£jttl)(jflRslu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Lzhajn vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 5. tiri zvečer.
Uredništvo ln upravniitvo: Kolodvorske ulioo itev. 15. — Z uradnikom 10 moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi ae ne vračajo. — Inaoratl: Sbststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav
1 jan j i daje se popast. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: za colo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., za čotrt lota 1 gld. 60 kr., na moseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 0 kr. več. Po polti velja aa celo
leto 10 gl., ca pol leta K gl«l., za čotrt lota 3 gld. 50 kr. in za jeden mesoo 86 kr.
Štev. '233.
V	Ljubljani v torek. 13. oktobra 1885.
Tečaj II.
V	starem tiru.
pričakovati je bilo, da pridgjQ_slari- kolavadje »ekedanje zedinjene levice pb tolikih žalostnih izkušnjah, ki so jih doživeli v 4ejcu^d«|ih let, _do JlSjjoga spoznanja, boljega prepričanja. Taki optimisti sicer nismo nikdar bili, da bi bili mislili, da 80 prelevi in spreobrne cela levica. Predobro smo Poznali razmere, predobro smo vedeli, kak duh veje v vrstah nekedaj tako mogočne ustavoverne stranke. A da bi možje, kakor so Herbst, Plener drugi njih sovrstniki, o kojih državniški molsti smo dan na dan toliko čuli, še dalje vztrajali na krivi poti, na kojo so bili zašli, tega nismo m°gli verjeti. O tem bili smo tem bolj uverjeni ser ^j, ko je združena levica nehala biti 111 se je raz-, k^jila v dva kluba. Od one frakcije, ki si je pri-im6 nemško-avstrijskega kluba in katera združUje v sebi tako rekoč vse korifeje poprej vladajoče stranke, pričakovalo se je po pravici, zapusti tesnosrčno in strankarsko stališče, ko-ie8a je zavzemala v prejšnji dflbi levica ter da se V8t°pi sedaj na tako stališče, katero bi opravičevalo pridevek »avstrijskega" kluba. Pred vsem upati ie bilo tedaj, da bode avstriisko-nemški klub -kazal sn nekoliko pravičneii drugim narodnostim, 4a bode pomagal uresničiti želje preblagega vla-Uarja, ki je sedanji svoji vladi naročil: »Napraviti mir med Mojimi narodi!" To bil bi prvi korak, 8 katerim bi bili kolovodje ustavoverne stranke Pokazali, da so spoznali prejšnje svoje zmote in n|č bi jih ne bii0 več oviralo zasesti ministerske stole. Saj avstrijskim narodom ni na tem ležeče,
kedo vodi vladno krmilo, samo da ga vodi tako cakor zahtevajo interesi države, da ga vodi vsem narodom jednako na korist. Vender, kedor je pričakoval kaj tacega, varal se je britko.
Pri dveh priložnostih se je dosedaj dovelj jasno pokazalo, da hočejo Herbst, Plener in druge glave prejšnje levice hoditi tudi zanaprej še po oni poti, voziti po onem tiru, v kojega jih je jeden* trat zapeljala slepa njih strast. Pred vsem nam je na misli ona famozna interpelacija, kojo so v lepi slogi stavili možje „der schitrferen Tonart“ in državniške modrosti polni kolovodje avstrijsko-nem-škega kluba o nemirih in izgredih na Češkem. .Človek obrniti se mora z nekakim gnjevom in studom v stran, ako čita znameniti ta pojav združene opozicije. Tu je vse tendencijozno, vse pro-jnjeno takega duha, ki živo priča, da možčm, ki
o	stavili to interpelacijo, ni nič bolj po godi, ka-&or če se taki izgredi ponavljajo, če še dalje teče 'Bri. Namesto da bi se razdraženi duhovi skušali pomiriti, hujskajo se le še bolj. Zmuiou je, da se, kar se tiče izgredov na češkem, ne mnre Nemcem očitati nič manj.	nego	Cehom,
in vender ta interpelaciji!. "lHj Bffienja ne z jfidno besedico tega, kar so pregrešili Nemci. Nasproti pa se VBi izgredi češkega ^prebivalstva ,pretiravajo, in stvari se slikajo, kakor bi Nemti na Češkem bili pravi mučeniki, katere Čehi pobijajo, kakor nedolžne ovce, a zatiranim niti država ne priskoči na pomoč. Kako morejo take besede vplivati tudi ondi med nemškim prebivalstvom, kjer dosedaj do izgredov še ni prišlo, misli si vsakdo lahko sam. Od začetka govorilo se je, da ta interpelacija
Listek.
Slednje poglavje.
(Iz francoščine. —s.)
Dan nagibal se je uže večeru in v dvorani komtese Hermel des Yettes vladal je oni prijetni 1'oluimak, kateri je tako vabljiv kramljanju. Za oavui večer je bil.
Sedem ali osem dam njene družbe je sedelo v krogu ter se prav živahno zabavale, vmes pa se je fculo šumeuje svilenih oblek in omamljajoči duh P°lnil je sobano.
b 5. uri vstala je Helena Moriolis ter se pos ovi a pn giohnji. Na pragu podala jej je ljubezniva gospodarica še jedenpot roko, potegnila jo bliže k sebi ter .,ej zašepeta besede:
— Prosim te, drago dete, ti si tako hrabra ‘a močna, storiti bi mi mogla ljubav, da bi šla Pogledat k revni deklici, o kateri 8em vam pripovedovala, in katera tu gori leži na smrtni p0-8teU>. S tem storiš blago delo. Šla bi jaz pa£ sama, da nisem povabljena na ples k španskemu
poslaništvu in potem saj veš, kako mi taki
prizori vznemirjajo živce.
— O da, prav rada, gotovo. Kako se imenuje ?
— Ana Favin.
nima podpisa Herbstovega in to zdelo se je vsemu svetu verjetno. Kako bi tudi mož, ki je toliko let presedel v parlamentu, zamogel spozabiti se tako daleč! In vender se je zgodilo. Herbst sam se je baje žaljenega čutil, da se kaj tacega misli o njem, in skrbel je za to, da se ona vest prekliče. Boj do zadnjega izdihljeja proti sedanji, vsem narodom pravični vladni sistemi, to je še vedno Herbstov in njegovih tovarišev nespremenjeni program. -Oasterreich wird deutsch fiein o d 0L..ai£hL—sain, " tega vsklika drže se še vedno ti državniki in s tem programom vstrajati hočejo v starem tiru, dokler po polnem onemogli morda jedenkrat uvidijo, da so se motili in da so v tej zmoti sami sebe v pogubo gnali.
Ne mislimo se obširneje pečati z ono interpelacijo, kojo je v isti zadevi stavil dr. Rieger. Le toliko naj opomuimo, da se v vsakem oziru odlikuje od one prej omenjene. Tu ne dela seni-kakega razločka med Nemci in Čehi, izgredi obsojajo se ne gledš na to, naj pridejo uže od te ali one strani. Duh pomirljivosti veje tu iz vsake besede, in vtis, ki ga napravlja ta interpelacija na človeka je zares dobrodejen. Ravno v tem po-
— Dobro, grem takoj. Na svidenje, draga.
— Na svidenje.
In Helena Moriolis stopala je gori v peto nadstropje ter obstala pred nizkimi durmi, v katerih ključavnici je tičal ključ. Navzlic temu je lahno potrkala.
— Notri! zdihuil je slaboten glas in madama Moriolis stopila je v malo podstrešno sobico, katere oprava je pričala o revščini in bedi.
Tu ob ognjišči, pri ugasujočem ognji sedela je Ana Favin ter se grela.
Bila je vitka, bleda deklica; njeni vlasje bili so plavi, obraz fin in prikupljiv, oči temne, glo boko ležeče; stara bila je okolo šest- do osemindvajset let.
Bolezen in potreba sta grozuo uničili dekličino lepoto.
Tu sedela je utrujeno, komaj zmožna se pre makniti, sesedena v naslonjač, v katerega so položile prijazne roko nekaj blazinic.
— Draga gospodičina, dejala je Helena, usedši se k bolnici, jaz sem prijateljica grofinje Hermel des Yvettes, katera stanuje tu v hiši. Prišla bi bila rada sama k vam, a ker je zadržana, prosila me je, naj pogledam jaz k vam.
— O, gospa grofinja je predobra, in tudi vi, dobra gospa. Toda jaz ne potrebujem nič. Zdaj
kazal se je zopet razloček med večino in manjšino, v teh interpelacijah pokazalo se je, koliko fineji čut in takt da vlada med vlado, nego nasprotno stranko.
V	drugič pokazala je opozicija svojo nespravljivost pri obravnavah, ki so se vršila z ozirom na volitve v delegacije. Češki poslanci, ki so izvoljeni na Češkem in ki imajo veliko večino nad nemškimi poslanci, ponudili so tem prostovoljno
nič več, milostna gospa, zdaj je proč z menoj, uže delj časa. Zdravnik se ve da mi ne pove, a jaz čutim tu, tu ... in pokazala je na srce.
Helena Moriolis je tolažila bolnico po najboljši moči, a Ana Favin je žalostno zmajevala z glavo ter dejala:
—	Čemu? saj se nimam nič več nadejati na tem svetu, kaj bi torej še na njem iskala. Vidite, jaz živim samo še v svojih spomiuih; in pri tem pokazala je na star album, kateri jej je odprt zdrčnil v naročje.
Gospa Moriolis vrgla je slučajno pogled na večinoma obledele fotografije, in le z velikim trudom se je premagala, da ni iznenadjeua zakričala.
Še jedenkrat, v nadeji, da se je zmotila, pripognila se je čez list, in — tu ni bila možna zmota — kar je videla, je bila v istini fotografija Roberta Moriolisa, njenega soproga!
Kako je prišla ta podoba sim ? Kako je deklica dobila to podobo ? Tri leta bila je gospa Moriolis s svojim soprogom omožena.
Jo je li v tem času s to deklico goljufal, ali je bilo to od prej, ko je bil še prost, ko ga ni še nanjo vezala dolžnost in postava?
Skušala se je ohrabriti.
štiri mesta od desetih, pod tem pogojem, da moravski nemški poslanci volijo vsaj jednega moravskega Čeha v delegacije. Ponudba ta bila je za Nemce tolikanj ugodna, da ni nikdo mislil, da je ne sprejmo. A glej, nemški poslanci na Češkem v svoji ošabnosti in zaslepljenosti tudi te za njih tako ugodne ponudbe niso hoteli sprejeti. Herbst in Plener bila sta jedne misli s Knotzom in Krzepekom in ponudba se je zavrnila. Pokazati so hoteli ti gospodje, da je ves trud privesti narode do sporazumljenja zaman, da se nikdar ne uresniči želja, kojo bi moral gojiti vsaki avstrijski patrijot in katera se strinja z željo presvitlega cesarja samega, ki je rekel: »Napravite mir med Mojimi narodi!"
Gospodje nekedanje ustavoverne stranke vzatiar jati hnčein v
Naj vzstrajajo, a če se jedenkraFto na njih brilko maščuje, tedaj naj se ne čudijo, ako jih svet ne bo pomilovali
Položaj v vzhodni Rumeliji.
Položaj v vzhodni Rumeliji in postopanje drugih balkanskih držav še vedno obračajo nase pozornost vse Evrope. Vlasti si prizadevajo da se v vzhodni Rumeliji nastalo gibanje omeji na bolgarske meje ter se ogladi pot mirni rešitvi bolgarskega vprašanja; zopet so opomnile Grčijo, kakor se poroča iz Aten, naj bode mirna ter se skrbno varuje vseh sovražnih pojavov, iz katerih bi moglo sklepati na vojno. Poroča se tudi, da pridejo v Pirej angleške, francoske in ruske vojne ladije. Britski poslanik v Atenah dobil je od svoje vlade posebno naročilo, naj še posebno obrne pozornost Grčije na nujno nevarnost, da more na mejah nastati vsako trenotje sukob. Med tem prenehalo se je nekoliko z mobilizacijo in kon-centrovanjem čet, le jeden del rezerve se je sklical pod orožje.
V	nedeljo zbrala se je v Atenah obila množica ljudstva, da javno zahteva mobilizacijo in vojno. To se je zgodilo, vender se pri tem ni kalil mir. Med demonstranti bili so večinoma delegi-ranci grških naselbin v Turčiji. Delyanis tolažil je množico, češ, da je jako resen položaj, kateri sili Grčijo, da mobilizuje; vender ni Delyanis hotel dati nikakih pojasnil, kako namerava vlada v bor doče postopati.
Dopisnik zagrebške »Slobode" razgovarjal se je z bolgarskim ministerskim predsednikom Kara-velovom in ta mu je dejal: »Mi smo zelo srečni in zadovoljni; zdaj spoznavamo odločuost in pa-trijotizem naroda. Pripravljali se bodemo tudi nadalje, da organizujemo vojno; posebno skrb hočemo obrniti na topničarstvo in konjico. Častnikov
— Ali je ta podoba uže delj časa v vaših rokah, gospodičina? dejala je z glasom, kateremu se je poznala slabo skrita razburjenost.
' •	— Pet let in pol, milostna gospa. . . .
Helena se je oddahnila.
— In, oprostite mi mojo radovednost, draga gospodičina, a jaz . . . jaz, meni se zdi, kakor bi poznala tega, kateri .. .
— Mož je, katerega sem ljubila, bolj kot vse na tem svetu, dejala je Ana Favin ter pričela pripovedovati svojo povest.
•i,; Spoznal jo je kot odgojiteljico v družini Fau-bourg St. Germain. Ker je hišo večkrat obiskaval, vzbudila je mlada deklica kmalu njegovo pozornost in pričel se jej je laskati. Bila je slabotna dovelj, da mu je verovala in dala se je pregovoriti, da 'je zapustila svoje mesto in šla za njim. O, njena povest je bila tako priprosta, tako smešno pri-prosta, saj je bila jednaka drugim. Ona, neumnica, je verjela, da bode mladi mož držal svoje prisege, da ostane mož-beseda ter jo vzame za soprogo. A varala se je. In čez dve leti se je je naveličal ter jo zapustil, da je z drugo se poročil. Kar je zdaj prišlo bilo je bčda, potreba, pomanjkanje, obupnost. V nobeni hiši je niso več sprejeli, vsa vrata so jej bila zaprta in tako morala je živeti od dela svojih rok, dokler tudi tega ni bilo konec,
imamo zadostno število, zdaj moramo skrbeti za podčastnike. Mestu stalne vojske imamo narodno vojsko, katera je ravno toliko vredna kakor stalna vojska, a menj stane in je bolj navdušena. Zaradi tega ne trpi pri nas kulturelni in gospodarstveni razvoj. Za slab položaj Albanije je tam precej mirno in mi si bodemo prizadevali, v vsem turškem ozemlji, osebito v Macedoniji, na vsak način ohraniti mir.
To je zdaj najnujniše; a mi se ne bojimo nobenih eventualitet. Za Macedonijo poganjali se bodemo za reforme v zmislu berolinske pogodbe. Angleški agent se je iz Sofije sim preselil, kar smatramo za oficijelno priznanje združitve od strani Anglije. Rusija je še nekoliko slabe volje, a mi smo najprej Bolgari in še le potem Slovani. Naša moč bode koristila vsemu slovanstvu. Srbija je zmešana. Več bi dosegla, če bi se z nami združila in nam pomagala. Obžalujem njeno zmoto."
Tako Karavelov — konečno besedo pa imajo evropske vlasti.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor nima še dosti klubov. Gospodje Fiegl, Scbonerer in Turk čutijo potrebo po novem klubu; izdali so do poslancev uže okrožnico, v kateri vabijo v nov klub, kateri se ima zvati »Zveza nemških nacijonalcev". Vabitelji pravijo, da nujna potreba zahteva tak klub. S tem novim klubom štela bode poslanska zbornica devet klubov. Do zdaj se ve, da še ta klub šteje komaj toliko članov, da velja: tres faciunt collegium, a skoro gotovo je, da se jim jih še nekaj pridruži. Nu, in če tudi ne pristopi nobeden več, jeden bode predsednik, drugi podpredsednik in tretji perovodja in tako oddani so najvažnejši posli.
Tuje dežele.
»Temps" poroča iz Berolina: »Pri posvetovanjih Giersa s knezom Bismarckom se je baje sklenilo, da bode Rusija zahtevala, naj se obdrži berolinska pogodba, bolgarski knez naj se odstavi in, če treba, naj Turki okupirajo Rumelijo. Ko se odstavi knez, Rusija ne bode nasprotovala združenju Bolgarije* in Rumelije. Tukaj še neprestano vlada prepričanje, da se mir ne bode kalil". Tako »Temps", kateremu tudi pripuščamo vso odgovornost za to senzačna novico.
Ranmnski minister Bratiano je baje svoje potovanje dovršil z velikim uspehom, osebito se mu je naloga dobro izvršila na Dunaji. Vender se skliče navzlic temu izredna parlamentna sesija.
Vzhodnorumelijsko vprašanje rešilo se bode najbrže v tem zmislu, da se Bolgarom dovoli personalna unija z Rumelijo, pod pogojem, da
dokler se je ne polasti' bolezen in je le še ob usmiljenji drugih ljudij živeti mogla.
— In vi ste — onega moža v istini ljubili? vpraša Helena.
— O, z vso močjo svoje duše.
— In ko vas je zapustil, se li niste nikdar do njega obrnili? On bi bil vender mogel kaj za vas storiti?
— O da, večkrat sem mislila na to, a on je bil oženjen, kaj ne da? In jaz sem se bala, da ne bi njegova žena vsega odkrila, če bi mu jaz pisala. Jedna sama neprevidnost od moje strani mogla bi bila spodkopati njegovo domačo srečo.
O	ne, ne, ne, samo jedno želim . . ., da bi ga še jedenkrat videla.
*
*	*
Pozno je uže bilo, ko je mlada žena prišla domov. Baron se je uže zdavna vrnil in jo nemirno pričakoval.
Helena se je opravičevala z mnogimi obiski in dalje nista govorila več o tem.
Po obedu vpraša Helena svojega soproga:
— Pojdeš danes zvečer v klub, Robert?
— V klub, ne.
— Mogel bi mi torej izkazati ljubav. Veš pač za stanovanje grofinje Hermel? Dobro. V isti hiši stauuje v petem nadstropji mlado dekle, na smrtni
bodo točno izpolnovali svoje dolžnosti, plačevali davek ter priznavali sultanovo vrhovno oblast. Tako vsaj trdi večina listov; drugi pa so se ve da drugačnega mnenja. Kakor pravijo najnovejše vesti, so se vlasti za trdno odločile, da odbijejo vse zahteve Grčije in Srbije ter da Turčiji prepusto svobodno roko poseči vmes z oboroženo roko.
Iz Pariza se poroča, da je Turčija v okrožnici opozorila vlasti na oboroževanja v Srbiji in Grčiji. Turčija je dalje se izrazila, da hoče v Atenah in Belgradu o tem interpclovati ter ukreniti protinaredbe. Vidno rastoče nezadovoljstvo med Bolgarijo in Srbijo da vzbuja tudi skrbi. ^ ozirom na te razmere menijo francoski diplomatski krogi, naj bi evropski kabineti pospešili svojo nameravano akcijo, ker vsaka zcmuda časa pri' nese nevarnost ter vsekako napetost vseh razmer na Balkanskem poluotoku pomnoži.
Dopisi.
Z Dunaja, 11. oktobra. Tukajšnje slovensko akademično društvo »Slovenija" izdalo je ravnokar svoje letno poročilo za 1884/85. leto. Do zdaj »Slovenija" ni izdavala letnih poročil, a v preteklem letnem tečaji sklenilo se je, da se izda poročilo o dosedanjem društvenem živenji, in to deloma, da se društvo opraviči dosedanjim gg. podpornikom, deloma da se napelje pozornost rodoljubnega slovenskega razumništva na naše prepotrebno društvo.
Začetkom poročila se omenja, kako je prvo društvo »Slovenija" na Dunaji nastalo v 111110010 1848. letu in kako je potem temu društvu sledila »Slovenija", akademično društvo. Nje porod in razvijanje opisuje poročilo tako-le:
Leta 1867. dne 13. novembra namreč osnovali so slovenski velikošolci na Dunaji pod vodstvom gg. Levca in Šukljeja prvo slovensko dijaško društvo »Sava". Da je bilo uže živo treba takšnega duševnega središča v tujem mesti, v metropoli naše države, pokazalo je takojšnje veselo razvijanje njega; a nekateri udje so zaželeli ter se prizadevali, da bi se združili Slovenci z velikošolci z onstran Sotle. Posrečilo se jim je: 'rse' učiliščniki slovenski in hrvatski osnovali so uza-jemni »Jug", vsled česar je »Sava" okončala svoje mlado dvomesečno živenje.
A novo društvo ni bilo sezidano na zdravo podstavo, skoro začelo se je širiti nezadovoljstvo in v 15 mesecih se je videlo, da se na ta način ne da doseči nič uspešnega. — Uže zgoraj omenjena delavna gg. Levec in Šuklje začela sta zato vzbujati drugove, naj se osnuje novo društvo —-»Mladika" naj bi se zvalo — za same Slovence; tem je ova misel ugajala, in 5. maja 1869. leta
postelji, in potrebuje nujne pomoči. Jaz sem obljubila, da pridem sama tja, u znano ti je, kako me pogled bede gane. Zeld bi bila hvaležna, če bi ti šel tja ter po moči pomagal, kjer moreš pomagati.
— Kakor hočeš, Helena. In kako se zov® tvoja bolna varovanka?
— Gospodičina Ana Favin . . .
— Ana Favin, vikne Robert Moriolis, pre-bledivši.
— Da, Ana Favin. Bivša odgojiteljica, katera zdaj, zapuščena, ginja v bčdi in potrebi.
— Helena, zakriči Robert. Ti veš vse. Je-b? Ti veš vse?
— Vse, Robert.
— In ti mi dovoliš, da grem tji.
— Prosim te to. To naj bode tvoja pokor« Okolo polunoči čula je Helena Moriolis v svoj*
prednji sobi korake. Njen soprog se je vračal.
— Nu? vpraša vstopivšega.
Robert prijel jo je za roko in jokal. Konč»,,,, je bilo. Ona je bila mrtva.
— Želela je, te še jedenkrat videti, R°l)"'
Ali ti je odpustila?
o,	,	,	n	... a ti mi
— Srečna je umrla, odvrne Robe,c>
bodeš mogla tudi odpustiti?
vodila se je »Slovenija", kakor je prekrstil društvo prvi občni zbor (Slovenci ostali so poleg tega tudi še v »Jugu«, dokler ni usahnol, ker so si Hrvatje omislili drugo društvo). Imela je biti politično knji-j-^ževna, a slavna policija sodila je drugače, ter jej dovolila samo negovanje književnosti.
Naša Slovenija je tedaj zvršila uže 16. leto svojega obstanka. Mnogo je doživela v tej dobi, mnogo blagodejnega in sadonosnega je porodila in vzgojila. — Res je, da se ne more hvaliti, da k' bila borila slavne bitve, ne more se izkazavati slovenskemu svetu kakor gizdavo naščeperjeua oljarka. Podobna je skromno opravljeni deklici, °je ra“ogokateri mimohodnik niti ne opazi ne; “da pod nje ubožnim oblačilom prikriva se po-, tono slovensko, za vse lepo in sveto vneto srce 'n umen duh. Živenje milega nam društva je z večine notranje; a to je težko doumno opisati; toeba, da se vidi, da se čuti!
»Slovenija" ima nalogo, da zbira na Dunaji studujoče slovenske velikošolce v svoj naročaj in da zastopa na vnenje slovenstvo, kazoč, da tudi naš narod še krepko živi tam doli ob sinji Adriji tor pošilja mnogobrojno svoje sinove do najvišje izobražbe. — Tako središče duševnega živenja, tako zbirališče je neprecenjene vrednosti. — Dijaki oddaljeni od očevine shajajo se v rodoljubna posvetovanja, bistrč si duh z razpravljanjem važnih vprašanj, budč se in pripravljalo se na prihodnje *vanje, a zabavajo se tudi po domače, prepevajoč
10	Poslušajoč mile naše pesmi.
Običajno — če niso kake zapreke — čita se v vsaki seji kako predavanje leposlovne in znanstvene vsebine, katero se v isti in bodoči seji preti esa in ocenja. V teku časa ustanovila sta se v fluštvu tudi dva odseka, namreč pravni in agro-•tomski, ki sta dlje časa budno živovala, a potem žalibog vtihnola.
A potreba takega kroga, kjer bi se samo slovstvo negovalo, razvidela se je bolj in bolj, in letos osnoval se je književni odsek, kateri goji leposlovje, a zraven tudi pravoslovje. Tako se vadi to'iištvenik na tihem, da stopi uže z varnim kolkom pred občinstvo.
V	poseben ponos in slavo pa so »Sloveniji" nje l evck Uže v prvem leti uje živenja pripomogli so naJveč oni, da je zavzela takoj častno mesto med svojimi brati in sestrami. Često so je prosila
1	druga društva slovanska, da so sodelovali pri “jih veselicah, mnogokrat se je uže priznavala “jih vrlina, mnogokrat uže združila je slovenska Pesem dunajske Slovane v bratsko kolo, navodila *“ “avdušdvala jih k složnosti, k vzajemnosti.
Da bi ostali vrli pevci i zanaprej jasen biser m,le »Slovenije"
v teku svojega živenja priredilo je naše dru-
Brez odgovora potegnila je Helena Moriolis v“likega krepkega moža, kateri je ihtel kakor *tote, nd-se ter mu pritisnila poljub na čelo.
P r o k 1 e t a!
Spisal Rinilo Richobourg; po E Vacanovi prndo-lavi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
^ Leon mu ni bil nič povedal o pismu stare Ij ar‘jane. Njegov rednik mu je bil nasvetoval, naj er“ču za zdaj važno to skrivnost še zamolči, čistil °h pii(lG Leon domov, najde Goša, ko je in Pan °a sv°iih »malih umete|jnikov“. Itigolo viliha sta slonela pri kominu ter se ljubko '“smehljevain drug druzemu.
v0ri	m°ja navzočnost ne moti!" sprego-
»Nu, kedaj odpotujeva?" povpraša Goš. -v d’* re-“ — »Pravo! In pojutranjem bova uže
za te"IUi/ P°tot“ v Parizu." — »Pismo je tukaj
klikne T U bi bil na t0 P“zabil!“ _ ”Vlsmola
-	Beon iznenaden. »Saj razen Mardoche-a ne
'	«1 stanujem!-'
žarne pismo ter je brzo odpre.
“ogleda na podpis.
štvo tudi mnogo večjih svečanosti ter na ta način pokazalo, da Slovani i v tujini ne dremljemo, nego krepko živimo.
Malo da ne vsako leto napravilo je slavnost v spomin prvega nam pesnika Preširna, a pozabila ni tudi veleumov Jenka in Jurčiča. — Posebno sijajno pa je praznovala »Slovenija" z ostalimi slovanskimi akademičnimi društvi vred sedemdesetletnico velečestitega svojega častnega člana gosp. prof. Fr. vit. Miklošiča, poklonivši mu ob jednem krasno diplomo, srebern lovorvenec in dragocen album bivših njegovih učencev. — Isto tako sijajna bila je slavnost v spomin prvega slovanskega pisatelja I. S. Turgenjeva, pri koji so — kakor tudi pri Miklošičevi — sodelovale najslavnejše moči c. kr. dvorne opere, kakor: Bianca Bianchi, Broulik itd., tako da celd nemški dunajski listi niso moglj prehvaliti krasnih večerov. — Počastila je nadalje »Slovenija" v besedah gg. Stritarja in Škodo, priredila več slovesnih sej, na pr. g. Levstiku, gospodom državnim poslancem slovenskim, sv. bratoma Cirilu in Metodu, Vodniku itd., ter okinčala zastavo iz Bosne se vračujočega junaškega domačega pešpolka št. 17 z lovorvencem.
Takoj početkom preteklega društvenega leta (11. oktobra) udeležila se je »Slovenija" po de-putaciji slavnostnega otvorjeuja nove uuiverze, kojo je počastil s svojo prisotnostjo i presvitli naš cesar, slavila je, kakor običajno, Preširna, napravila od-hodnico staremu prijatelju društva, obče spoštovanemu gosp. ravnatelju Šumanu ter priredila v zvezi s Hrvati in Bolgari Karavelov večer. — O Vseh svetih položila je društvena deputacija — kakor vsako leto — venec s trobojnimi trakovi na grob Kopitarjev, in slednjič spremili smo, žalostno dolžnost spolneč, k poslednjemu počitku gg. K. Schlei-fer-ja, prof. Lj. Geitlerja in dr. Chrobata, a društveni pevci zapeli so vsem trem pokojnikom mile nagrobnice.
Vsako leto napravi društvo tudi pomladni izlet, izmed katerih je omenjati posebno častno on v Miirzzuschlag v Binkoštih 1880, kjer so se bratili »Slovenijani" z graškimi »Triglavani".
Navzlic temu mnogovrstnemu vspešnemu delovanju čutilo je društvo bolj in bolj, da mu treba, če hoče doseči svoj namen, tfe hoče biti v istini duševno središče slovenskih akademikov na Dunajii
—	svojega stana; čutilo je to živo potrebo tembolj, ker je bila »Slovenija" dosedaj na Dunaji edino slovansko dijaško društvo brez lastne strehe.
Dolgo plašili so nas preobilni stroški, a vlani smo se osrčili ter sklenili najeti Čitalnico v zvezi s Čehi. Zanašali smo se na pripomoč slovenskega razumništva ter ustanovili v ta namen podporništvo.
»Kdor vplača vsako leto najmanj 5 gld., se imenuje podpornik društva ter se vodi kot tak v
»Blanche!“ vikne.
In samega veselja skakal je po sobi kakor norec! »Ona mi piše! ona mi piše! . . .“ ukalje! Njegovo srce mu je živahno bijlo, sreča ga je omamljala! Naposled se toliko umiri, da lehko pismo bere. Glasilo se je tako:
»čestiti gospod!
»Obljubila sem Vam odgovor, in dolžna sem Vam ga uže zaradi čutov, ki jih gojite za-me!
»Da sem srečna in bogata, in da imam pravico, koga ljubiti: hotela bi posvetiti svoje živenje Vam, čegar blago srce sem spoznala, Vam, ko-jemu zaupa moje srce!
»Toda jaz nisem niti srečna niti bogata; ne-mam pravice, da bi koga ljubila.
»Včdite resnico, čestiti gospod, Vi sami vč-dite resnico: jaz nisem hči Jacques Mellierova! Moj oče se zove Jean Renaud, in to ime, katero morda poznate, loči me od Vas ... za zmerom! —
»Z Bogom! z Bogom! Pozabite
malo Blanche-o."
*
Pismo pade iz mladeničevih rok.
Nesrečnik prebledi kakor zid, krč ga zvije ter zadušno hropeč zgrudi se na tla. Goš mu
društvenih knjigah." — Oglasilo se jih je dosle 14. Ker nam lani gmotni oziri in kratek čas neso dopuščali, da bi izvršili svojo namero, družili smo se letos z hrvatsko-akademičnim društvom »Zvoui-mir", da napravimo v začetki oktobra t. 1. skupno čitalnico, ki ima zagotovljenih uže danes na 60 vsakovrstnih časopisov, slovenskih, hrvatskih, srbskih, čeških, ruskih, nemških in francoskih."
Knjižnica šteje vsega vkupe sedaj 839 knjig v 1075 zvezkih, 173 muzikalij, 22 zemljevidov in
1	sliko. Nekaj časopisov pošilja se brezplačno, na druge je naročena. Društvo šteje 10 častnih članov, 14 podpornikov in 33 udov.
Vsem rodoljubom slovenskim torej priporočamo »Slovenijo", da jo podpirajo s knjigami ali denarnimi, doneski, našim mladim vseučiliščnikom pa kličemo: Učite_se. delait^pridno vztrajno, da se izobrazite temeljito, da vam bode stopivšim pozneje med narod možno mu s svojimi vednostmi koristiti. Pustite na stran vsa nepotrebna opravila, ogibajte se vzlasti politike — posvetite ves svoj čas samo včdi!
Razne vesti.
—	(Mlad zaljubljenec.) Iz Pešte se poroča: Petnajstletni učenec tukajšnje trgovinske akademijo Ed— nmnd Singer zaljubil se je v triindvajsetletno Ano Dilke, a ta mlademu čestilcu ljubezni ni vračala. On bil je zaradi tega tako vžaljen, da je sklenil konec storiti svojemu življenju, a prej hotel se je tudi fie maščevati. Vsled tega sprožil je najprojo svoji izvoljeni revolver v prsi, a na to še sam sobi. Odnesli so oba-dva smrtno ranjena v bčlnico.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je za popravo stolne cerkve v Mariboru 1000 gld. iz Najvišje zasebne blagajuice.
— (O potovanji presvitle cesarice.) Iz Aten so poroča, da jo naša presvitla cesarica obiskala incognito dela v korintskem kanalu ter potem odpotovala na Zant.
— (Občinska volitev.) Pri novi volitvi občinskega predstojuištva v Gotenici v kočevskem okraji bili so izvoljeni, in sicer županom Josip Mihič, občinskima svotovalcoma pa Karol Nosan in Josip W o b e r, vsi iz Gotenico.
— (Vinska letina na Štajerskem.) Kakor se poroča iz Maribora, pričela se je uže trgatev. Vino bodo dobro, a pridelalo se ga bode menj, nego se je pričakovalo.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda) se ustanovi tudi v Trstu in bode 17. t. m. uže prvi
skoči na pomoč ter ga vzdigne na stolico. Leon ni bil v onesvesti, le krč ga je strašno tresel; ko ga je le-ta minil, razjokal se je mladenič britko. Goš poklekne pred njega, boža ga liki otroka ter poskuša na vse načine, da bi ga tolažil. Nesrečnik je še zmerom drgetal, kakor da je v smrtni borbi.
Goš vzame pismo ter je prebere. Bi! je sedaj sam kakor uničen.
»Blanche!" vikne mladenič kakor iz sebe. »Blanche! ona naj bi bila hči Jean Renaudova! . . . Njegova hči . . . njegova hči! O Bog! hči morilca mojega očeta! . . . Gorje meni, gorje meni! Izgubljena je zd-me, izgubljena na vekov veke!!! . . .“
Na enkrat skoči po konci, krčeč, blagu-tajoč se. Njegove oči so se preobračale kakor divjaku.
»Kaj sem lj storil živenju!" hripne. »Kaj sem
li	storil	svčtu?	Kaj	sem	li storil Bogu? . . .
Sem li proklet? Sem li proklet?!* zavpije ves besen.
Goš	ga objame z	obema rokama, ter jokajoč
klikne:	»Otrok	moj,	otrok	moj, bodi miren! Saj
jaz sem	tukaj,	bodem te	tolažil! Otrok moj,
otrok moj! . . .“
(Dalje prihodnjič.)
shod tržaSkih rodoljubov, na katerem se bode volil dotočni odbor.
— (Imenovanje.) Računski praktikant Edvard Girometta je bil imenovan računskim asistentom pri računskem oddelku tržaškega deželnega namestništva.
— (Birme v Trstu) v navadnem času ni moglo biti zarad bolehnosti mil. gosp. škofa dr. Glavine; zato se bode vršila v teh le dneh meseca oktobra: 18. v stolni cerkvi sv. Justa po veliki maši ob 10. uri; 20. in 22. pri starem svetem Antonu ob 11. uri; 25. v cerkvi sv. Jakoba, in 27. okt. pri novem sv. Antonu tudi ob 11. uri.
— (Samomor.) Iz Trsta poroča „Edinost“: Ivan Želoznik, šo mlad mož in uradni sluga pri tukajšnjem namestništvu, je še v nedeljo zjutraj odpravil svoje posle v namestništvu, ali potem ga niso več videli ne doma ne na namestništvu. Iskali so ga povsod, v ponedeljek in torek. — V sredo pa jo nek drug namestniški sluga šel slučajno v podstrešje namestništva; ali kak strašen pogled: na močan tram obešen visel je Železnik uže ves črn, začel je uže gnjiti ter je bil smrad neznosen. Odnesli so ga precej k Sv. Juštu. Pravijo, da se je zato obosil, ker je zgubil 80 gld., katere jo imel nesti nekemu višemu uradniku.
— (Vinska letina v Dalmaciji) je nekda prav dobra toliko gledd kolikosti, kakor tudi kakovosti. — Mnogo francoskih kupcev je uže došlo v Dalmacijo, zaradi česar drže imetniki visoke cene.
— (Pozna Velika noč.) Prihodnje leto obhajali bodemo Veliko noč šo le 25. aprila. Tako pozno je bila Velika noč v letu 1784 in bodo zopet še le leta 1943.	_____________
Statistični podatki.
Poročilo o deželni b61nici v Ljubljani leta 1884.
V deželni b(5lnici v Ljubljani in v podružnici za bolne na koži zdravilo se je v letu 1884 3727 oseb, in sicer 2446 moških in 1281 ženskih; na 129 Stanovnikov pride 1 bolnik, ki se je zdravil v b6lnici. Odpustilo se je vsega vkup iz bčlnice 3467 oseb, in sicer 62°/0 ozdravljenih, 16°/0 zboljšanih, 12°/0 ne-ozdravljenih in 10% je umrlo. Koncem leta 1884 ostalo je še 260 oseb v bolnici. Vsi bolni bili so 95 511 dni v oskrbi v bdlnici, jeden bolnik zdravil se je povprečno 25 dni.
Postelj v bolnici v Ljubljani bilo je 311 in v podružnici 30. Vsi stroški znašali so 63203 gld., za osebo in dan pride povprečno blizo 67 kr. Taksa za oskrbovanje znaša za I. razred 2 gld. 50 kr., za drugi 1 gld. 60 kr., in za tretji 70 kr. na dan.
Izmed odpuščenih 3467 oseb bilo jih jo največ bolnih na sopilih, in sicer 388, 256 na živcih, 248 je bilo tuberkuloznih, 213 poškodovanih, 153 sifilitičnih itd. V vseh deželah skoro prevladuje tuberkuloza, ravno tako tudi syphilis dosega razmerno visoko število. Število na tej bolezni bolnih in lečečih zmanjšalo se je zdatno, kajti Kranjska bila je v tej zadevi še pred malimi leti jedna tistih dežel, ki je imela skoro največje procente te vrste bolnih, čemer se pač ne čudi oni, komur so znane razmere, katerim bi trebalo odločno izpremembe.	c-
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 13. oktobra.
(Cld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...............................80-80
>	>	»	»	srebru...........................81 ■ 60
Zlata renta.............................................108'45
5°/o avstr, renta...........................................98	• 25
Delnice ndrodne banke....................................  854’	—
Kreditne delnice........................................... 278-05
London 10 lir sterling..................................125 -85
20 frankovec................................................10	05
Cekini c. kr................................................. 5-98
100 drž. mark...............................................61-90
Uradni glasnik
z dn6 13. oktobra.
Razpisane službe: Službe beležnikov za Idrijo, Ilir. Bistrico in Tržič. Prošnje tekom štirih tednov c. kr. beležniški komori za Kranjsko. — Služba 4. učitelja na štirirazrednici v Radovljici; 400 gld. Prošnje do dne 25. oktobra c. kr. okr. šolskemu svčtu v Radovljici. — Na c. kr. vžliki realki mesto šolskega sluge ob jednemla-boranta; 350 gld. in stanarina 80 gld. Prošnje, podprte s spričevali o dosedanjem poslovanji, telesnem zdravji, znanji slovenščine in nemščine v pismu in govoru, do 31. oktobra mestnemu magistratu ljubljanskemu.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Dunaj, 12. oktobra. Cesar obiskal je včeraj Robilanta ter vzel od njega slovo. Robilant je zvečer odpotoval. Na kolodvor so prišli skoro vsi poslaniki in ministra Kdlnoky in Kdllay.
Pariz, 12. oktobra. Izvoljenih je 127 republikancev in 177 konservativcev. Za 270 mandatov se mora vrSiti ožja volitev.
Rim, 12. oktobra. Včeraj obolelo je na koleri v provinciji Palermo 125 oseb in umrlo 59, izmed teh jih je obolelo v mestu Palermo 104 in umrlo 47; v provincijah Genova, Massa Carrara, Parma in Rovigo obolelo jih je 11 in umrlo 6.
At en e , 12.oktobra. Uradni list objavlja ukaz mobilizacije. Da se dopolni efektivno število, pridržijo se oni vojaki, katerim poteče službeni čas, v orožji in se skličejo dalnji trije razredi rezerve, torej pet razredov.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Umrli so:
V civilni b61nici:
Dne 8. oktobra. Josip Schauer, delavec, 36 I., Ta-bes dorsalis. — Maria Ažbe, delavka, 61 1., za rakom v požiralniku.
Dn6 11. oktobra. Doroteja Macher, gostinja, 52 1., kron. plučna tuberkuloza.
Tržne cene.
V Rudolfovem, 12. oktobra.
Hektoliter banaške pšenice velja—gld. — kr., domače 7 gld. 58 kr.; rež 5 gld. 21 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 2 gld. 61 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso — gld. — kr.; tur-šica 4 gld. 88 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 40 kr.; leča hektol. po — gld. — kr., bob — gld., fižol — gld. — kr.
— Goveja mast kilo po 85 kr., salo po 80 kr., špeh po 60 kr., prekajen pa 80 kr., maslo (sirovo) — kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 48 kr., telečjega 52 kr., svinjsko 40 kr., drobniško po — kr, — Piške po 30 kr., golob 20 kr.; 100 kilo sena — gld. — kr., slame
— gld. — kr. Seženj trdili drv 2 gld. 71 kr.; mehkih — gld.
— kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 16 gld., belo 10 gld.
Meteorologično poročilo.
Čaa
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje
baro-
metra
720-18 722 01 724-91
Tempe-
ratura
Vetrovi
Nebo
80
9-4
8-2
vzh. sl. szpd. sr. szpd. sl.
dež
>
obl.
Mo-krinn v mm
5-6
dež
Kisla voda, kopelišče Radvanj
rad-
Vslod obilega ogljonokis-lika, natrona in lithiona je vanjska kisla voda kot specifikum pri: protinu, kam nji v žolči, mehurji in -ledvicah, Blati žili, brambo rici, braboru, Elatenici, želodeč nih boleznih in pri kntAru v občo. Kopelji, stanovanja, restavracija cen6.
a svojo jako obilo ,,natro-lithion-kislino“. Garodovi poskusi so dokazali, da jo ogljeno-kisli ,Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljše in najgotovejo zdravilo. 52—2 7 <*»)
s«
Prvo Mo in slovnica
za slovenske ljudske šole
sestavila Bazlng-er in Žumer,
založila	(148)
Kleinmayr & Bamberg,
pripuščeno je od vis. c. kr. naučnega ministerstva, da se uvede v učilnice ter se bode pričelo razpošiljati še sredi meseca oktobra t. 1.
^aSHSniSBSHSHSasrZSHSHSiSSPSiraSiSBSBSHSHSBSHS^.
Mnogo tisoč	g
oseb je vsled pregleda in navoda knjižurice «Der Krankenfreunds (Prijatelj bolnikom) z preprostimi domačim i zdravili samo ozdravelo. Nobeden bolnik naj torej — naj uže boleha na katerikoli bolezni — ne zamudi, naročiti si malo knjižico iz Richterjevega zalagiteljskega zavoda v Lipsiji. Treba pisati tjfc le na korespondenčnem listku in knjižica se mu vpošlje brez troškov. (147) 21-1
»asasasaszsasasgsMHsajgsasasasasesasarasa^
Tinksta in /alsiif.ttji !|
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
bnjigotržnica v Ljubljani.
Poddružnica c. kr. priv.
avstr. Mitnefla zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . . . 3‘/t od sto
»	8	»	>	3‘/j »	>
» 30 »	»	...	33/< > »
v Napoleondorih
30dnevna odpoved	....	3	od	sto
3mesečna »	....	3 '/i	»	»
6	»	»	. . . .	3'/.,	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2'/2 proč. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez ohrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, ArAd, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po ‘/»proč. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warranls), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/„proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na >cto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—25
■V Trst-ci. dnž 1. oktobra 1883.
Or. Hirsch
dobro znani specijalni zdravnik za sifllitlko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu	(58)	26
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la in v mehurji, poluolje, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, K&rntnerstrasse S
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popdludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
jgliTiaiTP grPBtfgig
V založništvu našem izišla je na svitlo
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljilh kratkočasnlo lz vseh stanov.
Nabral
_£k_n.ton. Brezovnllc
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ij. i Kleimajr & M. Bamberg
knjigotržnioa v Ljubljani.
lCleinmayr 4 F«d. Bamberjf v f'in*