1:0 (1:0) za goste - Neverjetna smola slovenske enajsterice Brežani so si v nedeljo z drugim porazom tega prvenstva zapravili edinstveno priložnost za osvojitev naslova jesenskega prvaka, ki ga bo tako skoraj gotovo osvojila Aurisina. Breg se je v nedeljo srečal z t nepremagljivim nasprotnikom nasp: smolo, ki se je držala vseh igralcev skozi celo tekmo. Veliko boljši kot nasprotniki, ki imajo sicer dobro obrambo, a ostalo ni nič posebnega, so plavi vedno prevladovali, saj v drugem polčasu beli skoraj niso prešli polovice igrišča. Vse je bilo zaman, neumen gol, ki ga je spustil Favento v vrata, je odločil tekmo. V prvem polčasu so Brežani igrali proti burji, s požrtvovalno igro so si zagotovili sredino igrišča in nato vztrajno gradili akcijo za akcijo, a prednja vrsta se je kljub lepim akcijam izkazala za premalo prodorno in netočno v zaključevanju. Po prejetem golu pa so igralci Brega izgubili glavo. Začeli so besno napadati, brez povezave, zmedeno. Gledalcem se je zdelo, da gledajo tekmo ping-ponga, saj so žogo samo podajali od proseških vrat na sredino in spet nazaj. V drugem polčasu so domačini izvedli nešteto strelov v vrata, vendar vedno prenagljeno in žoga je končavala stalno ali v out ali pa v roke solidnega Štoke, ki je nekajkrat zelo lepo branil. Ves agonizem je bil zaman in gostje so odnesli domov dve dragoceni točki, ki si jih po prekinjeni tekmi 7. januarja, ko so že izguoljali in je kazalo, da bodo odšli domov visoko poraženi, gotovo niso pričakovali .Med gosti se je izkazal Cotterle, ki je bil eden najboljših na igrišču, solidni pa so bili tudi Štoka, Bolcich in Tomizza. Pri Bregu so vsi zadovoljili le prvi polčas, v drugem pa so bili vsi preveč nervozni in so zato igralci razočarali. Prednji vrsti se pozna, da nima nikogar, ki bi znal zaključevati akcije. Upajmo, da bosta kmalu okrevala Valentič in Rodella in vrnila prednji vrsti tisto odločnost, ki ji sedaj manjka. Vseeno pa moramo pohvaliti vse za veliko požrtvovalnost. Sodnik Pecchiari je zelo dobro opravil svojo nalogo. Postavi: BREG: Favento; Kozina, Maver; Bertesina, Švara, Petaros; Raiča, Mikuš, Čok, Grahonja, Čuk. LIBERTAS PROSEK: Štoka; Košuta, Zudini; Kocjan, Cotterle, Manzutto; Pagri Tomizza, Bolcich, Cerut, Percovich. Kot je: 8-3 za Breg. Sodnik: Pecchiari. V 13’ lep prodor Čoka, ki pa mu je vratar ubranil na črti; v 20’ ponoven prodor Čoka na desni, ki je lepo podal prostemu Čuku, ta pa je zamudil ugodno priložnost; v 29’ lepa osebna akcija Čuka, ki je zaključil z lepim strelom, a vratar mu je ubranil. V 40' mrzla prha za Breg: Švara in Favento sta si izmenjala žogo na robu kazenskega prostora, Favento je nemudoma podal na sredino, kjei pa jo je prestregel Cerut, ki je brez, oklevanja streljal v prazna vrata. 'Favento se je pognal za žogo, zapihala pa je burja in žoga je obtičala v mreži. Odgovor Brega je bil besen in le 1’ kasneje je Grahonja s krasnim strelom v voleju zadel drog. V drugem polčasu so domačini stalno streljali, a zelo netočno: v 15’ je Maver poslal kazenski strel za malo ven, v 25’ pa protinapad Libertasa in Manzutto je zadel prečko z nenevarnim strelom, obramba pa je tokrat bila na mestu. Zadnjo priložnost za Breg je imel Grahonja v 40 'ko je sam pred Štoko streljal vratarju v roke. Nato konec tekme in grenek zaključek prvega dela prvenstva za Brežane, ki pa so vseeno, kljub vsem nesrečam, smolam in neprijetnostim letos presenetili vse in se s svojo mlado postavo uvrstili na vrh lestvice. Upajmo, da bo za nadaljevanje prvenstva imel trener spet na razpolago vse igralce, ki so sedaj poškodovani in bo lahko štel na rezervne igralce, ki jih je sedaj bolezen razredčila. K. V. Eden od številnih neuspešnih napadov Brega JUVENTINA RIVIGNANO 3:1 (0:0) Težko, a zasluženo JUVENTINA: Marušič, Paškulin, Tabaj, Rupil, Nanut, Milocco, Collini, Bizaj, Makuc, Ferfolja. RIVIGNANO: Campagnolo, Pighin, Beltrame, Torresin, Comuz-zi, Moroldo, Casotto, Fiilppi, Bidin, Salvador, Frizzi. KOTJE 10:2 za Juventino. SODNIK Facchin iz Vidma. Nedeljska tekma se je za štan-drežce izkazala mnogo težja od predvidevanj. Brž po izžrebanju polja, kakor hitro je sodnik dal znak za začetek tekme, se je gostujoča ekipa pognala v napad tako hitro, da so ji domači, osupli in iznenadeni, dovolili že v prvi minuti priti do lastnih vrat. In tu se je izkazal Marušič in naredil prvega izmed mnogih hranilnih posegov v prvem polčasu. Izkazal se je za pravega akrobata, ko je pre-stregal žoge, ki so se v prvih 45’ igre prepogosto usipale proti njegovi mreži, kajti vsa teža nasprotnega napada je padla nanj, saj sta obramba in center neverjetno puščala in dopuščala nevarne položaje. Mojster, ki je režiral igro Rivignana, je Attilio Frizzi, levo krilo ekipe in igralec s skoraj neverjetno letnico rojstva: 1925. Laže bomo razumeli, da se triinštiridesetletni nogometaš še udejstvuje v vrstah amaterjev druge kategorije, če se pozanimamo za njegovo igralno kariero. Nogomet je igral več let kot profesionalec, in to največ v A in B ligi. Zadnja ekipa, v vrstah katere se je udejstvoval, je bila Genoa, ko je bila še v A ligi. Dolgoletne izkušnje so mu torej narekovale akcije, s katerimi je Rivignano držal v šahu nasprotnike, čeprav so ti igrali na domačih tleh. Po desetminutnem odmoru, v katerem je imel trener Juventine dovolj časa, da je svojo ekipo oštel, ohrabril in ji dal nekaj koristnih liiiiiniiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiHiimiiiiiimiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiftiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimtiiiimiiiiiii NAMIZNI TENIS Izreden uspeh: Edi Bole četrti v II. kategoriji Na državnem turnirju v Novari so sodelovali kar štirje slovenski igralci in sicer dva borovca (Edi Bole in Edi Košuta) en član Sokola (Peter Ukmar) in en član Soffitte (Boris Košuta). Izreden uspeh je dosegel borovec Edi Bole, ki je osvojil nepričakovano visoko uvrstitev v II. kategoriji. Četrto mesto v konkurenci 130 najboljših italijanskih drugokategomikov in tretjekate-gomikov je vsekakor pomemben uspeh in dosedanji največji uspeh mladega Edija Boleta. Prvič je nastopil na državnem turnirju še zelo mladi Peter Ukmar, član Šd Sokol. 13-letni pingpongaš je res uspešno nastopil in povsem nepričakovano osvojil odlično 5. mesto v mladinski konkurenci. V PRIJATELJSKI TEKMI S FLAMINIOM Poraz Uniona s 5:2 Prvi del nogometnega prvenstva je mimo, povratni del turnirja pa se bo začel šele 11. februarja. Medtem nekatere ekipe odigravajo zaostale tekme, nekatere počivajo, ostale pa igrajo v prijateljskih srečanjih. Da ne opusti popolnoma no- iiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKARSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Obramba in napad preveč statična Poraz borovcev v tekmi s pordenonsko Libertas 36:43 Košarkarska ekipa Bora je klonila pred ne posebno močno Libertas iz Pordenona v tekmi, ki je bila v taki meri nezanimiva, da so nekateri gledalci zapustili telovadnico že ob koncu prvega polčasa. Šlo je predvsem za nezadovoljiv nastop nekaterih igralcev kot je Fabjana, Prinčiča, Zavadlala, ki so po daljšem ali krajšem času prihajali zopet v ekipo, a se niso mogli vigrati z ostalimi tudi zaradi povprečne igre slednjih. Ekipa je dajala vtis statičnosti tako v napadu, kakor v obrambi. V napadu je žoga prepočasi krožila in Je le redkokdaj prišla do Sava Spacala, ki je igral spodnje- Borovci pod košem Libertasa ga centra in je edini med belimi uspešno metal v koš. V vlogi play. makerja je Zavadlal razočaral. Proti koncu tekme je trener prof. Mari poslal na igrišče Starca na mesto dirigenta. To je bilo njegovo običajno mesto med mlajšimi mladinci. Seveda promocijsko prvenstvo zahteva bolj izkušenih igralcev na tem ključnem mestu. Zelo težko je razčleniti vse pomanjkljivosti, ki so privedle do težkega poraza. Prof. Mari je na kratko nakazal osnovne napake v nedeljski tekmi: v obrambi je moštvo igubilo velik del odbitih žog, v napadu je žoga prepočasi krožila. Glede obrambe se pojavlja vedno isti problem: če se e-kipa preveč stisne pod koš, da more računati na večji odstotek odbitih zog, prepušča nasprotniku preveč pobude, če se pa raširi je nevarno, da prestreže nasprotnik dosti žog pod košem. Dobra rešitev problema je obramba, s Rotiranjem, se pravi, branilec mora ovirati nasprotnika, ki ima žogo, obenem pa se morajo ostali zbrati v ozko cono, da mu zavarujejo hrbet. Edini olajševalni okoliščini za borovce sta odsotnost Igorja Sancina in Spacalova gripa, ki je igral kljub mrzlici 38°. Z ozirom na ostale igralce nam statistika jasno spričuje: Kralj je šestkrat metal in vedno zgrešil, realiziral pa je oba prosta strela. Starc je U-krat metal in enkrat zadel (9%) Prinčič je 8-krat metal in enkrat zadel (12%) Fabjan je 2-krat metal in obakrat zgrešil Spacal Borut je 1-krat zgrešil in je realiziral en prosti strel Spacal Savo je 17-krat metal in 8-krat zadel (47%), manj točen pa je bil v prostih metih: 3 na 6. Zavadlal je realiziral 3 koše na 8 metih (37%), realiziral pa je 3 proste mete na 6 (50%). Skupni odstotek je 24%, na prostih metih je malenkost večji (38%). Od ponedeljka 29. t. m. dalje bo ^.Vu''i'u*t,v'u"" j." ekipa začela tedenske treninge v tolikokrat PUve(N telovadnici v Ul. della Valle Na ta način bo res moč reči, da igra Bor na domačih tleh in je upati, da se bo igra Borovcev zboljšala Postava Bora — Spacal S. (18), Sirk, Kralj (2), Fabjan, Starc (2), Kofol, Prinčič (4), Spacal B. (1), Čermelj, Zavadlal (9). gometnega udejstvovanja, je Union sklenil spoprijeti se z ekipami, ki igrajo v ostalih skupinah tretje kategorije. Če upoštevamo, da je proti Fla-miniu, ki je prvi v splošni lestvici, Union predstavd precej rezerv, lahko rečemo, da se je kar dobro odrezal. Tekma je v ‘glavnem služila kot trening in bi morala pokazati sposobnosti nekaterih elementov. Proti standardni postavi Flaminia so se Podlonjerci predstavili takole: Suplina, Susan, Černigoj, Mo-rin, Vižintin, Fortezza, Negrini, čač, Nadlišek, Poropat, Morabito. Takoj pade v oko pomembna odsotnost: Gombač. Ta je steber obrambnega bloka in vsaka njegova odsotnost je usodna za uspeh moštva. Na njegovem mestu je trenutno Morin, ki pa ga, kljub dobrim obetom, ne prekaša. Sedaj pa se je od Uniona poslovil Prisciandaro, vztrajen element, ki je nerad pustil prostega zaupanega mu igralca. Ker je bil Truant nerazpolozljiv, je njegovo mesto prevzel vratar Černigoj, v vratih pa je nastopil Suplina, odličen vratar, ki pa mu žal manjka treninga. Upajmo, da se bo v prihodnjih tekmah ambientiral in se bolje razumel s tovariši. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa je prav obramba najsoUdnejši del vsega moštva, medtem ko je v drugih odsekih vse preveč igralcev postavljenih na neidealna mesta. To velja predvsem za Frančeškina, ki je neaktiven na krilu, medtem ko bi s svojo gibčnostjo in pregledom nad igro bil bolje uporabljen kje drugje. Kriza pa je še vedno v napadalni vrsti, kjer je premalo odločnosti. Potem ko pride žoga po lepih akcijah do skrajnih napadalcev, se tu izgubi. Posebno Nadlišek ne zna vedno izkoristiti lepih predložkov, čeprav je že pokazal, kaj zna napraviti z žogo pred vrati. Vseeno pa kaže, kot da se žoge boji in se je hoče čimprej iznebiti. Nekoliko boljši je v tem pogledu Morabito, ki se zagrizeno bori za žogo. Najboljši pa je bil na igrišču Poropat, ki je poleg Nadliška realiziral krasen gol, potem ko je že večkrat zadel drog in prečko. Na sredini Igrišča se je angažiral For- tezza, ki pa se je nekajkrat zmedel in se mu je poznala utrujenost, nasprotno pa mladi Vižintin vedno bolj preseneča, saj si je koj po prvem nastopu pridobil stalno mesto v moštvu. Kaže, da se bo ekipa po tej tekmi nekoliko reorganizirala in da bodo nekatere rezerve prevzele po odhodu Prisciandara in Falconebtija stalno mesto v moštvu, ki je danes še kar šlo, ako upoštevamo, da so mnogi igrali le za preizkušnjo. Gotovo bi se srečanje drugače končalo, če bi nastopali vsi titularci, kar se bo zgodilo v nedeljo, ko bo Union sprejel v goste Campanelle. Radi navodil, se je stanje igre spremenilo. Rivignano je še vedno ohranil svoj živ tempo igranja, toda domače moštvo mu ni več dovoljevalo nevarnih vdorov in je samo prešlo v protinapad. Da j® tehnika bila uspešna, dokazuje že to, da je takoj v peti minuti bil zaposlen vratar Campagnolo. A ker ni pokazal Marušičeve klase, je zabeležil prvi gol, ki ga je i* SKUPINA C IZIDI •Dolegnano — Percoto 1:1 Terzo — ‘Ruda 3:0 Porpetto — 'Castionese 2:1 •Juventina — Rivignano 3:1 •Sevegliano — Audax 2:2 LESTVICA Dolegnano Audax Maranese Fiumicello Juventina Castionese Percoto Pozzuolo Sevegl. Lucinico Rivignano Risanese Pocenia Terzo Porpetto Ruda 15 15 15 14 15 14 15 15 14 13 15 15 14 15 15 13 21 8 22 30 17 22 24 12 15 10 25 24 16 12 22 19 16 17 20 18 16 14 15 22 6 16 24 6 11 16 8 14 23 9 12 24 6 11 21 Prihodnje tekme (28. t.m.) (zaostala srečanja) Pocenia — Ruda Castionese — Fiumicello vedel Ferfolja. V 10’ je na protinapad Rivignana Marušič spet imenitno prestregel žogo. Že dve minuti kasneje je bil Bizaj z njo pred drugimi vrati, a jo je n®’ rodno brcnil prav v roke vratarja-V 22’ je sodnik odmeril Rivigoa-nu prosti strel; domača obramba se je nekoliko obotavljala, ko se je postavljala v «zid» in to je i*" rabil stari lisjak Frizzi in nenadoma streljal. Nastal je gol, ki Ea je sodnik odobril, in tako je pri' šlo do Izenačenja 1:1. Toda rdeče-beli niso predolgo obžalovali izenačenja in v 34’ je Bizaj, na P0-dajo Ferfolje, dobil žogo in povedel z novim golom Juventino * * v vodstvo. Razlika v golih se je 1 42’ povečala na 3:1, ko je desni branilec gostov, Beltrame, podrl Bizaja pred vrati Rivignana. & najstmetrovko v prid Juventine j® streljal sam Bizaj in realiziral. D° konca tekme ni bilo novih izne-nadenj. Domačini so s celotnim Izkupičkom prišli do 17 točk, tako da lahko sedaj z večjim optimiZ’ mom gledajo na hodoče tekme 7 povratnem kolu, ki se bo pričelo prihodnji teden. D. R- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiif milili,iiillu,IlllinillliiIUIIMIi,„l„tiilllli,mi,,i,umu,IiiIiIIIUIIIIiiiiiiiiI V ŽENSKI ODBOJKI ZA «ZIMSKI POKAL* Bor in Breg poražena v Pulju Lepa in požrtvovalna igra borovk . Tudi Brežani, kljub ostremu odporu, poraženi V nedeljo se je v Puli nadaljeval turnir za zimski pokal v ženski odbojki, v katerem sodelujejo poleg Bora In Brega iz Trsta, še ekipe Pula iz Pule, Partizana iz Poreča in Partizana z Reke. Turnir bo imel tudi povratno kolo in bo trajal do marca meseca. Tudi na tem turnirju se je Borova ekipa vpisala zato, da bi svojo po. mlajeno eldpo vigrala in jo pripravila za italijansko prvenstvo, ki se bo začelo šele zadnje dni marca meseca. Nedeljski spopad med Pulo in Borom se je končal z zmago domačink. Naj takoj povemo, da je bila moč obeh ekip izenačena in kot tudi sam rezultat nam dokazuje, so zmagale domačinke morda le zato, ker so igrale doma z domačimi navijači. V vseh petih odigranih setih sta nam ekipi nudili lepo odbojko, videli smo nekaj zelo lepih potez; borbenost ni manjkala pri nobeni ekipi, zato iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMMHiiiiiniiiiiiiiniiMiiiiniiiiiiiiMiiiiiiniiiiHiiiiiii V PRIJATELJSKI TEKMI Poraz Trebencev Campanelle Fides ■ Primorec 3:0 (3:0) Po treh tetinih počitka so Trebenci spet stopili na igrišče in zaigrali prijateljsko tekmo v nedeljo zjutraj z enajsterico Campanelle. Rezultat ni bil za Trebence pozitiven, vendar ne smemo samo po tem soditi njihovt zmogljivosti. To srečanje lank-i smatramo kot do ber trening. Kljub temu da so Trebenci prišli ADR1JAN ZAVADLAL na igrišče v nepopolni postavi, tekmo so namreč začeli v desetih, in je v glavnem manjkal ves napad, so bili vseeno kos nasprotniku (kar bi se ne dalo sklepati iz izida samega). Igra je bil.-, oba polčasa zelo razgibana in korektna. Moštvo Campanelle se je izkazalo z lepo čisto igro. s i.drimi podajami in konstruktivnimi akcijami, ki so jih do trebenskih vrat. Tudi tokrat se je vratar Kralj V. lepo izkazal in ustavil mnogo nevarnih strelo, Trebenci so reagi rali, vendar liso s svojimi podaja nji prišli do gotovega zaključka, ki bi vsaj omilil poraz V moštvo so tokrat uvrstil dva nova igralca, Mau ra in Paola Kralja, ki igrata sedaj v mladinskem prvenstvu. Čeprav sta oba še mlada, sta že pokazala obvladanje tehnike in se potrudila v taktičnih podvigih, manjkata jima pa izkušenost in povezanost z ostalimi igralci moštva. Oba obetata mnogo in se lahko razvijeta v odlična igraica Prepričani smo, da bi bil izid brez dvoma boljši, če bi ne manjkali kar štirje glavni igralci, kot so Valdi, Teodor Možina, Henrik čuk in Rado Križmančič, ki so bolni. V drugi po.ovici prvenstva hočejo Trebenci doseči več uspehov, za to se na to tudi resno pripravljajo. Na sporedu imajo še eno prijateljsko tekmo, ki b jo radi odigrali v nedeljo, če bodo za to dobili igrišče na razpolago. K. R. Je igra, ki je trajala kar 2 url tn s’ navdušila tudi gledalce, ki so buč' no ploskali, ko je žoga po dolgi igri padla na tla. Čeprav se niso borovke vrnile domov z zmago-moramo ta nastop zabeležiti kot pozitiven. Kar smo si pričakovali od naših plavih igralk smo dočakali. Trud iz vztrajnost igralk i*1 seveda njihovega požrtvovalnega trenerja, daje dobre sadove. <5® bodo vestno trenirale, bodo v italijanski ligi žele veliko uspehov. PULA : BOR 3—2 (15:13, 15:10, 13:15, 13:15, 15:12) Postave: Bor: Pauletič, Kenda, Mijot, Bezeljak, Hmeljak, Rogelja, Barej S-in L. in Švab. 9—a • • • Na turnirju za Zimski pokal v Puli je v nedeljo nastopila tudi še-sterka Brega. Brežanke so se sicer upirale bolj vlgranim tekmicam, vendar so se morale na konci* predati. PULA — BREG 3—0 (15:5, 15:3, 15:9) Breg: Slavec Divna, Slavec Nevenka, Foraus Tamara, čuk Mira. Kofol Marija, Barut Vilma. * * * Tudi moška Sesterka Brega nastopa na turnirju za moški z‘mskl pokal. V nedeljski tekmi so se Brežani trdovratno upirali (ester-ki Uljanika, kateri so zmago prepustili le s 3:2. ULJAN1K - BREG 3-2 (15:9, 9:15. 15:11, 14:18, (5:9) Breg: Vojko Lovriha, Vojtek LO* vriha, Boris Lovriha, Rudi Škrinjar, Stojan Prašeli. Sergii Grrli. Vladimir Žerjal, Sergij Glavina« Rado Sancin. V ST. PETRU OB SOČI Sokol 3 Corridoni 0 Nedeljska prijateljska odbojkarska tekma, ki Je bila v nedeljo v St. Petru ob Soči med domač0 ekipo Corridoni in Sokolom, se )e zaključila z gladko zmago nabre-žinskih Igralk s 3:0 (15:13, 15:7. 15:4). GROŽNJE IN PROTIGROŽNJE MED VELESILAMI Sredozemsko področje novo torišče zaostrenega tekmovanja Dogodki na Srednjem vzhodu so, 10 je bilo očitno, imeli privesti ne samo do ponovnega vojaškega aktiviranja ze obstoječega vulkan-Me*a žarišča in s tem še bolj za-Pesti na tem področju že tako berarno zapleteno stanje odnosov, ®arveč so se ti, razumljivo, nujno “■orali odraziti še v vrsti od tega odvisnih in s tem, bi rekli pogojeno negativnih posledic, ki tudi v •bednarodnem merilu političnih Pravnikov ne izboljšujejo, mar-^ Jih le slabšajo. °> oz*roma Proti «polzkusom. ran- 56 oviral° svobodno manevrl-en Je)> Vdori posameznih plovnih ge ,ene velesile v formacije dru-c službe, vsekakor, tudi za budno kopanje nasprotnikovih premi-v& ’. Pa tudi za morebitno ctfkri-Ua.Je nekaterih nepoznanih, ven-aii ,P°membnih detajlov taktike drugih vojaških zanimivosti. ? to prispeva, da se Sredo-riš{ 6 nag,° spreminja v novo to-m * trenutno šele posrednega jret“enJa sil med velikimi. Ni po-hiori nobena posebna vojaška Prv °St za ugotovitev, da so bili ra„enstveno strateški in politični °8i tisti, ki so privedli do takš-g. situacije, zakaj tako ZDA kot tgf/^ka zveza imajo dovolj in-lje70v' da nadzorujejo Sredozem-ja«Jn da 80 na tem področju vo-Prisotne. ®ka Znatl Je treba, da Je sovjet-jekt,Pris°tnost na Sredozemlju ob-aij.‘C° prispevala k zmanjšanju v; "“koga pritiska ter k oslabit-riškamovo,jno vzpostavljene f me-*'ako nadoblastl na tem področju, bčimJ tudi omogočila, da se taer/0vlto Preprečijo načrti Pen-šp*nna B*lo bi pa vsekakor bolj-7a mednarodno stanje odno- sov koristnejše, ko bi nesredozem-ske sile, pa naj si bo iz enega ali drugega razloga, nikoli ne posegale v dogajanja na tem področju marveč bi to bilo prepuščeno izključno narodom, ki žive na obalah Sredozemskega morja. Prejkone pa je pri tem vendarle treba tudi reči, da bi vprašanje v tem smislu bilo mnogo lažje rešljivo, ko bi ZDA že cd vsega začetka ne kazale tolikšne želje, da bi ukazovale ter posegale v življenje ter potek dogodkov povsod, kjer se jim je zdelo, da to v Imenu ((demokracije, svobode in varnosti pred komunizmom «to lahko store, in to ne glede na želje, ne glede na svobodo in demokracijo samih prizadetih, ki so se podobnim stališčem in nastopom vedno postavljali po robu. Tudi v Sredozemlje ni prvo vplulo sovjetsko brodovje, marveč brodovje ZDA, in to z očitnim namenom, da se v imenu svoje dežele vplete v zadeve, ki se nekaj tisočev kilometrov oddaljenih Združenih držav niti malo ne bi smele tikati, vtem ko je moč SZ skoraj smatrati za sredozemsko državo, saj je skozi vso svojo zgodovino bila zelo tesno povezana z njim. Kljub temu bi si sovjetska flota ne bi bila dovolila svojega tokratnega obiska v Sredozemlju, ko bi Američani vedeli, kje jim je mesto in pa, da lahko njihove bojne ladje sredozemske luke lahko obiskujejo samo v okviru vljudnostnega ali prijateljskega obiska, nikakor pa ne kot gospodarji Sredozemlja. PO SMRTI FERDA DELAKA Močno povečana slika mravlje, ki se «igra» z majhnimi obročki. Pa ne gre niti za igranje, niti za igračke. Drobceni obročki so magnetna jedra za elektronske možgane in vsak obroček vsebuje več »spomina«, kot ga zmorejo človeški možgani •iiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA ZADNJEM URADNEM OBISKU M. ŠPILJKA V ITALIJI BENETKE lakaj in kako sta si Jugoslavija in Italija razdelili Jadran Kaj je obcelinsko morje Kako se določa . Naftna raziskovanja veliko obetajo Zanimanje doma in v tujini »ESCARA Razdelitev Jadrana v smislu sporazuma, ki je bil podpisan v Rimu 8. januarja letos: Črta vzdolž sredine Jadrana je razmejitvena črta med jugoslovanskim in italijanskim delom Jadrana. Dve pičkasti črti pa označujeta meje jugoslovaskih in italijanskih teritorialnih voda Kakor smo ob času poročali, Je bil med uradnim obiskom predsednika jugoslovanske zvezne skupščine Mika špiljka v Rimu podpisan tudi sporazum o razdelitvi tako imenovanih epikontinentalnih (prlcelinskih ali obcelinskih voda, to se pravi sporazum o razdelitvi Jadran-sega morja med Jugoslavijo in Italijo. Bilo je to 8. t.m., ko sta ta sporazum podpisala tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič za Jugoslavijo in zunanji minister Amlntore Panfani za Italijo. S tem sporazumom se določa meja lastništva in pravic teh dveh držav v raziskovanju in izkoriščanju bogastev na dnu Jadrana in tudi izpod dna. Zagrebški «Vjesnik,> je v svoji nedeljski številki prinesel črtež o tej razmejitvi in članek, iz katerega povzemamo: Sporazum o epikontinentalnem (pricelinskem) pasu je pomem ben delež pri razmejevanju Jadranskega morja in k razdelitvi tega področja za morebitna izko- ščanja podmorskih bogastev. Hkrati je to velik korak v razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Kaj je epikontinentalni ali pri-celinski pas? Zakaj je sploh pomembna meja na morskem dnu, globoko pod površino morja? Za kakšna prirodna bogastva in možnosti za njihovo izkoriščanje gre? Kontinentalni rob je danes dobil novo ime in ga Pomorska enciklopedija Jugoslavije razlaga kot epikontinentalni pas, za katerega pravi, da je «ime, s katerim geografi in geologi označujejo pojav, da se morsko dno ob obali po pravilu spušča sorazmerno počasi, nato pa nena-noma naglo pada v večje globine«. Vsaka obala na vseh svetovnih morjih in oceanih ima svoj specifični kontinentalni ali po novem epikontinentalni pas. Po slovensko temu pasu lahko rečemo pricelinski ali obcelinski pas «Gazzetta di Mantova» je stara že 304 leta MANTOVA, 22. — Ne vemo, če gre za najstarejši časopis na svetu, vsekakor pa gre za zelo star časopis. Njegov naslov je «Gaz-zetta di Mantova*, ki je prvič izšel pred 304 leti.Do nedavnega so računali, da je bil ta tako star časopis šest let mlajši. Računali so, da je bil ustanovljen 1670, dejansko pa je bil ustanovljen šest ,,,,,,,,,, hmiuu iniii,iniiiiiiiiiiiniiniuriiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiii nuni umiiiiiii HOROSKOP VečilEN 21.3. do 20.4.) Brez kar naP°ra boste dosegli to, za \^Doze veb časa potegujete, stavljene čustveno ravnovesje. kov«. (od 21.4 do 20.5.) Nepriča-nar ba Pomoč \ obliki večjega de sta ,®a zneska V ljubezni ni me-■a dvoumnosti. šli ,Pj£KA (od 21.5. do 20.6.) Zna-obijjjO boste v škripcih med dano nje... in neprimernimi pogoji za v (^u-t^Polnitev. Radosten dogodek IW.K (od 21.8 do 22.7.) Za ne Pove., en<)stavnu nalogo, ki vam bo viti ietla> se morate dobro pripra-tom(.irlmec ljubezenske idile, ki ni I J',a na trdnih osnovah, kar u.(od 23-7 do 22.8.) V nekom UsPešp.^-tvu nad zadrugami. Objavo za-a zlasti pričakujejo zadružni -in zadružne ustanove, saj bo lahko na njegovi podlagi spre-razne ukrepe za razvoj za-žništva. Zadružništvo je nam-v deželi precej razvito, kar se potrošnje, kmetijstva, prev:>-in tudi obrti, ter ima važen >ž v deželnem gospodarstvu. gorskih področjih. Nadalje daje na- i podpiranje razvojnega procesa. Od potila za zaščito naravnih lepot, | tega bi šlo 3110 milijard za za-za obrambo pred naravnimi ne- srečami itd. Vse to pomeni uskladitev naporov za dosego razvoja produkcije in višje ravni družbenega življenja. Skratka, načrt si zastavlja nalogo, da izloči tudi neravnovesja med raznimi predeli v deželi. Dežela bo skušala okrepiti in izboljšati sodelovanje tudi s sosednimi narodi, s čimer bo opravljala svojo naravno nalogo, pri tem pride v poštev še posebno Trst. To pomeni, da bo treba še mnogo bolj valorizirati mednarodno funkcijo Furlanije - Julijske krajine. Da bi dosegli omenjene o-snovne smotre, postavlja program vrsto pogojev, pri čemer je seveda glavni pogoj ta, da se lahko vložijo znatne vsote denarja za razvoj industrije, kmetijstva, turizma, trgovskih storitev, kakor tudi za infrastrukture in socialne službe, kot so šolstvo, zdravstvo, stanovanja, prevozi, strokovno u-sposabljanje in javna dela. Kar se tiče dohodka, predvideva načrt, da se vsako leto zviša za 6,1 odst. torej bolj kakor v vsedržavnem povprečju. Na ta način bi ustvarili v petih letih v deželi nove finančne vire, vredne 5245 milijard, kar je potrebno za sebno potrošnjo, 1450 milijard za socialne namene in 685 milijard za neposredno produktivno uporabo. Načrt predvideva skoraj 1400 milijard investicij, od katerih od 500 do 550 milijard na račun javnih izdatkov. Od javnih investicij bi odpadlo 100 milijard za neposredne produktivne namene, 400 milijard pa za družbene namene (ceste, javna dela, prevoze, zdravstvo, šolstvo, stanovanja). Sama dežela bo v okviru svojih proračunov prispevala v petih letih 70 milijard. Toda ta navadni poseg ne bo zadostoval. Zato bo morala dati država izreden prispevek na podlagi člena 50 deželnega statuta. Pri tem bo morala država upoštevati mednarodno vlogo naše dežele, kar pomeni zlasti nujnost okrepitve cestnega omrežja. Poleg tega mora država upoštevati tudi, da močno obremenijo našo deželo vojaške služnosti. Zato mora pač dati nekako odškodnino. Poleg državne pomoči je seveda potrebna tudi večja zasebna pobuda, saj se ne bo dohodek zvišal kar sam od sebe. Načrt za razvcj gospodarstva mora biti namreč skupna obveznost vsega deželnega por in stalno zavzetost vseh javnih upravljavcev. Uspeha bomo namreč dosegli le s skladnimi napori države, dežele, krajevnih u-stanov in vse socialnih slojev prebivalstva. Jutri stavka vseh kovinarjev Jutri od 10. do 16. ure bo splošna stavka vseh kovinarjev na tržaškem ozemlju. Delavci se bodo zbrali na sindikalnem zborovanju na Trgu Garibaldi, ali pa v kinu «Alabarda», če bo slabe vreme. Spregovorila jim bosta tajnika FIOM-CGIL Giuseppe BurJo in tajnik Delavske zbornice Fabricci. S stavko bodo delavci protestirali proti stalnemu krčenju delovne sile v kovinskih podjetjih ter proti zapiranju raznih podietij kot na primer SAIFAC, Machne-Crouse, ladjedelnice Felszegi itd. Kot je znano, se je število zaposlenih industrijskih delavcev lani znižalo V DNEH 24. IN 25. JANUARJA TER OD 4. 00 9. MARCA Seminar za otroške vrtnarice ter za učitelje in profesorje Priporočljivo je, da se seminarja udeleže tudi šolniki iz Gorice Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole priredi s sodelovanjem pedagoškega svetovalca prof. Staneta Miheliča dvodnevni seminar za slovenske otroške vrtnarice, ki bo v Gregorčičevi dvorani 24. in 25. januarja. Praktični nastopi bodo v otroškem vrtcu na Proseku. Seminar za slovenske učitelje in profesorje bo od 4. do 9. marca v Kulturnem domu. Priznani profesorji in pedagogi bodo imeli predavanja o slovenskem šolstvu, slovenskem jeziku, psihologiji in metodiki. Predvajali bodo tudi nekaj filmov. Za dijake bo letos prvič predavanje o slovenski likovni u-metnosti od impresionizma do danes. Dijaki bodo prisostvovali tudi nekaterim predavanjem za učitelje in profesorje. Seminarja se lahko udeležijo tudi slovenski šolniki iz Gorice, kar jim toplo priporočamo. za 3.000 enot in to krčenje se nadaljuje tudi letos. Od tega odpade na kovinarje nad 1.500 enot. občestva. Vsako načrtovanje nam-1 Stavka je enotna, kakor je enotno reč predpostavlja tudi znaten na-1 tudi zborovanje. Poziv sindikatov za zbiranje prispevkov Deželna tajništva CGIL, CISL m UIL so izdala skupen proglas v zvezi z zbiranjem pomoči za Sicilijo. Da bi bolje uskladili zbiranje pomoči, sporočajo sindikalne organizacije vsem sindikatom, da so vse tri sindikalne zveze odpr le skupen tekoči račun št. 01-4670-S pri Banco di Sicilia v Rimu, na katerega je treba pošiljati zbrani denar. Vse tri sindikalne organizacije so povabile delavce, naj prispevajo v solidarnostni sklad za prizadete pokrajine. Ta denar bodo uporabili na podlagi napotkov sicilskih deželnih sindikalnih organizacij. Vsi trije sindikati pozivajo tudi pri nas delavstvo, naj prispeva del svoje mezde v prid žrtvam potresa. Notranje komisije ter sindikalni predstavniki v javnih in zasebnih podjetjih naj se sporazumejo z ravnateljstvi ali upravami o obliki odtegljajev vpisanih prispevkov ter naj izročijo vsote krajevnim sindikalnim orga-nizacijem, katere bodo odposlale osrednjim organizacijam. Tiskovni urad pokrajinske uprave sporoča, da se je vrnila v Trst delegacija, ki se je udeležila izredne skupščine Zveze italijanskih pokrajin. Delegacijo, ki jo je vodil pokrajinski predsednik Savona, so sestavljali še: vodja svetovalske skupine KD Coslovich in KPI Colli, pokrajinska svetovalka KPI Weiss in glavni tajnik pokrajinske uprave Moresi. Tržaška federacija PSIUP sporoča, da se je v nedeljo sestal izvršni odbor, ki je proučil krajevni gospodarski položaj v luči novih zapor tovarn, kar stalno zmanjšuje število zaposlenih v tržaški pokrajini. UIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll UH III llllll lllllllllltlflllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlluuilllllllllllltllllllllllllllllllll/llllllllllllillllllt 1/1 Ulllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllliijllllllllllllllllllllllllllllllllllliil NAPOVED PREDSEDNIKA ITALCANTIERI V Trstu bodo zgradili S SESTANKA POKRAJINSKEGA ODBORA KD Pred bližnjo obnovitvijo sodelovanja dok za štiri milijarde Slovenske skupnosti z levo sredino V obratu «Arsenale Triestino -San Marco« bodo zgradili plavajoč dok velikih razsežnosti. Delo, ki bo zagotovilo delavstvu zaposlitev za daljšo dobo, je naročila družba «Stabilimenti Navali S.p.A.» iz Ta-ranta. Dok bo eden izmed največjih objektov te vrste na Sredozemlju: v dolžino bo meril 265 m, v širino 51,70, v višino pa 18,45 m. Spremljal bo ladje do 130.000 bt nosilnosti. Opremljen bo z dvigalnimi napravami, katerih zmogljivost bo znašala 40.000 metričnih ton. Dok bo stal 4 milijarde lir. Polnilo in praznilo ga bo osem velikih črpalk z zmogljivostjo 3.000 kub metrov vode na uro. Črpalke bodo strokovnjaki upravljali s pomočjo sodobnega centraliziranega komandnega pulta. Poleg drugih tehničnih naprav bo dok razpolagal z dvema vrtljivima električnima žerjavoma z zmogljivostjo 12 ton, ki se bosta lahko pomikala vzdolž doka in hkrati urav. navala operativni krak, ki bo po potrebi zavzemal dolžino od 8 do 24 metrov. To vest je povedal predsednik družbe Italcantieri dr. G. Cortesi med svojim priložnostnim govorom ob včerajšnji izročitvi podmornice «E. Toti» predstavnikom italijanske vojne mornarice v trži-ški ladjedelnici. Dr. Cortesi je še dodal, da so doslej prav v trži-škem obratu izdelali največja dosedanja doka v Italiji. V letih 1960 in 1961 so namreč izdelali dva enaka doka z dvižno zmogljivostjo 28.000 ton, in sicer enega za neapeljsko družbo «SEBN», drugega pa za isto družbo, ki je zdaj naročila plavajoči dok. Kar se tiče Tržaškega arzenala -Sv. Marka, pa je govornik še dejal, da se v tem obratu sedaj gradi večji ponton «Scarabeo 11», ki ga bodo splavili te dni za državno petrolejsko družbo SNAM, pozneje pa bodo predelali v trajektno ladjo potniško enoto «Si-cilia», last državne družbe «Tirre-nia», in sicer po istem vzorcu, po katerem sta bili pred časom pre- delani tudi motorni ladji «Lazio» in «Calabria». Potrjen dogovor za rudninske raziskave Vsedržavni svet za raziskave je odobril dogovor z deželno upravo za 'uresničenje načrta rudninskih raziskav v Furlaniji-Julijski krajini. Tako bo začel delovati program, ki ga je pripravil prof. Uso-ni, ki ga bodo izvedli v sodelovanju z inštitutom za mineralogijo na tržaški univerzi, ki ga vodi prof. Morgante. S temi raziskavami bodo skušali odkriti nova ležišča rud in pričakujejo, da bodo imeli pri tem uspehe, saj so v starih časih v gorskih krajih marsikje kopali rudo, kar so pozneje opustili. Sedaj upajo, da bodo s spopolnjenimi instrumenti lahko izsledili ležišča rud. Ker Slovenska skupnost ve za stališče KD in PSU glede GMT, se ji nudi lepa priložnost, da podpre zahteve dolinske občinske uprave V soboto se je sestal pokrajinski odbor Krščanske demokracije, na katerem je tajnik Coloni podal poročilo o gospodarskih in političnih vprašanjih na Tržaškem ter je poročal o nedavnih stikih, ki jih je imel v Rimu skupno z namestnikom tajnika Vlginija in poslancem Bologno z ministroma Andreottijem in Scaglio, z namestnikom tajnika KD Piccolijem in z ministrskim podtajnikom Sallzzonijem. - Coloni je sporočil, da je vlada v soboto dopoldne odobrila zakon o razširitvi področja tržaškega industrijskega pristanišča, kar predstavlja, je poudaril Coloni, odločujoči ukrep za uresničitev nove velike tovarne «Grandi Motori«, ter je izrazil prepričanje, da ga bo parlament potrdil že med sedanjo zakonodajno dobo. IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUf ZARADI GRAMOZA NA CESTI 80 m je avto plesal po cesti dokler ni trčil v drugega Tri osebe ranjene, vozili precej poškodovani Zaradi drobnega gramoza, ki so ga posuli, ko je bila zadnja poledica, in zaradi brzine se je v nedeljo popoldne zgodila na cesti med Bazovico in Peskom prometna nesreča, pri kateri so bili trije ranjenci, vozili pa sta precej poškodovani. Okrog 14 30 se je s Peska peljal z avtom «1100 28-letni Marino Corbabtl iz Ricmanj št. 12. Po S proslave Tončke Čokove Na proslavi 70-letnice Tončke Čokove v soboto zvečer v Dijaškem domu je imel glavni govor Bogo Samsa (slika zgoraj), nato pa so slavljenki med drugimi čestitali predstavniki gojencev dijaških domov iz Gorice (v sredi) in Trsta (spodaj) ovinku je nekoliko zavozil na nasuti gramoz ob robu ceste in ga je zaneslo na drugo stran ceste. Avto je kot nor plesal po cesti, z ene strani na drugo, približno 80 m in šofer si ni mogel nikakor pomagati. Verjetno bi zletel s ceste, če ne bi prav takrat privozil iz Bazovice proti Pesku z avtom «Mini-Minor» 50-letnl Dlno Zanovello iz Ul. Grandi 20, zraven katerega se je peljal njegov 5-letni sin Franco. Oorbattijev «1100» je z desnim bokom treščil v prednji del Zano-vellovega avta, iz katerega 3e oče in sin, ki sta bila ranjena, nista mogla rešiti. Avtomobilisti, ki so privozili mimo, so premaknili avtomobila in iz njih rešili ranjence, ki so jih z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Dino Zanovello se Je precej pobil in ranil po levi nogi, ki si jo Je verjetno tudi zlomil, po levi rami in obrazu. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdravit poldrugi mesec. Njegov sin Franco, ki so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, si je verjetno zlomil desno nogo in se je močno udari! v glavo. Corbatti, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek, si je zlomil desno ključnico in ranil desno nogo. Južnoafriški strokovnjak na obisku v Trstu Včeraj dopoldne Je dopotoval v Trst južnoafriški trgovinski pod-konzul v Milanu G. S. Scribante. Gosta, ki si prizadeva, da bi vzpostavil tesnejše sodelovanje med Južnoafriško republiko in Italijo ter z našim pristaniščem, Je v dopoldanskih urah sprejel v občinski palači podžupan prof. Lonza. Pozneje se je g. Scribante na sedežu Tržaškega Lloyda sestal z najvišjimi predstavniki družbe, katere ladje se na svojih progah redno dotikajo tudi Južnoafriških pristanišč. Danes plule na progah s postankom v teh lukah 8 Lloydo-vih enot. Sledil je sestanek s predstavniki družbe Tripcovich, tržaške predstavnice grškega pomorskega podjetja, ki je pred letom dni vzpostavilo novo redno pomorsko zvezo med Trstom in Južno Afriko. Južnoafriški strokov, njak si je v popoldanskih urah ogledal še industrijsko pristanišče v Zavljah. Svoj obisk v Trstu bo zaključil jutri. Potem ko je poudaril zanimanje KD za čimprejšnjo gradnjo «Grandi Motori», je glede vprašanja zemljišč pri Boljuncu dejal: «Za postavitev tako velike tovarne kot je «Grandi Motori» je treba razpolagati z obširnim zemljiščem. K razlastitvam se bo treba zateči samo v skrajnem primeru; zato pa je treba nadaljevati z neposrednimi pogajanji za odkup zemljišč, odkupne cene morajo biti pravične: v-tem smislu se Krščanska demokracija obvezuje na vseh ravneh svoje odgovornosti.* Poleg tega je Coloni izjavil, da se bodo morala vsa nova pridobljena področja izkoriščati izključno za industrijske gradnje in da bo treba z največjo občutljivostjo upoštevati potrebe prebivalstva dolinske občine. Nadalje je Coloni povedal, da je osebno posredoval pri IRI za nova naročila podjetju «Arzenal-Sv. Marko«, ter je ponovno poudaril sta- „_i» i * , lišče KD, da je treba zagotoviti Ud ODISKll Hil JilDOILSKCIIl ladjedelnici Felszegy nadaljevanje r obratovanja in ohraniti službena mesta. Na sestanku se je razvila obširna razprava, v katero je poseglo mnogo članov. Pokrajinski odbor KD je ponovno potrdil veljavnost leve sredine ter izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med KD, vprašanj, od česar naj bi bilo odvisno nadaljnje sodelovanje. Ker Slovenska skupnost dobro ve za stališče KD in PSU glede gradnje tovarne «Grandi Motori» pri Boljuncu, ali bi ne bilo bolje, da bi podprla zahteve slovenske občinske uprave (KPI-PSU) v Dolini, ki je že sestavila načrt svojih konkretnih zahtev, da se razširitev industrijskega pristanišča na področju Boljunca omili v najmanjše škodljive posledice za tamkajšnje Slovence in za vso slovensko manjšino? Ta priložnost se Slovenski skupnosti ponuja prav sedaj, ko se bodo gotovo v kratkem rjeni predstavniki sestali s predstavniki KD in PSU. IZ KOPRA Peter Stante PSU in PRI tudi v krajevnem merilu. Sporočilo tiskovnega urada po krajinskega odbora KD pravi, da so na sestanku posvetili še posebno pozornost demokratični politiki do slovenske manjšine, ki v krajevnem merilu predstavlja važen del politike leve sredine. Glede tega, pravi sporočilo, «je pokrajinski odbor potrdil obveznost Krščanske demokracije za primerno postavitev in korektno rešitev vprašanj, ki so povezana s priznavanjem zakonitih pravic prebivalcev slovenskega Jezika v okviru italijanske skupnosti, kot to določa republiška ustava. Krščanska demokracija zavrača vsako stališče ali pobudo, ki bi po eni strani prikrivala misel poskusa asimilacije, po drugi pa etničnega rezervata; hkrati pa poudarja svojo voljo, da bo delovala za najboljšo spopolnitev vseh komponent v notranjosti enotne skupnosti, ki bo zmožna v pravični meri ceniti različne odnose civilizacije, kulture in tradicij. Držeč se teh smernic in te avtonomne obveznosti Krščanske demokracije, upoštevajoč potrebo po nadaljevanju politike odprtja do manjšine s prispevkom in sodelovanjem članov manjšine same ter sil in gibanj, ki Jo sestavljajo in jo predstavljajo, ter upoštevajoč tudi, da je Slovenska skupnost potrdila svojo privrženost politiki leve sredine, je pokrajinski odbor KD pooblastil tajnika in pokrajinski izvršni odbor, naj podvzamejo potrebne pobude, da se omogoči obnovitev sodelovanja Slovenske skupnosti z ostalimi silami leve sredine Po drugi strani pa nam je Slovenska skupnost poslala letak, ki je naslovljen na Boljunčane, v katerem obsoja dolinskega župana in dolinske komunistične in socialistične svetovalce, da so sklenili prodati ustanovi za industrijsko pristanišče srenjsko zemljišče za gradnjo tovarne «Grandi Motori», ter da so glasovali skupno z demokristjani «za prodajo srenjskega zemljišča velekapitalistom FIAT*. V letaku Je tudi rečeno, da Je edino Slovenska skupnost glasovala proti tej pogubni kupčiji, ter da Slovenska skupnost ni nikdar sprejela «Izgovora kapitalistov, da nimajo dovolj denarja za gradnjo tovarne pri Orehu«. Ne maramo se o tem spuščati v široko polemiko. Toda zdi se nam, da Je stališče Slovenske skupnosti do vprašanja zemljišč pri Boljuncu za gradnjo «Grandl Motor!« dema-goško, zlasti še zaradi dejstva, ker je svet Slovenske skupnosti 15. t.m. poudaril, da je sodelovanje s strankami leve sredine koristno za slovensko narodno manjšino, hkrati pa Je sioer obsodil krivična razlaščanja in zahteval od KD in PSU, naj Jo podpreta pri reševanju teh Direktor koprske industrijske cone Peter Stante se mudi kot član jugoslovanske gospodarske delegacije na Japonskem Z japonskimi gospodarstveniki je že imel nekaj razgovorov o možnosti kooperacije v koprski industrijski coni. Kakor je znano, se japonsko pomorsko gospodarstvo močno interesira za investicije v razne luške objekte v zahodni Evropi. Koper je zanj interesanten predvsem kot transportna luka za blago iz srednje Evrope. Vse kaže, da bo prišlo do obiska japonskih gospodarstvenikov v Kopru, kjer bi si ogledali možnosti za kooperacijsko sodelovanje s koprsko luko in z novo industrijsko cono. SPD Trst javlja, da organizira prihodnjo nedeljo 28. t.m. smučarski izlet v Črni vrh .Snežne razmere ideaL ne. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 22. januarja 1968 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 44 oseb. UMRLI SO: 64-letni Giovanni Iskra, 68-letni Fortunato Derossi, 67-letni Giuseppe Ferfoglia, 7o-letni Marco Bortolin, 75-letni Emilio Vedova, 59-letni Andrea Vascotto, 72-letnl Tlberio Sibelka, 81-letnl Giovanni Battista Mezzaroba, 45-letnl Vlttorio Bergar, 68-letni Carlo Vidulich, 65-letna Narcisa Krasan por. Derin, 59-letni Et-tore Franchi, 53-letni Carlo Morgan, 78-letni Francesco Battig, 65-letna Te-resa Straussgittl por. Ruisi, 68-letni Romano Mmgottl, 72-letni Mario Ros-sato, 62-letni Luigi Gornik, 73-letna Maria Decarli por. Furlani, 77-letnl Giovanni Pecchiar, 66-letna Maria Ra. dossi, 83-letna Amelia Saracin, 82-let-na Amalia Sirotich, 78-letna Maria Ramani, 83-letni Kiovanni Kocianclc, 91-letna Angela Zorzenon vd. Zorze-non 68-letni Aido Sartori, 77-letnl Luigi Petrizzelli, 75-letna Stefania Smoli vd. Chincich, 53-letni Mario Tamaro, 614etnl Pietro Occhino, 53-let-na Laura Vicentini por. Felluga, 74-letna Regina Sartori vd. de Battisti, 61-letni Luclano Umek, 73-letnl Gu-glielmo Mandel, 66-letna Elvira Gar-del vd. Roncattl, 78-letna Beatrice Pu. gliesi vd. Sambo, 87-letna Caterlna Kuret vd. Valentič, 62-letni Michele Pelosl, 81-letnl Giovanni Berti, 85-let-ni Antonio Argentini, 93-letni Dome-nlco Venturini, 89-letna Glusepplna Švab por. Bogateč, 83-letni Augusto Katalan, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1.30 do 19.30) AlFAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8 (tel. 38-009); Cipolla, Ul. Belpogglo (tel. 35-602); Marchlo, Ul. Ginnastica 44 (tel. 95-417); Mianl, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), tel. 35-728. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14 (tel. 95-767); Manzonl, Trg Sonnino 4 (tel. 90-965); INAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2 (tel. 36-274); D’Ambrosl, Ul. Zoruttl 19-c (tel. 96-212), SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi DANES OB 16. URI v Kulturnem domu v Trstu KONCERT 70-CLAN SKEGA MLADINSKEGA ZBORA OSNOVNE ŠOLE IZ LESC PRI BLEDU Zbor, ki ga vodi naš znani rojak prof. KAREL BOŠTJANČIČ, bo izvajal skladbe Premrla, Flajš-mana, Grbca, Pribošiča, Adamiča, Križmana, Deva, Vrabca, Kernjaka, Merkuja, Kjudra, Venturinija, Liparja, Boštjančiča, Ote, Kozine in Pahorja. Vstopnina: 300 lir otroci in dijaki, 500 lir odrasli. Za podeželje bo organiziran avtobusni prevoz. Prodaja vstopnic v Kulturnem domu od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta. Dramski oder PD »IVAN CANKAR* V soboto, 27. t. m. ob 20.30 v dvorani p. d. «Ivan Cankar« Ul. Montecchi 6 IV. nadstropje p r em ie r a Aleksej Arbuzov MOJ UBOGI MARAT Himna mladosti v treh delih. Prvič v slovenščini Scena: Ivan Verč Sodelujeta: Sandi Pertot, Alenka Colja Nastopajo: Omela Cuk, Filip Fischer, Ivan Verč Poslovenil, odrsko priredil in režiral: SERGEJ VERČ Ponovitev v torek, 30. t. m. ob 20.30. V Slovenskem klubu bo predaval danes, 23. januarja ob 20.30 prof. BRANKO MARUŠIČ, ravnatelj Goriškega muzeja iz Nove Gorice, o 100-LETNICI SLOVENSKEGA NARODNEGA PREPORODA Zanimivo predavanje, ki se tiče slovenskega preporoda na Primorskem, vabljeni člani in prijatelji kluba. K?) V sredo, 24. t. m. priredi KASTA predavanje o ustroju In delovanju dežele Furlanije-Julijske krajine. Govoril bo prof. Boris Mašera. Začetek ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. KASTA GLASBENA MATICA TRST V sredo, 31. januarja 1968 ob 20.30 v Kulturnem domu solistični koncert Sodelujejo: Božena Glavak mezzosopran Mitja Gregorač tenor Alojzij Mordej čelo Marijan Lipovšek klavir Gledališča Slovensko gledališče Danes, 23. januarja ob 20 uri: Oscar Wilde: Kako važno Je biti resen! (Komedija v treh dejanjih). Gostovanje v Piranu. Sreda, 24. januarja ob 20. uri: Oscar VViUde: Kako važno je biti resen! (Komedija v treh dejanjih). Gostovanje v Kopru. Četrtek, 25. jan. ob 20. uri: Oscar Wilde: Kako važno Je biti resen! (Komedija v treh dejanjih). Gostovanje v Postojni. Verdi Danes ob 20.30 druga predstava treh enodejank: Donizetti: II Campanello, F. Poulenc: La voce umana, V. To-satti: Partita a pugni. Nazionale 16.00 «Quella sporca dozzl-na« Technicolor. Lee Marvln, Ernest Bognine. George Kennedy. Excelslor 16.00 «Intrighi al Grand Hotel«. Rod Taylor, Catherine SpaaK, Karl Malden. Technicolor. Fenice 16.00 «Arabella». Virna Lisi. James Fox. Technicolor. Widescreen. Režiser Mauro Bolcgnini. Eden 16.00 «Io, due figlie, tre vali-gie» Luis de Funes. Technicolor-Najzabavnejši film leta. Grattacielo 16.00 «La morte ha fatto l’uovo». G. Lollobrigida, J. Sobieskl. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco štev. 19) 16.30 «1 dolci vizi della casta Su-sanna«. P. Petit, M. Marshall. Technicolor. Prepovedano mladini poč 18. letom Alabarda 16.30 «Sette volte donna*. S. MacLaine, P. Sellers. Prepovedano mladini pod 14, letom. Filodrammatico 16.00 «Come si seduce un uomo». Technicolor VVarner r Nathalie Wood in Tony Curtisom. Prepovedano mladini pod 14. letom- Moderno — zaprto. Cristallo — zaprto. Garibaldi 16.30 »Sherlock Holmes*-Cristopher Lee, Senta Berger. Capitol 16,30 «Due per la strada«. A-Hepburn, Albert Finney. Technicolor Fox. Aurora 16.30 «La 25. ora«. Technicolor. Anthony Quin, Virna Lisi. Astoria 14.30 «Avventure in Oriente*. Technicolor. Elvis Presley. Impero 16.30 «11 padre di famiglia*-L. Caron, Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra — zaprto. Jutri «11 delinquen-te delicato«. Jerry Levvis. Vittorio Veneto 15.30 «Un uomo Per tutte le stagioni«. Orson VVelles, SU-san York. Film 6 Oscarjev. Technicolor. Ideale 16.00 »Tutti insieme appassio-natamente«. J. Andrevvs. Technicolor. Zadnji dan. Abbazia 16.00 «11 delinquente delicato«. Jerry Levvis. Razna obvestila Pevski zbor Jacobus Gallus sklicuje svoj 9. redni občni zbor, ki bo 2*-Januarja 1968 v Ul. R. Manna 29. • * • SOLA GLASBENE MATICE priporoča svojim gojencem, da se udeležijo koncerta mladinskega pevskeg* zbora osnovne šole iz Lesc pri Bledu, ki ga vodi prof. Karel Boštjančič, bivši pevovodja mladinskega zbora šole Glasbene matice. Darovi in prispevki Opozarjamo naše bralce na televizijsko oddajo, ki bo v četrtek, 25. t. m. ob 18.20. Nastopi pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka Kontovela. Ljubitelji naše pesmi in naših krajev naj ne zamudijo te lepe prilike. V počastitev spomina Lojzke Birsa darujejo: družini Kodrič - Siškovič 2500 lir za Dijaško matico ln 2500 IH za Glasbeno matico, družina Bizjak 2000 lir za Dijaško matico, Marija M>-jot 500 lir za Glasbeno matico ter Albina Fonda 1000, Amalija Cok 1000, Pavla in Tončka Kolerič 1000, Ivanka Turk 2000, Iva Ščuka 2000 lir 2* Dijaško matico. Od lepem jubileju Tončke Čokove darujejo: Vanja in Vlado Turina 2000 lir, Irma ln Jožko Bizjak 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Josipa Skamperla daruje družina M. Kapun 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Ob prvi obletnici smrti Edvina Starca daruje družina Žerjal 2000 lir z* Dijaško matico. POPRAVEK V nedeljo, 21. t.m je bilo med darovalci za Dijaško matico po neljubi pomoti objavljeno Pina namesto Albina Bavčar. Nenadoma Je minil v tržaški bolnišnici star 78 let, doma iz Oseka i Vipavskem. Por ab bo danes ob 16. uri kapele "lavne bolnišnice. Prijatelji Trst, 23. januaria 1968 ZA H VA L A Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta IVA POJAVNIKA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja. Družini POJAVNIK in ZUPANČIČ Trst, Written, 23. Januarja 1968 Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče in ded IVAN BAN Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 23. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti, Prosek 47, na domače pokopališče. Žalujoča žena Olga, sin Ivan z ženo Marčelo, hčerka Marija z možem Marjanom, Anica z možem Mirom, Marta z možem Eddiegem (od. šotna), vnuka Robert in Anamarija (odsotna), Valter, Vanja ln drugi sorodniki Prosek, Massachusetts, 23. Januarja 1968 OBČIMSKl dvoletni načrt šolskih gradenj Na Proseku je posebno nujna zidava nove srednje šole V načrtu je zidanje novega državnega umetniškega zavoda, nove srednje šole na Elizejskih poljanah in osnovne šole v Kjadinu Y okviru petletnega finančnega načrta je tržaška občinska uprava sestavila tudi kratkoročni dvoletni načrt šolskih gradenj, za katere una v glavnem že zagotovljena denarna sredstva. . V tem načrtu, ki naj bi veljal za lansko in letošnje poslovno leto, so vključen3 sledeča dela: zunanja ureditev nove osnovne šole v Gr-ijanu za 21 milijonov lir; vsi ti stroški so v breme države; za zunanjo ureditev nove osnovne šole v Čar-nou, ki je pred nekaj dnevi sprejela učence, pa bodo porabili 10 nuhjonov lir. Toda največja dela se nanašajo na nove prostore državnega umetniškega zavoda, za katere predvi-Ueyaj°, da bodo stali skupno 658 nuhjonov lir. Od tega izdatka bo niilijonov v breme državne u-Prave, skoraj pol milijarde pa v nreme občinske uprave. Stroški, ki M morala prevzeti občina, so 0'u že vključeni v prejšnje finančne načrte, kar pomeni, da je denar ze zajamčen in da te pol milijarde ne bo bremenil) izdatkov v okviru napovedanega petletnega načrta. Poleg tega pa bo državna uprava prispevala tudi za plačevanje obresti posojila za gradnjo te nove šole. Za novo osnovno šolo v Kjadinu pa bodo porabili 200 milijonov lir. Načrt je občina že poslala v odobritev deželnemu skrbništvu za jav- Zelo važna je napovedana grad-1 na dela. Za to šolo bo država pri-“ spevala 10 milijonov lir, 40 miUjo- nja nove srednje šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom na Proseku. Za to šolo bo občinska uprava porabila 170 milijonov lir; državna uprava pa bo prispevala 172 milijonov lir. Skupno bo nova šola stala 342 milijonov lir. Občinski tehnični urad sedaj dokončuje zadevne gradbene načrte. Pri občinskem tehničnem uradu pa sedaj izdelujejo tudi načrte za novo srednjo šolo na Elizejskih poljanah, ki bo stala skupno 297 milijonov lir, od katerih bo državna uprava prispeval« za obresti samo do 75 milijonov posojila, ki ga je občina že najela; 75 milijonov pa bo prispeval vladni komisariat. Za to šolo bo morala občina dobiti nadaljnjih 147 milijonov lir, in sicer: 78 milijonov v breme države, 69 milijonov lir pa bo morala občina najti iz svojih sredstev v okviru petletnega finančnega načrta. Ui Gaetana Do-njzettija, «La voce umana» Francisa Pouler ca m «Partita a pugnb Vierija Tosattija. Opere, čeprav stilno in glasbeno med seboj zelo različne, so dosegle pri ne prav številnem občinstvu, lep uspeh. Donizettijeva enodejanka spada fied «intermezze», ki so jih pisali h'sebno v neapeljski operni šoli, in Je seveda komičnega značaja. Ce-Prav je giasba lahkotnega značaja 'n vsebina preprosta, zahteva vse-e!J° od nastopajočih precejšnje pev-sse in tud; igralske zmožnosti. V sobotni uprizoritvi so posebno uga-Jali Alfredo Mariotti, Giuseppe Zec-cnnlo in Jolanda Meneguzzer, ki so 'tokrat izvabili ploskanje ob odpr-11 sceni. Tudi ostala dva izvajalca ~~ Mariateresa Mandalari in Giu-SePPe Botta — in zbor so lepo iz-vecili manjše vloge . Skladatelj Francis Poulenc, eden izmed članov znane skupine francoskih skladateljev «Les Six», je s svojo enodejanko «La vdce' '"Uma-nft» ustvaril zelo zahtevno žensko tijogo. Nastopa samo sopranistka, k* igra vlogo ljubice, ki po telefp-nu zadnjič govori s svojim ljubimcem, ki je na tem, da jo zapusti. “Prva skusa pevka prikriti svojo ?a‘°st, a kmalu izbruhne njena bo-tecina z vso močjo: bistvo tega *dialoga-monologa» je torej prav v blanširanju glasu, s katerim mora lici za teoretsko fiziko s štirimi asistenti. Nova knjiga o zedinjeni Evropi nov lir bo prispeval vladni komisariat, 150 milijonov pa tržaška občina. Hkrati pa je državna uprava že zagotovila, aa bo prispevala za obresti na posojilo 150 milijonov lir. Posojilo bo občina najela v okviru petletnega finančnega načrta. Pri tem moramo ugotoviti, da je zelo nujna gradnja nove srednje šole na Proseku. Sedanje šolsko poslopje je svoj čas le s težavo zadostovalo za Prosek in Kontovel. Po vojm pa so na Proseku in Kon-tovelu zgradili naselje za istrske begunce in se je s tem število otrok znatno povečalo, šolski prostori pa so še vedno isti kot pred vojno. S PROSEKA Ivan Ban kamnosek in prosvetar je v nedeljo umrl V nedeljo zjutraj je na Proseku umrl Ivan Ban, zaveden Slovenec in marljiv prosvetni delavec. Ban se je rodil na Proseku 27. oktobra 1892. Rad je pripovedoval o svoji mladosti, ko je komaj 23-letni fant bil ujetnik v Rusiji. V Rusiji je bil Ivan od leta 1915 do 1919 ter je rad pripovedoval o teh letih in o ruskih ljudeh, pri katerih je delal. Na Proseku so ga poznali kot kulturnega delavca, saj je sodeloval pri domačem pevskem zboru «Haj- I času ZAKLJUČKI GOSPODARSKE KONFERENCE Prosta cona, trgovina in industrija osnove za napredek goriškega gospodarstva V tem okviru je zelo važen razvoj trgovine z Jugoslavijo in ustrezne naprave ter ukrepi v tem smislu - Nujno je potrebna tudi modernizacija kmetijstva Pevka prikazati najgloblje občutke. ^Pranistka Magda Oliver - _____Magda Olivero je do- ®egla s svojo interpretacijo izreden bspeh, saj se ploskanje ob koncu licnii o c mrjj, (junauua, uu jv iud! zelo dobra igralka, kar je v j.^itaj ni hotel) poleči; poleg od- ucnih pevskih sposobnosti je sopra-Pistka še enkrat pokazala, da je rudi - - • » jnte: interpretiranju zahtevne enodejan-Ke skoraj bistvene važnosti. Posebno zanimiva je bila tretja enodejanka, predvsem zaradi všečne, id j0 jt Vieri Tosatti uglas- bil- «Partita a pugni« res glasbeno Prikaže boksarsko tekmo v treh konti seveda v komično-satiričnem sl°gu. A skladatelj je hotel poseb; n° Poudarit reagiranje publike, ki Jo interpretira zbor, ki je tako prav ‘Uprav nosilec glavne vloge. Kot boksarja sta nastopila Mario Ba-“>ola in Florinao Andreolli, kot sod-,T Pa igralec Mario Li Calsi; vsi "jije so zelo dobro podali svoje *oge, posebno z igralskega vidika. J^alična pa je bila izvedba zbora. , . l*a jJa JC* Ul-a izveuua jn.je imel najtežjo vlogo. Skladanj Vieri Sosatti je pri komponi-,anJu uporabil v veliki meri tolka- la j .'n trobila in celoten orkester, n čeprav ni vnesel v svojo glasbo p cesar bistveno novega, je vendar roko V nje®ov’ glasbi umetniško Zaslugo za uspeh predstave imajo cdvonino tudi režiser Fantasio Pic-nn. scenograf Tito Varisco in zbodi-0^8 Nino Rosso, a predvsem ‘ngent Ferruccio Scaglia, ki je v sep treh enodejankah, tako raz-Dr cga sl°ga znal pravilno inter-;• curati skladateljeve namene, v eiif'1er se ie izkazal kot zelo tanko-v len in hkrati popolnoma gotov k '"odstvu orkestra, ki se je še en- linlfnu I iz/>< nrlltnon in ZGlO drih«. Bil pa je tudi blagajnik gospodarskega društva na Proseku. Ivan je bil po poklicu kamnosek in je imel veselje do svojega dela, katerega se je naučil v kam-I nolomih v Nabrežini. Po delu pa je V prostorih krožka «Luigi Einau-1 zahajal v industrijsko šolo v Križu, di» v Trstu je deželni svetovalec 1 tako aa je moral z doma ob štirih dr. Tauner sinoči predstavil šte-; zjutraj ter se vračal domov pozno vilnemu občinstvu knjigo z našlo- 7UW,pr Gospodarska konferenca, ki je bila pretekli petek zvečer v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici na pobudo goriške občinske uprave izgleda da je dosegla svoj namen in da bodo njeni zaključki v resnici lahko tvorili osnovo za bodoče gospodarske ukrepe na našem področju, kot je bilo to v namenih organizatorjev. Dejstvo, da se je odzvalo povabilu in na njej sodelovalo lepo število gospodarskih in upravnih predstavnikov ter zastopnikov raznih ustanov, ki so na konferenci s svojim posegom povedali tudi mnenje in stališče prizadetih krogov, je vsaj tako važno kot pa osnovno poročilo, ki ga je pripravil prof. Forte. O njegovem poročilu smo že poročali. Naj danes navedemo nekaj misli iz tega, kar so povedali tisti, ki so posegli v debato. O prvem posegu odv. Pedronija ni vredno izgubljati besed, ker gre za omejeno politično in demagoško stališče tistih, ki jih ta mož predstavlja in ki nima nič skupnega z gospodarstvom na splošno, zlasti pa ne z gospodarskimi interesi Goriške, ali kvečjemu v negativnem smislu. Odv. Formentini je v svojem posegu govoril o turizmu v zvezi s kmetijstvom, ki v zadnjem v največji meri spreminja vom «L’Europa per non morire« (Evropa ali propast), ki ga je napisal Tržačan dr. A. Zimolo. Pisec, ki je med drugim podpredsednik Jeonesse Europeenne Liberale in ki je bil do nedavnega tudi vsedržavni tajnik mladinske organizacije PLI, je po Traunerjevem mnenju kljub svojemu političnemu delovanju ohranil globok smisel za kritično presojanje dogajanj v samem sebi in zunanjem svetu. V svoji knjigi se Zimolo vsestransko zavzema za zedinjenje Evrope, v čemer vidi na'-bolj zanesljivega branilca demokracije in socialnega napredka na naši celini. ---------- Olajšave ustanovam /a javna dela V preteklih dneh je bil na deželnem odbomištvu za finance sestanek, ki so se ga udeležili nekateri funkcionarji odbomištev za finance in za javna dela ter ravnatelj Tržaške hranilnice dr. Deli-se. Namen sestanka je bil, določiti postopek, s katerim bi šli na roko občinam, pokrajinam in drugim ustanovam, ki dobe prispevke dežele za javna dela, da bi lahko jamčile samo za preostali znesek, ki ga ne dobe od dežele. Na sestanku so se sporazumeli, da bodo izplačali del najetih posojil že ob sklenitvi pogodbe za razna dela, preostali del pa postopno z napredovanjem teh del. Tako bo lahko dežela prispevala denar že med delom in ne šele, ko so Javna dela kolavdirajo. zvečer. Poročen je bil z domačinko Olgo Terčič, ki mu je povila sina in tri hčerke. Otroci so ga zavzeto poslušali, ko je govoril o svojem poklicu, saj je bil pravi mojster, če upoštevamo, da je delal stavbe, kot so tržaški svetilnik (Faro delia Vit-toria), Banca dTtalia, Portici di Chioggia, Coroneo in druge palače. Pokojni je bil tudi po drugi svetovni vojni aktivist. V njegovi hiši so se vedno sestajali fantje, ki so delali v prid domačega ljudstva, čeprav ga je kruta bolezen mučila že več let, je po svojih močeh vedno zahajal na domače prireditve m podpiral domača društva. Zato naj bo dragemu Ivanu' lahka domača zemlja, sorodnikom pa - izražamo najgloblje sožalje. Prometna nesreča dveh Tržačanov pri Štivanu V noči od nedelje na ponedeljek sta se peljala z avtom fiat 1109 po državni cesti od Tržiča proti Trstu 24-letni Gianfranco Friši iz Trsta, Ul. Bocaccio 29, ter 24-letna Serena Zoppolato iz Trsta, Ul. Cri-spi 36. V bližina odcepa ceste proti Gorici je Friši izgubil kontrolo nad svojim vozilom ter zavozil s ceste. Pri tem sta bila oba potnika ranjena. Odpeljali so Ju v tržiško bolnišnico, kjer so ugotovili Frisiju udarec v glavo, na prsni koš, zlom desne ključnice in druge poškodbe ter so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju. Prav toliko časa, se bo morala zdraviti tudi Zoppolato, svoje tradicionalne značilnosti; ker pa turizem zavzema vedno važnejše mesto v gospodarstvu, je treba to prenesti tudi na kmetijstvo ter preko turizma bolje valorizirati kmetijske pridelke in kmetijsko okolje. Za Zvezo industrijcev je govoril njen predsednik Caselgrandi, ki je dejal, da manjkajo v Gorici večja osnovna podjetja. Poudaril ie potrebo podaljšanja veljavnosti proste cone vsaj za 20 let, kar bi za državo na daljšo dobo ne predstavljam večjih žrtev in morda celo korist. Industrija mora imeti v Gorici in na Goriškem premlnenten razvoj v primerjavi z drugim! gospodarskimi področji in s tem v zvezi je treba pripraviti vse tiste osnove (ceste, letališče itd.), ki so za njen razvoj potrebne. Prof. Marsano je svaril pred prevelikim optimizmom glede današnjega položaja goriškega gospodarstva Jej,..poudaril potrebo,., da. s® zaposli mladino, ki mora drugače za kruhom v tujino, čeprav dajeta korist za razvoj krožni sklad in deželna finančna družba, pa je doslej glavna osnova za tak razvoj v Gorici prosta cona. Govoril Je tudi o obrtnikih, ki potrebujejo več kreditov z olajšavami in več teh- j nične podpore. Isto velja tudi za kmetijstvo, ki ima ugodno lego in klimo. Odv. Devetag je med drugim poudaril potrebo izgradnje avtoceste od Gorice do Ljubljane, da bi lahko postala Gorica trgovsko središče mednarodnega pomena, z vsemi potrebnimi napravami, predvsem pa s primernim središčem za blagovni promet (avtoporto). Predstavnik pokrajinske zveze zadrug Poletto je poudaril potrebo razvoja trgovine z vzhodnimi državami; prikazal je tudi potrebo zadružništva v kmetijstvu za bolje obdelovanje in prodajo kmetijskih ps' delkov; zadružništvo bi bilo koristno zlasti za mlekarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo. Sindikalist Padovan je poudaril veliko pomanjkanje delavskih stanovanj v Gorici ter priporočal večjo aktivnost na področju gradnje ljudskih hiš. Občinski svetovalec dr. Battello, ki je zaradi pomanjkanja časa predložil svojo pisano intervencijo predsedstvu zborovanja, kot so to napravili številni drugi prisotni, je ob zaključku poudaril tesno povezavo goriškega gospodarstva z deželnim in s trgovino z vzhoda. Zaključke konference je povzel deželni odbornik Stopper, ki je predsedoval zasedanju. Zagotovil Je. da bodo upoštevali' zaključke, do katerih Je privedla debata ter omenil položaj Gorice v industrijskem trikotniku Trst-Gorica-Videm in preko tega do Pordenona. O gorl-ški prosti coni je dejal, da je srednjega obsega, v trgovini pa ima Gorica posebno vlogo v trgoskem prometu z Jugoslavijo; zato tudi deželni krogi smatrajo kot nujno gradnjo avtoceste Gorica-Ljublja-na. Dodal je, da je na prometnem področju predvidena valorizacija železniške postaje v Gorici za mednarodni blagovni promet in tudi kvalifikacija goriškega letališča za turistični promet. Tudi na šolskem in zdravstvenem področju bodo poverili Gorici posebno vlogo. Glede voiaških služnosti in protoslnhro-trona je govornik poudaril prizadevanje deželnih organov, da se ta dva problema rešita v pozitivnem smislu. ............... za v Gorici, Ul. Ascoli 1-1, kjer dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila. Obvestilo Kmečke zveze v Gorici Kmečka zveza iz Gorice opozarja vse kmečke družinske poglavarje, katerih sestava se je v preteklem letu spremenila (upokojitve, prehod v industrijo, trgovino, smrt itd.), da morajo nastale spremembe prijaviti na uradu za združene kmetijske prispevke najkasneje..do, ,31...,tm. Y..nasprotnem primeru bodo morali nadaljevati s plačevanjem prispevkov v pokojninski in bolniški sklad. Za predložitev in sestavo zadevnih prošenj Je na razpolago Kmečka zve- Občni zbor kmečkega društva v Štandrežu Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje v štandrežu bo imelo v četrtek 25. t. m. ob 19. uri v prosvetni dvorani v Štandrežu svoj redni letni občni zbor. Ob tej priliki bodo pregledali delovanje odbora in društva lani ter se pomenili tudi o delu in ukrepih v letošnjem letu. .....................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiii..............................................................m......................iiiiiiiiiiiiiim RAZSTAVA JOŽETA CEJA v prostorih kluba «S. Gregorčič* v Gorici je deležna precejšnjega zanimanja ter bo odprta še do konca januarja. Pretekli teden si je zlasti v sredo zvečer ogledalo njegove pestre kraške motive in motive z Vipavskega precej ljudi iz mesta in podeželja. Domačega slikarja je predstavil njegov prijatelj prof. Milko Rener, ki je prikazal tudi njegov umetniški lik. Na sliki je prof. Rener med svojim govorom; poleg njega je slikar Jože Cej in pa predsednik kluba «S. Gregorgič* Marko Waltritsch VESTI Z ONSTRAN MEJE Modernizacija industrijskih obratov za izboljšanje in pocenitev proizvodnje Milijardne naložbe v ta namen pri Fructalu in tekstilni tovarni v Ajdovščini - Nove naložbe tudi v tovarni sukna v Podbrdu in v Iskri v Šempetru - Združevanje trgovskih podjetij na področju Nove Gorice Industrija na Goriškem se uspeš- no vključuje v procese, ki jih zahteva gospodarska reforma. Eno njenih temeljnih načel je povečanje proizvodnje z modernizacijo tehnološki postopek. Videti je, da se v večini podjetij zavedajo, da je njihov uspeh na tržišču, kjer se pojavlja vedno večja konkurenca, pogojen z večjo delovno storilnostjo, zato si prizadevajo čim hitreje modernizirati svoj strojni park. V ajdovski občini bosta dve podjetji prav kmalu pokazali sadove svojih prizadevanj. Gre za sadnolikerski kombinat Fructal in tekstilno tovarno, ki imata v realizaciji več kakor milijardno investicijo. V Fructalu, kjer so doslej spravljali svoje polproizvode predvsem v 25-litrske balone, so postavili sodobna skladišča,,? vrsto, pomožnih naprav. Skupaj so na 200 kvadratnih metrih površine postavili v nadstropjih 49 cistern, katerih vsaka im 180 do 200 hektolitrov prostornine. Zadnja dela pri montiranju iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiimiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiuiiii PO MNENJU SOCIALISTOV lltlilllllllllllllllllltllllllllllliilllllllllllllliriiliiiliilllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllilitlllllliuillllllliiillillliilltiiilllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiu ZAPLETENO VPRAŠANJE UVOZA TELET IZ JUGOSLAVIJE Znižanje dodatnih carinskih dajatev bo spet odprlo mejo za spitana teleta Predstavniki živinorejskih organizacij Slovenije, Vojvodine, Srbije in Makedonije proti izvažanju telet pod 200 kg «Ce pojde tako naprej, bomo v kratkem času prišli do absurda, da bomo vodili krave čez mejo, naj se otelijo na tujem tržišču.« Tako piše jugoslovanski gospodarski opazovalec o najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi z izvozom domače goveje živine za zakol v Italijo. Ta trgovinski tok, ki dosega v času rednega poslovanja 5000—6000 ton blaga na mesec, in ki se odvija v glavnem prav čez naše področje, se je namreč v zadnjih mesecih občutno zapletel in Uigrani kot odličen in zeiu ^ dolgo tega, ko so se morali kakiii-1 or*5e?.ter , Predstava bi vse- zaracu zastoja v poslovanju sesta-zasluzi.a boljši obisk, -h- ti predstavniki najvišjih gospodar- ^javljcn zakon 0 toniru za teoretsko liziko Ohio ^radnem vestniku je bil te dni javljen zakon, ki uvaja v držav-ni«rtzakonodajo nedavni sporazum -o Italijansko vlado in Mednarod- i)ima?encij° ZB atomsko energijo i aaja o poslovanje Mednarodnega aentra za teoretsko fiziko v na-Srn, hiestu. italijanska vlada bo v Plrai U te,?a zakona vsestransko pod-hieo ^ delovanje centra, ter mu bo zn^J, dru!dm dala na razpolago svoje iaspr^ene knjižnice, knjižnico tr-r..Ke univerze, njene elektronske analnike in kaikulacijski center p: _ . skih oblasti iz Italije in Jugoslavije. O sestanku, ki je bil 19. in 20. decembra na trgovinski zbornici v Benetkah, smo svoj čas obširno poročali v našem listu. Ob tisti priložnosti smo tudi naglasili pomen jugoslovanskih dobav goveje živine in gojevejega mesa na italijansko tržišče, tako v okviru splošnega trgovinskega sporazuma med obema državama, kakor tudi v okviru sporazuma o maloobmejni blagovni izmenjavi. Italija nabavlja na sosednem jugoslovanskem tržišču predvsem mlado govejo živino vrste «baby beef«. Na splošno je do nedavnega veljalo, da Je bila ta vrsta blaga ob uvozu v Italijo, članico Evropske gospodarske skupnosti o- lil KO -IICIM* PBOSEK Predvaja danes. 23. t. m., s pričetkom ob 19.30 Technicolor pu-»tolovski film: CA CCIA ALIA V0LPE Igrajo- pETER SELLERS, VICTOR MATURE in BRITT EKLAND proščena dodatnih carinskih dajatev (tako imenovanih superprelev-manov), tako da so dajatve veljale le za teleta, težka nad 350 kg. Pozneje so italijanske oblasti znižale preferenčno mejo na 330 kg, še pozneje na 300, 1. oktobra lanskega leta pa celo na 220 kg. Po tem zadnjem ukrepu, so sklicali sestanek v Benetkah, da bi premostili uimpasse«, nastalo zaradi ne-rentabilnosti izvoza jugoslovanskih telet v Italijo. Tudi prejšnja znižanja v teži telet, oproščenih dodatnih dajatev ob uvozu na italijansko tržišče, so seveda vsakič močneje zavrla poslovanje, zadnji ukrep pa je bil posebno hud, kajti v interesu jugoslovanske živinoreje — in vzporedno v interesu njene klavniške in mesno predelovalne ter same kemične industrije, ki proizvaja močna krmila — je, da se iz države izvažajo spitana teleta, to se pravi teleta težka okoli 400 kg, in ne «surovina» ali kvečjemu ((polproizvodi«, ki jih v tem primeru predstavljajo lažja teleta. Po zadnjih poročilih je zdaj na razpolago za izvoz v Jugoslaviji okoli 40.000 spitanih telet, ki ustvarjajo določen pritisk na klavnice in na izvozna podjetja. Za to blago se bo moralo v najkrajšem času rešiti vprašanje, kam z njim: v izvoz ali v domače klavnice in predelovalno industrijo. Kaže pa, da bo vprašanje kmalu rešeno in da bo večji del teh telet lahko kmalu prestopil mejo z Italijo ter s tem zmanjšal pritisk na domačem živinorejskem trgu. Italijanska vlada je namreč z včerajšnjim dnem znižala skoraj na polovico dosedanje dodatne carinske dajatve na uvoz goveje živine iz tujine ter s tem omogočila tudi Jugoslaviji, da iztrži za svoje blago na tem tržišču primemo ceno. Do znižanja prelevmanov naj bi bilo prišlo zaradi zmanjšane ponudbe govedi iz domačih hlevov na italijanskem živinskem trgu To ponudba se vsako leto poleže pred nastopom pomladi, njih zimskih mesecih se namreč V zgod- italijanski živinorejci radi znebijo živine, za katero nimajo spravljene dovolj krme za čez zimo, tako da naraste ponudba tega blaga vsako leto v tem času na naj višje konice, nakar ponudba ponovno popusti. V zvezi z nedavnim postopnim znižanjem meje v teži telet, ki so bila oproščena dodat- Občina izvršuje prepočasi ze sprejete obveznosti Kopičenje problemov ■ Birokratske težave ovirajo ugodno rešitev sklepov Goriški socialisti niso preveč za. | Sani ta Zetto; Irma Maffiori; Ixo-dovoljni z delovanjem občinske u- nia Massa por. Dianis; Silvana Puntar; Italo Lenardon; Olga Babuder in Adolfo Canezi. prave, v glavnem zaradi počasnega napredovanja nekaterih problemov ki se ne premaknejo z mrtve točke zaradi birokratskih omejitev, i To je razvidno iz komunikeja, ki' ga je izdal občinski odbor združene socialistične stranke po sestanku med vodstvom stranke in svetovalsko skupino v občinskem svetu. Na tem sestanku so prisotni u-gotovlU, da so bili glavni problemi na programu levega centra, kot so poobčinjenje avtobusov, poob-činjenje službe za podpiranje trošarine, regulacijski načrt, konzorcij za industrijsko cono, v glavnem izpolnjeni od političnih forumov. Stvar pa se je zakasnila zaradi birokratskih težav. Občina n. pr. izgubi težke milijone zaradi zavlačevanja poobči-njenja službe za pobiranje trošarine in avtobusne službe. Prav tako se je, po mnenju socialistov, ustvaril nesporazum med nih carinskih dajatev, pa morda i odborom in občinskim svetom z fini iz trte izvita domneva, da je | radi zmešnjave, ki Je nastala v sveta. italijansko tržišče privabljalo iz tujine mlada teleta s špekulativnim namenom, da bi jih samo spitalo do Junija ali julija meseca, ko se v Italiji prične z nastopom turistične sezone občutno večati splošno povpraševanje po telečjem mesu. Z zvišanjem prelevmanov na italijanski meji se bo hkrati deloma rešilo tudi vprašanje, s katerim se v sosedni republiki pravkar ukvarjata ministrstvo za zunanjo trgovino in ministrstvo za gospodarstvo, ali naj se namreč dovoli izvoz 25.000 glav mladih telet pod 200 kg na italijansko tržišče. Na željo nekaterih izvoznikov iz Posavine in Podravine so pristojni zvezni organi prve dni Januarja letos izdali ustrezno dovoljenje proti izvozu teh telet, ki bi se moral opraviti do konca februarja, pa so nastopili predstavniki živinorejskih organizacij iz Slovenije, Vojvodine, Srbije in Makedonije, češ da bi odliv nedozorele živine povzročil veliko škodo narodnemu gospodarstvu. Pristojni zvezni organi so se strinjali z argumenti živinorejcev in so začasno preklicali izvozno dovoljenje. Možno je, da bodo zdaj ta teleta stopila v jugoslovanskih pitališčih na prazna mesta, ki jih bodo pustila za seboj spitana teleta, pred katerimi se je zdaj carinski plot na meji s sosednim tržiščem toliko znižal, da Je skok čezenj postal ponovno rentabilen. dnevnih redih občinskega So problemi, ki so na dnevnem redu že mesece in mesece in o katerih se sploh ni razpravljalo. Socialisti so mnenja da je treba temu stanju napraviti konec in zaradi tega bodo zahtevali političen sestanek med strankami, ki tvorijo večino levega centra. Istočasno so bili socialistični odborniki in vodja socialistične skupine v občinskem svetu (dr. Sancin) pozvani, da napravijo potrebne korake, da se stvar premakne z mrtve točke. Izžrebani porotniki za razprave v Gorici Na goriškem sodišču so včeraj izžrebali imena 13 porotnikov, ki bodo prišli v poštev za bližnje zasedanje porotnega sodišče v Gorici, ki se bo začelo dne 20. februarja. Med porotniki je samo eden z Goriškega in sicer Eligio Martlnelli iz štarancana. Vsi drugi so Tržačani ter so njihova imena naslednja: Maria Compara, Ul. S. Severo 6, Eligio Zuzzek, Ul. Friuli; Egidio Rubesa, Drevored Miramare št. 5; j Cristina Africh por Zeugna; Barto-lomea Predonzan por. Colomban, Za 42-urni tednik v pokrajinski umobolnici Pokrajinska sindikata CGIL in CISL sporočata, da notranja komisija uslužbencev pokrajinske umobolnice še ni dosegla sporazuma s pokrajinsko upravo za 42-umi tednik. Zato so sindikati povabili odbornika za osebje in zdravstvo naj bi se na posebnem sestanku pogovorili o tej zadevi in poiskali rešitev. cistern pravkar zaključujejo. V zaključni fazi je tudi izgradnja sodobne oplemenitilnice v tekstilni tovarni, ki bo pripomogla k znatno boljšemu finančnemu učinku poslovanja podjetja. Doslej je namreč tovarna bila prisiljena zaradi zastarele oplemenitilnice, ki je hkrati bila tudi premajhna, prodajati manj dodelano blago, katerega cena na trgu je bila seveda nižja. Z novo napravo, ki jo do javili, da že 50 let niso v tem lovišču podrli tako lepe živali. Lovski tovariši so čestitali Mo-randu tudi zaradi hladnokrvnosti, ki jo je pokazal, saj je pustil žival čisto blizu, ko je bila v protinapadu ter jo je ustrelil na kakih 10 korakov razdalje. Ob tej priliki so izvedli ((lovski krst« s tem, da so mladega lovca položili na ustreljeno žival, ga polili s ko- končujejo, bodo lahko dokončali ^rcem likerja na glavo ter ga tu- di simbolično «naklestili». vse blago, ki ga stkejo v svoji tkalnici ter tako oplemenitenega poslali na trg. V večji investiciji se bosta letos podali podjetji «Bača» v Podbrdu ter »Iskra« v Šempetru. ((Bača«, ki izdeluje fine vrste kamgar-mov za ženske in moške obleke, bo z okoli °£olmilijardno investicijo nabavila vrsto visoko produktivnih tkalskih strojev iz Švice. Tako bo znatno povečala storilnost svojih delavcev. Razen tega nameravajo v «Bači» osnovati tudi lastno predilnico. Doslej so namreč morali kupovati uvoženo prejo, potlej pa bodo lahko sami predelovali volno v prejo in jo uporabljali za končne izdelke, po katerih je na trgu veliko povpraševanje. Omembe vredna so tudi prizadevanja «Iskre» v Šempetru pri Gorici, ki proizvaja električne naprave za jugoslovansko avtomobilsko industrijo. Delavski svet tega podjetja je pred nekaj dnevi osvojil elaborat, po katerem bo v dobi enega leta vložil v modernizacijo in razširitev proizvodnje več kakor milijardo in 250 milijonov dinarjev. Po zaključku teh Investiciji, bodo v «Iskri» še nadaljevali z drugimi deli. Predvidevajo, da bo 1972. leta znašal celotni obseg proizvodnje tega podjetja, 24 milijard dinarjev. Sedaj znaša okoli devet in pol milijard dinarjev. Avto je podrl motociklista Včeraj nekaj po 19. uri se je peljal 19-letni Edi Pellegrini, doma iz Rubij št. 6, z motociklom po Tržaški cesti v Gorici. V bližini gostilne Nanut pa ga je po-pdrl neki avtomobilist s svojim avtom. Pellegrini je padel in se ranil. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v glavo, rano nad levim očesom ter odrgnjenje po udih. Pridržali so ga za 8 dni na zdravljenju. Proces združevanja trgovine v novogoriški občini se nadaljuje. Sedaj potekajo pogovori med podiet-jem Grosist-Gorica ter podjetji Potrošnja, Sadje zelenjava in Vino-Gorica o integraciji. Po tej združitvi bo Grosist-Gorica skušal izvajati nadaljnjo specializacijo v okviru svoje maloprodajne mreže. S skladi, ki jih bodo ustvarjali, pa bo lahko hitreje reševal probleme v zvezi z modernizacijo in širitvijo lokalov. Na Skabrijelu je ustrelil 150 kg težkega merjasca Ob zadnjem lovskem pogonu, ki so ga organizirali domači ih italijanski lovci na loviščih okrog Nove Gorice, je eden od mlajših lovcev, Franco Morando iz Gradiške ustrelil velikega divjega prašiča, ki je tehtal kar 150 kg. Računajo, da je žival stara okrog 9 let. Domači lovski čuvaji so iz- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v sredo, 24. januarja ob I53U v dvorani pri Zlatem pajku v Gorici, Verdijev korzo 13 KONCERT 70-članskega mladinskega zbora osnovne šole iz Lesc pri Bledu. Vstopnina: 200 lir otroci in dijaki. 300 Ur odrasU. Za otroke in odrasle s podeželja bo organiziran avtobusni prevoz, če bo dovolj prijav do ponedeljka, 22. t.m. Prevoz in vstopnica za otroke in odrasle po 400 lir. Avtobus bo vozil po naslednjem voznem redu: OdhOd z Vrha (izpred gostilne) ob 13.30; Poljane (izpred gostilne) 13.35; Doberdob (s trga) 13.50; Jamlje (pred šolo) 14.; Palkišče (pred gostilno) 14.10 in Sovodnje (pri cerkvi) 14.20. Odhod iz števerjana ob 14. uri (na Britofu); Bukovje 14.10; Podgora 14 20 (pri zadrugi), za Pevmo 14.30 (pri soškem mostu). Danes prva predstava za cineforum v Gorici V kino dvorani «Stella Matuti-na» bo danes zvečer ob 21. uri prva predstava za cineforum v Gorici. Na sporedu je film Ingmarja Bergmana iiPersona«. Režiser je že znan goriškemu občinstvu tudi po drugih svojih filmih, ki so doživeli svoj krst prav pri predstavah za cineforum Tudi aanes se nadaljuje na tajništvu v Ul. Nizza 36 z vpisovanjem članov od 18. do 20. ure ter na tajništvu «Pro loco« v goriški pasaži. Gorica VERDI. 17.15: (iSinfonia di guer-ra», C. Heston in M. Schell. Ameriški kinemaskop v barvah. CORSO. 17.00: «Millie», J. An- drews in M. Moore. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 14.30—22: «Un corpo da amare«, E. Hathnael in Th. Roubanis. Grški film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «11 can-tante del Luna park«, E. Presley in B. Stanwich. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.30—21.30: «Perry Grant agente di ferro«, P. Hol-den in M. Tolo. Italijanski kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. Za cineforum ob 21. uri: «L’armata Brancaleone«, V. Gassman. Barvni film. EXCELSIOR. 16—22: ((Obiettivo Suez«, James Mason. PRINCIPE. 17.30—22: «Solo sotto le stelle«, Kirk Dougles. R onfee RIO. 19—21.30: «Wacco — pištola infalUbile«, H. Keel in Jane Rus-sel. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI, Ul. Car-ducci 38; tel 22-68 TR2IC Danes ves dan in ponoči ]e odprta lekarna «Rismondo» dr Ri-smondo, Ul. Toti 50 — tel. 72701. RONKE Ves dan in ponoči le odprta lekarna «AH’Angelo», dr Olivetti Ul. Roma 23. tel 72393 DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 21. januarja je v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FER-DINANDO, Ul. XXIV maggio 22 — tel. 23-39. Razna obvestila VEČER SLOVENSKE KNJIGE — bo Jutri, v sredo zvečer ob 20.30 v okviru večerov ob sredah v prostorih kluba «S. Gregorčič* na Verdijevem korzu v Gorici. O tej zanimivi temi in o položaju slovenske knjige v zamejstvu bo govoril član Založništva tržaškega tiska Stanko Lupine. Razpravljali bodo tudi o nadaljnjem delovanj« kluba v letošnji sezoni. •Atalanta •Bologna •Cagliari •Mantova •Milan — Inter — •Torino -•Varese ■ IZIDI — Napoli — Sampdoria — Brescia — Juventus Spal •Roma — Vicenza — Fiorentina LESTVICA 1:0 0:0 3:0 0:0 3:2 6:2 1:0 0:0 Milan 16 8 7 1 31 17 23 Varese 16 8 4 4 15 14 20 Torino 16 7 5 1 22 13 19 Juventus 16 6 7 3 18 14 19 Inter 16 7 4 5 23 16 18 Fiorentina 16 6 6 4 17 12 18 Napoli 16 5 8 3 16 14 18 Bologna 16 5 6 5 17 14 16 Cagliari 16 6 4 6 22 20 16 Atalanta 16 6 4 6 15 16 16 Roma 16 5 6 5 15 21 16 Brescia 16 5 3 8 11 16 13 Vicenza 16 3 6 7 10 16 12 Sampdoria 16 2 7 7 13 19 11 Mantova 16 2 7 7 4 15 11 Spal 16 5 0 11 12 24 10 Prihodnje tekme (28. t.m) Brescia . Torino, Cagliari - Bologna, Fiorentina - Milan, Inter-Mantova, Juventus - Atalanta, Napoli - Roma, Sampdoria . Varese, Spal - Vicenza. B ilermo erona IZIDI •Catanzaro — Palermo •Foggia — Lazio •Genoa — Novara Padova — ‘Modena •Monza — Reggina •Perugia — Messina •Piša — Venezia •Potenza — Catania •Reggiana — Livorno •Verona — Bari LESTVICA 19 9 8 2 20 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 2:0 0:0 2:0 2:1 1:0 2:1 3:0 2:1 2:1 1:1 ulova Bggiana eggina vomo itanzaro ■rugia itania 19 11 33 16 n u 20 17 19 16 20 18 27 25 15 14 >vara 6 8 7 5 4 11 5 22 22 22 17 18 17 nezia tenza idena 23 26 13 17 15 22 9 4 15 16 5 10 4 16 14 5 7 4 8 6 22 17 4 10 5 15 17 6 6 7 5 6 8 2 10 7 2 9 8 15 23 1 11 7 12 22 ssma ^ 2 7 10 20 27 Prihodnje tekme (28 t.m.) i - Perugia, Catania - Livor-Catanzaro - Novara, Lazio-;giana, Lecco - Monza, Mes-i Genoa, Padova - Verona, ermo - Foggia, Reggina - Poza, Venezia - Modena. 26 26 22 22 21 21 21 21 21 20 20 19 19 18 18 18 16 14 13 13 11 PIACENZA-TRIESTINA 0:0 A SKUPINA CLI -= = == === IZIDI Como — •Alessandria 1:0 •Entella — - Legnano 2:0 •Marzotto — Solbiatese 1:0 Monfalcone — »Mestrina 1:0 •Piacenza — Triestina 0:0 Rapallo - - *Pro Patria 1:0 •Savona - - Trevigliese 1:0 •Treviso ■ — Bolzano 1:0 •Udinese — Biellese 1:1 •Verbania — Pavia 1:1 LESTVICA Como 18 11 3 4 25 11 25 Udinese 18 10 4 4 29 19 24 Piacenza 18 8 8 2 17 8 24 Verbania 18 7 9 2 13 10 23 Treviso 18 7 8 3 24 14 & Solbiatese 18 8 4 6 26 15 20 P. Patria 18 7 6 5 22 15 20 Savona 18 (i 7 5 14 10 19 Triestina 18 6 7 5 17 15 19 Marzotto 18 7 5 6 21 19 19 Rapallo 18 8 3 7 20 19 19 Trevigliese 18 g 6 6 11 13 18 Monta). 18 1 8 ti 11 15 16 Biellese 18 3 10 5 15 22 16 Legnano 18 4 7 7 12 19 15 Bolzano 18 4 7 7 17 23 15 EnteUa 18 5 4 9 12 19 14 Alessand. 18 2 9 7 12 21 13 Pavia 18 2 8 8 9 25 12 Mestrina 18 1 5 12 4 27 7 Prihodnje tekme (28. t.m.) Biellese - Mestrina, Bolzano Monfalcone, Como - Verbania, Legnano . Udinese, Pavia - En-tella, Rapallo - Marzotto, Sol-biatese - Alessandria, Treviglie-se Piacenza, Treviso - Savona, Triestina . Pro Patria. Z uspešno obrambno taktiko Radio «prevaril» domačine PIACENZA: Feretti, Grechi, Montanari; Bordignon, Favari, Cattai; Corbellini, Robbiati, Facincani, Pestrin I., Callegari. TRIESTINA: Chendl, Kuk, Martdnelli, D’Eri, Capitanio, Del Pic-colo, Ridolfi, Ive, Pedroni, Pestrin, Gon. SODNIK De Marchi iz Torre del Greco. Rekordno število gledalcev: 6000. Nobene hujše poškodbe. Sodnik je opomnil D’Erija (T) in Facincanija (P). Triestina je z obrambno taktiko odnesla pomembno točko z igrišča leaderja Piacenze, ki se je morala teritorialni premoči kljub popolni zadovoljiti z neodločenim izidom Rdeči so nastopili s trdno voljo, da potrdijo lepa nastopa proti ostalima leaderjema Comom in Udine-sejem, ki ju je premagala na njihovih igriščih, toda Radio je bil tokrat vseeno prepričan, da bi bil neodločen izid vse, kar se je dalo upati. Zato se je praktično odpovedal napadu, saj je le Pedroni zaigral na svojem mestu, zato pa temu primemo zavaroval sredino igrišča, kjer se je nad vsemi izkazal požrtvovalni Ridolfi, ki se je znašel tudi v tej vlogi. Radio, ki je odlično poznal večino igralcev tega moštva, katerega je bil sam trener, je pripravil skrbno svoje igralce in vsakemu dal pravilno vlogo, tako da so domačini kmalu uvideli, da se bodo težko rešili goste obrambne mreže gostov. Kljub temu so v prvem polčasu zaigrali res čudovito in trikrat zadeli prečko (z Gattai-jem, Corbellinijem in Robbiatijem). To je seveda samo še vlilo poguma gostom, medtem ko so domačini sčasoma izgubili živce in s tem potrebno prisebnost. To je samo še pomagalo Tržačanom. Drugi polčas je namreč potekal še vedno v po- polni premoči domačinov, ki pa niso več tako ogrožali tržaška vrata. Njihovi napadi so bili namreč preveč osredotočeni pred vratmi, kjer je gosta obramba rdečih z lahkoto odbijala vse poskuse. V nedeljo je prvič nastopili v vratih Chendi. Mlad vratar je pokazal v splošnem isto pomanjkljivost, ki jo je že Dapas, je pa v najnevarnejših trenutkih le bil toliko spreten, da je uspešno posredoval. Pomagala mu je v tem tudi obramba, v kateri je Martinelli odlično nadomestil Da Rolda,, Kuk pa pokazal, da se počasi vrača v lansko formo, ko je bil steber celotne obrambe. Odlično je tokrat zaigral tudi Del Piccolo, ki je skrbno pazil na Pestrina I., ki je vir vse igre domačega moštva. Ce bo torej o-bramba nadaljevala po tej poti, in če bo Chendl odpravil tremo, ki je bila v tej tekmi povsem razumljiva, lahko mirne duše pričakujemo, da bo tudi krize moštva kmalu konec. Kronika: Prvi napad Piacenze, v 6’ prosti strel Corbellinija, ki je poslal žogo za las mimo vratnice. Po lepih priložnostih za Callegarija in Facincanija je ritem domačinov nekoliko pojemal, Triestina pa se je vseeno trdovratno branila in njeni igralci se niso pognali v napad, kakor bi verjetno želeli gostje, ki so s to taktiko skušali razorožiti o-brambo. V 28’ je Kuk tikal žogo z roko, toda sodnik ni posredoval, v 30’ pa je Gattai zadel prečko. Proti koncu polčasa se je isto zgodilo s strelom Corbellinija in Robbiatija, tako da je Triestina odšla z igri- šča z neodločenim izidom. Drugi polčas je bil manj napet, čeprav so domačini še vedno pritiskali na tržaška vrata. V 35’ je Chendi uspešno prestregel nevaren Pestrinov strel. To je bila zadnja priložnost za domačine. uk 1 ( 1 i i I M 1. — 1. Zizi X 2. Pasternak I 2. — 1. Iacopone X 1. Mugo 2 3. — 1. Marengo Gua 1 2. Farstarino 1 4. — 1. Trader 1 2. Fiammona X 5. — 1. Ordonez 1 2. Tiller 2 6. — 1. Kiruna 2 2. Nicola Sole X KVOTE 12 — 1.401.262 Ur 11 — 57.104 » 10 — 4.392 » SMUČARKE NA POHORJU ZA «ZLAT0 LISIU0» MOŠKA A LIGA Slalom za Avstrijko Eertraud Eablovo Izreden čas Italijanke Cipollove v drugem spustu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«naiiiiiiiiiitiiiiiiifliiiiiiuiiiiiiiiiiiitiuuiiiiiiiiatM«iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*i»ii*iiiiiiiii>ii*i*i»i*»Bn»>s*lllllllllllllll>>lllll,llllll>vrl>IIIBIIII>llll>lllll> MARIBOR, 22. — Avstrijka Gertraud Gabi je v nedeljo zmagala na Pohorju v slalomu za «Zlato lisico«. Avstrijka je bila izredno dobra v prvem spustu, medtem ko je v drugem nepričakovano zabeležila najboljši, celo presenetljiv čas Italijanka Cipolla (51”16, Gablova — druga — 54”02). Ker pa je bilo VELESLALOM SPOT NA ČRNEM VRHU Presenetljiv vrstni red: 1. Cesar Vojko! Favorita Križnič in Morelj na 4. in 5. mestu - Lepo urejena proga Atalanta — Napoli Bologna — Sampdoria Cagliari — Brescia Mantova — Juventus Milan — Spal Roma — Inter Torino — Vicenza Varese — Fiorentina Catanzaro — Palermo Foggia — Lazio Genoa — Novara D.D. Ascoli — Torres Crotone — Temana KVOTE 13 — 1.262.400 lir 12 — 60.700 » (1:0) 1 (0:0) X (3:0) 1 <0t0) X (3:2) 1 (2:6) 2 (1:0) 1 (0:0) X (2:0) 1 (0:0) X (2:0) 1 (1:0) 1 (1:1) X Osem fantov in pet deklet se je zbralo v nedeljo na startu veleslaloma, katerega je priredilo SPDT z namenom, da nudi možnost treninga našim najboljšim tekmovalcem in užitek tekmovanja manj veščim smučarjem Nova proga je bila res lepo urejena in dovolj široka, tako da drevesa niso predstavljala nobene nevarnosti za tekmo- valce. Dekleta so startala s polovice proge, fantje pa približno 200 metrov više. Ker je bil najvišji del proge poledenel, je približno nadaljnjih 100 m proge odpadlo. Prvi so startali fantje. Žreb je določil kot prvega Vojka Bandelja. Smučar je lepo prevozil vsa vrata in dosegel kar dober čas. Za njim je startal eden favoritov Andrej Križnič. Mladi tekmovalec se je zagrizeno spustil po strmini, imel pa je smolo, da ga je že pri tretjih vratih preveč zaneslo s proge. Moral se je ustaviti in se vrniti, kar ga je stalo dragocene sekunde. Po napaki je vožnjo nadaljeval. Progo je prevozil brez nadaljnjih spodrsljajev, poznalo pa se mu je, da ni več tako gotov. Napaka v samem začetku je nanj psihološko nedvomno močno vplivala. Nestrpno so pričakovali start Jožka Morelja. Morelj res ni razočaral. Vozil je drzno in gotovo. Ure so pokazale čas 44”5 in skoraj na dlani je bilo, da bo le težko ob prvo mesto. Tehnično dober Vojko Cesar je premalo tvegal, sicer bi .....................................................................................................................................iiiiminnimliliiiil.... PONZIANA-ROVIGO 1:0 (1:0) Leaderji poraženi domov PONZIANA. Prinčič, Suard, Gianella, Norbedo, Framalico, Kirk-mayr, Milchenich, Fonda, Catania, Curci, Furlani. Spolaore, ROVIGO: Cugola, Boni, Scucciari, Bertoldo, Carletti, Campolonghi, Frazetto I., Beciani, Bertuzzi, Franzetto II. STRELEC: v 11' Furlani. SODNIK Oca iz Bologne. Približno 1500 gledalcev. Lažje se je poškodoval Norbedo (ven za 1’). Sodnik je opomnil Bertolda, Bertuzzija in Frazetta I. Kotov je bilo 8:2 (5:2) v korist Roviga. Pomembna zmaga Ponziane, ki je proti odličnemu leaderju Rovigu pretrgala negativno serijo in se znova nekoliko povzpela na lestvici. Potek nedeljske tekme je bil tak, da bi bil katerikoli rezultat sprejemljiv. Gostje so se izkazali kot zelo močno moštvo, zelo gotovo v obrambi (edina napaka je povzročila gol domačinov) in izredno nevarno v napadu, ki pa je bil ne- koliko netočen. Nasprotno pa je Ponziana pokazala nekaj pomanjkljivosti, predvsem v obrambi, toda izredna požrtvovalnost, s katero so se posamezniki vrgli v boj, je odpravila vse vrzeli. Manjkalo je tokrat veliko titularcev (Marzari, Ra-valico, Covacich, Baudaz, Verze-gnassi, Frontah), zato je bila predvsem obramba v prvem delu tekme negotova, v splošnem pa so se tudi nadomestitelji izkazali in zaigrali na zadovoljivi višini. Že od vsega začetka je bilo jasno, kakšni so nameni obeh moštev. Ponziana je hote predala pobudo gostom, ki so z odličnim četverokotnikom na sredini igrišča kmalu začeli pritiskati na Prinčičeva vrata. V napadu je trener Covacich pustil le Furlanija in Catanio, Curci pa je igral bolj na sredini igri- šča, kjer se je uspešno boril z bolj številnimi nasprotniki. Obram bo je kaj kmalu številčno povečal Milchenic, ki je pomagal Suardu in Gianelli, medtem ko je Norbedo, ki se je vrnil v moštvo po hujši poškodbi, zaigral kot prosti igralec. S tako taktiko so domačini uspešno zaustavljali sicer zelo nevarne napadalce, kot sta bila Campolonghi (najboljši med gosti) in Becciani, že po 10' pa tudi presenetili odličnega Cugola. V nadaljevanju so gostje pritisnili na plin, in tedaj je sreča večkrat pomagala Ponziani. Značilno pa je sicer, da so prav njeni napadalci imeli v drugem delu boljše priložnosti Rovigo je odšel poražen, lahko pa bi bil tudi zmagal, ne da bi se mu moglo kaj oporekati. Dvakrat so njegovi napadalci zadeli stativo, nekajkrat pa so zapravili dobre priložnosti predvsem po lastni krivdi. Vsekakor je oilo to najmočnejše moštvo, ki srno ga do sedaj videli na tržaškem stadionu v tem prvenstvu. Sodnik je uporabljal zelo zanimive metode: piskal je zelo malo, pustil vsakovrstne prekrške, ki so bili sad bojevitost nasprotnikov, in ka- znoval le nekaj redkih grobosti. S tem je vsekakor pripomogel k hitri in vedno zanimivi igri, čeprav je zaradi tega večkrat spravil v nejevoljo gledalce. V 11’ je padel odločilni strel: Curci je prišel dv. že izgubljene žoge, prodrl na desni strani igrišča in poslal pred vrata: Carletti ni takoj oviral Furlanija, ki je s peto odbil žogo v mrežo, na nasprotni strani presenečenega Cugola. Gostje so odgovorili z veliko vnemo in kazalo je, da bo tržaška obramba kaj kmalu klonila. Na tržaški polovici je bilo stalno vsaj petnajst igralcev, če nista celo Catania in Curci prišla pred vrata. To zgošče-nje igralcev je sicer povzročalo veliko zmedo, ki pa je zajela še goste, ki tako niso znali izkoristiti celo vrsto iznajdljivih prodorov. V drugem delu se položaj ni znat no spremenil, le da so domačini nekajkrat poskusili s protinapadi. Tako je Rovigo kljub premoči zašel nekajkrat v nevarnost. Prvi je sicer moral ukrepati Prinčič, ko je Campolonghi zadel drog, nato pa, ko se je moral vreči pod noge Bec-cianiju. V 35’ pa je Curci znova prodrl, tokrat po levi, in poslal na sredo, kjer je Catania, v nedeljo zelo netočen, zapravil izredno priložnost, sam pred vratarjem. Gostje so medtem igrali za vse ah nič, medtem ko se je tržaških branilcev lotevala trema: ko je sodnik zapiskal konec, še sami niso mogli verjeti, da so spravili na kolena takega nasprotnika. uk bil lahko boljši od Morelja. Progo je prevozil brez napake in dosegel drugi najboljši čas 45”3. Soliden je bil tudi Sergij Cesar, ostali tekmovalci pa so na najtežjih točkah padli in si zapravili možnosti boljših časov. Posebno smolo je imel Križman. Poleg neznanja se mu je tudi odpela smučka in tekmovanje je zaključil le simbolično. Po drugi vožnji se je vrstni red presenetljivo spremenil. Vojko Bandelj in Sergij Cesar sta progo prevozila zelo gotovo in dosegla skoraj isti čas kot v prvem spustu, ostali tekmova.ci pa so svoje dosežke občutno spremenili. Andrej Križnič je dosegel kar 40”, Vojko Cesar pa zaradi lažjega padca 48". Ponovno je bil napeto pričakovan spust Morelja. Tekmovalec je vseh 21 vrat prevozil brez napake in na videz dokaj hitro, ura pa je na cilju pokazala samo 53”. Napaka časo-merilca ali prič7 Dejstvo je, da se je moral Morelj zadovoljiti komaj s petim mestom, daleč za prvimi. Dekleta so imela prav tako zahtevno progo, čeprav nekoliko krajšo. V prvi vožnji sta samo Nadja Košuta in Alenka Starc prevozili vso progo brez padca, v drugem spustu pc. se je podvig posrečil samo Alenki Starc, ki je tako prepričljivo zmagala. Dekleta so pokazala še kar zadovoljivo znanje. manjka pa jim tekmovalna ostrina. Tekmovanje je v bistvu zadovoljilo, le udeležencev bi bilo lahko več. —1. p.— Izidi: MOŠKI VELESLALOM (proga 500 m, 100 m višinske razlike 21 vrat): 1. VOJKO CESAR 1’30”3 (45”3 48”) 2. Vojko Bandelj 1’34”4 (47”4 47”) 3. Sergij Cesar 1’34”6 (48”6 46”) 4. Andrej Križnič 1 ’36"6 (56”6 40”) 5. Jožko Morelj 1’37”5 (44’5 53”) 6. Pavel Križmančič 1’49”6 (57”6 52”) 7. Iztok Furlan 2’00”8 (59”8 61”) ŽENSKI VELESLALOM (proga 300 m, 60 m višinske razlike 13 vrat): 1. ALENKA STARC 1’00”8 (34” 34”) 2. Nadja Košuta 1’17"4 (35”4 42”) 3. Alenka Križnič 1’34”0 (41” 53”) 4. Enči Trampuž 1’36”6 (50"6 46”) 5. Maja Demšar dekle v plavem dresu v prvi man-che zelo slabo, ji seveda ni pripadlo kako vidnejše mesto v končni razpredelnici. Zmagovalka v sobotnem veleslalomu Pallova pa ni imela sreče in je v drugem spustu celo padla. Zaradi tega so se dvignile na površje Američanke, ki so se uvrstile na drugo in tretje mesto Cutterjevo in Fortno, medtem ko je bila prva Francozinja Christine Goi-tschel-Beranger, šele četrta. Od Jugoslovank je treba omeniti 17. mesto žurajave, medtem ko je bila Majda Ankele, ki se je v prvem spustu uvrstila na 24. mesto, prisiljena odstopiti. V kombinaciji je prva Gablova, druga Cutterjeva (ZDA), tretja pa Beranger (Francija). Izid nedeljskega pohorskega slaloma je naslednji: 1. Gabi (Av.) 2. Cutter (ZDA) 3. Fortna (ZDA) 4. Beranger (Fr.) 5. Rauter (Av.) 6. Lafforgue (Fr.) 7. Kaserer (Av.) 8. Morning (ZDA) 9. Field (VB) 10. Chaffee (ZDA) 11. Tiezza (It.) 123,64, maier (ZRN) 124,01, 13. Sundberg (Šved.) 127,57, 14. Schranz (Av.) 129,13, 15.Jamieson (VB) 131,41, 16. Wehren (šv.) 132,04, 17. Žuraj (Jug.) 136,57, 18. Vaudroz (šv.) 138,16, 19. Btihler (Lich.) 143,47, 20 Cizej (Jug.) 144,76, 21. Sanchez (šv.) 145,36, 22. Mittermaier (ZRN) 145,76. 105,87 108,60 110,56 111,26 112.74 115,50 119,41 119.74 120,85 121,45 Hinter- 71:51 62:48 71:59 80:77 69:57 89:67 •Oransoda — Ignis Varese •Butangas — Fargas Ignis Sud — Becchi Forl: *Noalex — Simmenthal *Candy — Eldorado •All’Onesta — Boario LESTVICA Oransoda 18; Ignis Sud, Candy 16; Simmenthal 14; Ignis Varese, Noa-lex, Butangas 10; AU’Onesta 8; El-do rado, Becchi 6; Boario 4; Fargas 2. ŽENSKA A LIGA IZIDI Torino — ‘Fiamma Geas — *SG Triestina •Fiat — Ultravox Recoaro — ‘Lamborghini •Standa Mi — Standa Fe LESTVICA 50:49 56:35 59:43 51:45 67:31 Recoaro Standa Geas Šesto Torino Lamborghini 8 8 8 7 Fiat Torino SG Triestina Fiamma Roma Standa Fe Ultravox 0 532 291 16 1 434 306 14 2 416 278 3 320 416 4 336 317 4 361 354 6 329 385 6 296 440 7 278 408 7 261 379 12 10 8 8 4 4 2 2 Prihodnje tekme (28. t.m.) Geas - Lamborghini, Recoaro . Fiat, Torino - SG Triestina, Standa Ferrara - Fiamma, Ultravox . Standa Milano. MOŠKA B LIGA IZIDI •Snaidero — Gamma •Libertas — Italsider Ge •Italsider Ts — Biancosarti Spltigen Brau — ‘Virtus •Faema — Lloyd Adriatico •Gira — Siemens 81:70 66:58 77:66 54:46 82:56 66:49 LESTVICA Biancosarti 11 10 1 810 622 20 Snaidero 11 10 1 791 665 20 Spltigen Brau 11 7 4 766 708 14 Faema 11 6 5 711 677 12 Gira 11 6 5 659 636 12 Gamma 11 6 5 762 789 12 Libertas 11 5 6 703 675 10 Siemens 11 5 6 677 703 10 Italsider Ts 11 4 7 632 668 8 Virtus 11 3 8 607 714 6 Italsider Ge 11 2 9 601 699 4 Lloyd Adr. 11 2 9 672 774 4 Prihodnje tekme (4. febr.) Snaidero - Faema, Libertas - Siemens, Biancosarti . Virtus, Italsider Ge - Spltigen Brau, Italsider Ts - Lloyd Adr., Gamma - Gira. Nagrajevanje zmagovalcev bo v četrtek, 25. t.m., ob priliki «okrog-le mize» o smučanju, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. SLALOM V KITZBUEHLU Prvo mesto za Giovanolija kombinacija pa za Killyja KITZBOHEL, 22. — Švicar Dumeng Giovanoli je v nedeljo zmagal v slalomu in pustil glavnega favorita Killyja še precej za seboj. Vseeno pa je Francoz pokazal česar Je- -zmožen. Ce ne bi zabeležil spodrsljaja, katerega je takoj prisebno popravil, pa čeprav ga je vrglo s proge, pri čemer je izgubil dovolj dragocenih stotink, bi ne bil prikrajšan za prvo mesto. To mesto pa je njegovo v kombinaciji in tudi na lestvici za svetovni pokal, kar pa je verjetno Killyju (poleg seveda morebitnih olimpijskih naslovov) še najbolj po godu. Izid nedeljskega slaloma je naslednji: 1. Giovanoli (šv.) 123,32 Prvi trije v moškem veleslalomu V sredo, 31. t. m, bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju . REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva in volilne komisije 2. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno 2. Matt (Av.) 123,40 3. Killy (Fr.) 125,57 4. Huber (Av.) 125,84 5. Schranz (Av.) 125,91 6. Mjon (Nov.) 125,93 7. Augert (Fr.) 126,79 8. Chaffee (ZDA) 127,54 9. Senoner (It.) 127,56 10. LindstrSm (Šved.) 127,73 11. Stamos (Fr.) 128.18 12. Maudit (Fr.) 128.22 13. Lesch (ZRN) 128,1(4 14. Sprecher (Sv.) 128,52 15. Bleiner (Av.) / 128,56 KOMBINACIJA 1. Killy (Fr.) 12,52 2. Schranz (Av.) 16,29 3. Giovanoli (Sv.) 16,46 4. Mat t(Av.) 26,02 5. Augert (Fr.) 39,55 6. Huber (Av.) 43,97 7. Maudit (Fr.) 52,03 8. Bleiner (Av.) 52,70 9. Sabich (ZDA) 10. Lindstrom (Šved.) 56,85 LESTVICA SVETOVNEGA POKALA 1. Killy (Fr.) 2. Giovanoli (šv.) 3. Nenning (Av.) 4. Burgmann (šv.) 5. Schranz (Av.) 6. Matt (Av.) 7. Kidd (ZDA) 8. Mjon (Norv.) 9. Huber (Av.) 10. Kalin (šv.) točk 80 77 64 61 55 35 29 26 17 15 Ostale športne vesti na drugi strani CHARLES EXBRAYAT____________________________ Drugič v Sevilli Treba je razmisliti. Zakaj so Marijo ugrabili? Zato, da bi me udarili. Prav gotovo bom kmalu prejel listek, kjer bo napisano, naj odidem — zaradi življenja dekleta. Cas je, da jih začnem hitro tolči. Poglejmo — idejo, da bi ugrabili dekle, so lahko dali samo ljudje, ki so prepričani, da sem v Marijo še globoko zaljubljen. In kdo naj bi bil to, če ne Percelova, pred katerima sem igral komedijo? Znova sem zagledal dofto Josefo in njenega moža, ki zapuščata svoj balkon v trenutku, ko je šla mimo procesija Sedaj vem, kam sta šla. Toda kaj sta povedala Mariji, da se je odločila in šla z njima? Toda saj ni imela razloga, da jima ne bi zaupala. Ko sem prišel iz skladišča ,sta se Percelova že vrnila in morda je bila Marija takrat že pri njiju? Prav gotovo je bilo tako, sam s seboj sem bil zadovoljen... Čeprav nisem spal, sem vendar čutil, da sem v polni tormi, zaželel sem si novega boja. Sklenil sem, da bom odšel še pred sestankom z Alonsom in Charleyem v hišo na Palmi. Sestanek bom sicer zamudil, toda kolega me bosta počakala. Samo zato, da bi bil točen, Marije ne smem zanemariti. Ko sem stopil na hišno dvorišče, sem naletel na debelo sosedo, ki me je sprejela ob prvem obisku. «Kaj je novega, seftor Moralčs?« «Oprostite, doba Dolores, da bi klepetala, nimam časa!» Pustil sem jo tam, kjer je obstala vsa zaprepaščena, in se pognal proti stopnišču. Slišal sem, kako godrnja, da mladi ljudje ne poznajo več lepih navad. Kot da se mi hoče mašče- vati, je nato zavpila za menoj, naj nikar tako ne hitim, če grem k Alguinovim, ker ni nikogar doma. To sem sam preveč dobro vedel. Vrata sem odprl, brž ko sem pritisnil na kljuko — Juan jih je v razburjenosti brez dvoma pozabil zakleniti. V stanovanju nisem opazil niti najmanjšega sledu borbe. Marija je torej odšla prostovoljno. Zakaj je «Juan» rekel, da so jo «ugrabili»? Zopet so me zgrabili satanski sumi... Seveda, dekle, kot je Marija, ne spi izven svojega doma — oditi moram na Cuno in vprašati, če kaj vedo o Juanovi sestri. Marija se ponoči ni vrnila in ni odšla na delo — bilo je preveč stvari, ki so vzbujale sum, da morda le ni odšla prostovoljno. Ko me je znova zagledala, mi je debela Dolores očitno obrnila hrbet. Prav zares nisem bil razpoložen za smeh. Ko sem jo poklical, se je obrnila. Čeprav sem se ji ljubeznivo nasmehnil, mi ni uspelo, da bi jo razvedril. «Dofia Dolores, ali morda veste, kje bi bila gospodična?« Oholo mi je odgovorila: «Nihče mi je ni izročil, da bi jo čuvala!« Toda vrla žena ni mogla dolgo prikrivati prirojene plemenitosti. Ko sem Ji rekel, da sem vznemirjen, se je zasmejala: ((Zaljubljeni, kaj?« «Da...» Tedaj pa, kot da se je vse spremenilo. Dolorčs je zagnala navdušen slavospev Mariji Sladkega Imena, ki je govoril o njeni milini, krepostih, dobroti, usmiljenju, pogumu pri delu. šele ko ji je zmanjkalo sape, se je ustavila. Moral bi biti največji idiot, če ne bi razumel, da človek ne more imeti sreče, da bi v življenju srečal dve taki dekleti, kot je Marija. To prijateljsko navdušenje se je tako skladalo z mojim prepričanjem, da se mi ni bilo treba siliti, da sem svoji sogovornici hvaležno pritrjeval. Ko se mi Je ponudila priložnost ,da sem spregovoril, sem vprašal: «Ali Je niste videli, ko je odšla?« «Ne, njen brat me je že isto vprašal. Vrnila sem se šele po polnoči, ker sem šla do Trga Cavida, kjer imam sestrično, da bi videla procesijo. Moram vam povedati, da je sestričin sin Jacinto svetilničar v bratovščini.« Ni mi bilo mar ne Jacinta ne njegove matere. Ker mi Dolorčs ni mogla prav nič pomagati, sem hitro odšel in odhitel v Nuevo Antequero. Ko sem prišel na sestanek z uro zamude ,sem opazil samo Alonsa. «Začelo me je že skrbeti, Pčpč.» «Veš, da te ne bi rad vznemirjal, stari... Kje je Charley?» «Odšel je, precej slabe volje je.» «Zakaj?» «Ker misli, da delaš mimo njega in da ne spoštuješ naših dogovorov.« «To ni važno, imam hujše skrbi, kot pa je samoljubje gospoda Arguthnota... Alonso, Marijo so ugrabili.« Poskočil je. «Kaj praviš?« «Dobro si slišal, Lajolette je Marijo ugrabil.« Alonso je bil res vznemirjen. Videl sem, kako se mu v glavi vse preobrača. Gotovo se je ukvarjal z istimi mislimi kakor jaz v sobi. Ko je prišel do zaključka, ki se je sam ponujal, je bil videti nesrečen. «Kaj torej...« «No, da, Alonso... Bili smo na napačni sledi... Marija ni z njimi.« «Toda vendar, njen brat...« ((Verjetno tudi ne.» «Daj no. Njegov nož...« «Tudi to moramo pojasniti.« Več sekund je potreboval, da je dojel, kar sem mu povedal. Potem se je spremenil. Nič več ni bil nezaupljiv, nekoliko zapuščen .spet je bil tak, kakršen je bil vedno, ko je preganjal kakega hujšega lopova. Moj Alonso je trd kot jeklo. Tega sem bil zelo vesel. Zdaj sem vedel, da bomo partijo dobili, da bomo našli Marijo in Juana, da bo Lajolettova koža naša — in da bo šel Cliff Anderson lahko mirno v pokoj, ker bo opravljena naloga, ki si jo je naložil. «Ali si kaj misliš, kdo je to napravil, Pčpe?« «še več, to vem!« «Veš?» «Da, Percelova!« ((Njena zaščitnika?« «Da — in lahko ti celo povem, da so odpeljali Marijo sinoči med dvaindvajseto in triindvajseto uro!« «Takoj mi še povej, da tudi veš, kje je Marija zdajle!« «To samo slutim.« Videl sem, da me Alonso gleda z nekim občudovanjem —* in to mi je bilo kar všeč, kajti Alonso v FBI ni bil začetnik. Na mizo je vrgel nekaj peset in se dvignil: «Greva tja?« «Sedi, stari!... Najprej moram obvestiti Charleya!» «In kje naj ga iščem7« ((Telefoniraj v «Madrid»! To je storil, toda Angleža ni bilo v hotelu. Tedaj se je Alonso spomnil, da sta domenjena, da se ob triindvajsetih sestaneta pri Cristini. Moj tovariš je bil zelo vznemirjen, nič več ni mogel čakati. «Zdaj pojdiva na Cuno!« «Ne!» Jezno je zopet sedel. «Toda zakaj ne?« ((Razmisli, Alonso. Percelova te ne poznata, če bosta videla, da je z menoj neznanec, mi ne bosta zaupala.« ((Drugače povedano, ti še vedno hočeš, da bi vse sam opravil? Povej vendar, Pčpč, če res ne misliš vse to obdržati zase? Toda vedi, da sem Ruth prisegel, da te bom pripeljal v Wash}ngton zdravega, pa če bo tebi všeč ali ne! Sel bom s teboj!« (Nadaljevanje »ledij •mrnuisTvn. _ UL MONTECCHI 6 II tiet .rutin 93-tina In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICAi Ulica 24 Magdo 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 30 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, UREUNisivu. lita celoletna 8100 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Zs Četrtletna z.zou ur, pu ■ ’ telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni bankJ v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi za tržaško tn SFRJ. AD1T, uzs>. u ju j , goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcitk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst